POTENCIAL SISTEMA IZPOSOJE KOLES V CELJU Diplomsko delo Celje, 2016 Špela Ožir
POTENCIAL SISTEMA IZPOSOJE KOLES V CELJU Diplomsko delo univerzitetnega študija Kandidatka: Špela Ožir Mentor: doc. dr. Darja Topolšek Somentor: asist. Tina Cvahte, mag. Celje, 2016
Zahvala Zahvaljujem se mentorici, doc. dr. Darji Topolšek, in somentorici, asist. Tini Cvahte, mag., za pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Še posebno se zahvaljujem svoji družini, ki mi je stala ob strani in me spodbujala pri izdelavi diplomske naloge.
Mariborska cesta 7 3000 Celje, Slovenija IZJAVA O AVTORSTVU zaključnega dela Spodaj popisana Špela Ožir, študentka univerzitetnega študijskega programa Logistika sistemov z vpisno številko 20020374, sem avtorica zaključnega dela: Potencial sistema izposoje koles v Celju. S svojim podpisom zagotavljam: da je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v zaključnem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del zaključnega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; sem pridobila vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v zaključno delo in sem to tudi jasno zapisala v zaključnem delu; se zavedam, da je plagiatorstvo predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; je zaključno delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Irena Žunko, prof. slovenščine. V Celju, dne Podpis avtorice:
Potencial sistema izposoje koles v Celju Sistemi izposoje koles spodbujajo kolesarjenje in obenem izboljšujejo kakovost življenja v mestih. Poleg tega, da kolesarjem omogočajo enostavno in hitro potovanje od točke do točke, kar sicer zaradi gneče v urbanih središčih ni več nekaj samoumevnega, imajo sistemi izposoje koles tudi vrsto pozitivnih učinkov na okolje. Glavni cilj diplomske naloge je bil s pomočjo SWOT-analize ugotoviti, ali ima mesto Celje potencial za vzpostavitev sistema izposoje koles. Pri tem smo si pomagali s predhodno preučitvijo že obstoječih kolesarskih sistemov po Evropi in Sloveniji. Na podlagi njihovih izkušenj smo dejavnike, ki bi vplivali na vzpostavitev sistema v Celju, razdelili v štiri skupine prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Ugotovili smo, da Celje ima potencial za vzpostavitev sistema izposoje koles. Ključne besede: sistem izposoje koles, Mestna občina Celje, kolesarjenje, kolesarska infrastruktura, izposoja koles
Potential of bicycle-sharing system in Celje Bicycle-sharing systems promote cycling and at the same time improve the quality of life in cities. Bicycle systems also enable fast and easy travel from point to point and have a number of positive effects on the environment. We used SWOT-analysis to find out, if the city Celje has potential for establishing a bicycle-sharing systems. We studied characteristics of the existing bicycle systems in Europe and Slovenia. Based on their experience, we formed for groups of factors that affect the establishment of the system in the city strengths, weaknesses, opportunities and threats. The results showed, that Celje has the great potential for such system. Keywords: bicycle-sharing system, City municipality of Celje, cycling, cycling infrastructure, bike rental
Kazalo vsebine Uvod... 1 1 Teoretične osnove... 3 1.1 Zgodovina izposoje koles v mestih... 3 1.1.1 Prvi kolesarski sistemi v Evropi... 5 1.2 Vrste sistemov izposoje koles... 6 1.3 Uvedba sistema izposoje koles... 6 2 Metodologija raziskovanja... 10 2.1 Postopek raziskovanja in viri zbiranja podatkov... 11 2.2 Zastavljene hipoteze... 12 2.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela... 13 3 Rezultati raziskovanja... 14 3.1 Evropa: od BorisBika do Vélib'a... 14 3.1.1 Pariz: Vélib... 15 3.1.2 London: BorisBikes... 17 3.1.3 Izkušnje evropskih sistemov izposoje koles... 19 3.2 Slovenija: od BicikLJa do Bicya... 20 3.2.1 Ljubljana: Bicike(LJ)... 21 3.2.2 Maribor: BCikel... 23 3.2.3 Velenje: Bicy... 25 3.2.4 Jesenice: JeseNICE bikes... 26 3.2.5 Izkušnje slovenskih sistemov izposoje koles... 28 3.3 Razmere v Celju... 29 3.3.1 Izposoja koles v Celju... 29 3.3.2 Kolesarska infrastruktura v Celju... 31 3.4 SWOT-analiza... 36 3.4.1 Prednosti... 36 3.4.2 Slabosti... 43 3.4.3 Priložnosti... 47 3.4.4 Nevarnosti... 51 4 Diskusija... 56 4.1 Preverjanje hipotez... 57 Viri 59 Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju vii
Kazalo slik Slika 1: Postaja pariškega sistema izposoje koles Vélib' spletni vir... 16 Slika 2: Sistem izposoje koles v Londonu spletni vir... 19 Slika 3: Bicike(LJ) postaja v Ljubljani spletni vir... 22 Slika 4: Kot je nekoč izgledala postaja sistema izposoje koles pri tehniški fakulteti spletni vir... 25 Slika 5: Sistem izposoje koles Bicy v Velenju spletni vir... 26 Slika 6: Sistem izposoje koles JeseNICE bikes spletni vir... 27 Slika 7: Kolesarske poti v Celju spletni vir... 32 Slika 8: Prikaz kolesarskih poti z izhodiščem na Celjski koči spletni vir... 35 Slika 9: Ortofoto mesta Celje in njegove okolice spletni vir... 37 Slika 10: Delež potovanj s kolesi v Sloveniji in nekaterih razvitih evropskih državah spletni vir... 38 Slika 11: Število prebivalcev MOC spletni vir... 39 Slika 12: Število dnevnih delovnih migrantov iz okoliških občin v MOC za leto 2008 spletni vir... 40 Slika 13: Delovno aktivno prebivalstvo MOC po načinu potovanja na delo leta 2002 spletni vir... 40 Slika 14: Delovno aktivno prebivalstvo MOC po porabljenem času za pot na delo leta 2002 spletni vir 41 Slika 15: Število prenočitev turistov MOC spletni vir... 42 Slika 16: Število preseganj dnevne meje koncentracije delcev PM10 leta 2014 spletni vir... 48 Slika 17: Parkirišča v Celju spletni vir... 49 Slika 18: Število osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev EU leta 2009 spletni vir... 52 Slika 19: Število registriranih osebnih avtomobilov v Celju spletni vir... 53 Kazalo tabel Tabela 1: Test 40 sistemov izposoje koles v evropskih mestih spletni vir... 14 Tabela 2: Sistemi izposoje koles po Sloveniji spletni vir... 21 Tabela 3: Prednosti in pomanjkljivosti sistema izposoje koles v Ljubljani spletni vir... 23 Tabela 4: Dolžine kolesarskih povezav v MOC osebna komunikacija... 31 Tabela 5: Kolesarske poti Zavoda Celeia Celje spletni vir... 34 Tabela 6: Kolesarske poti z izhodiščem na Celjski koči spletni vir... 35 Tabela 7: SWOT-analiza lastno avtorsko delo... 36 Tabela 8: Razmerje stroškov vzpostavitve sistema spletni vir... 44 Tabela 9: Razmerje stroškov vzdrževanja spletni vir... 44 Tabela 10: Število preseganj koncentracije delcev PM10 v slovenskih mestih leta 2014 spletni vir... 48 Tabela 11: Število registriranih osebnih avtomobilov v MOC spletni vir... 52 Tabela 12: Število kraj koles v letu 2014 spletni vir... 54 Tabela 13: Število obravnavanih primerov vandalizma Policijske uprave Celje spletni vir... 55 Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju viii
Seznam okrajšav ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje EU Evropska unija evro ITDP The Institute for Transportation and Development Policy kg kilogram km kilometer km 2 kvadratni kilometer m meter MOC Mestna občina Celje MOL Mestna občina Ljubljana PUC Policijska uprava Celje SURS Statistični urad Republike Slovenije TIC Turistično informacijski center Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju ix
Uvod Kolesarjenje postaja vedno bolj priljubljena oblika osebnega transporta, ne samo zaradi njegovih pozitivnih učinkov na zmanjšanje onesnaževanje okolja, temveč tudi preprostega in mnogokrat hitrejšega premikanja iz enega dela mesta v drugega. Izposojo koles v mestih prav zaradi tega nekateri imenujejo kar javni transport 21. stoletja. V primerjavi z drugimi načini mestnega potniškega prometa je preprostejši za vzpostavitev, uporabnikom pa omogoča preprostejšo uporabo kot druga transportna sredstva. Številne mestne skupnosti po svetu in tudi v Sloveniji so že zagotovile sisteme izposoje koles. Ali ima tovrstni potencial tudi Celje z okolico, pa bo naše osrednje vodilo pri izdelavi diplomske naloge. Zametki prvih sistemov izposoje koles, ki so bili v primerjavi z današnjimi veliko preprostejši, segajo v sredino 60. let prejšnjega stoletja, a so bili zaradi proste uporabe koles kaj kmalu obsojeni na propad. Širše prepoznavni in učinkovitejši so kolesarski sistemi postali na začetku 21. stoletja. Mestne oblasti so jih začele vzpostavljati kot odgovor na vedno več prometne gneče, ki s svojimi izpusti in hrupom zmanjšuje kakovost življenja v urbanih okoljih. Največji sistem izposoje koles na svetu deluje na Kitajskem, medtem ko je na evropskih tleh najbolj znan sistem Vélib' v Parizu. Po njem so se pri vzpostavitvi zgledovala številna druga mesta. V Sloveniji so se sistemi izposoje koles v primerjavi z razvitejšimi zahodnoevropskimi državami pojavili nekoliko kasneje. Morda je k temu botrovala razpršena poselitev, ali zgolj navade ljudi, katerih način življenja je močno vezan na uporabo osebnih vozil, kar ne nazadnje kaže tudi število osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev. Ledino na področju sistemov izposoje koles v Sloveniji je leta 2011 orala Mestna občina Ljubljana, ki so ji nato v prihodnjih letih bolj ali manj uspešno sledile tudi druge lokalne skupnosti. Čeprav so sistemi izposoje koles zaživeli v skoraj vseh večjih mestih po državi, tovrstno logistično pridobitev še čakajo v Celju, kjer si obiskovalci lahko kolesa izposodijo pri treh ločenih ponudnikih. Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 1
Glavni cilj diplomske naloge bo s pomočjo SWOT-analize ugotoviti, ali ima Celje potencial za vzpostavitev sistema izposoje koles. Pri tem si bomo pomagali s predhodno preučitvijo že obstoječih sistemov po Evropi in Sloveniji. Na podlagi njihovih izkušenj bomo dejavnike, ki bi vplivali na vzpostavitev sistema v mestu ob Savinji, razdelili v štiri skupine prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. S tem bomo ovrednotili potencial sistema izposoje koles v Celju. Vodilo pri nastajanju diplomskega dela bodo tri hipoteze: Celje ima v primerjavi z ostalimi slovenskimi mesti slabše razvit sistem izposoje koles; Celje ima dobro razvito kolesarsko infrastrukturo in Celje ima potencial za nadaljnji razvoj sistema izposoje koles. Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 2
1 Teoretične osnove Sistem izposoje koles posameznikom na preprost način omogoča kratkoročno izposojo koles v mestih. Sistemi se med seboj razlikujejo, bistvo vseh pa je, da si uporabnik z namenom kratke vožnje na avtomatski postaji izposodi kolo in ga na nato na drugem za to namenjenem mestu vrne. Osnovno vodilo tovrstne oblike transporta, ki je praviloma podprta s sodobnimi tehnološkimi pristopi, je brezplačen ali cenovno ugoden dostop do koles. S tem se zmanjša uporaba osebnih avtomobilov za kratka potovanja znotraj mesta, kar posledično vodi do manj prometnih zastojev, hrupa in onesnaženja zraka (Mladenovič, Plevnik, Balant & Ružić, 2011). Sistemi izposoje koles v mestni prostor prinašajo vrsto prednosti. Poleg že omenjenih okoljskih pridobitev, kot so zmanjšanje onesnaženja zraka in hrupa, tovrstni načini osebnega transporta pripomorejo tudi k promociji kolesarjenja, izboljšanju pogojev za gibanje znotraj območij umirjenega prometa oziroma peš con, učinkoviti uporabi mestnega prostora, pozitivnim učinkom na zdravje ljudi in ne nazadnje k spodbujanju uporabe javnega prometa (Mladenovič et al., 2011; DeMaio, 2009, str. 43). Junija leta 2014 so bili sistemi izposoje koles prisotni v 50 različnih državah oziroma 72 mestih po vsem svetu. Med države, v katerih se nahaja največ sistemov izposoje koles, sodijo Francija, Španija, Italija in Kitajska (Shaheen, Martin, Chan, Cohen & Pogodzinski, 2014). Od maja leta 2011 največja sistema na svetu delujeta v kitajskih mestih Wuhan (provinca Hubei) in Hangzhou (provinca Zhejiang). V prvem je na voljo približno 90 tisoč in v drugem 66 tisoč koles. Največji sistem izposoje koles izven Kitajske je pariški sistem Vélib', ki, poleg sistema izposoje koles Vélo'v v francoskem mestu Lyon, sodi med dva največja sistema glede na število prebivalcev v mestu. V Parizu je eno kolo na voljo na približno 97 prebivalcev, v Lyonu pa eno kolo na kar 121 prebivalcev (Guzman & Shaheen, 2011). 1.1 Zgodovina izposoje koles v mestih Najzgodnejši začetki izposoje koles v mestih segajo v leto 1965, medtem ko so širše prepoznavi in priljubljeni predvsem na račun razvoja sodobne tehnologije postali v Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 3
