OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA Paplerjeva 15 1353 Borovnica ENOTA VRTEC BOROVNICA PAPLERJEVA 5 1353 BOROVNICA EVALVACIJA VZGOJNEGA DELA ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011 Ravnateljica: Nataša Lipovšek-Hrga JULIJ 2011 Pomočnica ravnateljice: Marija Ocepek ENOTA VRTEC Borovnica EVALVACIJA VZGOJNEGA DELA
KAZALO 1 1. VIZIJA 2 2. CILJI IN IZVEDBA KURIKULA VRTCA 2 2.1 Uvod 2 2.2 Naloge vrtca 3 2.3 Prednostna naloga vrtca 3 2.4 Prednostne naloge oddelkov 4 2.5 Raziskovalna naloga 6 3. PROJEKTI VRTCA 6 3.1 Eko projekt 6 3.2 Svet gibanja, svet veselja 9 3.3 Zdravje v vrtcu 11 3.4 Veseli december 12 3.5 Nobena noč ni tako kratka in zanimiva kot noč v vrtcu 13 3.6 Kulturni mesec 13 3.7 Pustovanje 13 3.8 Druţina praznuje ali pozdrav pomladi za tri generacije 13 3.9 20-letnica vrtca 14 3.10 Zaključki šolskega leta 14 4. ORGANIZACIJA DELA 14 4.1 Uvod 14 4.2 Delo hišnika - vzdrţevalca 15 4.3 Delo psihologinje 15 4.4 Delo organizatorja prehrane 15 4.5 Delo računalnikarja 16 4.6 Delo vodij triaţ 16 5. PROGRAMI 16 5.1 Obogatitveni programi 16 5.2 Nadstandardni programi 18 6. DELO ORGANOV 18 6.1 Svet staršev vrtca 18 6.2 Vzgojiteljski zbor 19 6.3 Strokovni aktivi 19 6.4 Delovni sestanki 19 6.5 Hospitacije 19 7. SODELOVANJE S STARŠI 19 8. VKLJUČEVANJE VRTCA V OKOLJA 20 9. STROKOVNO IZOBRAŢEVANJE 21 10. MATERIALNI IN TEHNIČNI POGOJI ZA DELO 24
1. VIZIJA NAŠEGA VRTCA Vizija, ki jo v našem vrtcu izvajamo ţe enajsto leto, je DOBRO POČUTJE POSAMEZNIKA V NAŠEM VRTCU. Sodelovanje s starši je zelo pomembno, saj vsi starši ţelijo svojemu otroku le najboljše in so za to pripravljeni mnogo narediti. Starši in strokovni delavci se vzajemno podpiramo in dopolnjujemo, da skušamo pri uresničevanju vzgoje in izobraţevanja razumeti in sprejemati drug drugega. Vsi zaposleni odgovorno opravljamo svoje delo in si prizadevamo za izboljšanje vseh pogojev za zdravo, varno in prijetno bivanje otrok v vrtcu. Gradili smo zdrave medsebojne odnose in zaupanje. POZITIVNO RAZMIŠLJANJE ENE IZMED STROKOVNIH DELAVK V kolektivu je vzdušje mnogo boljše, več je komunikacije med strokovnimi delavci, vendar se čuti zadrţanost in previdnost, ni prave sproščenosti. Mnogo več je razumevanja in sproščenosti med strokovnimi delavci v oddelku samem. Sodelavke so mnenja, da sem kot pomočnica in pedagoški vodja vrtca naredila velik napredek v odnosu do strokovnih delavk. Menijo, da sem nudila veliko strokovne pomoči, da sem prisluhnila njihovim ţeljam, predvsem pa so opazile, da sem se se veliko, res veliko vključevala v neposredno delo z otroki. Za dobro počutje poskrbijo tudi kuharice. Z lepim aranţmajem, okusno pripravljeno hrano, z upoštevanjem ţelja strokovnih delavk in dietnikov omogočajo, da nam hrana bolj tekne. Na pobudo otrok smo se jim zahvalili tako, da so jim otroci narisali risbice, jih prilepili na plakat in ga odnesli kuharicam. Snaţilka Milena se bolj potrudi pri čiščenju prostorov, perica Kristina Subotič pa poleg svojega rednega dela še marsikaj zašije. Tako nam je skrajšala plesna krila in sešila nove brezrokavnike. Zahvalili smo