Pripombe v zvezi s Poslovnikom SvetaPoslovnik Evropskega sveta in Sveta

PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA POSLOVNIK EVROPSKEGA SVETA IN SVETA

PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA POSLOVNIK EVROPSKEGA SVETA IN SVETA

Obvestilo To publikacijo je pripravil generalni sekretariat Sveta v zgolj informativne namene. Institucije EU ali države članice zanjo niso odgovorne. Dodatne informacije o Evropskem svetu in Svetu lahko najdete na spletni strani: www.consilium.europa.eu ali v službi generalnega sekretariata Sveta za obveščanje javnosti na naslovu: Rue de la Loi/Wetstraat 175 1048 Bruxelles/Brussel BELGIQUE/BELGIË Tel. +32 (0)2 281 56 50 Faks +32 (0)2 281 49 77 public.info@consilium.europa.eu www.consilium.europa.eu/infopublic Visit Obiščite our našo website: spletno stran: www.consilium.europa.eu More information on the European Union is available on the internet Več informacij o Evropski uniji je na voljo na naslovu www.europa.eu. Luxembourg, Urad za publikacije Evropske unije, 2016 Print QC-04-15-692-SL-C PDF QC-04-15-692-SL-N Evropska unija, 2016 Ponovna uporaba je dovoljena ob navedbi vira.

VSEBINA PREDGOVOR...7 DEL 1 PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA...9 UVOD...11 POGLAVJE I STRUKTURA SVETA...13 1. Svet kot samostojen pravni subjekt...13 2. Sestave Sveta (člen 2 in Priloga I Poslovnika Sveta).................................. 14 A splošno...14 B sestava za splošne zadeve...15 C sestava za zunanje zadeve...15 D zastopanje držav članic v Svetu...16 3. Coreper, odbori in delovne skupine (člena 19 in 21 Poslovnika Sveta)...17 A Coreper...17 B odbori, ustanovljeni s Pogodbama ali s strani Sveta...19 C odbori in delovne skupine, ki jih sestavi Coreper...21 D predsedstvo pripravljalnih teles Sveta...22 4. Predsedstvo in urejen potek razprav (člen 20 in Priloga V Poslovnika Sveta)...24 5. Generalni sekretar in generalni sekretariat Sveta (člen 23 Poslovnika Sveta)...25 A generalni sekretar...25 B generalni sekretariat...26 POGLAVJE II POSTOPKI SVETA...29 1. Načrtovanje dela Sveta (člen 2(6) in (7) Poslovnika Sveta)...29 2. Sklic in kraj sej (člen 1 Poslovnika Sveta)...29 A sklic...29 B kraj sej...30 3. Dnevni red (člen 3 Poslovnika Sveta)...30 A priprava začasnega dnevnega reda...30 B sprejetje dokončnega dnevnega reda...32 C struktura in vsebina dnevnega reda...33 4. Varovanje poslovne skrivnosti (člena 5 in 6 Poslovnika Sveta)...37 A udeležba na sejah Sveta...37 B navzočnost na sejah Sveta...38 5. Zapisnik (člen 13 Poslovnika Sveta)...38 A struktura in vsebina zapisnika...38 B odobritev zapisnika...40 Marec 2016 SL PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA 3

6. Dostop javnosti do dokumentov in preglednost (členi 5 do 10 Poslovnika Sveta)... 40 A zakonodajna posvetovanja, javna posvetovanja in razprave...40 B objava dnevnih redov...42 C objava izidov glasovanja, obrazložitev glasovanja, izjav za zapisnik in zapisnikov (člena 7 in 9 Poslovnika Sveta)...42 D dostop javnosti do dokumentov...44 7. Pravila o jezikih (člen 14 Poslovnika Sveta)...44 A pravila o jezikih, ki se uporabljajo za ustanovne pogodbe...44 B pravila o jezikih, ki se uporabljajo za institucije Evropske unije (uradni jeziki in delovni jeziki)...44 C uporaba dodatnih jezikov...49 POGLAVJE III ODLOČANJE V SVETU...51 1. Način glasovanja (člen 11 Poslovnika Sveta)...51 A odločitev o glasovanju...51 B postopek glasovanja...51 C nezmožnost sodelovanja pri glasovanju...55 2. Sklepčnost in prenos glasovalnih pravic (člena 4 in 11 Poslovnika Sveta)...56 A sklepčnost...56 B prenos glasovalnih pravic...56 3. Pisni postopek (člen 12 Poslovnika Sveta)...57 A redni pisni postopek...57 B poenostavljeni pisni postopek ( tihi postopek )...58 POGLAVJE IV AKTI SVETA IN NJIHOVA OBLIKA...61 1. Podpisovanje aktov (člen 15 Poslovnika Sveta)...61 2. Naslov in oblika uredb (del A.1 Priloge VI Poslovnika Sveta)...62 3. Struktura uredb (del A.2, 3 in 4 Priloge VI Poslovnika Sveta)...63 4. Naslov in oblika drugih aktov sekundarne zakonodaje (del B Priloge VI Poslovnika Sveta)...64 5. Oblika sklepov iz člena 25 PEU (del C Priloge VI Poslovnika Sveta)...64 6. Atipični akti...64 7. Objava aktov v Uradnem listu Evropske unije (člen 17 Poslovnika Sveta)...66 8. Notifikacija in pošiljanje aktov (člen 18 Poslovnika Sveta)...67 POGLAVJE V DRUGE DOLOČBE...69 1. Varnost (člen 24 Poslovnika Sveta)...69 2. Depozitar...69 3. Zastopanje Sveta pred Evropskim parlamentom (člen 26 Poslovnika Sveta)...70 4. Pošta (člen 28 Poslovnika Sveta)...71 4 PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA SL Marec 2016

DEL 2 POSLOVNIK EVROPSKEGA SVETA... 73 DEL 3 POSLOVNIK SVETA... 81 PRILOGA I Seznam sestav Sveta...99 PRILOGA II Posebne določbe glede dostopa javnosti do dokumentov Sveta...100 PRILOGA III Podatki o številu prebivalstva Unije in o številu prebivalstva posameznih držav članic za izvajanje določb glede glasovanja s kvalificirano večino v Svetu... 104 PRILOGA IV Predvidena v členu 16...106 PRILOGA V Metode dela v Svetu...108 PRILOGA VI Določbe o obliki aktov...110 Marec 2016 SL PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA 5

PREDGOVOR Glavni namen Pripomb v zvezi s Poslovnikom Sveta je pomagati šestmesečnim predsedstvom, članom Sveta in uradnikom generalnega sekretariata Sveta, da lahko uspešno delujejo v pravnem okolju, zlasti ob upoštevanju sprememb na podlagi začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe. Ta publikacija je bila sestavljena v izključni pristojnosti generalnega sekretariata. Je interni delovni dokument in ni pravno zavezujoč. Upam, da bo ta vodnik koristen za delegacije in naše kolege v generalnem sekretariatu ter da vsebuje odgovore na številna vprašanja, ki se lahko pojavijo v zvezi z delovanjem Sveta. Ustrezne službe sekretariata bodo seveda z veseljem posredovale vse dodatne potrebne informacije. Jeppe Tranholm-Mikkelsen generalni sekretar Svet Evropske unije Marec 2016 SL PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA 7

DEL 1 PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA Marec 2016 SL PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA 9