prvem desetletju 21. stoletja. Strokovnjaki razvoj sistemov izposoje koles delijo na štiri različne faze. Prva generacija sistemov se je začela v sredini 60. let prejšnjega stoletja. Leta 1965 so prvi sistem, imenovan Bela kolesa, vzpostavili v Amsterdamu. V primerjavi z današnjimi sistemi je bil popolnoma preprost. Uporabnik si je kolo brezplačno izposodil za eno vožnjo in ga nato na isto mesto, kjer ga je prejel, tudi vrnil. Zanimivo je bilo, da koles niso zaklepali (Benoit, 2013; Guzman & Shaheen, 2011; DeMaio, 2009, str. 42). Drugo generacijo sistemov izposoje koles, ki so jo zaznamovali kovanci, so prvič predstavili na prelomu iz 80. v 90. leta v Kopenhagnu. Sistem se je v primerjavi s prvo generacijo razlikoval po plačilu izposoje in zaklepanju. Uporabniki so si kolesa izposojali s pomočjo kovancev. V za to namenjeno režo so vstavili kovanec in s tem odklenili ključavnico na kolesu. Denar so prejeli nazaj, ko so kolo vrnili na izposojevalno postajo. Tovrstna nadgradnja sistema je uspešno zmanjšala število ukradenih koles, predvsem pa je uporabnike spodbudila, da so kolo vrnili na pravo mesto. Kopenhagenski sistem izposoje koles je bil prvi masivni sistem (Benoit, 2013; Guzman & Shaheen, 2011;»Urban mobility«[european Cyclists' Federation], 2015). Največji korak pri razvoju sistemov izposoje koles je bil storjen s tretjo generacijo, ki je nastopila na prelomu iz 20. v 21. stoletje. Poleg tega, da so se sistemi razširili v države izven Evrope, so postali podprti s sodobno tehnologijo. Prvi sistem te generacije so predstavili leta 1998 v francoskem mestu Rennes. Sisteme tretje generacije, v katero še danes spadajo mnoge sheme, zaznamujejo elektronske ključavnice, kartice za izposojo, posodobljena oblika koles, identifikacija uporabnikov pred izposojo, GPS-sledenje kolesom, oglasi itd. (Guzman & Shaheen, 2011;»Urban mobility«[european Cyclists' Federation], 2015). Razširitev sistemov izposoje koles po vsem svetu in njihov uspeh v mestih, kot so Pariz, New York, Mexico City in London, je botrovala k temu, da so upravljavci sistemov, lokalne skupnosti in inženirji lotili novih izboljšav ter s tem zakorakali v četrto generacijo. Zadnji trendi so mobilne in solarne postaje, električna kolesa, mobilne in spletne aplikacije, s katerimi lahko uporabnik sledi razpoložljivim kolesom, ki so mu na voljo, in ne nazadnje ena kartica za izposojo koles in uporabo ostalih oblik javnega potniškega Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 4
prometa (Guzman & Shaheen, 2011;»Urban mobility«[european Cyclists' Federation], 2015). 1.1.1 Prvi kolesarski sistemi v Evropi Eden prvih nekoliko bolj kompleksno zastavljenih sistemov izposoje koles v Evropi je bil v francoskem mestu La Rochelle na skrajnem zahodnem delu države. Lokalna skupnost je leta 1974 lansirala brezplačen program izposoje koles, imenovan Vélos Jaunes oziroma Rumena kolesa. Sestavljen je bil iz univerzalnih koles, ki so bila uporabnikom na voljo brezplačno. Glede na njegovo dobro sprejetje in razširjeno javno uporabo danes sistem velja za enega prvih resnično uspešnih shem izposoje koles. Z nekaj nadgradnjami in izboljšavami sistem deluje še danes. Leta 1993 so izposojo koles, imenovano Zelena kolesarska shema, vpeljali v mestu Cambridge v Veliki Britaniji. Večji del vseh koles v obtoku jih je bilo 300 je bil ukraden oziroma pogrešan v manj kot letu dni delovanja, zato so projekt kmalu opustili (Guzman, Shaheen & Zhang, 2010, str. 3). V prizadevanju za zmanjšanje kraj koles so se nato v prihodnjih letih vedno bolj začeli pojavljati sistemi, ki so temeljili na pametni tehnologiji. Eden prvih tovrstnih sistemov so leta 1996 vzpostavili v angleškem mestu Portsmouth (DeMaio & Gifford, 2004, str. 6). Bikeabout, kakor so ga poimenovali, je razvila tamkajšnja univerza, in sicer z željo, da bi zmanjšala uporabo avtomobilov med študenti. Sistem je bil v celoti avtomatiziran, uporabniki pa so za izposojo potrebovali pametno kartico, s katero so si lahko na za to namenjenih mestih odklenili kolo in ga ob vračilu tudi zaklenili. Da bi zmanjšali vandalizem in kraje so na vse postaje, kjer si je bilo mogoče izposoditi kolesa, namestili varnostne kamere. Kljub vsem izboljšavam sistem zaradi premajhnega števila razpoložljivih kolesarskih postaj in omejenega časa delovanja ni nikoli popolnoma zaživel (»Monitoring and evaluation of the bikeabout scheme in Portsmouth«[The Transportation Research Board - National Academies of Sciences, Engineering, and Medicine], 1999; DeMaio, 2009, str. 42). Prav tako so enega prvih kolesarskih sistemov tretje generacije leta 1991 predstavili v danskem mestu Farsø. Čeprav je šlo za majhen sistem, je bil osnova za vzpostavitev Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 5
sistema izposoje koles v Kopenhagnu. Leta 1995 vzpostavljen sistem v danski prestolnici je bil prvi večji avtomatiziran sistem, ki je obsegal prav zanj posebno oblikovana kolesa, njihova izposoja pa je bila na voljo po ugodni ceni. Cilj upravljavcev je bilo delovanje sistema financirati s prodajo oglasnih prostorov na kolesih in postajah. Kmalu se je izkazalo, da tovrstni prihodki ne bodo zadoščali, zato je pri financiranju priskočila tudi lokalna skupnost (DeMaio, 2009, str. 42). 1.2 Vrste sistemov izposoje koles Danes poznamo več različnih vrst sistemov izposoje koles, med katerimi so tisti najbolj dovršeni podprti z najsodobnejšo tehnologijo. Sisteme le redkoma upravljajo izključno zasebna podjetja. Najpogosteje je njihovo delovanje plod lokalne skupnosti, neprofitnih organizacij ali javno-zasebnega partnerstva. Skrbniki sistemov so lahko oglaševalska podjetja, javna transportna podjetja, lokalne skupnosti (npr. občine) ter neprofitne in profitne organizacije (Guzman et al, 2010, str. 164). Sheme so rezultat večletnega razvoja, razlikujejo pa se glede na plačilo, dolžino in način uporabe. Med njimi najdemo brezplačne sisteme, sisteme, ki delujejo na podlagi pologa denarja, ali pa plačila članarine. Prav tako ločujemo sheme, ki delujejo v okviru parkirišč, P&R sistemov in drugih oblik javnega potniškega prometa. V strokovni literaturi na temo izposoje koles za zdaj še ni mogoče zaslediti uradne klasifikacije sistemov izposoje koles. Morda tudi zato, ker kolesarske sheme le s težavo razvrstimo v eno samo kategorijo, saj se lastnosti sistemov med sabo prepletajo. 1.3 Uvedba sistema izposoje koles Razlogi za uvedbo sistema samopostrežne izposoje koles v mestih so različni. Avtorji študije Podlage za pripravo koncepta za vzpostavitev samopostrežnega sistema za izposojo koles kot pozitivne učinke sistemov navajajo promocijo urbanega kolesarjenja in povečanje deleža poti, opravljenih s kolesom, izboljšanje pogojev za gibanje znotraj območij umirjenega prometa oziroma peš območij, spodbujanje uporabe javnega prometa, učinkovito uporabo mestnega prostora, pozitivne učinke na zdravje prebivalcev in okolje ter ne nazadnje krepitev lokalne identitete (Mladenovič et al., Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 6
2011, str. 1, 2). Avtorji študije The Bike Share Planning Guide, ki je nastala pod okriljem The Institute for Transportation and Development Policy (v nadaljevanju ITDP) iz New Yorka, kot dve ključni prednosti sistemov izposoje koles v primerjavi z drugim javnim transportom poudarjajo nižje stroške in krajši čas vzpostavitve. Sistem izposoje koles je namreč mogoče vzpostaviti že v enem županskem mandatu (»The Bike Share Planning Guide«[ITDP], 2013, str. 14). Priporočena velikost mesta za uvedbo sistema je 200.000 prebivalcev in več. Kolesarska shema naj bi se razprostirala na vsaj približno 10 km 2, gostota postaj pa naj bi bila med 10 in 16 na km 2. V obtoku mora biti med 10 in 30 koles na tisoč prebivalcev, za vsako kolo pa mora biti na voljo med 2 in 2,5 mest za odložitev (»The Bike Share Planning Guide«[ITDP], 2013, str. 38). Ker je zasnovo sistema mogoče popolnoma prilagoditi potrebam končnih uporabnikov, je uspešno delujoč sistem mogoče vzpostaviti tudi v manjših mestih (Mladenovič et al., 2011, str. 7). Mesta z manj kot 100.000 prebivalcev imajo celo določeno prednost. Javni promet v njih navadno ni zelo razvejan in pogost, zato je lahko izposoja koles koristna dopolnitev avtobusnega sistema, ki poveča njegovo učinkovitost in gravitacijsko območje (Mladenovič et al., 2011, str. 11). Odločitev o velikosti sistema je navadno odvisna od usklajevanja med mestom in potencialnim operaterjem. Vsebuje število točk za izposojo in mesta za parkiranje koles. Število točk navadno izhaja iz velikosti območja, ki ga želi mesto opremiti s sistemom. Glede na izkušnje iz prakse velja, da med posameznimi točkami ne sme biti več kot 300 do 400 metrov, kar je še sprejemljiva razdalja za hojo, če na najbližji točki ni razpoložljivega kolesa ali prostora za parkiranje. Velikost sheme in njena gostota sta določena na podlagi izhodišč mesta, gostote prebivalstva, števila predvidenih uporabnikov in ciljev sheme. Večina sistemov se začne z uvedbo v središču mesta in se kasneje širi na ostala območja. Obstajajo tudi regionalne sheme z manjšo gostoto točk za izposojo in daljšimi časi izposoje, vendar te niso pogoste (Mladenovič et al., 2011, str. 11). Da sistemi izposoje koles v praksi dejansko zaživijo, morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji. Na podlagi izkušenj mest, ki so tovrstne sisteme že vzpostavile, so za uspešno Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 7
delovanje po mnenju avtorjev študije Podlage za pripravo koncepta za vzpostavitev samopostrežnega sistema za izposojo koles ključni (Mladenovič et al., 2011, str. 3,4): močna podpora razvoju trajnostnega prometa; dojemanje kolesarjenja kot enakovrednega transportnega načina; zagotavljanje osnovnih pogojev, ki omogočajo varno in udobno kolesarjenje; sprejeto urbano kolesarjenje med domačini; zagotovljena zadostna sredstva za uvedbo in vzdrževanje sistema; zagotovljen prostor za izposojevalnice koles in preprosti pristop k sistemu ter njegova uporaba in nizki stroški za uporabnika. Avtorji študije The Bike Share Planning Guide za ključne pri uspešni vzpostavitvi sistema navajajo (»The Bike Share Planning Guide«[ITDP], 2013): dovolj velika gostota izposojevalnih mest; dovolj veliko število koles za izposojo na prebivalca; dovolj veliko območje, ki ga pokriva sistem izposoje koles; kakovostna kolesa in preprosto uporabo terminalov. Paul De Mario in Jonathan Gifford v strokovnem članku Will Smart Bikes Succeed as Public Transportation in the United States? kot odločilne elemente za uspeh poudarjata (DeMaio & Gifford, 2004): navade uporabnikov sistema; kolesarsko infrastrukturo in varnost; dobičkonosnost; kraje in vandalizem ter multimodalne povezave. Za učinkovito delovanje sistema je le-tega treba primerno prilagoditi ciljnim skupinam uporabnikov. V Celju bi sistem izposoje koles lahko uporabljali prebivalci za opravljanje vsakodnevnih opravil, dnevni migranti za prevoz na delo (od postaj javnega prometa ali parkirišč) ter turisti in drugi obiskovalci za oglede znamenitosti. Športni in rekreativni Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 8
kolesarji niso primerna ciljna skupina za vključevanje v sistem. Uporabljajo posebna kolesa, prilagojena tipu kolesarjenja in zahtevnejšim terenom, zato predvidena mestna kolesa za njih niso primerna. Izbira ključne ciljne skupine lahko bistveno vpliva na zasnovo sistema in umestitev točk za izposojo. Za turiste so na primer ključni elementi preprost pristop k sistemu, možnost kratkotrajne izposoje in umestitev točk ob ključnih turističnih znamenitostih. Dnevni migranti potrebujejo hitro izposojo ob avtobusnih in železniških postajah ter večjih parkiriščih in veliko zanesljivost glede razpoložljivosti koles. Prebivalci mesta pa potrebujejo točke za izposojo v bližini doma in v bližini destinacij za dnevne opravke (Mladenovič et al., 2011, str. 12). Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 9
2 Metodologija raziskovanja Diplomsko delo smo zasnovali kot plod več različnih metodoloških pristopov, ki se med sabo prepletajo in dopolnjujejo. Osnova diplomskega dela sta metodi analize in sinteze, ki sta podprti tako z deskriptivno metodo kot metodo spraševanja, pri kateri je v prvi vrsti šlo za strukturirane intervjuje s posamezniki, ki imajo s sistemi izposoje koles kakršnekoli izkušnje. Z metodo analize smo razčlenili teoretične osnove sistemov izposoje koles kakor tudi posamezne konkretne primere tako na evropski kot domači ravni. Pri raziskovalnem delu nam je bila v pomoč tudi metoda sinteze, ki smo jo še posebno uporabljali v zadnjem delu diplomske naloge, kjer smo s pomočjo prej pridobljenih informacijah o sistemih izposoje koles ocenjevali potencial izposoje koles v Celju. Pomembno vlogo pri nastajanju diplomskega dela sta imeli tudi metodi dedukcije in indukcije. Na podlagi dedukcije smo na podlagi že obstoječih teoretičnih izhodišč o sistemih izposoje koles sklepali o morebitnem tovrstnem sistemu v Celju. Metoda indukcije nam je prišla prav pri obravnavi obstoječih sistemov izposoje koles v slovenskih mestih. Na podlagi njihovih lastnosti smo namreč oblikovali splošno sliko sistemov izposoje koles, s katero smo si nato pomagali pri obravnavi dejavnikov, ki bi vplivali na vzpostavitev sistema izposoje koles v Celju. Pri analiziranju dejavnikov, ki vplivajo na potencial izposoje koles, nismo zaobšli niti statistične metode in metode prognoziranja. Marsikateri dejavnik, ki bi lahko vplival na vzpostavitev in uveljavitev sistema izposoje koles, smo podkrepili s statističnimi podatki, ki smo jih našli na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju Surs) in Policijske uprave Celje (v nadaljevanju PUC). Razpoložljive podatke smo obdelali in jih prikazali v obliki grafov. Prav viri tovrstnih informacij so bili nato osnova za metodo prognoziranja. Na podlagi obdelave podatkov smo sklepali, kako se bodo procesi izpušni plini, število prebivalstva, turistov, primerov vandalizma itd. odvijali tudi v prihodnje. Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 10
Ne nazadnje smo se pri nastajanju diplomskega dela oprli na metodo ekspertize, v kateri se bolj ali manj prepletajo skoraj vse zgoraj naštete metode dela. Pripravo diplomskega dela smo namreč začeli z analizo, nadaljevali preko sinteze ter pri tem bolj ali manj vseskozi vključevali tudi metodi dedukcije in indukcije. 2.1 Postopek raziskovanja in viri zbiranja podatkov Diplomsko delo je razdeljeno na tri osnovne segmente, ki obenem odsevajo tudi tri faze raziskovalnega dela. V prvem poglavju (Teoretične osnove) smo na podlagi pregleda obstoječih virov opredelili sistem izposoje koles, kaj to sploh je, kako je nastal in se razvijal ter kako danes služi svojemu namenu. Najprej smo se lotili iskanja ustreznih virov in literature. Ker gre v tem primeru za novejši pojav, smo večino gradiva našli na medmrežju. Med številnimi podatki, ki so dosegljivi na to temo, smo izluščili tiste informacije, ki so nam v nadaljevanju služile kot osnova za analizo potenciala sistema izposoje koles v Celju. Najprej smo predstavili sistema izposoje koles v Parizu in Londonu ter ju analizirali z vidika slovenskih razmer. V nadaljevanju smo se osredotočili na slovenske primere sistemov izposoje koles. Iz gradiva, dostopnega na medmrežju, smo poiskali tako pozitivne kot negativne vidike ter poglavje sklenili z uporabnimi dejstvi, ki jih lahko prenesemo na Celje. Posebno mesto smo namenili kolesarskim razmeram v Celju. Prva faza raziskovanja je bilo zbiranje podatkov. Uporabljali smo različne načine, od zbiranja na terenu (osebni viri) do zajemanja uradnih statističnih podatkov, dostopnih na spletni strani Sursa. Izbrali smo tiste informacije, s katerimi smo lahko najbolj nazorno in celovito predstavili kolesarsko infrastrukturo kakor tudi ponudnike izposoje koles v Celju. Osrednje mesto v diplomskem delu smo namenili SWOT-analizi potenciala izposoje koles v Celju. Dejavnike, ki vplivajo na tovrstni transportni sistem, smo razdelili v štiri skupine prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti. Vsak dejavnik (relief, podnebje, evropski projekti, navade ljudi ) smo opisali in poskušali podkrepiti z do zdaj znanimi podatki. SWOT-analiza temelji v prvi vrsti na uradnih statističnih podatkih. Na spletnih straneh Sursa in Ministrstva za notranje zadeve smo se osredotočili predvsem na podatke za zadnje desetletje, ki se navezujejo na Mestno občino Celje (v nadaljevanju MOC), in jih Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 11
obdelali v programu Excel. Izdelali smo preglednice, na podlagi katerih so nastali različni grafi. Analizo vsakega dejavnika smo podkrepili z ugotovitvami, v katerih smo pokomentirali, kako bi dejavnik vplival na sistem izposoje koles v Celju. Raziskovalno delo smo sklenili z diskusijo, v kateri smo ovrednotili rezultate raziskovanja in na podlagi tega ocenili potencial izposoje koles. Diplomska naloga je nastajala na podlagi primarnih in sekundarnih virov. Glavnino informacij smo pridobili na podlagi sekundarnih virov. Vir tovrstnih informacij je bilo na spletu objavljeno gradivo strokovni članki in študije ter statistični podatki. Raziskovanje smo podkrepili tudi s primarnimi viri. Mednje sodijo intervjuji in ogled aktualnega stanja na terenu. Zbrane informacije smo uredili, ovrednotili in analizirali. Na podlagi obdelanih informacij smo nato dobljene rezultate sintetizirali v sklepe in jih kritično ovrednotili. 2.2 Zastavljene hipoteze Pri izdelavi diplomske naloge smo se vseskozi opirali na tri zastavljene hipoteze, ki smo jih ob koncu raziskovalnega dela na podlagi pridobljenih rezultatov tudi ovrednotili. Zastavili smo si naslednje hipoteze: Hipoteza 1: Celje ima v primerjavi z ostalimi slovenskimi mesti slabše razvit sistem izposoje koles. Na podlagi prve hipoteze smo želeli izvedeti, ali je v Celju prisotna izposoja koles in kako dobro je razvita. Prav tako je bil naš cilj raziskati, ali lahko morda govorimo celo o sistemu izposoje koles. Do ugotovitev smo prišli s proučitvijo in primerjavo slovenskih primerov izposoje koles. Hipoteza 2: Celje ima dobro razvito kolesarsko infrastrukturo. Druga hipoteza je odsevala razvejanost kolesarske infrastrukture v Celju. Do ugotovitve o resničnosti hipoteze smo prišli s podrobno preučitvijo stanja kolesarske infrastrukture v Celju. Predstavili smo kolesarske površine, kot so kolesarske steze, pasovi in poti. Preučili smo, ali je kolesarsko omrežje v mestu Celje sklenjeno v celoto in varno za njegove uporabnike. Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 12
Hipoteza 3: Celje ima potencial za nadaljnji razvoj sistema izposoje koles. Zadnjo hipotezo smo potrdili oziroma ovrgli s pomočjo SWOT-analize. Potencial izposoje koles smo ovrednotili na podlagi različnih dejavnikov, ki bi vplivali na njegovo uspešnost. Dejavnike smo razdelili v štiri skupine prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ter iz tega razbrali, kateri dejavniki so prevladujoči. 2.3 Predpostavke in omejitve diplomskega dela Pri analizi sistema izposoje koles v Celju smo se osredotočili zgolj na mestno središče in pomembnejša turistična območja v MOC. V primerih slovenskih in mest po Evropi, ki smo jih vključili v diplomsko nalogo, smo osvetlili zgolj sisteme izposoje koles in ne ostale ponudnike, ki na različne načine izposojajo kolesa domačinom in predvsem turistom. Ne nazadnje so bile pri izdelavi diplomske naloge v nekaterih primerih omejitve tudi nekoliko zastareli podatki in pomanjkanje strokovne literature, ki je v prvi vrsti dostopna zgolj na medmrežju v obliki strokovnih člankov in študij. Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 13
3 Rezultati raziskovanja Potem ko smo v prvem delu diplomskega dela osredotočili na teoretične osnove sistemov izposoje koles, smo se v drugem delu lotili konkretnih primerov. Poiskali smo nekaj primerov sistemov izposoje koles tako po Evropi kot doma ter predstavili njihove značilnosti. Posebno pozornost smo namenili pregledu stanja na področju kolesarstva v Celju in SWOT-analizi, s katero smo ovrednotili potencial sistema izposoje koles v knežjem mestu. 3.1 Evropa: od BorisBika do Vélib'a Sistemi izposoje koles po svetu imajo dolgo tradicijo. Čeprav so njihovi osnovni nameni enaki in se med sabo vsaj na prvi pogled ne razlikujejo veliko, lahko po podrobni proučitvi ugotovimo, da je med njimi kar nekaj razlik. Naj gre pri tem za čas vzpostavitve, način plačila ali pa vzdrževanje sistema. Avtomobilski klubi, združeni v konzorciju EuroTest, so leta 2012 opravili test, kako je urejena izposoja koles v 40 evropskih mestih (Tabela 1). Ugotovili so, da so med sistemi z najboljšo oceno zelo dobro in tremi najslabše ocenjenimi sistemi zelo velike razlike (Kmetič, 2012). Tabela 1: Test 40 sistemov izposoje koles v evropskih mestih spletni vir Vir: Kmetič, 2012 Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 14
Avtomobilski klubi so med kolesarskimi shemami ocenjevali tudi ljubljanski sistem BicikeLJ, ki je prejel oceno dobro. Ocenjevalci so ugotovili, da je večina sistemov izposoje koles dobro prilagojena potrebam turistom. 60 odstotkov sistemov ima postaje za izposojo razpršene po celotnem mestnem ozemlju, približno 35 odstotkov pa je omejenih na mestna središča. V večini primerov si uporabniki kolesa izposojajo s pomočjo za to namenjene kartice, pri tretjini sistemov tudi preko terminalov na postajah ali s pomočjo ustrezne kode, pri četrtini sistemov pa je ključ do uporabe kreditna kartica (Kmetič, 2012). Ocenjevalci so pri pregledu sistemov izposoje koles ugotovili tudi kar nekaj pomanjkljivosti. V večini mest si lahko kolo izposodijo le osebe, stare najmanj 18 let. Izjema sta le danski mesti Kopenhagen in Aarhus, kjer ni starostne omejitve. V 35 mestih so na izposojo kolesa brez vzmetenja, le v petih primerih pa ponujajo kolesa z vzmetenjem, ki pripomorejo udobnejši vožnji. Kot nevšečnost ocenjevalci navajajo tudi nezadostno število postaj. Pri 26 sistemih se namreč glede na njihova opažanja morajo uporabniki potruditi, da najdejo postajo s kolesi. V 24 primerih je za pomoč prek telefona treba plačati. Ne nazadnje je 18 spletnih strani sistemov izposoje na voljo le v domačem jeziku (Kmetič, 2012). V nadaljevanju smo podrobneje analizirali sistema izposoje koles v Parizu in Londonu. Prvi glede na test sodi med najbolj vzorno vzpostavljene, medtem ko londonski glede na ocene sodi v drugo skupino. 3.1.1 Pariz: Vélib Prvi širše prepoznaven sistem izposoje koles, po katerem so se nato pri vzpostavitvi zgledovala številna druga mesta, so leta 2007 vzpostavili v Parizu. Vélib', kakor so ga poimenovali, ima danes na voljo več kot 23 tisoč koles na več kot 1.800 postajah. Letno je zabeleženih več kot 105 milijonov izposoj. Koncesijo za upravljanje s sistemom ima francoska oglaševalska korporacija JCDecaux, ki shemo tudi financira. V zameno so ji po Parizu brezplačno na voljo oglaševalska mesta (»How it works«[vélib'], b.d.). Domačini in obiskovalci mesta si lahko kolesa izposodijo na postajah, ki so opremljene z elektronskimi terminali, s pomočjo katerih uporabniki najamejo kolo. Mesta za izposojo Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 15
so med sabo oddaljena 300 metrov, na njih pa je prostora za 12 koles. Na vsaki postaji so na voljo tudi zemljevid s sosednjimi mesti za izposojo in informacije o tem, koliko koles za izposojo je na voljo na najbližjih postajah (»How it works«[vélib'], b.d.). Še posebno veliko izposoj je ob delovnikih in v času stavk delavcev javnega transporta. Prav tako je mogoče zaznati razlike v izposoji v različnih delih dneva. Zjutraj je večje zanimanje za kolesa na obrobju mestnega središča, zvečer, ko ljudje zapuščajo središče, pa je ravno obratno. Za enakomerno porazdelitev koles med postajami dnevno skrbi 23 vozil, s katerim premeščajo kolesa. Če se kljub temu zgodi, da uporabnik želi kolo vrniti na postaji, kjer ni prostih stojal, mu sistem omogoči še dodatnih 15 minut uporabe, da lahko poišče novo postajo (»How it works«[vélib'], b.d.). Slika 1: Postaja pariškega sistema izposoje koles Vélib' spletni vir Vir:»EUtouring.com«, b.d. Uporabnik se na terminalu, katerega meni je tudi v angleščini, prijavi za uporabo storitve. Za aktivacijo naročnine potrebuje bančno kartico. Sistem mu na bančnem računu kot varnosti depozit blokira 150 evrov, ki jih v primeru, da uporabnik storitev uporablja v sladu s pravili, ne zaračuna. V primeru, da kolesa ne vrne ali ga pokvari, vsoto upravljavci sistema zadržijo (»How it works«[vélib'], b.d.). Sistem razlikuje med naročnino in uporabnino. Naročnina, ki ni brezplačna, posamezniku daje pravico uporabe kolesa. Enodnevna naročnina znaša 1,7 evra, sedemdnevna osem evrov in letna 29 evrov. Uporaba izposojenega kolesa se zaračuna dodatno. Če je kolo, na katerokoli postajo vrnjeno v 30 minutah, je uporaba brezplačna. Izposoja kolesa do ene ure stane Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 16
en evro, ura in pol dva evra ter do dve uri štiri evre. (»How it works«[vélib'], b.d.). Upravljavci s tovrstnim cenikom spodbujajo čim krajšo uporabo koles. Njihov osnovi cilj je namreč, da kolesa neprestano krožijo med uporabniki. V prvem letu delovanja sistema je bilo ukradenih približno 3.000 koles, kar je bilo veliko več, kot so upravljavci sprva načrtovali. Do avgusta leta 2009 je bilo treba popraviti okoli 16.000 koles, precej so jih morali zaradi vandalizma in kraj celo nadomestiti. Ukradena kolesa so odkrili v kontejnerjih, namenjenih v Severno Afriko, in v nekatera mesta v Romuniji, ne nazadnje pa jih je nekaj poškodovanih naplavila tudi reka Sena ali pa so celo visela na kandelabrih po Parizu. V zadnjih letih jim je z različnimi ukrepi uspelo zmanjšati število kraj in vandalizma (Beardsley, 2009;»Thefts puncture Paris bike scheme«[bbc], 2009). 3.1.2 London: BorisBikes V Londonu sistem izposoje koles deluje od leta 2010. Uradno se imenuje Santander Cycles, širši javnosti pa je poznan pod imenom BorisBikes. Neuradno ime je dobil po županu Borisu Johnsonu, ki je županoval v času uvedbe sistema. Rekord pri izposoji koles so dosegli julija 2015, ko so zabeležili kar 73.000 izposoj v enem dnevu. Prve resnejše ideje o vzpostavitvi sistema izposoje koles v Londonu so se rodile leta 2007. Želeli so si, da bi tudi kolesa poleg črnih taksijev in rdečih avtobusov postala zaščitni znak Londona. Prvi korak pri vzpostavitvi sistema je bila preučitev pariškega sistema (»Paris free bike hire scheme could work in London, says mayor«[cycling Weekly], 2007). BorisBikes je začel delovati julija 2010 s 5.000 kolesi in 315 postajami na območju, velikem 44 km 2. Marca leta 2012 je bilo v sistem vključenih že 8.000 koles in 570 postaj, zabeležili pa so 10 milijonov izposoj (»London cycle hire scheme expands eastwards«[bbc], 2012). Od leta 2010, ko je začel sistem delovati, do leta 2015 so v Londonu zabeležili kar 43 milijonov izposoj. V tem času se je število koles približno podvojilo (s 500.00 na 11.500 koles). Prav tako se je močno povečalo tudi število izposojevalnih mest (s 400 na 748) (Harker, 2015). Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 17