UVOD Poslovnik Sveta je bistven instrument za nemoteno delovanje institucije. V okviru Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: PEU ) in Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) Poslovnik Sveta določa vrsto določb, ki urejajo postopke Sveta. Ta izdaja pripomb o Poslovniku Sveta kot tudi vse prejšnje izdaje ni izčrpna niti ne izraža pravnega stališča, vendar služi kot praktični vodnik za člane Sveta in njihove predstavnike. Razdeljena je na pet poglavij: I. Struktura Sveta II. Delo Sveta III. Odločanje v Svetu IV. Akti Sveta in njihova oblika V. Druge določbe Osemindvajset členov Poslovnika Sveta je bilo glede na zadevo združenih v teh pet poglavij. Poslovnik Sveta je v najnovejši različici z dne 1. decembra 2009 1 naveden v prilogi s posodobljenimi podatki prebivalstva EU za leto 2016. 1 Sklep Sveta 2009/937/EU z dne 1. decembra 2009 o sprejetju Poslovnika Sveta (UL L 325, 11.12.2009, str. 35). Marec 2016 SL PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA 11

POGLAVJE I STRUKTURA SVETA Čeprav se Svet Evropske unije sestaja v različnih sestavah glede na obravnavano vsebino, je samostojen pravni subjekt. Njegovo delo je pripravljeno v okviru Odbora stalnih predstavnikov držav članic (znanega kot Coreper ) in specializiranih odborov in delovnih skupin. Svetu, katerega predsednik zagotavlja, da delo poteka nemoteno, pomaga generalni sekretariat pod vodstvom generalnega sekretarja. 1. SVET KOT SAMOSTOJEN PRAVNI SUBJEKT Poslovnik Sveta se uporablja za sam Svet (tj. na ravni ministrov) in njegova pripravljalna telesa (Coreper, odbore in delovne skupine). Svet je samostojen pravni subjekt, ki se lahko sestaja v različnih sestavah ( kmetijstvo in ribištvo, okolje itd.) glede na obravnavano vsebino (člen 2(1) Poslovnika Sveta). Specializacija ali področje posameznih sestav (razen sestav splošne zadeve in zunanje zadeve, člen 16(6) PEU ter člen 2(2), (4) in (5) Poslovnika Sveta) ni določeno, temveč izhaja iz prakse. Število sestav je bilo v letu 2000 znižano z 22 na 16 in nato v letu 2002 na devet sestav. Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe se je število sestav povečalo na deset z razdelitvijo nekdanjega Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose v dve sestavi Sveta. Postopek za oblikovanje seznama sestav Sveta, razen Sveta za splošne zadeve in Sveta za zunanje zadeve, je določen v členu 236 PDEU (glej točko 2.A). Dejstvo, da je Svet samostojen pravni subjekt, ima tri posledice. Prvič, pravni akt o vseh zadevah, ki spadajo v pristojnost Unije, lahko uradno sprejmejo vse sestave Sveta. Na primer, sestava Sveta lahko kot točko pod A sprejme besedilo, ki spada na področje druge sestave. Akt Sveta ima enako pravno vrednost ne glede na sestavo, ki ga je sprejela. Drugič, ker je Svet samostojen pravni subjekt, ni hierarhije med različnimi sestavami Sveta. Vendar je treba poudariti usklajevalno vlogo Sveta za splošne zadeve (glej točko 2.B) in njegovo pristojnost za institucionalne, administrativne in horizontalne zadeve, pa tudi posebno področje Sveta za zunanje zadeve. Naloga slednjega je oblikovati zunanje delovanje Unije in zagotavljati doslednost ukrepanja Unije v skladu s strateškimi smernicami Evropskega sveta (glej točko 2.C). Arbitraža je naloga Evropskega sveta, ki v skladu s členom 15(1) PEU daje Uniji potrebne spodbude za njen razvoj in zanj opredeljuje splošne politične usmeritve in prednostne cilje. Tretjič, ker je Svet samostojen pravni subjekt, je tudi urad predsedstva Sveta samostojen urad. Zato se pravila, ki se uporabljajo za predsedstvo, uporabljajo tudi za vsako osebo, ki predseduje kateri od sestav Sveta, vključno s sestavo za zunanje zadeve ali, če je to ustrezno, vsako osebo, ki predseduje kateremu od pripravljalnih teles Sveta, razen če je v Poslovniku Sveta določeno drugače (drugi pododstavek člena 1(5) Poslovnika Sveta). Marec 2016 SL PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA 13

2. SESTAVE SVETA (ČLEN 2 IN PRILOGA I POSLOVNIKA SVETA) A splošno Evropski svet s kvalificirano večino oblikuje (ali spreminja) seznam sestav, v okviru katerih se sestaja Svet, razen sestav Sveta za splošne zadeve in Sveta za zunanje zadeve (člen 2(1) Poslovnika Sveta, člen 236 PDEU). V členu 4 Protokola o prehodnih določbah je določeno, da do začetka veljavnosti sklepa Evropskega sveta iz člena 16(6) PEU seznam sestav Sveta oblikuje Svet za splošne zadeve, ki odloča z navadno večino. Ta seznam je bil oblikovan 1. decembra 2009 2. Spremenjen je bil 16. septembra 2010 3 in je naveden v Prilogi I k Poslovniku Sveta. Svet deluje v naslednjih desetih sestavah: 1. splošne zadeve; 2. zunanje zadeve 4 ; 3. ekonomske in finančne zadeve 5 ; 4. pravosodje in notranje zadeve 6 ; 5. zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov; 6. konkurenčnost (notranji trg, industrija, raziskave in vesolje) 7, 7. promet, telekomunikacije in energija; 8. kmetijstvo in ribištvo; 9. okolje; 10. izobraževanje, mladina, kultura in šport 8. Skupne seje dveh ali več sestav Sveta (seje jumbo ) so zdaj redkost. Vendar pa lahko v isti sestavi Sveta sodeluje več kot en minister. V tem primeru bi moralo predsedstvo razprave v Svetu organizirati z združitvijo povezanih točk dnevnega reda, da bi vsak član zadevnega Sveta lažje sodeloval. Pogosto se zgodi, da člani Sveta svoje razprave nadaljujejo ob obrokih, pripravljenih za seje Sveta, vendar je treba poudariti, da taki dogodki niso del uradnih sej Sveta, zato morajo biti morebitne dosežene odločitve ali sklepi sprejeti na uradni seji. Nenazadnje so neuradna srečanja ministrov, ki jih organizira vsako predsedstvo Sveta, postala stalna praksa. Takšna srečanja niso seje Sveta in ne morejo nadomestiti dejavnosti Sveta. Cilj teh neformalnih srečanj je omogočiti skupen razmislek in čim bolj svobodno izmenjavo mnenj o splošnih temah. Ta srečanja so zunaj 2 Sklep Sveta (splošne zadeve) 2009/878/EU z dne 1. decembra 2009 o določitvi seznama sestav Sveta, poleg tistih iz drugega in tretjega pododstavka člena 16(6) Pogodbe o Evropski uniji (UL L 315, 2.12.2009, str. 46). 3 Sklep Evropskega sveta 2010/594/EU z dne 16. septembra 2010 o spremembi seznama sestav Sveta (UL L 263, 6.10.2010, str. 12). 4 Vključno z evropsko varnostno in obrambno politiko ter razvojnim sodelovanjem. 5 Vključno s proračunom. 6 Vključno s civilno zaščito. 7 Vključno s turizmom. 8 Vključno z avdiovizualnimi zadevami. 14 PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA SL Marec 2016