Najprej je bilo pred pridobitvijo elektronske kartice za uporabo sistema treba plačati tako registracijo kot članarino, kar so kmalu spremenili. Omogočili so, da je za izposojo dovolj že veljavna bančna kartica. Člani se lahko prijavijo na spletni strani in kupijo dostop za 24 ur, en teden ali celo leto. S tem prejmejo ključ za uporabo postaj. Posamezen ključ stane 3 funte, na istem računu pa lahko imajo do štiri takšne ključe. Cena je enaka za člane in občasne uporabnike. Razlika je samo v tem, da si občasen uporabnik lahko izposodi kolo največ za en teden. Izposoje, krajše od pol ure, so brezplačne, daljše pa se zaračunajo glede na trajanje. (»How it works«[transport for London Santander Cyles], b.d.). Cenovna politika torej tudi v londonskem primeru spodbuja več krajših izposoj koles. V uporabi so kolesa, ki so izključno namenjena transportu. Gre za univerzalna kolesa z aluminijastim okvirjem iz enega kosa. Tehtajo približno 23 kg, vsi njihovi kabli pa so znotraj okvirja, kar preprečuje okvare in vandalizem. Pnevmatike so odporne proti predrtju, bobenske zavore pa so na obeh kolesih. Kolesa imajo tri prestave, ki se menjajo na ročaju krmila, zvonec in ščitnik za verigo, LED-luči, ki utripajo in jih poganja dinamo, prtljažnik pod krmilom za prtljago, nastavljivo višino sedeža, sprednji in zadnji blatnik, stransko stojalo za kolo ter unikatne svetleče identifikacijske številke na okvirju (Harris, 2010). Postajo sestavlja terminal in prostor za kolesa. V primeru okvare lahko kolo vrnemo in si brezplačno izposodimo novega. V terminih, ko je največje povpraševanje, kolesa prevažajo s pomočjo električnih kombijev s posebej prilagojenimi prikolicami na tiste postaje, kjer koles primanjkuje. Za preprostejšo izposojo koles je uporabnikom na voljo več mobilnih aplikacij, kjer lahko poiščejo najbližje postaje in pogledajo stanje. Terminal omogoča najem kolesa s čipom in plačilno kartico, če uporabnik nima ključka, možnost tiskanja opravljene poti, iskanje bližnjih postaj v primeru, da je trenutna polna ali prazna, možnost brezplačnega podaljšanja izposoje, če je trenutna postaja polna, večjezične informacije, cene in zemljevide okolice (»How it works«[transport for London Santander Cyles], b.d.;»the London Cycle Hire Scheme«[TimeOut London], b.d.). Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 18
Slika 2: Sistem izposoje koles v Londonu spletni vir Vir:»How it works«[transport for London Santander Cyles], b.d. Sistem je naletel tudi na nekaj odzivov in kritik. Tisti najbolj glasni opozarjajo, da je možnost neskončne brezplačne izposoje, če kolo vrnemo na postajo vsake pol ure. Pojavljale naj bi se tudi težave z delovanjem terminalov in napačnim zaračunavanjem stroškov. Upravljavci sistema naj bi imeli težave s pravočasnim razvozom in razporeditvijo koles med postajami. Nekatere postaje ob točno določenih urah so namreč znane kot izključno začetne, spet druge kot končne. Ne nazadnje naj bi bilo nekaj kritik tudi na račun teže in okornosti koles, v medijih pa je bilo mogoče zaslediti tudi kritike glede na odpornost koles. V prvih šestih mesecih delovanja naj bi popravilo potrebovalo kar dve tretjini koles (»London cycle hire scheme expands eastwards«[bbc], 2012; Harris, 2010; Brady, 2011). 3.1.3 Izkušnje evropskih sistemov izposoje koles Sistemi izposoje koles po Evropi in njihove lastnosti so lahko dobra osnova pri snovanju sistemov izposoje koles za slovenske načrtovalce, med drugim tudi za celjski primer. Na podlagi testa avtomobilskih klubov, združenih v konzorciju EuroTest, lahko sklepamo o nekaterih pomembnih lastnostih, katerim je treba pri vzpostavljanju sistemov nameniti še posebno pozornost. Med najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na uspešnost sistemov, sodi razpršena mreža mest za izposojo koles. Če tovrstni pogoj ni izpolnjen, lahko sistem zaradi nedostopnosti hitro postane nezanimiv za uporabnike. Med pomembnejše dejavnike sistema, ki odločajo o njegovi uspešnosti, nedvomno sodijo Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 19
jasno predstavljena navodila uporabe in ceniki. Upravljavci sistemov morajo ne nazadnje zagotoviti različne možnosti registracije in plačila ter vsem uporabnikom dostopne cene. Pozabiti ne smejo niti na informacije v vsaj enem tujem jeziku (vsaj v angleščini), s katerimi bo sistem dostopen tudi za tuje obiskovalce. Iz testa 40 evropskih sistemov in predstavljenih primerov lahko sklepamo, da morajo upravljavci zagotoviti tudi preprosto uporabo in vračilo koles ter povezavo z javnim potniškim prometom. Kolesa morajo biti redno servisirana, odslužena pa zamenjana z novimi. Ne nazadnje test sistemov kaže, da upravljavci ne smejo podcenjevati pomoči uporabnikom, ki jim je na voljo brezplačno. 3.2 Slovenija: od BicikLJa do Bicya V Skandinaviji in severni Evropi je kolesarstvo del prometnega sistema. Lokalne skupnosti kolesarjenje spodbujajo tudi na račun omejevanja avtomobilskega prometa v mestih. Nekoliko drugače je še vedno v mestih srednje in vzhodne Evrope, kjer je bilo v zadnjih 30 letih kolesarjenje praviloma izločeno iz sistema celovitega prometnega planiranja in podrejeno nadaljnjemu širjenju avtomobilskega prometa. K ponovnemu premisleku o kolesu kot prevoznem sredstvu v mestih narekujejo vse večji prometni zastoji, hrup, onesnaženje zunanjega zraka in izpusti toplogrednih plinov iz prometa. Poleg tega vsakdanji motoriziran promet prinaša bolezni zaradi neaktivnega življenjskega sloga, povečan stres in z njim povezane nevšečnosti (Gostič & Klemenc, 2013). Tega se vse bolj zavedajo tudi v Sloveniji, kjer lokalne skupnosti z različnimi projekti, predvsem evropskimi, želijo pridobiti znanje o strateškem načrtovanju kolesarskih sistemov in s tem omogočiti pogoje za nadaljnji razvoj kolesarjenja v slovenskih mestih. Nekatere skupnosti so pri tem bolj aktivne, spet druge manj. Poleg urejene infrastrukture so eni izmed ukrepov za zagotavljanje širokega kroga kolesarjev v mestih tudi sistemi izposoje koles. Med šestimi sistemi, kolikor jih je bilo leta 2015 v Sloveniji, je bil najbolj razvejan v Ljubljani, najnovejši pa na Jesenicah, kjer so ga predstavili spomladi leta 2015 (Knez, 2015). Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 20
Začetek delovanja Tabela 2: Sistemi izposoje koles po Sloveniji spletni vir Št. koles Št. postajališč Cena članarine Ljubljana 2011 308 36 tedenska 1, letna 3 Cena uporabe do ene ure brezplačno, druga ura 1, tretja ura 2, vsaka nadaljnja ura 4 Maribor 2012 0 1 7 brezplačna do dve uri 0,2, do štiri ure 0,5, do devet ur 0,8, ves dan 1,2 Velenje 2012 40 9 brezplačna brezplačna Koper 2012 36 6 letna 12 brezplačna Jesenice 2015 18 2 3 letna 10 brezplačna Vir: Knez, 2015; Mustafić, 2014; Ovsenik, 2014 3.2.1 Ljubljana: Bicike(LJ) V Ljubljani samopostrežni sistem izposoje koles Bicike(LJ) deluje od leta 2011. Obsega več kot 300 koles in 36 postajališč, ki so med seboj oddaljena približno 300 do 500 metrov (»Bicikelj«[Ljubljana], b.d.). Za izposojo se morajo uporabniki najprej naročiti na spletu ali na glavnem terminalu ter plačati letno oziroma tedensko naročnino. Sistem naročnikom omogoča prevzem kolesa na enem postajališču in vrnitev na drugem. V povprečju si uporabniki kolo izposodijo za 13 minut, le en odstotek pa je takih, ki presežejo čas brezplačne uporabe (Ovsenik, 2014). Prva ura kolesarjenja je brezplačna, kar je med uporabniki dobo sprejeto, saj je tovrstnih brezplačnih voženj kar 99 odstotkov (»Bicikelj«[Ljubljana], b.d.). Že v prvem letu delovanja so zabeležili več kot 611 tisoč izposoj in s tem presegli vsa pričakovanja. Vsako mestno kolo je bilo po prvem letu v povprečju uporabljeno7,5-krat na dan (»Bicikelj«[Ljubljana], b.d.). Maja 2014 je sistem izposoje koles imel 54.721 uporabnikov, število ves izposoj pa je bilo skoraj dva milijona, od tega še vedno kar 99 odstotkov voženj, ki niso presegle več kot eno uro. Najbolj oblegane postaje so relacije 1 Sistem izposoje koles je trenutno v mirovanju. Največje število koles, ki so bila na voljo za izposojo, je bilo 18. Če bo upravljavcem uspelo zagotoviti dovolj denarja, bo sistem ponovno zaživel spomladi 2016. 2 V število koles so všteta tudi tri električna kolesa, ki so na voljo uporabnikom. Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 21
med Cankarjeva ulico in Namo, med Prešernovim trgom in Petkovškovim nabrežjem ter med Trg OF in Kolodvorsko ulico (»Bicikelj«[Ljubljana], b.d.). Slika 3: Bicike(LJ) postaja v Ljubljani spletni vir Vir:»Bicikelj«[Ljubljana], b.d. Tedenska uporaba sistema, namenjena obiskovalcem Ljubljane, je mogoča s prijavo prek spletne strani sistema Bicike(LJ). Ob prijavi, katere cena je en evro, uporabnik vpiše svoj elektronski naslov in številko bančne kartice. Ko je registracija izvedena, prejme 9- mestno kodo za dostop do sistema in 4-mestno osebno PIN-kodo za izposojo kolesa. Letna uporaba sistema, namenjena predvsem meščanom, je mogoča prek spletne strani ali po pošti, izposoja pa se izvaja s pomočjo kartice Urbana. V tem primeru je cena prijave tri evre. Prva ura uporabe kolesa je brezplačna. Druga ura znaša en evro, tretja ura dva evra in vsaka nadaljnja ura štiri evre (»Bicikelj samopostrežna izposoja koles«[turizem Ljubljana], b.d.). Sistem je del projekta Civitas Elan, s katerim želijo povečati kolesarjenje, pešačenje in uporabo javnega prevoza. Zasnovali so ga v francoski oglaševalski družbi JC Decaux s sedežem v Parizu in zanj prejeli številne nagrade za okolju prijazno in inovativno rešitev v sistemu prevoza. V Sloveniji je zaživel na podlagi javno-zasebnega partnerstva med Mestno občino Ljubljana in podjetjem Europlakat. Podjetje je v zameno za vzpostavitev Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 22
sistema, vrednega 1,8 milijona evrov, dobilo oglasne površine, ki jih trži in s tem pokriva stroške investicije (Verbič, b.d.). Tabela 3: Prednosti in pomanjkljivosti sistema izposoje koles v Ljubljani spletni vir Dobro na voljo celo leto neprekinjeno 24 ur na dan, dostop omogočen vsakomur mogoča takojšnja uporaba in vračilo na poljubni postaji izposoja in vračilo popolnoma avtomatizirano, potrditev vračila s signalno lučjo in zvočnim signalom povezava z javnim mestnim potniškim prometom spletna stran je zelo informativna in uporabniku prijazna; brezplačna aplikacija za mobilne telefone brezplačna pomoč po telefonu, številka je navedena na postajah in/ali na kolesih informacija o trenutnem stanju prek internetne strani in prek aplikacij za mobilne telefone kolesa z okvirjem za preprosto sedanje na kolo in izstopanje z njega, po višini nastavljiv sedež, stojalo, prtljažnik in dodatna ključavnica Vir: Kmetič, 2012 Pomanjkljivo majhna razširjenost; nobenega prodajnega mesta z osebjem registracija le prek medomrežja plačilo le z neposredno obremenitvijo bančnega računa kolesa brez vzmetenja in prestav reklame na kolesih 3.2.2 Maribor: BCikel V Mariboru, kjer živi dobrih 90 tisoč prebivalcev, so sistem izposoje koles, imenovan BCikel, vzpostavili leta 2012 (»O projektu BCikel.si«[Bcikel], b.d.). Največje število koles, ki je bilo na voljo uporabnikom, je bilo 18. Trenutno je celoten sistem izposoje koles, v katerega je registriranih približno 290 uporabnikov, v mirovanju, kar pomeni, da koles za izposojo za zdaj ni več na voljo. Če bo upravljavcem uspelo zagotoviti dovolj denarja, bo sistem najverjetneje ponovno zaživel v spomladanskih mesecih 2016 (Boškoski, osebna komunikacija, 13. november 2015). Sistem izposoje koles v Mariboru v primerjavi z ostalimi navedenimi slovenskimi primeri ni nastal kot rezultat evropskega projekta, temveč se ga je v lastni režiji od ideje do Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 23
postavitve v realno okolje lotil Aleš Boškoski. Sistem je vzpostavil z minimalnimi finančnimi sredstvi. Da bi se tovrstna izposoja koles obnesla, ima pomembno vlogo konstantno financiranje izposoje koles, saj se le tako lahko kakovost sistema vzdržuje na zadovoljivi ravni. Težave mariborskemu sistemu so nedvomno poleg nerednega financiranja povzročali tudi vandalizem in tatvine, ki so slabile sistem in na koncu celo prispevale k temu, ali se bo sistem obdržal ali ne (Boškoski, osebna komunikacija, 13. november 2015). Cena članarine je bila brezplačna. Izposoja koles do dve uri je stala 0,2 evra, do štiri ure 0,5 evra, do devet ur 0,8 evra in ves dan 1,2 evra. Kolesa si je bilo mogoče izposoditi med 6. in 20. uro od ponedeljka do nedelje, zunaj tega časovnega obdobja je bila izposoja mogoča, ni pa bilo mogoče poljubno izbirati časa uporabe. Izposoja koles je bila na voljo uporabnikom, ki so se pred tem prijavili na spletu. Kolo so prevzeli na enem izmed postajališč in ga v obdobju zakupa vrnili na poljubno drugo postajališče. V primeru poznejšega vračila so uporabniku zaračunali zamudnino (Ovsenik, 2014). Kolesa v sklopu sistema BCikl so doslej uporabljali pretežno študenti in turisti, manjše število izposoj in registracij so upravljavci zaznali s strani samih domačinov (Boškoski, osebna komunikacija, 13. november 2015). Čeprav je bil sistem BCikl vzpostavljen v drugem največjem slovenskem mestu in je bil finančno dostopen vsakomur, ni zaživel kot v Ljubljani. Upravljavec sistema Aleš Boškoski kot glavni razlog navaja nesodelovanje lokalne politične elite. Mariborski sitem BCikl je bil namreč v celoti izdelan na podlagi koncepta»bikesharinga«. Vodilo pri vzpostavitvi sistema je bilo, da se lahko kolesa izposojajo pod določenimi pogoji za minimalno plačilo. Ideja je bila, da bi si Mariborčani za ceno ene kave izposojali kolesa za en dan. Sistem na podlagi denarja, ki se nabere zgolj od izposoje koles, ne more delovati, kaj šele preživeti. Finančna sredstva je zato treba zagotoviti tudi iz drugih virov in prav tukaj se je projekt sistema izposoje koles v Mariboru tudi zapletel (Boškoski, osebna komunikacija, 13. november 2015). Glede na izkušnje Boškoskega je pomembno, da so kolesa vzdrževana in tehnično brezhibna. Če kakšno kolo ni, je pomembno, da ga upravljavci izločijo iz sistema, Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 24
popravijo, ali pa nadomestijo z novim. Za uspešno delovanje sistema, kot še navaja Boškoski, so ne nazadnje pomembne tudi dostopne informacije. Uporabnikom mora biti zagotovljeno, da se ob kakršnihkoli težavah lahko preko telefona ali elektronskega sporočila obrnejo neposredno na osebo, ki bdi nad sistemom (Boškoski, osebna komunikacija, 13. november 2015). Slika 4: Kot je nekoč izgledala postaja sistema izposoje koles pri tehniški fakulteti spletni vir Vir:»O projektu BCikel.si«[Bcikel], b.d. 3.2.3 Velenje: Bicy V Velenju, kjer živi slabih 35 tisoč prebivalcev, od leta 2012 deluje sistem izposoje koles Bicy. Brezplačen avtomatiziran sistem za izposojo mestnih koles je rezultat evropskega projekta BICY Cities and Regions of Bicycles, v katerem je sodelovala Mestna občina Velenje. Sistem so razvili v Šolskem centru Velenje. Projekt, ki se je začel leta 2010 in zaključil leta 2013, je bil namenjen razvoju celostnega in trajnostnega načrtovanja kolesarske politike v urbanih območjih ter hkrati spodbujanju zdrave in okolju prijazne mobilnosti. Cilji projekta, v katerem je sodelovalo 11 partnerskih mest iz Evropske unije, so bili izmenjava, razširjanje in prenos dobrih praks, povezanih z zmanjševanjem okoljskih obremenitev, ki izvirajo iz prometa (»Evropski projekt Bicy«[Mestna občina Velenje], b.d.). V Mestni občini Velenje so se za sodelovanje v projektu Bicy odločili zaradi potreb po razvoju in vzpostavitvi trajnostnega mestnega transporta (predvsem kolesarjenja). Še Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 25
dodatno so jih spodbudila uresničevanja določil evropske in nacionalne zakonodaje na področju varstva okolja, prometa in kakovosti zraka ter zmanjšanje rabe energije in posledično zmanjšanje emisij CO2 (»Evropski projekt Bicy«[Mestna občina Velenje], b.d.). Slika 5: Sistem izposoje koles Bicy v Velenju spletni vir Vir:»Evropski projekt Bicy«[Mestna občina Velenje], b.d. V prvi fazi leta 2012 je bilo na petih postajah po mestu na voljo 25 koles. Mestna občina Velenje se je zaradi velikega zanimanja uporabnikov kmalu odločila za razširitev sistema. V letih 2013 in 2014 je sistem nadgradila še s štirimi postajami. Sistem Bicy danes obsega 9 postaj, 27 priključnih mest in 40 koles. Izposojeno kolo lahko uporabniki vrnejo na katerikoli postaji oziroma prostem stojalu sistema Bicy. Izposoja največ 14 ur na teden je brezplačna, potrebna je le predhodna brezplačna registracija v TIC Velenje. Do julija lani se je v sistem vključilo 1.290 oseb, kolesa pa so si do takrat uporabniki izposodili že 30.590-krat. Število tedenskih izposoj niha med 250 in 1.500 ter je odvisno od letnega časa. Na Mesni občini Velenje opažajo, da so prebivalci sistem dobro sprejeli, za njegovo nemoteno delovanje pa so leta 20113 preko javnih del zaposlili vzdrževalca sistema (Mustafić, 2014, str. 37). 3.2.4 Jesenice: JeseNICE bikes Jesenice, kjer živi približno 13 tisoč prebivalcev, so spomladi 2015 postale šesta slovenska občina s sistemom izposoje koles, imenovanim JeseNICE bikes. Za deset evrov letne članarine si je na treh lokacijah tik ob občini na Stari Savi, nasproti železniške postaje v središču mesta in na Hrušici mogoče izposoditi kolo in ga nato kamor koli vrniti (Knez, 2015). Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 26
Sistem JeseNICE bikes, ki je del čezmejnega evropskega projekta, je namenjen uporabnikom, ki so starejši od 14 let, za njegovo uporabo pa je treba izpolniti prijavnico z izjavo. Ob registraciji uporabniki dobijo uporabniško kartico in PIN-kodo za dostop. V kolesarskem sistemu JeseNICE bikes, vrednem 65 tisoč evrov, je na razpolago 15 navadnih koles in 3 električna. Na vsaki postaji je 8 stojal za kolesa (»JeseNICE bikes«, b.d.). Kolo si je mogoče s prislonitvijo kartice na zaslon izposoditi kjer koli in ga kamor koli vrniti. V prvem, poskusnem letu je za kartico treba odšteti 10 evrov, s čimer uporabnik dobi pravico do 14 ur vožnje na teden za vse leto (Knez, 2015). Sistem izposoje koles na Jesenicah je rezultat projekta IDAGO Izboljšanje dostopnosti in atraktivnosti gorskih obmejnih območij, v katerem je Občina Jesenice sodelovala kot eden izmed projektnih partnerjev. Projekt je bil sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija Italija 2007 2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev v višini 95 % sredstev (»Aprila bo v občini vzpostavljen kolesarski sistem JeseNICE bikes«[občina Jesenice], 2015). Slika 6: Sistem izposoje koles JeseNICE bikes spletni vir Vir:»JeseNICE bikes«, b.d. V čezmejnem evropskem projektu je poleg Jesenic sodelovala tudi Kranjska Gora, a so se tam odločili za nakup gorskih koles, ki si jih je mogoče izposoditi v turistično informacijskem centru in jih je treba tja tudi vrniti. Župani Zgornje Gorenjske naj bi že razmišljali o nadgradnji jeseniškega sistema izposoje koles. V tem primeru bi si lahko Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 27
turist kolo izposodil na Bledu in ga pustil na Jesenicah ter se odpeljal še do Kranjske Gore (Knez, 2015). 3.2.5 Izkušnje slovenskih sistemov izposoje koles Če smo v poglavju 3.1 Evropa: Od BorisBika do Vélib'a osredotočili predvsem na evropske primere sistemov izposoje koles, smo v poglavju 3.2 Slovenija: Od BicikLJa do Bicya osvetlili slovenske kolesarske sheme. Obstoječi slovenski sistemi izposoje koles so zaradi majhnosti slovenskih mest specifični in prav zaradi tega dobra osnova za vzpostavitev sistema izposoje koles v Celju. V Sloveniji je v začetku leta 2016 delovalo šest sistemov izposoje koles. Večino od njih so lokalne skupnosti vzpostavile s pomočjo evropskih sredstev, kar je lahko dober zgled tudi načrtovalcem v Celju. Z uspešnim kandidiranjem na evropskih razpisih bi Celjani lahko oplemenitili proračunska sredstva. V Sloveniji so sistemi izposoje relativno mlad pojav. Prvega so leta 2011 vzpostavili v Ljubljani. Med vsemi je najbolje zaživel ljubljanski primer, najmanj pa kolesarski shemi v Mariboru in Kopru. Eden ključnih razlogov naj bi bilo slabo vzdrževanje in ne nadomeščanje odsluženih koles. Celjski upravljavci bi torej morali posebno pozornost nameniti prav slednjemu področju. Natančno bi morali definirati vire financiranja in razmejiti vloge vseh vpletenih v delovanju sistema. Pomembno vlogo pri delovanju sistema ima tudi podpora lokalne skupnosti. Upravljavec mariborskega sistema kot enega ključnih razlogov za neuspeh navaja prav nesodelovanje lokalne skupnosti. Ključno je, da je sistemu izposoje koles še posebno močno naklonjena lokalna politika. Od je namreč odvisno, kakšno podporo bo imel sistem oziroma ali bo njegovemu delovanju namenjene dovolj občinske pozornosti. Izkušnje mest, ki so sistem že uvedle, kažejo, da morajo shemo vsaj na začetku finančno podpirati tudi s sredstvi občinskega proračuna. Ne nazadnje je treba paziti tudi na vrsto drugih dejavnikov, od tega, da so izposojevalne postaje dovolj razširjene do tega, da kolesa niso preveč okorna. Pomembno vlogo ima tudi sodelovanje s ponudniki javnega transporta, ki morajo videti v sistemu izposoje Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 28
koles priložnost in ne konkurenta svojim storitvam. Primeri obravnavanih mest kažejo, da lahko kolesarska shema zaživi, če so izpolnjeni vsi dejavniki oziroma vsaj večina izmed njih. 3.3 Razmere v Celju V primerjavi s primerljivimi slovenski mesti je izposoja koles v Celju slabše razvita. Domačini in turisti si lahko kolesa izposodijo na treh mestih v Turistično informativnem centru Celje (v nadaljevanju TIC), Hostlu MCC in na Celjski koči. V poglavju smo podrobneje opisali možnosti izposoje koles, kdo so njihovi uporabniki in kdaj je največ povpraševanja. Prav tako smo preleteli kolesarske poti v mestu kot na njegovem obrobju ter vso spremljajočo infrastrukturo. 3.3.1 Izposoja koles v Celju Razmere na področju izposoje koles v Celju so trenutno slabe. TIC, ki deluje v sklopu Zavoda Celeia Celje, ima na izposojo pet popolnoma novih koles. Izposoditi si jih je mogoče na sedežu TIC-a na Krekovem trgu v središču mesta, vendar samo v času njegovega delovanja. Izposoja kolesa do treh ur stane tri evre, za vsako nadaljnjo uro pa je nato treba odšteti še dodatne tri evre. Ob prevzemu kolesa mora uporabnik plačati 10 evrov kavcije, ki jo nato ob vrnitvi nepoškodovanega kolesa prejme nazaj. Turistični delavci opažajo, da velikega zanimanja za izposojo koles ni. Uradne statistike ne vodijo, ocenjujejo pa, da v povprečju na teden zabeležijo po eno izposojo (TIC Celje, osebna komunikacija, 24. november 2015). Hostel MCC ima v svoji ponudbi pet koles, ki si jih lahko izposodijo zgolj gosti mladinskega hotela. Najem je brezplačen oziroma vključen v ceno bivanja. Število koles, za katere je največ zanimanja med tujimi gosti, za zdaj zadošča povpraševanju. Zaradi tovrstne ponudbe je Hostel MCC pridobil naziv kolesarski nastanitveni objekt 1. stopnje (Katja Presekar, osebna komunikacija, 24. november 2015). Kolesa si je v MOC mogoče izposoditi tudi na Celjski koči. Na voljo so gorska in električna kolesa. Cena izposoje do štiri ure za gorsko kolo znaša pet evrov in za električno kolo sedem evrov. Za celodnevno izposojo mora posameznik za gorsko kolo odšteti osem Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 29
evrov in za električno kolo devet evrov. Prav tako si je kolesa mogoče izposoditi za ves teden. Za gorsko kolo je v tem primeru treba odšteti 50 evrov in za električnega 60 evrov. Za posamezno izposojo kolesa je treba priložiti veljaven osebni dokument in varščino v višini 20 evrov. Največ povpraševanja je v topli polovici leta (»Kolesarjenje«[Celjska koča], b.d.). TIC Celje in Hostel MCC, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, kolesa danes izposojata ločeno, njuni začetki tovrstne dejavnosti pa so povezani s skupnim projektom. Zavod Celeia Celje je aprila leta 2010 v sodelovanju s Celjskim mladinskim centrom, Klubom študentov občine Celje in Simbiem pripravil akcijo zbiranja starih koles. Celjani so jih podarili več kot 60. Organizatorji akcije so jih popravili, jih prebarvali na zeleno, opremili z logotipom ter ponudili Celjanom ter ostalim obiskovalcem Celja v brezplačno izposojo (Avguštinčič, 2010). Kolesa, ki so bila najbolj zasedena poleti, so bila na voljo v TIC-u na Krekovem trgu (med tednom od 9. do 17. ure in ob sobotah med 9. in 13. uro) ter v Celjskem mladinskem centru na Mariborski cesti vsak dan med 8. in 21. uro. Izposoja je bila brezplačna, potrebna je bila le predložitev osebnega dokumenta, ob tem pa je kolesar v paketu s kolesom dobil tudi čelado in ključavnico (Avguštinčič, 2010). Projekt, s katerim so želeli turistom kot tudi Celjanom omogočiti lažje raziskovanje Celja, je bil eden v vrsti ukrepov, s katerimi si prizadevajo turiste v mestu ob Savinji zadržati dlje časa, hkrati pa zmanjšati motorni promet v mestnem središču (Avguštinčič, 2010). V Celju so pred tovrstnim projektom leta 2010 že nudili možnost izposoje koles, a so s tem zaradi slabih izkušenj prenehali. Dogajalo se je namreč, da so uporabniki kolesa pogosto vračali v slabem stanju ali pa jih sploh niso vrnili (Avguštinčič, 2010). Usoda brezplačne izposoje koles tudi pred petimi leti ni bila veliko drugačna. V Celjskem mladinskem centru in TIC-u, ki sta se projekta lotila v sodelovanju, sta imela slabe izkušnje predvsem z domačini. Izgubljali so ključavnice in vračali poškodovana kolesa. Simbolično plačilo zato včasih ni bilo dovolj niti za popravilo (Katja Presekar, osebna komunikacija, 24. november 2015; TIC Celje, osebna komunikacija, 24. november 2015). Za zdaj MOC ne vodi nikakršne statistike glede kolesarjenja in kolesarjev, prav tako pa ni izvedla nobene ankete glede tovrstnega stanja v občini. Potrebe po nadgradnji izposoje koles v rekreacijske namene občina za zdaj še ni zaznala, je pa zato toliko bolj naklonjena Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 30