okvira in postopkovnih pravil, določenih v Pogodbah, in zanje se Poslovnik Sveta ne uporablja. Da bi ohranili neformalni značaj teh sestankov, je bilo na zasedanju Evropskega sveta 10. in 11. decembra 1999 v Helsinkih dogovorjeno, da se zanje ne določi dnevni red niti se pred srečanjem ali po njem ne oblikujejo dokumenti ali pripravijo sklepi ali uradne odločitve. V morebitnih sporočilih za javnost je treba jasno navesti neuradni značaj teh srečanj. Dogovorjeno je bilo tudi, da se število neformalnih ministrskih srečanj omeji na pet srečanj v času vsakega predsedstva 9. B sestava za splošne zadeve Svet za splošne zadeve izvede pripravo srečanj Evropskega sveta in nadaljnje ukrepe, sprejete na teh srečanjih, skupaj s predsednikom Evropskega sveta in Komisije (drugi pododstavek člena 16(6) PEU), vključno z usklajevanjem vsega pripravljalnega dela, splošnim usklajevanjem politik, institucionalnih in administrativnih vprašanj, horizontalnih zadev, ki zadevajo več kot eno politiko Unije, kot sta večletni finančni okvir in širitev, ter vseh zadev, ki jih pošlje Evropski svet, ob upoštevanju pravil delovanja ekonomske in monetarne unije (EMU). Prav tako zagotavlja doslednost pri delu različnih sestav Sveta v sodelovanju s Komisijo (člen 2(2) Poslovnika Sveta). Postopek priprave Evropskega sveta je določen v členu 3 Poslovnika Evropskega sveta (člen 2(3) Poslovnika Sveta). Predsednik Evropskega sveta vsaj štiri tedne pred vsakim rednim zasedanjem Evropskega sveta pripravi obrazložen osnutek dnevnega reda v tesnem sodelovanju z državo članico, ki predseduje Svetu, in s predsednikom Komisije ter ga posreduje Svetu za splošne zadeve. Svet za splošne zadeve razpravlja o osnutku smernic za sklepe Evropskega sveta, osnutku sklepov in osnutku odločitev Evropskega sveta, ki jih je pripravil predsednik Evropskega sveta, ponovno v tesnem sodelovanju kot za obrazloženi osnutek dnevnega reda. Svet za splošne zadeve ima v petih dneh pred zasedanjem Evropskega sveta tudi končno pripravljalno sejo, po kateri predsednik Evropskega sveta pripravi začasni dnevni red. Pozneje se točke lahko dodajajo le s soglasjem vseh delegacij. Za zagotovitev najboljše možne priprave dela Evropskega sveta se med končno pripravljalno sejo Sveta za splošne zadeve in zasedanjem Evropskega sveta ne sestane nobena druga sestava Sveta niti pripravljalni odbor Sveta, da bi razpravljali o zadevi, predloženi Evropskemu svetu, razen v primeru nujnih in nepredvidljivih razlogov, povezanih na primer s trenutnimi mednarodnimi dogodki. Zato morajo druge sestave Sveta Svetu za splošne zadeve predložiti svoje prispevke k delu Evropskega sveta vsaj dva tedna pred zasedanjem Evropskega sveta. Dokončni dnevni red se sprejme na začetku zasedanja Evropskega sveta. C sestava za zunanje zadeve Svet za zunanje zadeve v skladu s strateškimi smernicami Evropskega sveta določa zunanje delovanje Unije in zagotavlja doslednost tega ukrepanja (člen 16(6) PEU in člen 2(5) Poslovnika Sveta). Odgovoren je za zunanje delovanje Evropske unije glede skupne zunanje in varnostne politike, skupne varnostne in obrambne politike, skupne trgovinske politike ter razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči (člen 2(5) Poslovnika Sveta). 9 Glej oddelek E sklepov predsedstva z zasedanja Evropskega sveta decembra 1999 v Helsinkih: Neformalna srečanja ministrov (..) niso seje Sveta in ne morejo nadomestiti običajnih dejavnosti Sveta. (..) med posameznim predsedovanjem je največ pet neformalnih ministrskih srečanj. Marec 2016 SL PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA 15

Sestavi Sveta za zunanje zadeve predseduje visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (v nadaljnjem besedilu: visoki predstavnik). Vendar lahko visokega predstavnika nadomesti član Sveta za zunanje zadeve, ki zastopa državo članico, ki predseduje Svetu (drugi pododstavek člena 2(5) Poslovnika Sveta). To se običajno zgodi, kadar se skliče Svet, da bi obravnaval vprašanja skupne trgovinske politike 10. D zastopanje držav članic v Svetu Skladno s Prilogo I k Poslovniku Sveta se vsaka država članica v skladu s členom 16(2) PEU sama odloči, kako bo zastopana v Svetu. V členu 16(2) PEU je določeno, da Svet sestavlja po en predstavnik vsake države članice na ministrski ravni, pooblaščen za prevzemanje obveznosti v imenu vlade države članice, ki jo predstavlja, in za izvrševanje glasovalne pravice. Iz tega najprej sledi, da mora vsako državo članico zastopati član vlade (minister ali državni sekretar). Iz besedila te določbe prav tako izhaja, da zvezne ali decentralizirane države članice lahko zastopajo tudi člani regionalnih vlad, pod pogojem, da lahko prevzemajo obveznosti v imenu vlade [zadevne] države članice, in sicer zvezne ali centralne vlade. Vsak član Sveta lahko brez poseganja v člen 16(2) PEU in pravila glede sklepčnosti (glej točko 2.A poglavja III) sestavi svojo delegacijo na način, ki se mu zdi najustreznejši 11. Lahko ga spremljajo uradniki, ki mu pomagajo. Opozoriti je treba, da na podlagi sistema pogodb, predvsem iz člena 16 PEU, izhaja, da vlade držav članic Sveta zastopajo državljani zadevne države članice, v vsakem primeru pa državljan ene od držav članic Evropske unije. Zato bi bilo treba prisotnost državljana tretje države kot člana delegacije člana Sveta na seji Sveta izključiti, saj bi jo drugi člani Sveta lahko razumeli kot dejavnik, ki bi lahko vplival na avtonomijo odločanja Sveta 12. V členu 5(3) Poslovnika Sveta je določeno, da se imena in nazivi uradnikov, ki so del delegacije člana Sveta, vnaprej sporočijo generalnemu sekretariatu. Dostop na seje Sveta je dovoljen ob predložitvi prepustnice, ki jo izda generalni sekretariat. Član Sveta, ki se ne more udeležiti seje, lahko imenuje svojega predstavnika (člen 4 Poslovnika Sveta). V praksi tega člana zastopa stalni predstavnik ali njegov namestnik. Vendar predstavnik nima glasovalne pravice, ki jo lahko uveljavlja le član Sveta. V skladu z besedilom člena 239 PDEU, ki se ponovi v členu 11(3) Poslovnika Sveta, se pri glasovanju lahko na vsakega člana Sveta prenese glasovalna pravica največ enega od drugih članov (znano tudi kot prenos glasovalnih pravic ; glej točko 2.B poglavja III). Če člana Sveta zastopa oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za opredelitev člana Sveta v smislu člena 16(2) PEU, ta predstavnik ni vključen v preverjanje sklepčnosti. 10 Glej izjavo (a) glede drugega pododstavka člena 2(5) Poslovnika Sveta, v kateri je navedeno: Ko se skliče Svet za zunanje zadeve, da bi obravnaval vprašanja skupne trgovinske politike, se njegov predsednik nadomesti s šestmesečnim predsedstvom, kakor določa drugi pododstavek člena 2(5). 11 Svet lahko v skladu s členom 5(3) Poslovnika Sveta določi največje število oseb na delegacijo, ki se lahko nahajajo v sejni sobi Sveta. 12 To vprašanje se razlikuje od vprašanja, ki zadeva dogovore za prisotnost predstavnikov tretjih držav ali mednarodnih organizacij pri kateri koli celotni seji Sveta ali njenem delu (glej točko 4.B poglavja II). 16 PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA SL Marec 2016