sistemu izposoje koles za domačine in turiste. V prihodnosti načrtuje uvedbo sistema izposoje koles, kot ga imajo v Ljubljani. Sistem ne bo namenjen rekreaciji, temveč predvsem kratkoročnim najemom za v službo ali po nakupih. Na občini so prepričani, da ima Celje potencial in potrebo po tovrstni logistični pridobitvi. Kdaj bo občina sistem vzpostavila, je odvisno od proračunskih finančnih sredstev. Študija, na podlagi katere bi sistem nastal, za zdaj še ni izdelana, v primeru možnosti črpanja evropskega denarja pa bo občina to vsekakor izkoristila in sodelovala na razpisu (Gaberšek, osebna komunikacija, 13. 1. 2016). 3.3.2 Kolesarska infrastruktura v Celju MOC ima različne vrste kolesarskih povezav 3. Tabela 4 prikazuje, da je kolesarjem na voljo 5,4 kilometre kolesarskih pasov. Kolesarskih stez, ki so z vidika kolesarjenja najprijaznejše, je skupaj 44,2 kilometra. Od tega je samostojnih kolesarskih stez 12 kilometrov in kolesarskih stez s površinami za pešce 32,2 kilometra. Kolesarskih poti je v MOC 6,2 kilometra in predvidenih kolesarskih poti 21 kilometrov (Gaberšek, osebna komunikacija, 13. 1. 2016). Tabela 4: Dolžine kolesarskih povezav v MOC osebna komunikacija Kolesarska povezava Dolžina (v metrih) Kolesarski pas 5.370 Kolesarska steza 12.003 Kolesarska steza s pešci 32.242 Kolesarska pot 6.205 Predvidena kolesarska pot 21.006 Vir: Gaberšek, osebna komunikacija, 13. 1. 2016 V križiščih in krožiščih novejše izvedbe je povsod zgrajena kolesarska steza. Vertikalne povezave (smer sever jug) so v celoti izvedene, medtem ko horizontalne povezave (smer vzhod zahod) na nekaterih mestih manjkajo. Manjkajo nekateri odseki, ki bi 3 Kolesarske povezave se delijo na kolesarske poti, steze, pasove in kolesarje na vozišču. Kolesarska pot je s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo označena cesta, ki je poleg drugih uporabnikov primerna tudi za kolesarje. Kolesarska steza je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena kako drugače. Kolesarski pas je vzdolžni del vozišča, ki je označen s črto in je namenjen prometu koles (Navodila za projektiranje kolesarskih površin, 2012). Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 31
kolesarsko omrežje povezali v celoto, zato so prizadevanja za izvedbo ukrepov, ki bi funkcionalno ustrezno dopolnili sistem obstoječega kolesarskega omrežja v občini. Kolesarski promet v Celju ima kljub dobro razvitemu kolesarskemu omrežju še rezerve. Površine za kolesarski promet v mestnem središču so na določenih mestih neustrezne za uporabnike (Prometni model mesta Celje, 2008, str. 44, 46 v Ožir, 2011, str. 44). Mestna občina Celje poleg posameznih krajših kolesarskih povezav načrtuje kolesarske povezave s sosednjimi občinami, kot so Vojnik, Štore, Žalec in Laško (Gaberšek, osebna komunikacija, 13. 1. 2016). Zemljevid 1 prikazuje kolesarske poti v Celju leta 2010. Slika 7: Kolesarske poti v Celju spletni vir Vir: Ožir, 2011, str. 45 Skozi Celje poteka daljinska kolesarska pot D1 (Maribor Celje Ljubljana) in glavni kolesarski povezavi G20 (Celje Laško Rimske Toplice) ter G17 (Celje Šentjur Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 32
Mestinje), ki so del predvidenega državnega kolesarskega omrežja (Prometni model mesta Celje, 2008, str. 46 v Ožir, 2011, str. 44). Precej razvejane so turistične kolesarske poti. Zavod Celeia Celje je v svoji turistični ponudbi pripravil sedem različnih tematskih kolesarskih poti, ki potekajo po Celju in njegovi ožji okolici. Fackina pot (18,5 km) se začne na obrobju Celja v Dečkovem naselju pri IV. osnovni šoli. Nadaljuje se proti Medlogu mimo graščine Prešnik do Šmartnega v Rožni dolini in Šmartinskega jezera. Pot kolesarja nato vodi mimo Dobrove in Nove vasi nazaj do IV. osnovne šole Celje. Zanimivosti ob poti so Joštov mlin, graščina Prešnik, Šmartinsko jezero, poznobaročno kužno znamenje v Dobrovi in na koncu še cerkev sv. Duha (»Celje turistični vodnik«[zavod Celeia], 2014). Grajska pot (9,2 km) se prav tako začne v središču Celja. Kolesarja pot vodi mimo Skalne kleti do Grajskega hriba in Zagrada ter nato nazaj v središče mesta. Zanimivosti ob poti sta cerkev sv. Jožefa in Stari grad Celje (»Celje turistični vodnik«[zavod Celeia], 2014). Kolesarska pot Alme M. Karlin (25,3 km) kolesarje iz Celja vodi mimo Skalne kleti do Pečovnika, Celjske koče, Svetine, Šentjanža nad Štorami in Teharij ter nato nazaj do Celja. Zanimivosti ob poti so stalna razstava Poti o Almi M. Karlin v Pokrajinskem muzeju Celje, razvaline rojstne hiše Alme M. Karlin, Almino zadnje domovanje v Pečovniku s stalno razstavo Samotno potovanje Alme M. Karli«, Celjska koča, Svetina z grobom Alme Karlin in ne nazadnje oglarska zbirka v Šentjanžu nad Štorami (»Celje turistični vodnik«[zavod Celeia], 2014). Kolesarska pot, imenovana Celje (12,6 km), se začne v Novi vasi, mimo Dobrove in Šmartinskega jezera, od koder kolesar zavije proti Slatini v Rožni dolini, prikolesari do Lopate in od tam skozi Ostrožno do Lave. Zanimivosti ob poti so cerkev Sv. Duha, poznobaročno kužno znamenje v Dobrovi, Šmartinsko jezero in dvorec Prešnik v Šmartnem v Rožni dolini (»Celje turistični vodnik«[zavod Celeia], 2014). Trasa kolesarske poti na Celjsko kočo (8,5 km) poteka mimo Zagrada in Vipota do Celjske koče ter od tam nazaj v središče mesta. Osrednja zanimivost je Celjska koča s Pustolovskim parkom (»Celje turistični vodnik«[zavod Celeia], 2014). Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 33
Rimska pot (5,2 km) se začne pred Pokrajinskim muzejem Celje, nato pa se nadaljuje proti mestnemu parku, Bregu, Miklavževemu hribu, skozi Košnico in Polule ter nato nazaj proti Celju. Zanimivosti na poti so pokrajinski muzej, lapidarij, mestni park, cerkev sv. Cecilije, Herkulovo svetišče in cerkev sv. Miklavža. Šmartinska pot (13 km) se začne v Novi vasi, nato pa se nadaljuje proti Slatini v Rožni dolini do Loč, Brezove, Vojnika, Lešja, Runtole, Prekorij in Dobrove ter nato nazaj do Nove vasi. Zanimivosti ob poti so Šmartinsko jezero, graščina Prešnik, poznobaročno kužno znamenje in cerkev Sv. Duha (»Celje turistični vodnik«[zavod Celeia], 2014). Tabela 5: Kolesarske poti Zavoda Celeia Celje spletni vir Kolesarska pot Dolžina Trasa poti Fackina pot 18,5 km IV. osnovna šola Medlog graščina Prešnik Šmartno v Rožni dolini Šmartinsko jezero Dobrova Nova vas IV. osnovna šola Grajska pot 9,2 km Celje Skalna klet Grajski hrib Zagrad Celje Pot Alme M. Karlin 25,3 km Celje Skalna klet Pečovnik Celjska koča Svetina Šentjanž nad Štorami Teharje Celje Pot Celje 12,6 km Celje (Nova vas) Dobrova Šmartinsko jezero Slatina v Rožni dolini Lopata Celje (Ostrožno) Celje (Lava) Pot na Celjsko kočo 8,5 km Celje Zagrad Vipota Celjska koča Celje Rimska pot 5,2 km Pokrajinski muzej Celje mestni park Breg Miklavžev hrib Lisce Košnica Polule Breg Celje Šmartinska pot 13 km Celje (Nova vas) Slatina v Rožni dolini Loče Brezova Vojnik - Lešje Runtole Prekorje Dobrova Celje (Nova vas) Vir:»Celje turistični vodnik«[zavod Celeia], 2014 Drugi sklop kolesarskih proti, ki so prav tako namenjene tako domačinom kot turistom, se nahaja na Celjski koči. Med Celjani in turisti priljubljena izletniška točka je izhodišče za osem različnih poti, podprtih s sodobno tehnologijo. Opremljene so s sodobnimi interaktivnimi zemljevidi, ki so dostopni na mobilnih telefonih. V letu 2015 sta v okviru projekta Rubike, ki ga je financiral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, nastal pa v sodelovanju med Zavodom za gozdove, Športnim društvom Brez bremz ter Mestno občino Celje, nastali dve novi kolesarski poti. Obe se odcepita od obstoječe asfaltne ceste skozi Pečovnik na utrjene gozdne ceste in vlake z namenom razbremenitve glavne Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 34
ceste kolesarjev in pohodnikov. Vsak rekreativec si lahko sam izbere zahtevnost poti (»Kolesarjenje«[Celjska koča], b.d.). Tabela 6: Kolesarske poti z izhodiščem na Celjski koči spletni vir Kolesarska pot Razdalja Vzpon Podlaga Dobje Slivniško jezero 55,4 km 970 m. n. v asfalt, makadam Pečovje Svetina 24,9 km 700 m. n. v asfalt, makadam Šentrupert Laško 31 km 610 m. n. v asfalt, makadam Tremerje Rifengozd 18 km 490 m. n. v. asfalt, makadam Na Kalobje 32,5 km 780 m. n. v. asfalt, makadam Na Malič 49,9 km 1280 m. n. v. asfalt, makadam Pot na Vrheh 2,1 km 300 m. n. v. asfalt, makadam Pot Stari Plac 1,2 km 300 m. n. v. asfalt, makadam Vir:»Kolesarjenje«[Celjska koča], b.d. Projekt RuBike je bil zasnovan kot poskus umeščanja in urejanja gorsko-kolesarskih poti v naravno okolje na osnovi veljavne zakonodaje. Pri tem je bil poudarek na razvoju večnamenske rabe infrastrukture v gozdovih in usklajevanju interesov med lastniki in uporabniki gozdnega prostora. Rezultat pilotskega projekta sta dve novi gorskokolesarski poti, ki sta nastali z nadgradnjo in opremo obstoječih gozdnih prometnic (»RuBike nove gorsko kolesarske poti«[mestna občina Celje], 2015). Slika 8: Prikaz kolesarskih poti z izhodiščem na Celjski koči spletni vir Vir:»Kolesarjenje«[Celjska koča], b.d. Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 35
3.4 SWOT-analiza Nekatera slovenska mesta so v zadnjih letih že vzpostavila sistema izposoje koles. Eni so dobro zaživeli, spet drugi, kot kaže, še čakajo na boljše čase. V Celju sistema izposoje koles za zdaj še ni. Ali ima mesto ob Savinji potencial za tovrstno okolju prijazno logistično pridobitev, smo preverili s pomočjo SWOT-analize. Z njo smo s pomočjo obdelanih primerov sistemov izposoje koles v nekaterih slovenskih mestih poudarili prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki se jih bi bilo treba zavedati ob morebitni vzpostavitvi sistema v Celju. Tabela 7: SWOT-analiza lastno avtorsko delo Prednosti Uravnan relief Ugodno podnebje Slabosti Finančni vložek Kolesarska infrastruktura Prebivalstvo Zagotavljanje in plačilo potrebnih kadrov 4 Številni turisti Priložnosti Odgovor na onesnaženje Razbremenitev mestnega središča Evropski razpisi Naklonjenost lokalne skupnosti Nevarnosti Miselne navade ljudi Slabo vzdrževanje Ne nadomeščanje odsluženih koles Tatvine in vandalizem 3.4.1 Prednosti Številne prednosti, ki jih ima Celje pri vzpostavitvi sistema izposoje koles, so lahko nedvomno voda na mlin morebitnim prihodnjim snovalcem sistema. Polega tega, da gre za popolnoma uravnan relief, so tukaj še ugodne podnebne razmere, zadostno število ljudi in vedno večje število turistov, ki jih še posebno v poletnih mesecih in prazničnem decembru ni mogoče spregledati na celjskih ulicah in v njegovi okolici. 4 Zagotavljanje in plačilo ustreznih kadrov smo uvrstili med slabosti. Pri tem smo upoštevali zgolj ekonomski vidik. Z vidika ustvarjanja novih delovnih mest zagotavljanje potrebnih kadrov zagotovo sodi med priložnosti. Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 36
Relief Celjska kotlina leži na meji med slovenskim subalpskim in subpanonskim svetom. Relief Mestne občine Celje, ki leži na skrajnem vzhodnem delu kotline, je v veliki meri uravnan, saj kar 75 odstotkov občine zavzemajo ravnine. Hribovje in gričevje prevladujeta le na jugu ter deloma na vzhodu. Pretežni del občine je v višinskem pasu med 200 in 300 m nadmorske višine, le manjši del v okolici Grajskega hriba in Slomnika pa tudi v višinskem pasu 300 do 400 m in več (Vovk Korže & Sajovic, 2009, str. 7; Slovenija: pokrajine in ljudje, 2001, str. 167). Nadmorska višina v središču mesta znaša 238 m, medtem ko se na obrobju dvigne tudi nad 600 m. Takšna primera sta Celjska koča (650 m) in Grmada (718 m). Majhne višinske razlike med posameznimi območji prispevajo k blagim, komaj opaznim nagibom okoliškega površja največji nakloni ne presegajo 12,5 odstotkov (Vovk Korže & Sajovic, 2009, str. 7; Slovenija: pokrajine in ljudje, 2001, str. 167). Ugotovitev: Ravninska lega Mestne občine Celje prinaša dobre možnosti za vzpostavitev kolesarske mreže in s tem nadaljnji razvoj kolesarstva, obenem pa je knežje mesto z okolico lahko prav tako privlačna destinacija za nekoliko zahtevnejše kolesarje, ki prisegajo na vzpone. Z uravnanim reliefom je tako izpolnjen prvi pogoj pri vzpostaviti sistema izposoje koles. Slika 9: Ortofoto mesta Celje in njegove okolice spletni vir Vir: Celje, 2015 Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 37
Podnebje Pomemben dejavnik pri vzpostavitvi sistema izposoje koles je tudi podnebje. V podnebnih značilnosti Mestne občine Celje je mogoče zaznati izrazit prehod med alpskimi, celinskimi in sredozemskimi vremenskimi vplivi. Povprečna letna temperatura v obdobju med letoma 1980 in 2007 je bila 9,9 C ter povprečna letna višina padavin v istem obdobju 1194 mm (»Podnebje«[Arso], 2015). Povprečna januarska temperatura se giblje okoli 1 C, povprečna julijska pa okoli 19 C. Povprečne januarske temperature (obdobje med letoma 1971 in 2000) so med 0 in 3 C in julijske med 15 in 20 C. Povprečna letna višina padavin znaša 1.000 1.300 mm. Za obdobje 1981 2010 znaša povprečje 1.113 mm (Jelen, Klemenčič & Popovič, 2015). V obdobju 1961 1990 je bilo v povprečju 56 dni s snežno odejo, v naslednjem obdobju 1971 2000 pa se je to število zmanjšalo na 47 dni. Število dni s snežno odejo je najmanjše na dnu doline, največje pa v višje ležečem delu nad dolino, kjer se snežna odeja zadrži najdlje (Jelen et al., 2015). Celjska kotlina je med manj prevetrenimi, zatišnimi območji v Sloveniji, saj skoraj polovica celotnih meritev kaže na brezvetrje (Vovk Korže & Sajovic, 2009, str. 7). Slika 10: Delež potovanj s kolesi v Sloveniji in nekaterih razvitih evropskih državah spletni vir Vir: DRSC, 2010 v Ožir, 2011, str. 45 Ugotovitev: Podnebne značilnosti v Celju so torej precej ugodnejše kot v nekaterih državah, ki imajo bistveno večji delež kolesarjenja, kot je v Sloveniji (Graf 1). Pozabiti ne smemo na vedno bolj mile zime, ki so kot nalašč za kolesarjenje tudi v tistem Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 38
Število prebivalcev najhladnejšem delu leta. Sneg je v zadnjih letih, kot se zdi, prej izjema kot pravilo. Sončne suhe zime, kot je bil letošnji december, omogočajo uporabo koles tudi pozimi. Prebivalstvo Celje je tretje največje slovensko mesto. Predstavlja tako izobraževalno kot storitveno središče regije. V Mestni občini Celje je bilo v prvi polovici letošnjega leta 48.773 prebivalcev. V sredini prvega desetletja 21. stoletja je bilo zaznati rahlo naraščanje prebivalstva, medtem ko v zadnjih letih ni mogoče opaziti jasnega trenda. Vseskozi se število prebivalcev v Mestni občini Celje giblje okrog slabih 49 tisoč ljudi (»Število prebivalcev«[surs], b.d.). Slika 11: Število prebivalcev MOC spletni vir 49600 49400 49200 49000 48800 48600 48400 48200 48000 49501 48991 48868 48783 48773 48592 48653 48675 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Leto Vir:»Število prebivalcev«[surs], b.d. Mestna občina Celje spada med občine z izrazitimi dnevnimi migracijami. Mesto Celje je regijsko središče, ki nudi delovna mesta prebivalcem okoliških manjših občin. Celje spada v skupino slovenskih mest, ki imajo najvišje indekse dnevnih migracij, kar pomeni, da je razmerje med številom delovnih mest in številom zaposlenega prebivalstva v občini veliko. V celjski občini je precej več delovnih mest, kot imajo zaposlenih in samozaposlenih prebivalcev (Surs, 2010 v Ožir, 2011, str. 27). Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 39
Slika 12: Število dnevnih delovnih migrantov iz okoliških občin v MOC za leto 2008 spletni vir Vir: Surs, 2010 v Ožir, 2011, str. 28 Potovanja na delo predstavljajo znaten delež vseh dnevno opravljenih potovanj in se pretežno opravljajo z avtomobili. 71 odstotkov prebivalcev Mestne občine Celje se na delo vozi z avtomobili. 64 odstotkov pri tem predstavljajo vozniki avtomobila in le 7 odstotkov sopotniki. Za javni potniški promet se jih odloča najmanj. 4 odstotki prebivalstva se vsakodnevno na delo vozijo z avtobusom in zgolj en odstotek z vlakom. Slaba četrtina prebivalstva (23 odstotkov) se jih na delo odpravlja peš oziroma s kolesom (Surs, 2010 v Ožir, 2011, str. 29). Slika 13: Delovno aktivno prebivalstvo MOC po načinu potovanja na delo leta 2002 spletni vir Vir: Surs, 2010 v Ožir, 2011, str. 29 60 odstotkov vseh delovno aktivnih prebivalcev Mestne občine Celje na delo potuje 15 minut ali manj in 30 odstotkov manj kot 30 minut, a več kot 15 minut. Ne glede na to jih osebni avtomobil uporablja kar 64 odstotkov. Če upoštevamo še sopotnike, je to kar 71 Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 40
odstotkov (Surs, 2010 v Ožir, 2011, str. 30). Potovalne hitrosti v času prometnih konic, ko ljudje običajno potujejo na delo ali iz njega, so bistveno nižje. Na podlagi tega lahko sklepamo, da večina delovno aktivnih prebivalcev ne živi daleč od svojega delovnega mesta (Ožir, 2011, str. 30). Slika 14: Delovno aktivno prebivalstvo MOC po porabljenem času za pot na delo leta 2002 spletni vir Vir: Surs, 2010 v Ožir, 2011, str. 30 Ugotovitev: Mesto Celje s slabimi 49 tisoč prebivalci sodi med največja slovenska mesta. Poleg prebivalcev pomembno skupino potencialnih uporabnikov sistema izposoje koles predstavljajo tudi dnevni migranti, ki se iz okoliških občin v Celje vozijo bodisi na delo bodisi v šolo. Glede na analizirane podatke (način prevoza in čas poti) ugotavljamo, da Celje glede na slovenske razmere premore dovolj veliko število ljudi, ki bi bili potencialni uporabniki sistema izposoje koles. Njihove miselnosti, ki bi lahko bila ena izmed ovir pri sprejetju novega načina prevoza, smo se lotili v poglavju 4.4. Nevarnosti. Turisti Pomembna skupina potencialnih uporabnikov koles so nedvomno turisti. Celje zaradi svoje bogate preteklosti postaja vedno bolj priljubljena točka tako domačih kot tujih turistov. Število prenočitev turistov v zadnjih sedmih letih prikazuje Graf 6. Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 41
Števio prenočitev turistov Slika 15: Število prenočitev turistov MOC spletni vir 50000 40000 30000 45839 36840 39547 45333 45706 42231 39462 20000 10000 0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto Vir:»Prihodi in prenočitve turistov«[surs], b.d. Pomemben dejavnik pri številu turistov v Celju nedvomno predstavlja tudi zdraviliški turizem. Čeprav se v občini ne nahaja nobeno zdravilišče, je mogoče v mestu čutiti vpliv okoliških zdraviliških krajev. V prvi vrsti gre za enodnevne izlete gostov okoliških zdravilišč, ki si bivanje v toplicah nemalokrat popestrijo z ogledom okoliških znamenitosti. Največ prenočitev turistov beležijo prav zdraviliški kraji. Tovrstni turizem je razširjen predvsem v zdraviliško-turističnih središčih v občinah vzhodne Slovenije. Največ prenočitev turistov je bilo leta 2012 v zdraviliških krajih, ki ležijo med drugim v občinah Dobrna, Laško, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Šoštanj in Zreče. V naštetih šestih občinah in še v osmih drugih znanih zdraviliških krajih po Sloveniji je bilo evidentiranih skupaj 24 odstotkov vseh prihodov in 32 odstotkov vseh prenočitev turistov v državi (»Prihodi in prenočitve turistov«[surs], b.d.) Ugotovitev: Če shema za izposojo koles omogoča uporabo koles tudi turistom, jim s tem omogoča ogled širšega območja na okolju prijazen način. Turisti pogosto denar, ki ga privarčujejo za najem avtomobila ali nakup vozovnic, porabijo v lokalnem okolju na druge načine (Mladenovič et al., 2011, str. 2). Glede na analizirane podatke so ena izmed prednosti pri vzpostavitvi sistema izposoje koles nedvomno tudi turisti. Predstavljali bi lahko precejšnje število uporabnikov sistema, saj bi si s tem poenostavili raziskovanje Celja in njegove okolice, še posebno v poletnih mesecih. Ne smemo pozabiti, da je takrat tudi največ turistov. Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 42
3.4.2 Slabosti V sklopu SWOT-analize smo opredelili tudi slabosti. Vzpostavitev sistema nedvomno prinaša precejšnji denarni vložek za lokalno skupnost. Ob premišljeni strategiji ga lahko razbremeni predvsem s pomočjo evropskih sredstev in sodelovanjem v javno-zasebnem partnerstvu. Tovrstni priložnosti se bomo posvetili v poglavju 4.4 Priložnosti. Za uspešno delovanje sistema je ključna tudi dobro razvejana kolesarska infrastruktura, ki bi lahko bila (vsaj za zdaj) v celjskem primeru, kot smo ugotovili v poglavju 3.3 Razmere v Celju, v sklopu SWOT-analize uvrščena med slabosti. Ne nazadnje so tukaj še nova delovna mesta, ki so skoraj neizogibna, če upravljavci želijo, da sistem deluje brezhibno. Odločili smo se, da nova delovna mesta v luči vsesplošnega varčevanja štejemo med slabosti in ne priložnosti, kamor bi ob visoki brezposelnosti nedvomno lahko tudi spadala. Finančni vložek Upravitelji sistemov morajo misliti tako na stroške vzpostavitve in zagona sistema kot tudi stroške vzdrževanja in upravljanja. Kot navajajo avtorji študije Podlage za pripravo koncepta za vzpostavitev samopostrežnega sistema za izposojo koles, znašajo glede na izkušnje evropskih mest stroški vzpostavitve sistema večjega merila od 2.500 do 3.000 evrov na kolo. Pri sistemih brez fiksnih točk za izposojo oziroma tistih, ki ne potrebujejo zahtevne infrastrukture zanje, se stroški bistveno zmanjšajo (Mladenovič et al., 2011, str. 14). Avtorji omenjene študije so na podlagi izkušenj iz mest, ki so že uvedla tovrstne sisteme, izračunali, da naj bi bila uvedba sistema v Velenju vredna od 87.500 do 105.000 evrov (Mladenovič et al., 2011, str. 14). Glede na to, da je Celje v marsikaterem dejavniku primerljivo z Velenjem, bi lahko sklepali, da bo vzpostavitev sistema v knežjem mestu stala vsaj toliko ali morda še kakšen evro več, saj gre za nekoliko večje mesto. Tabela 5 prikazuje razmerja med stroški pri vzpostavitvi sistema. Ugotovitve: Finančni vložek, ki ga prinaša vzpostavitev sistema, na podlagi SWOT-analize nedvomno sodi med slabosti, s katerimi se mora soočiti lokalna skupnost, če se odloči za vzpostavitev sheme. Slovenske občine so zaradi varčevalnih ukrepov v zadnjih letih Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 43
morale občinske proračune dodobra oklestiti. Vse nižja je tudi njihova povprečnina. Vedno več denarja namenjajo za socialne transferje, investicije, od katerih življenja občanov niso neposredno odvisna, pa so nekoliko na stranskem tiru. Da se v proračunu najde dovolj denarja za vzpostavitev sistema, je med predstavniki lokalne skupnosti potrebna močna volja. Tabela 8: Razmerje stroškov vzpostavitve sistema spletni vir Faze vzpostavitve sistema Delež celotnih stroškov Vzpostavitev mest za izposojo 5 Kolesa Vzpostavitev sistema 6 Komuniciranje z javnostjo Administracija 70 odstotkov 17 odstotkov 6 odstotkov 5 odstotkov 2 odstotka Vir: Mladenovič et al., 2011, str. 14 Stroške vzdrževanja sistema so avtorji študije za velenjski primer ocenili na 1.500 do 2.500 evrov na kolo letno, kar pomeni, da bi vzdrževanje sistema na podlagi njihovih ocen v Velenju moralo stati od 52.500 do 87.500 evrov letno. Če posplošimo, lahko v grobem ocenimo, da bi vzdrževanje sistema v Celju stala tudi približno toliko. Pri tem ne smemo pozabiti, da so ocene pripravili na podlagi analiz velikega števila shem različnih velikosti in lahko zato tudi bistveno odstopajo. Stroški vzdrževanja Tabela 9: Razmerje stroškov vzdrževanja spletni vir Delež celotnih stroškov Premeščanje koles Vzdrževanje koles Vzdrževanje točk za izposojo Vzdrževanje sistema Administracija Nadomeščanje dotrajanih koles 30 odstotkov 22 odstotkov 20 odstotkov 14 odstotkov 13 odstotkov 1 odstotek Vir: Mladenovič et al., 2011, str. 14 5 Faza vključuje načrtovanje, zemeljska dela, nakup terminalov, elemente zaklepanja koles. 6 Logistika in vzdrževanje Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 44
V delujočih sistemih se pojavlja več različnih načinov pridobivanja omenjenih sredstev: oglaševanje, članarina (ki pa zaradi nevarnosti padca števila uporabnikov ne sme biti previsoka), proračunska sredstva, delno financiranje iz parkirnin in lokalnih cestnin (Mladenovič et al., 2011, str. 10). Večina sistemov izposoje koles ni vzdrževana z lastnimi prihodki. Glede na vrsto pogodbe z upravljavcem sistema gre pogosto za sofinanciranje, ki se lahko izvaja neposredno s subvencijami, posredno pa preko pogodb o oddaji reklamnih površin, preko sponzorstev (celotne sheme, posameznih delov ali koles), včasih pa se financira preko kazni za prometne prekrške ali celo dajatve za vstop avtomobilov v mestno središče. Največ mest se odloči za uvedbo sistema v sodelovanju z marketinškimi agencijami ali za nakup že izpopolnjenih sistemov (Mladenovič et al., 2011, str. 14, 15). Kolesarska infrastruktura Kolesarsko infrastrukturo smo podrobneje predstavili v poglavju 3.3.2. Kolesarska infrastruktura v Celju. Ugotovili smo, da Celje ima kolesarske poti, vendar se najdejo tudi odseki, na katerih je vožnja za kolesarje še vedno neprijazna. Prav tako v Celju ni na voljo zadostno število mest za odložitev koles, ki so, kot ugotavljajo avtorji študije Podlage za pripravo koncepta za vzpostavitev samopostrežnega sistema za izposojo koles, ključna za uspešno delovanje sistema. Mali začasni sistemi z nizko gostoto izposojevalnih točk pogosto propadejo. Sheme so bolj privlačne, če imajo veliko gostoto točk in zanesljivost dostopa do koles (Mladenovič et al., 2011, str. 5). Upravljavci sistema morajo paziti, da so izposojevalne točke v sprejemljivih razdaljah in na enostavno dostopnih mestih. Točke naj bodo od glavnih nosilcev prometa, kot so večja avtobusna in železniška postajališča, večja podjetja in izobraževalne ustanove, stanovanjske soseske z visoko gostoto prebivalcev, oddaljene največ od 300 do 400 metrov (Mladenovič et al., 2011, str. 8). Priporočljivo je, da so izposojevalne točke umeščene v neposredni bližini večjih postajališč, kar spodbudi tudi uporabo javnega potniškega prometa. Če bi bile v Celju v uporabi pametne kartice, bi bila integracija mogoča tudi z njimi, saj bi bile hkrati vozovnice za javni potniški promet in identifikacijske kartice za uporabo samopostrežnega sistema za izposojo koles Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 45