3. COREPER, ODBORI IN DELOVNE SKUPINE (ČLENA 19 IN 21 POSLOVNIKA SVETA) A Coreper Kot nakazuje njegovo ime, Coreper sestavljajo stalni predstavniki vlad držav članic Evropske unije. V Lizbonski pogodbi je bil v členu 16(7) PEU in členu 240(1) PDEU dodan sklic na vlade, da bi poudarili, da stalna predstavništva izražajo stališče svoje vlade. Coreper je razdeljen na dva dela: prvi je Coreper (1. del), ki ga sestavljajo namestniki stalnih predstavnikov, drugi pa Coreper (2. del), ki ga sestavljajo stalni predstavniki. V skladu s členom 19(1) Poslovnika Sveta je Coreper pristojen za pripravo dela Sveta in za izvajanje nalog, ki mu jih dodeli Svet; zagotavlja doslednost politik in ukrepov Unije ter spoštovanje naslednjih načel in pravil: načel zakonitosti, subsidiarnosti, sorazmernosti in obrazložitve aktov; pravil, ki določajo pristojnosti institucij, organov, uradov in agencij Unije; proračunskih pravil; postopkovnih pravil, pravil v zvezi s preglednostjo in kakovostjo priprave zakonodaje. V skladu s Pogodbo (zadnji stavek člena 240(1) PDEU) lahko Coreper sprejema naslednje postopkovne sklepe 13, če so bile točke, ki se nanje nanašajo, uvrščene na njegov začasni dnevni red najmanj tri delovne dni pred sejo; za vsako odstopanje od tega roka je potrebna soglasna odločitev Coreperja (člen 19(7) Poslovnika Sveta): sklep o seji Sveta drugje kakor v Bruslju ali Luxembourgu; dovoljenje za predložitev kopije ali izpiska iz dokumenta Sveta za uporabo v sodnih postopkih; sklep o poteku javne razprave v Svetu oziroma o tem, da določeno posvetovanje Sveta ne bo javno; sklep o objavi izidov glasovanja in izjav, vključenih v zapisnik Sveta, v primerih, določenih v členu 9(2) Poslovnika Sveta; sklep o uporabi pisnega postopka; odobritev ali spremembo zapisnika Sveta; sklep, da se besedilo ali akt objavi ali ne objavi v Uradnem listu; sklep o posvetovanju z drugo institucijo ali organom, če Pogodbi tega ne zahtevata; sklep o določitvi ali podaljšanju roka za posvetovanje z institucijo ali organom; sklep o podaljšanju rokov iz člena 294(14) PDEU; odobritev besedila pisma, ki bo poslano instituciji ali organu. 13 Sklep predsedstva, da bi bilo treba zadevo po razpravi v Coreperju vrniti delovni skupini, ker na primer še ni pripravljena za predložitev Svetu ali za začetek pogajanj z Evropskim parlamentom, ne pomeni postopkovnega sklepa kot takega, temveč je del osnovne naloge Coreperja, ki je glavno pripravljalno telo Sveta. Marec 2016 SL PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA 17

Postopkovni sklepi pogosto nimajo določene oblike, razen omembe v povzetku razprav Coreperja. Pismo, ki se pošlje instituciji ali telesu, lahko podpiše predsednik Coreperja. Coreper (1. del) pripravlja delo šestih sestav Sveta (kmetijstvo in ribištvo; konkurenčnost; promet, telekomunikacije in energija; okolje; izobraževanje, mladina, kultura in šport; zaposlovanje, socialna politika, zdravje in varstvo potrošnikov). Coreper (2. del) pripravlja delo štirih sestav (splošne zadeve; zunanje zadeve; ekonomske in finančne zadeve; pravosodje in notranje zadeve). Glavna vloga Coreperja je usklajevati in pripravljati dela različnih sestav Sveta ter poskušati najti dogovor na svoji ravni, ki bo nato predložen v sprejetje Svetu. V tem okviru Coreper zagotavlja ustrezno predstavitev vsake zadeve Svetu. Ocenjuje različne vidike zadeve, opredeljuje razpoložljive možnosti in pripravlja razprave v Svetu ter po potrebi oblikuje predloge. Osrednjo vlogo Coreperja ponazarja dejstvo, da mora vse točke na dnevnem redu Sveta predhodno obravnavati Coreper (1. ali 2. del), razen če zaradi nujnosti Svet soglasno odloči, da se bo o zadevi posvetoval brez predhodne obravnave, ali se odloči Coreper sam (z navadno večino), da se vzdrži predhodnega pregleda (člen 19(2) Poslovnika Sveta). Vendar je treba poudariti, da lahko vsak dogovor, ki ga pripravi Coreper, vedno izpodbija Svet, ki je edini pooblaščen za sprejemanje odločitev. Coreper zato ni niti institucija EU niti organ odločanja, ki bi lahko nadomestil Svet. Sicer so mu podeljena lastna pooblastila (glej zgoraj navedeni seznam postopkovnih sklepov, ki jih lahko sprejme Coreper), vendar lahko doseže veljaven dogovor le na tem omejenem področju. Coreper je pripravljalno telo ali, kot ga je opredelilo Sodišče, pomožno telo Sveta, za katerega opravlja pripravljalno in izvedbeno delo. Naloga Coreperja, ki izvaja naloge, ki mu jih dodeli Svet, mu ne daje pooblastila za sprejemanje odločitev, ki na podlagi Pogodbe pripada Svetu 14. Coreperju (2. del) predseduje stalni predstavnik, Coreperju (1. del) pa namestnik stalnega predstavnika države članice, ki predseduje Svetu za splošne zadeve (člen 19(4) Poslovnika Sveta). Dnevni red Coreperja je razdeljen na dva dela: I in II. Del I, kot so točke pod A dnevnega reda seje Sveta (glej točko 3 poglavja II), zajema točke, o katerih načeloma ne bi bilo treba razpravljati, del II, kot so točke pod B dnevnega reda seje Sveta, pa zahtevajo razpravo. Če Coreper doseže dogovor o točki iz dela II dnevnega reda, ta točka običajno postane točka pod A na dnevnem redu seje Sveta. Ko so v zvezi s točko rešena vsa odprta vprašanja na ravni delovne skupine, ta točka običajno postane točka pod I/A, ki bo na ravni Coreperja ali Sveta obravnavana brez razprave. Načeloma Coreper zaseda vsak teden. Njegovo delo dan pred sejo pripravijo najožji sodelavci članov Coreperja, ki se sestajajo pod imenom Skupina Mertens za Coreper (1. del) in Skupina Antici za Coreper (2. del). Skupina Antici (poimenovana po svojem prvem predsedniku) je bila ustanovljena leta 1975 za pregled dnevnega reda za Coreper (2. del) ter reševanje tehničnih in organizacijskih 14 Sodba Sodišča z dne 19. marca 1996, Komisija proti Svetu, zadeva C-25/94, ECJ 1966-3 I, točki 26 in 27. 18 PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA SL Marec 2016

podrobnosti. Skupina Mertens (tudi imenovana po svojem prvem predsedniku) je bila z istim namenom ustanovljena leta 1993. Pripravljalna faza omogoča tudi oblikovanje prvotne zamisli o stališčih, ki jih bodo posamezne delegacije zavzele na seji Coreperja. B odbori, ustanovljeni s Pogodbama ali s strani Sveta Na podlagi pogodb ali sklepov Sveta so ustanovljeni nekateri posebni odbori, pristojni za usklajevanje dejavnosti na določenem področju. Vendar ob upoštevanju institucionalne enotnosti, predvidene v preambuli PEU, ti odbori ne posegajo v osrednjo vlogo Coreperja. Vsaka določba Pogodbe o ustanovitvi posameznega tovrstnega odbora izrecno pridržuje uporabo člena 240 PDEU, tj. splošne pristojnosti Coreperja za pripravo dela Sveta. Poročila teh odborov morajo biti na voljo pravočasno pred sejo Coreperja, na kateri bodo obravnavana (člen 21 Poslovnika Sveta). Ekonomsko-finančni odbor 15, določen v členu 134(2) PDEU, je odgovoren za spremljanje gospodarskega in finančnega stanja držav članic in Unije ter redno poročanje o tem Svetu in Komisiji ter pripravljanje mnenj za Svet in Komisijo. Prav tako je brez poseganja v člen 240 PDEU pristojen za prispevek k pripravam dela Sveta na različnih področjih, kot so področja, ki se nanašajo na zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala, ali področja, ki zadevajo usklajevanje ekonomskih politik držav članic, in za opravljanje drugih nalog, ki mu jih dodeli Svet. Nazadnje je pristojen za preučitev razmer v zvezi s pretokom kapitala in prostim pretokom plačil. Odbor poleg teh nalog spremlja monetarno in finančno stanje ter splošne plačilne ureditve v državah članicah, za katere velja odstopanje od pravil ekonomske in monetarne unije. Posebna vloga tega odbora je izrecno navedena v opombi pod črto k členu 19 Poslovnika Sveta. Sekretariat tega pripravljalnega telesa Sveta sestavljajo uslužbenci Komisije in ne uslužbenci generalnega sekretariata Sveta, kar je neobičajno. Odbor za ekonomsko politiko 16 prispeva k pripravam dela Sveta z zagotavljanjem ekonomskih analiz, metodoloških mnenj in osnutkov političnih priporočil, zlasti glede strukturnih politik za izboljšanje možnosti za rast in zaposlovanje v Uniji. Pri opravljanju svojih nalog Odbor tesno sodeluje z Ekonomsko-finančnim odborom, kadar poroča Svetu. Tudi tu sekretariat sestavljajo uslužbenci Komisije in ne uslužbenci generalnega sekretariata Sveta. Posebni odbor za kmetijstvo (POK), ustanovljen maja 1960, je posebej pristojen za pripravo številnih zadev, ki spadajo na področje Sveta za kmetijstvo in ribištvo. Ta odbor ima zato enako vlogo na področju kmetijstva (razen veterinarskih ukrepov in ukrepov za zdravje rastlin), kot jo ima Coreper na drugih področjih. Predstavlja edino izjemo monopolu, ki ga ima Coreper pri pripravi dela Sveta. Točke, ki jih preuči POK, so zato neposredno uvrščene na dnevni red Sveta za kmetijstvo in ribištvo. 15 Sklep Sveta 1999/8/ES z dne 31. decembra 1998 o sprejetju Statuta Ekonomskega in finančnega odbora (UL L 5, 9.1.1999, str. 71). 16 Sklep Sveta 2000/604/ES z dne 29. septembra 2000 o sestavi in statutu Odbora za ekonomsko politiko (UL L 257, 11.10.2000, str. 28). Marec 2016 SL PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA 19

Posebni odbor za skupno trgovinsko politiko (imenovan Odbor za trgovinsko politiko iz člena 207 PDEU) je pristojen za pomoč Komisiji, kadar ta po pridobitvi odobritve Sveta vodi pogajanja za sklenitev mednarodnih trgovinskih sporazumov. Stalni odbor, ustanovljen za krepitev sodelovanja znotraj Unije na področju notranje varnosti (znan kot COSI in vzpostavljen na podlagi člena 71 PDEU), brez poseganja v člen 240 PDEU olajšuje usklajevanje ukrepov držav članic 17. Odbor za zaposlovanje 18, ustanovljen v skladu s členom 150 PDEU, je pristojen za spremljanje stanja na področju zaposlovanja in politik zaposlovanja v državah članicah in v Uniji ter brez poseganja v člen 240 PDEU za oblikovanje mnenj. Komisiji je podeljena naloga zagotavljanja ustrezne analitične in organizacijske podpore Odboru. V okviru te naloge eden od uslužbencev Komisije deluje kot sekretar in pomaga Odboru. Glede sklicevanja sestankov se mora Komisija vseeno usklajevati z generalnim sekretariatom Sveta. Odbor za socialno zaščito 19, ustanovljen v skladu s členom 160 PDEU, daje mnenja na zahtevo Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo. Odbor ima nalogo, da spremlja socialne razmere in razvoj politik socialne zaščite v državah članicah in v Uniji, pospešuje izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks med državami članicami in s Komisijo ter pripravlja poročila in oblikuje mnenja ali opravlja druga dela na področjih, ki so v njegovi pristojnosti. Tudi tu je naloga Komisije, da zagotavlja ustrezno analitično in organizacijsko podporo za ta odbor. V okviru te naloge eden od uslužbencev Komisije deluje kot sekretar in pomaga Odboru. Glede sklicevanja sestankov se mora Komisija vseeno usklajevati z generalnim sekretariatom Sveta. Politični in varnostni odbor (PVO) ima v skladu s členom 38 PEU osrednjo vlogo v okviru skupne zunanje in varnostne politike (SZVP), pa tudi v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP). Opravlja dve nalogi 20. Prvič, brez poseganja v člen 240 PDEU spremlja mednarodni položaj na področjih, ki spadajo v skupno zunanjo in varnostno politiko, in prispeva k opredeljevanju politik s tem, da daje mnenja Svetu. Drugič, v okviru odgovornosti Sveta in visokega predstavnika izvaja politični nadzor in strateško vodi operacije za krizno upravljanje iz člena 43 PEU, v tem okviru in kadar ga Svet za to pooblasti, pa lahko sprejme ustrezne odločitve na tem področju. Temu odboru mora v skladu s členom 19(4) Poslovnika Sveta predsedovati predstavnik visokega predstavnika 21. 17 Sklep Sveta 2010/131/EU z dne 25. februarja 2010 o ustanovitvi Stalnega odbora za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti (UL L 52, 3.3.2010, str. 50). 18 Sklep Sveta 2015/772/EU z dne 11. maja 2015 o ustanovitvi Odbora za zaposlovanje in razveljavitvi Sklepa 2000/98/ES (UL L 121, 14.5.2015, str. 12). 19 Sklep Sveta 2015/773/EU z dne 11. maja 2015 o ustanovitvi Odbora za socialno zaščito in razveljavitvi Sklepa 2004/689/ES (UL L 121, 14.5.2015, str. 16). 20 V Prilogi k Sklepu Sveta z dne 22. januarja 2001 o ustanovitvi Političnega in varnostnega odbora (UL L 27, 30.1.2001, str. 1) so te naloge podrobno opredeljene. 21 To pravilo je določeno v drugem odstavku člena 2 Sklepa Evropskega sveta z dne 1. decembra 2010 o predsedovanju v Svetu (UL L 315, 2.12.2009, str. 50.) 20 PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA SL Marec 2016