(Mladenovič et al., 2011, str. 9). Dobra kolesarska infrastruktura in pospešitev povezovanja sistema izposoje koles z javnim potniškim prometom so osnovni temelji za dobro delovanje sistema izposoje koles. Lokalna skupnost lahko uporabo trajnostnih načinov mobilnosti spodbuja tudi z večanjem obsega ureditev, namenjenih pešcem in kolesarjem (Mladenovič et al., 2011, str. 10). Ugotovitve: Celje je s prenovljeno podobo mestnega središča pridobilo več površin, namenjenih pešcem, ter obenem na določenih mestih novo kolesarsko infrastrukturo. Kljub vsemu ta na določenih ključnih mestih še vedno manjka. Za uspešno in varno delovanje sistema izposoje koles bi jo morala lokalna skupnost še nadgraditi, kar bi poleg nujnih posegov predstavljajo še dodaten strošek. Zagotavljanje in plačilo potrebnih kadrov Sistemi za izposojo koles potrebujejo za delovanje osebje, infrastrukturo in strokovno znanje, s čimer zahtevajo določeno število novih delovnih mest. Upravljanje sistema se razlikuje od mesta do mesta. Upravljavci največkrat sodijo v eno od spodnjih kategorij (Mladenovič et al., 2011, str. 15): marketinške agencije, dobavitelji ulične opreme ali drugih mestnih storitev; podjetja, ki se ukvarjajo s prevozi in operaterji javnega prometa; posebne službe znotraj mestne uprave ali posebna partnerstva. Upravljavci iz prvih dveh kategorij običajno bdijo nad večjimi sistemi, medtem ko za manjše skrbijo predvsem upravljavci iz zadnjih dveh skupin (Mladenovič et al., 2011, str. 15). Ker bi v Celju šlo za manjši sistem izposoje koles, bi bilo najbolj smotrno, da bi zanj skrbeli upravljavci iz ene od dveh zadnjih skupin. V primeru Velenja je občina preko javnih del zaposlila vzdrževalca, ki bdi nad sistemom izposoje koles in s tem zagotavlja njegovo nemoteno delovanje. Potrebo po novih delovnih mestih so ponekod izkoristili tudi za zmanjševanje brezposelnosti. V določenih mestih je zmanjševanje brezposelnosti tako pomemben motiv, da so za izposojo koles uporabili obnovljena stara kolesa. Sistemi za izposojo koles Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 46
so v njih tako večinoma financirani iz programov za odpravljanje brezposelnosti (Mladenovič et al., 2011, str. 3). Ugotovitve: Zagotavljanje potrebnih kadrov za lokalno skupnost na prvi pogled prinaša dodatno finančno breme, vendar je lahko na drugi strani tudi priložnost za zmanjševanje brezposelnosti. V Celjskem primeru, ki bi po obsegu sodil med manjše sisteme, bi za nemoteno delovanje izposoje na terenu nad tem moral bdeti vsaj en delavec. Kdo bi zanj zagotovil mesečno plačilo, bi bilo odvisno od upravljavca sistema. Ker bi v tem primeru šlo za manjši sistem, bi morala biti v tem primeru kar občina. 3.4.3 Priložnosti Sistemi izposoje koles prinašajo vrsto priložnosti. V diplomskem delu smo podrobneje izpostavili zgolj tri. Prvi med njimi je odgovor na onesnaženje v mestih, za katerega je poleg kurišč eden glavnih vzrokov ravno motorni promet. Vsaj delna razbremenitev uporabe avtomobilov na kratke razdalje bi tako lahko prinesla vsaj delček k izboljšanju zraka v mestih. Uporaba koles v mestnih središčih prav tako pomeni razbremenitev območij mirujočega prometa, ki mestna središča zaradi svoje natrpanosti pogosto delajo manj privlačne tako za prebivalce kot obiskovalce. Med priložnosti smo uvrstili tudi evropske razpise. Lokalne skupnosti, ki imajo interes vzpostaviti sistem izposoje koles, lahko z malo iznajdljivosti in vztrajnosti dobršen del sredstev pridobijo s pomočjo evropskih razpisov. Odgovor na onesnaženje Najpomembnejši viri onesnaževanja zraka v Celju so promet, industrija in kotlovnice. Po drugi strani promet, posebno cestni, vse manj onesnažuje zrak zaradi vse ostrejših emisijskih standardov in tehnoloških izboljšav različnih prevoznih sredstev. Kljub temu je kakovost zraka v mestih še vedno nad mejnimi vrednostmi, ki jih določajo evropski predpisi. Razlog za neuspeh tehnoloških ukrepov je hitra rast cestnega prometa, ki izničuje koristi zmanjševanja izpustov s tehnološkimi izboljšavami in kakovostnejšim gorivom. Vzrok tega je predvsem cestni promet in njegov prispevek k onesnaženju, zlasti z dušikovim dioksidom (NO2), delci (PM10) in ozonom (O3) (Arso, 2010 v Ožir, 2011, str. Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 47
Število preseganj delcev PM10 32). Leta 2014 so bili v Celju še posebno problematični delci PM10, medtem ko koncentracije dušikovih oksidov in ozona mejnih vrednosti niso presegale (»Kakovost zraka«[arso], b.d.). Tabela 10: Število preseganj koncentracije delcev PM10 v slovenskih mestih leta 2014 spletni vir Mesto Število preseganj Ljubljana Bežigrad 19 Maribor center 25 Celje 41 Murska Sobota 33 Zagorje 38 Trbovlje 33 Vir:»Kakovost zraka«[arso], b.d. Tabela 7 prikazuje število preseganj koncentracije delcev PM10 v slovenskih mestih leta 2014. Iz nje je razvidno, da Celje sodi v skupino mest, v katerih je bilo izmerjeno največje število preseganj. 24-urna mejna koncentracija PM10 za varovanje ljudi 50 µg/m 3 je lahko presežena največ 35-krat v koledarskem letu (»Kakovost zraka«[arso], b.d.). Slika 16: Število preseganj dnevne meje koncentracije delcev PM10 leta 2014 spletni vir 12 10 10 8 6 6 8 7 7 4 2 1 2 0 0 0 0 0 0 Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Vir:»Kakovost zraka«[arso], b.d. Ugotovitve: Sistem izposoje koles bi lahko vsaj deloma omilil onesnaževanje ozračja. Če ne drugega, bi v ljudeh prebudil občutek, da so storili nekaj koristnega in s tem naredili prvi korak k izboljšanju življenjskega okolja. Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 48
Razbremenitev mestnega središča Modra cona zajema parkirna mesta in parkirišča v in ob samem mestnem središču. Namenjena je parkiranju za krajši čas (do 2 uri). Na tem območju obratuje med 6. in 16. uro ob delavnikih in med 6. in 10. uro ob sobotah 16 parkomatov. Na voljo je 493 parkirnih mest. Parkirišča II. cone s 2444 parkirnimi mesti zajemajo parkirišča okoli mestnega jedra. Obratovalni čas je med delavniki med 6. in 15. uro, parkirnina pa je možno plačati na 26 parkomatih. Prav tako sta na voljo dve garažni hiši Glazija in Celeiapark (»Parkirišča«[ZPO], 2015). Na zemljevidu 3 so prikazana parkirna mesta v ožjem središču Celja. Razdeljena so glede na njihovo lokacijo. Med prikazanimi parkirišči ni mest v zasebni lasti, kot so območja mirujočega prometa pred trgovinami, gostinskimi lokali in podobno. Slika 17: Parkirišča v Celju 7 spletni vir Vir: Ožir, 2011 7 Po obnovi mestnega središča Celja so se malenkostno spremenila tudi območja mirujočega prometa. Po novem ne obsegajo več celotne Gubčeve ulice, temveč zgolj njen severni del, ki se stika pri Cankarjevi ulici. Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 49
Avtorji študije Podlage za pripravo koncepta za vzpostavitev samopostrežnega sistema za izposojo koles navajajo, da so v mestu Lyon opravili izračun, ki kaže, da na prostoru enega parkirnega prostora, ki ga v povprečju čez dan uporabi 6 oseb, lahko zagotovijo 5 kolesarskih stojal, ki jih v povprečju čez dan uporabi 15 oseb (Mladenovič et al., 2011, str. 1, 2). Posvečanje večje pozornosti kolesarjenju med načrtovalci pogosto privede do ugotovitev, da so investicije v kolesarsko infrastrukturo in druge akcije pogosto cenovno zelo učinkovite, še posebej če jih primerjamo z naložbami v cestno infrastrukturo in javni promet. Sheme za izposojo koles pogosto služijo kot dopolnitev shem javnega prometa. Zato te predstavljajo operaterjem možnost za povečanje privlačnosti in uporabnosti obstoječega sistema javnega prometa (Mladenovič et al., 2011, str. 2). Ne nazadnje naj bi širše izboljšanje podobe kolesarjenja koristilo tudi lokalni obrti in industriji, posebno malim trgovinam in obrtnim delavnicam, ki se pogosto razvijejo v središčih mest (Mladenovič et al., 2011, str. 3). Ugotovitve: Sistem izposoje koles je priložnost za razbremenitev mestnih območjih mirujočega prometa oziroma njihovo dopolnitev. Uporabniki osebnih avtomobilov bi v primeru sistema izposoje koles imeli možnost avtomobil parkirati na obrobju mestnega središča in pot nato nadaljevati s kolesom. Nadgradnja parkirne ureditve, v sklopu katere bi na večjih parkiriščih bila locirana tudi mesta za izposojo koles, bi razbremenila mestno središče in ga obenem naredila bolj privlačnega. Evropski razpisi Javni sistemi izposoje koles v večini primerov niso samozadostni, za njihovo izgradnjo in vzdrževanje so navadno potrebne znatne investicije. Med priložnostmi, na katero načrtovalci sistemov izposoje koles ne smejo pozabiti, so evropski razpisi, ki so ena izmed najsmotrnejših možnosti financiranja. Avtorji študije Podlage za pripravo koncepta za vzpostavitev samopostrežnega sistema za izposojo koles poudarjajo, da morajo načrtovalci opraviti analizo državnih in regionalnih možnosti za (so)financiranje sheme. Vanjo se lahko vključijo tudi lokalna podjetja, turistične organizacije in hoteli, vendar ti partnerji ne smejo biti edini vir financiranja sistema (Mladenovič et al., 2011, str. 5). Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 50
Evropska unija je z začetkom leta 2014 stopila v novo finančno obdobje, ki bo trajalo do leta 2020. Evropska komisija si je zadala nalogo, da pripravi program, ki bo EU do leta 2020 naredil bolj konkurenčno in močnejšo. EU želi spodbujati različne dejavnosti, saj je prepričana, da bo le na takšen način uspela izboljšati gospodarski napredek in (po)ostati konkurenčna. Tako velja, da lahko vsak posameznik prijavi svoj projekt in najde primeren razpis. Ker pa EU omogoča tako širok spekter razpisov, pa to vsekakor velja za prednost (Končan & Šiška, 2015, str. 55) Ugotovitve: Sistemi izposoje koles za lokalne skupnosti lahko predstavljajo priložnosti za koriščenje evropskih sredstev. Z dobro pripravljenimi projektnimi dokumentacijami lahko oplemenitijo občinska sredstva. 3.4.4 Nevarnosti Načrtovalci sistema izposoje koles ne smejo pozabiti na nevarnosti, ki lahko ogrozijo uspešno delovanje. V diplomskem delu smo poudarili tri ključne nevarnosti. Prva med njimi so miselne navade ljudi. Slovenci smo znani po veliki navezanosti na osebne avtomobile. Ob nezadostnem oglaševanju in spodbudah se lahko hitro zgodi, da kolesa ostanejo neopažena, potencialni uporabniki pa še naprej vztrajajo pri vožnji z avtomobili. Ob preučitvi slovenskih primerov izposoje koles v poglavju smo v poglavju 3.2 Slovenija: od BicikLJa do Bicya v dveh primerih naleteli na problem neustreznega vzdrževanja in nadomeščanja odsluženih koles. Izkušnje Maribora in Kopra torej kažejo, da bi lahko v primeru, da bi do tega prišlo tudi v Celju, to ogrozilo uspešno delovanje sistema. Med nevarnosti lahko nedvomno štejemo tudi vandalizem in tatvine, ki se je jim v mestih, kot kažejo podatki policijskih uprav, ne morejo izogniti. Miselne navade ljudi Miselne navade Slovencev se odražajo v številu registriranih vozil, ki je v Sloveniji nad evropskim povprečjem. V letu 2009 so imeli največ osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev v Luksemburgu, kar 678. Povprečje osebnih avtomobilov med državami Evropske unije je bilo leta 2009 473 osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev. Slovenija Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 51
se je s 517 osebnimi avtomobili na 1000 prebivalcev v letu 2009 uvrstila nad povprečje držav Evropske unije (»Evropski teden mobilnosti«[surs], 2012). Slika 18: Število osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev EU leta 2009 spletni vir Vir:»Evropski teden mobilnosti«[surs], 2012 Konec leta 2014 je bilo v Sloveniji registriranih 1.092.670 osebnih avtomobilov. V zadnjih petih letih se je tako število osebnih avtomobilov v Sloveniji povečalo za 9640, kar pomeni, da je bil v povprečju prirastek vsega 1928 avtomobilov na leto. Konec leta 2004 je bilo v Sloveniji še precej manj kot milijon osebnih avtomobilov natančno 912.773. To pomeni, da se je v zadnjih desetih letih število osebnih avtov pri nas povečalo za 179.897 avtomobilov oziroma v povprečju za 17.990 avtov na leto (Kmetič, 2015). Tabela 11: Število registriranih osebnih avtomobilov v MOC spletni vir 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Slo. 1.045.183 1.058.858 1.061.646 1.066.495 1.066.028 1.063.795 1.068.362 Celje 24.856 24.940 24.870 25.066 24.833 24.550 24.470 Vir:»Število registriranih vozil«[surs], 2015 V Mestni občini Celje je bilo konec leta 2014 registriranih 24.470 osebnih avtomobilov. Iz Grafa 4 Delovno aktivno prebivalstvo MOC po načinu potovanja na delo leta 2002 (v poglavju 4.1.3 Prebivalstvo) lahko razberemo, da se kar 64 odstotkov prebivalcev v službo vozi z avtomobilom. Če temu prištejemo še sopotnike, se dnevno z avtom v službo vozi dobrih 70 odstotkov. Špela Ožir: Potencial sistema izposoje koles v Celju 52