Vojaški odbor Evropske unije (VOEU) 22, ki ga sestavljajo načelniki generalnih štabov držav članic, ki jih zastopajo njihovi vojaški predstavniki, je odgovoren za zagotavljanje nasvetov in priporočil PVO o vseh vojaških zadevah v okviru EU. Izvaja vodenje vseh vojaških dejavnosti v okviru EU. Odbor za civilne vidike kriznega upravljanja (CIVCOM) 23 je zadolžen za oblikovanje priporočil in dajanje nasvetov o civilnih vidikih obvladovanja kriznih razmer PVO in drugim ustreznim organom Sveta v skladu z njihovimi ustreznimi področji pristojnosti. Varnostni odbor 24 sestavljajo predstavniki nacionalnih varnostnih organov držav članic, njegovih sej pa se udeležuje tudi predstavnik Komisije in ESZD. Predseduje mu generalni sekretar ali njegov predstavnik, pristojen je za preverjanje in ocenjevanje vseh varnostnih vprašanj v zvezi z delom Sveta, po potrebi pa za Svet pripravlja tudi priporočila. Nazadnje, Odbor za finančne storitve, ustanovljen februarja 2003 25, je odgovoren za zagotavljanje nasvetov Svetu in Komisiji o vrsti zadev s področja finančnih trgov. Natančneje je Odbor med drugim odgovoren za pomoč pri opredelitvi srednjein dolgoročne strategije za zadeve s področja finančnih storitev, zagotavljanje političnih nasvetov ter spremljanje notranjih zadev (npr. enotnega trga, vključno z izvajanjem akcijskega načrta za finančne storitve) in zunanjih zadev (npr. STO). C odbori in delovne skupine, ki jih sestavi Coreper Za pomoč pri pripravi dela Sveta lahko Coreper ustanovi odbore ali delovne skupine in opredeli njihove pristojnosti (člen 19(3) Poslovnika Sveta). Te delovne skupine sestavljajo predstavniki iz vseh držav članic. Njihovo delovanje je po potrebi bolj ali manj stalno. Trenutno obstaja približno 150 takih odborov ali delovnih skupin, ki pokrivajo različne dejavnosti Sveta. Generalni sekretariat redno posodablja seznam teh pripravljalnih teles 26. Svet in Coreper v skladu s sklepi, sprejetimi na zasedanju Evropskega sveta leta 1999 v Helsinkih, ne ustanavljata novih delovnih skupin na visoki ravni. Poročila odborov in delovnih skupin Sveta morajo biti pravočasno na voljo za sejo Coreperja, na kateri bodo obravnavana. Predsedstvo je v skladu s členom 21(1) Poslovnika Sveta odgovorno, da skupaj z generalnim sekretariatom organizira seje različnih odborov in delovnih skupin tako, da so njihova poročila na voljo pred sejo Coreperja, na kateri bodo obravnavana. Da bi predsedstvo to storilo, pred začetkom svojega šestmesečnega predsedovanja pripravi časovni razpored sej, ki jih načrtuje za različne delovne skupine in odbore. Ta časovni razpored je treba prilagoditi glede na potek dela. V členu 21 Poslovnika Sveta je določeno, da predsedstvo preloži točke v zvezi z zakonodajnimi akti, glede katerih odbor 22 Sklep Sveta 2001/79/SZVP z dne 22. januarja 2001 o ustanovitvi Vojaškega odbora Evropske unije (UL L 27, 30.1.2001, str. 4). 23 Sklep Sveta 2000/354/SZVP z dne 22. maja 2000 o vzpostavitvi odbora za nevojaške vidike obvladovanja kriznih razmer (UL L 127, 27.5.2000, str. 1). 24 Sklep Sveta 2013/488/EU z dne 23. septembra 2013 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 274, 15.10.2013, str. 1). 25 Sklep Sveta 2003/165/ES z dne 18. februarja 2003 o ustanovitvi Odbora za finančne storitve (UL L 67, 12.3.2003, str. 17). 26 Popoln in posodobljen seznam je v dokumentu Sveta št. 10356/15 z dne 28. julija 2015. Marec 2016 SL PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA 21

ali delovna skupina ni končala obravnave najpozneje pet delovnih dni pred sejo Coreperja, na naslednjo sejo Coreperja, razen če se zaradi nujnih razlogov ne zahteva drugače. Če delovna skupina doseže dogovor o zadevi, se zadevna točka uvrsti na dnevni red seje Coreperja (kot točka pod I ), nato pa se običajno uvrsti med točke pod A v zadevnem delu 27 dnevnega reda Sveta. Vendar lahko kateri koli član Coreperja ali Sveta ali Komisije ob odobritvi točk pod I/A izrazi mnenje in zaprosi za vključitev izjave v zapisnik Sveta (člen 3(6) Poslovnika Sveta) ali spremeni svoje mnenje in zahteva razpravo ali preložitev zadevne točke. D predsedstvo pripravljalnih teles Sveta Evropski svet je 1. decembra 2009 sprejel sklep o predsedovanju v Svetu 28, ki je bil izveden s Sklepom Sveta 2009/908/EU 29. V skladu s sklepom Evropskega sveta Svetu, razen Svetu za zunanje zadeve, predsedujejo vnaprej določene skupine treh držav članic za obdobje 18 mesecev (t. i. trojka predsedstev). Te skupine so sestavljene po načelu enakopravne rotacije med državami članicami ob upoštevanju njihove raznolikosti in geografskega ravnotežja v Uniji. Vsak član skupine izmenično in za obdobje šestih mesecev predseduje vsem sestavam Sveta, razen Svetu za zunanje zadeve. Člani skupine pa se lahko med seboj dogovorijo za drugačno ureditev. Sestava trojke predsedstev in vrstni red, po katerem bodo države članice predsedovale Svetu, sta določena v Sklepu Sveta 2009/908/EU 30. Sistem šestmesečnega predsedovanja se je po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe ohranil. Konkretni izraz trojke predsedstev sta 18-mesečni program in medsebojna pomoč teh predsedstev, kot je zamenjava predsednika, kadar je to potrebno (člen 20(2) Poslovnika Sveta). Vsem pripravljalnim telesom Sveta predseduje predstavnik države članice, ki predseduje, razen če ni določeno drugače ali če se Svet odloči drugače s kvalificirano večino (člen 19(4) Poslovnika Sveta). Iz tega sledi, da odborom in delovnim skupinam sicer praviloma predseduje predstavnik države članice, ki je na čelu šestmesečnega predsedstva Svetu, vendar lahko Svet v posameznih primerih odloči drugače. Lahko na primer za določeno obdobje prenese predsedovanje odboru ali delovni skupini na predstavnika določene delegacije (ki ga izberejo njegovi kolegi v odboru ali delovni skupini) ali na drugo osebo iz države članice, na primer na člana osebja generalnega sekretariata Sveta. V zvezi s tem se v skladu s Sklepom Sveta 2009/908 in ob upoštevanju prehodnih ukrepov pripravljalnim telesom Sveta za zunanje zadeve predseduje v skladu s Prilogo II k temu sklepu. Zato mora pripravljalnim telesom za posamezna 27 Začasni dnevni red Sveta je razdeljen na prvi del z naslovom zakonodajna posvetovanja in na drugi del z naslovom nezakonodajne dejavnosti. Oba dela sta nadalje razdeljena na dva dela, ki vsebujeta točke pod A oziroma točke pod B. 28 UL L 315, 2.12.2009, str. 50. 29 Sklep Sveta št. 2009/908/EU z dne 1. decembra 2009 o izvedbenih ukrepih za izvajanje Sklepa Evropskega sveta o predsedovanju v Svetu in predsedovanju pripravljalnim telesom Sveta (UL L 322, 9.12.2009, str. 28). 30 Glej Prilogo I k Sklepu Sveta 2009/908/EU, v kateri je določen vrstni red predsedstev v skupinah po tri države članice. 22 PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA SL Marec 2016

geografska območja, večini horizontalnim pripravljalnim telesom s področja SZVP in pripravljalnim telesom s področja EVOP (nekdaj VOEU, CIVCOM) predsedovati predstavnik visokega predstavnika. V Prilogi III k Sklepu iz prejšnjega odstavka je naveden seznam pripravljalnih teles s stalnim predsednikom (npr. Ekonomsko-finančni odbor, Odbor za ekonomsko politiko, Vojaški odbor itd.), drugim pa predseduje član generalnega sekretariata Sveta (npr. Varnostni odbor, Delovna skupina za kodifikacijo itd.). Poleg tega lahko v okviru priprav seje sestave Sveta, ki se sestane samo vsake pol leta in katere seja poteka v prvi polovici tega obdobja, sejam teh odborov, ki potekajo tekom predhodnega pol leta, predseduje predstavnik države članice, ki je na vrsti za predsedovanje omenjeni seji Sveta (člen 19(5) Poslovnika Sveta) Podobno je, če je posamezna zadeva pretežno obravnavana v okviru določenega polletja: v tem primeru lahko predstavnik države članice, ki predseduje v tem obdobju, v skladu z ureditvijo, o kateri se dogovorita zadevni predsedstvi, že tekom predhodnih šestih mesecev predseduje sejam odborov, kadar ti razpravljajo o tej zadevi (prvi pododstavek člena 19(6) Poslovnika Sveta). To velja, razen če je Svet določil drugačen način predsedovanja. Poleg tega mora v primeru pregleda proračuna Unije sejam pripravljalnih teles Sveta, razen Coreperja, ki obravnava proračunske postavke, predsedovati predstavnik države članice, ki bo predsedovala Svetu v drugem polletju leta pred zadevnim proračunskim letom (drugi pododstavek člena 19(6) Poslovnika Sveta). Šestmesečnemu predsedstvu brez poseganja v določbe člena 19(4) do (6) Poslovnika Sveta ter v pooblastila in splošno politično odgovornost tega predsedstva pomagajo ostali člani vnaprej določene skupine treh držav članic iz člena 1(4) Poslovnika Sveta ali, kadar je to primerno, predstavnik države članice naslednjega predsedstva. Ta predstavnik ali eden izmed članov skupine trojke predsedstev na zahtevo predsedstva in po njegovih navodilih nadomešča predsedstvo, če in kadar je to potrebno, ga po potrebi razbremeni nekaterih administrativnih nalog in zagotavlja kontinuiteto postopkov v Svetu (člen 20(2) Poslovnika Sveta). Zato bo, kadar predsednik delovne skupine ali odbora ne more predsedovati seji in predsedstvo ne more najti zamenjave ali če šestmesečno predsedstvo ne more zagotoviti predsedujočega za posamezno delovno skupino, v vlogi predsedujočega načeloma nastopil predstavnik enega od treh predsedstev ali naslednjega predsedstva. Cilj je po možnosti zagotoviti neprekinjeno delovanje. Če se predsednik nadomesti z eno od zgoraj omenjenih oseb za šestmesečno obdobje, Svet predsedstvu na začetku šestmesečnega obdobja v skladu s členom 19(4) Poslovnika Sveta potrdi seznam zadevnih delovnih skupin. Marec 2016 SL PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA 23

4. PREDSEDSTVO IN UREJEN POTEK RAZPRAV (ČLEN 20 IN PRILOGA V POSLOVNIKA SVETA) Predsedstvo je odgovorno za ustrezno izvedbo razprav. V ta namen zagotovi, da se Poslovnik Sveta uporablja in da so izpolnjene določbe iz Priloge V v zvezi z delovnimi metodami Sveta; te določbe veljajo za Svet in njegova pripravljalna telesa: (a) glede priprav na seje (točke od 1 do 5): predsedstvo zagotovi, da se zadeva predloži Coreperju le, kadar je smiselno pričakovati, da bo na tej ravni dosežen napredek ali da bodo pojasnjena stališča, in da se zadeva lahko vrne delovni skupini ali odboru le, kadar je to potrebno, z natančno določenimi odprtimi vprašanji; predsedstvo sprejme ukrepe, potrebne za pospešitev dela med sejami, na primer z oblikovanjem sporazumnih besedil, posvetovanji o posebnih problemih ali tako, da zaprosi delegacije, naj se na predlog odzovejo v pisni obliki pred naslednjo sejo delovne skupine ali odbora; delegacije bi morale po potrebi pred naslednjo sejo v pisni obliki predložiti stališča, ki naj bi jih zagovarjale na tej seji. Kadar to vključuje predloge za spremembo besedil, bi morale delegacije predlagati natančno besedilo. Kadar koli je to mogoče, bi morale delegacije, ki imajo enaka stališča, pisne pripombe predložiti skupaj; predsedstvo med pripravo seje Coreperja delegacijam čim prej posreduje vse informacije, potrebne za temeljito pripravo, vključno s tem, kaj pričakuje od razprave o posameznih točkah dnevnega reda. Predsedstvo hkrati po potrebi spodbuja delegacije, da med pripravo seje Coreperja drugim delegacijam posredujejo informacije o stališčih, ki jih bodo zagovarjale v okviru Coreperja. Na tej podlagi predsedstvo dokončno določi dnevni red Coreperja. Po potrebi lahko delovne skupine, ki pripravljajo seje Coreperja, skliče pogosteje; Coreper bi se moral izogibati obravnavi zadev, ki so bile obravnavane že na sejah skupine Antici oziroma skupine Mertens, delegacije pa bi morale, če je mogoče, točke pod Razno predložiti na sejah teh skupin in ne na samem Coreperju. (b) glede poteka sej (točke od 6 do 16): nobena točka se ne vključi na dnevni red Sveta le zaradi predstavitve, razen kadar se načrtuje razprava o novih pomembnih pobudah; predsedstvo bi se moralo izogniti vključevanju točk zgolj v informacijske namene na dnevni red seje Coreperja. Takšne informacije naj bi se pošiljale v pisni obliki med pripravo seje Coreperja; predsedstvo pri obravnavi posamezne točke lahko omeji število v sejni dvorani navzočih oseb na delegacijo in odloči, ali bo odprlo dvorano, predvideno za spremljanje seje; lahko določi tudi vrstni red obravnave točk in trajanje razprave o njih; prav tako lahko razporedi čas, namenjen razpravi o posamezni točki, zlasti tako, da omeji čas za govor udeležencev, in določi vrstni red, po katerem bodo nastopili. Predsedstvo v zvezi s tem na začetku seje navede, koliko časa bo namenilo posamezni točki; izogiba se dolgim uvodom in ponavljanju informacij, ki jih delegacije že poznajo; na začetku razprave o določeni točki delegacijam tudi pove, koliko časa imajo na voljo za svoj prispevek; 24 PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA SL Marec 2016

dajanje besede celotnemu omizju ne bi smelo biti dovoljeno; predsedstvo razprave, kolikor je mogoče, usmerja, zlasti tako, da zaprosi delegacije, naj se odzovejo na kompromisna besedila ali posamezne predloge; ob koncu sej ne podaja dolgih povzetkov; delegacije bi se morale izogibati ponavljanju točk, ki so jih predstavili predhodni govorniki, in se vzdržati besede, kadar soglašajo z zadevnim predlogom; v takem primeru se molk šteje kot načelno soglasje; predsedstvo lahko zaprosi delegacije, da do določenega datuma predložijo svoje predloge za spremembe obravnavanega besedila v pisni obliki, po potrebi skupaj s kratko obrazložitvijo (točka (d) drugega pododstavka člena 20(1) Poslovnika Sveta), namesto da izrazijo le svoje nestrinjanje s posameznim predlogom; predsedstvo lahko tudi zaprosi delegacije, ki imajo enaka ali podobna stališča o posamezni točki, besedilu ali delu besedila, da izberejo delegacijo, ki bo njihovo skupno stališče predstavila na seji ali v pisni obliki pred sejo. 5. GENERALNI SEKRETAR IN GENERALNI SEKRETARIAT SVETA (ČLEN 23 POSLOVNIKA SVETA) Svet za premog in jeklo je na svojem prvem srečanju septembra 1952 ustanovil sekretariat pod vodstvom generalnega sekretarja. Ko sta začeli veljati Rimski pogodbi (EGS in Euratom), je generalni sekretariat ustrezno razširil svoje dejavnosti. Sekretariat in generalni sekretar sta bila tako omenjena v poznejših različicah Poslovnika Sveta, dokler ni bil z Maastrichtsko pogodbo uveden neposreden sklic nanju v PES, nekaj let kasneje pa je bil z Amsterdamsko pogodbo sklic nanju uveden v Pogodbi o Evropski uniji. Generalni sekretar je odgovoren za vodenje generalnega sekretariata, s kvalificirano večino pa ga imenuje Svet (člen 240(2) PDEU). To je navedeno tudi v členu 23(1) Poslovnika Sveta. Načelo enotnega Sveta zato velja tudi za njegov generalni sekretariat, ki pomaga Svetu in njegovim pripravljalnim telesom pri vseh njihovih dejavnostih. A generalni sekretar Generalni sekretar kot vodja generalnega sekretariata pomaga Svetu (člen 240(2) PDEU). Odgovoren je za generalni sekretariat in pod vodstvom Sveta sprejema vse potrebne ukrepe, da zagotovi njegovo nemoteno delovanje. Generalni sekretar običajno sodeluje na sejah Sveta za splošne zadeve. Njegova naloga je predvsem zagotavljati neprekinjeno delovanje in napredek ter Svetu svetovati pri delu. Odgovoren je tudi za upravljanje generalnega sekretariata. Generalni sekretariat je v okviru pristojnosti predsedstva in pod njegovim vodstvom tesno in neprestano vključen v organizacijo, usklajevanje ter nadzorovanje skladnosti dela Sveta in izvajanja njegovega 18-mesečnega programa. Predsedstvu pomaga pri iskanju rešitev. V Poslovniku Sveta je navedenih več drugih nalog generalnega sekretarja, in sicer: (a) generalni sekretar je depozitar več sporazumov (člen 25 Poslovnika Sveta; glej točko 2 v poglavju V); (b) generalni sekretar podpisuje zapisnike sej Sveta člen 13(1) Poslovnika Sveta; (c) generalni sekretar uradno posreduje akte za objavo v Uradnem listu (člen 17 Poslovnika Sveta); Marec 2016 SL PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA 25

(d) generalni sekretar o nekaterih direktivah, sklepih in priporočilih uradno obvešča naslovnike ter vladam držav članic in Komisiji pošilja overjene kopije direktiv in sklepov Sveta iz tretjega pododstavka člena 297(2) PDEU ter priporočil Sveta (člen 18 Poslovnika Sveta); (e) generalni sekretar vsako leto dovolj zgodaj Svetu predloži osnutek načrta odhodkov Sveta (člen 23(4) Poslovnika Sveta); (f) generalni sekretar je v celoti odgovoren za upravljanje proračunskih sredstev iz Oddelka II Evropski svet in Svet proračuna in sprejme vse ukrepe, potrebne za zagotovitev pravilnega upravljanja teh sredstev. Ta proračunska sredstva izvršuje v skladu z določbami Finančne uredbe (člen 23(5) Poslovnika Sveta). Generalni sekretar torej določi merila, meje in postopke za povračilo stroškov predstavnikov držav članic 31. Generalni sekretar Sveta je tudi generalni sekretar Evropskega sveta. Udeležuje se zasedanj Evropskega sveta in sprejema vse potrebne ukrepe za organizacijo njegovega dela (člen 13 Poslovnika Evropskega sveta. B generalni sekretariat V skladu s členom 240(2) PDEU in členom 23(1) Poslovnika Sveta je glavna naloga generalnega sekretariata pomagati Svetu in njegovim pripravljalnim telesom pri vseh njihovih dejavnostih (nedeljivost generalnega sekretariata). Generalni sekretariat je na voljo Svetu, ki odloča o njegovi organizaciji. Je nepristranski in neodvisen od članov Sveta in predsedstva Sveta 32. Od začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe pomaga tudi Evropskemu svetu, ki je postal ločena institucija. Generalni sekretariat Sveta je tako registrator Sveta (priprava zapisnikov, tehnična organizacija in načrtovanje sej, izdelava, prevod in pošiljanje dokumentov ter njihovo arhiviranje) kot tudi njegov svetovalec. Tesno in neprestano je vključen v organizacijo, usklajevanje ter nadzorovanje skladnosti dela Sveta in izvajanja njegovega 18-mesečnega programa. Predsedstvu Sveta pomaga pri njegovem delu (člen 23(3) Poslovnika Sveta). Prav tako sprejema obvestila o imenih in nazivih uradnikov, ki spremljajo člane Sveta in Komisije (člen 5(3) Poslovnika Sveta). Generalni sekretariat, v katerem je zaposlenih približno 3 100 uradnikov in drugih zaposlenih, ki so državljani držav članic EU, je razdeljen na sedem generalnih direktoratov, del njegove strukture pa sta tudi kabinet generalnega sekretarja in pravna služba Sveta. Pravna služba pomaga Svetu in njegovim pripravljalnim telesom, predsedstvu in generalnemu sekretariatu, da bi zagotovili zakonitost in ustrezno pripravo aktov Sveta. Ima pravico in dolžnost, da ustno ali pisno posreduje, če meni, da je to nujno, in sicer tako na ravni delovnih skupin in odborov kot tudi na ravni 31 Sklep št. 30/2013 generalnega sekretarja Sveta o povračilu potnih stroškov delegatov držav članic. 32 V zvezi s tem glej Izjavo o poslanstvu generalnega sekretariata Sveta: Generalni sekretariat Sveta kot odprta, učinkovita, neodvisna in stalna evropska javna služba zagotavlja nemoteno delovanje Evropskega sveta in Sveta ter jima nudi vso potrebno pomoč pri izvajanju nalog, ki so jima bile podeljene s Pogodbama, za nadaljnji razvoj Unije. Generalni sekretariat zagotavlja svetovanje in pomoč članom Evropskega sveta in Sveta ter njunima predsednikoma na vseh področjih dejavnosti kot tudi v okviru ministrskih srečanj in medvladnih konferenc. 26 PRIPOMBE V ZVEZI S POSLOVNIKOM SVETA SL Marec 2016