se ji s kulturnim programom samo zanjo. Hišnik Vili Mevec je nepogrešljiv v vrtcu. Ni ga otroka v vrtcu, da ga ne bi imel rad. Vedno si vzame trenutek časa, ko ga otroci ogovorijo. Pri urejanju vrta so mu otroci spontano pomagali. Otrokom smo skušali ponuditi varnost, ljubezen, osebno pozornost, znanje, odgovornost, spoštovanje, zadovoljstvo z moţnostjo svobodne, bogate izbire dejavnosti, da so lahko razvijali tisto, kar je v njih, v njegovi naravi. Od otrok smo zahtevali toliko, kolikor zmorejo. Priznali smo jim uspeh in jih pohvalili za njegov trud. 2. CILJI IZVEDBA KURIKULA IN NALOGE VRTCA 2.1 Uvod Vzgojno-izobraţevalno delo našega vrtca temelji na Kurikulu za vrtce (1999). Raznolike in pestre dejavnosti, ki zajemajo vsa področja otrokovega razvoja potekajo skozi ves dan. Dejavnosti so načrtovane. Pri projektnem ali tematskem načrtovanju so upoštevane glavne smernice, ki jih zahteva kurikul, in so sledeče: upoštevanje posameznika, sodelovanje v medsebojni interakciji, načrtovanje timskega dela, medsebojna komunikacija. 2
2.2 Cilji in naloge vrtca Stremljenje za realizacijo ciljev, ki smo si jih zastavili, se opazi skozi celoletno naše delo. Spogledovali smo se z različnimi programi, ki so jih vnašale posameznice v svoje delo. Vsaka skupina si je izoblikovala program, ki je bil pisan glede na predznanje, sposobnosti in zmoţnosti otrok v posameznih skupinah. Veliko nalog smo realizirali skozi našo prednostno nalogo. 2. 3 PREDNOSTNA NALOGA VRTCA Vse strokovne delavke so bile zelo aktivne pri uvajanju vrednot v neposredno delo z otroki. Veliko jih je zavestno navajalo otroke na vrednote, kar so tudi zabeleţile. Vse so pisale vrednote do otrok in staršev. Dobra polovica je opisala, kako čutijo vrednote do sodelavk, ena je bila zelo negativna, nekatere se pa sploh niso dotaknile opisa doţivljanja posameznih vrednot. Otroci potrebujejo ljubezen, še posebno takrat ko To je prva in najpomembnejša vrednota, ki jo upoštevamo celo leto. Otroci potrebujejo pozornost, posluh in veliko ljubezni vsak dan. Večina otrok preţivi v vrtcu več časa kot doma, zato je pomembno, da tudi od vzgojiteljev čutijo ljubezen: prijaznost, neţnost, pogovor,»crtanje«, pohvalo in tudi utečene navade. Brez teh je lahko ţivljenje v skupini naporno. STARŠI Delimo si skupni zaklad, zato si zaupamo in sodelujemo. Starši delajo v najboljši veri najboljše za svojega otroka. Preveč svobodna vzgoja otrok, previsoko dvignjene meje in premalo odgovornosti otrok za svoja dejanja povzročajo teţave vrtičkarjem v sobivanju z vrstniki in strokovnimi delavkami ter celo samimi starši. V takih situacijah se izkaţe profesionalnost strokovnega delavca, ki preusmerja otroka k pravilnemu sobivanju in odnosu na pozitiven način. Otroka staršem ne kritiziramo, opišemo jim raje situacije, kako se otrok obnaša, reagira in se domenimo za rešitve, ki jih upoštevajo tudi doma. Dobro obveščeni starši razumejo naš vzgojni pristop, potem vse laţje steče. Tu so se vse sodelavke strinjale, da s pravim profesionalnim odnosom do staršev uspešno zagovarjajo svoja stališča in pomagajo staršem z nasveti pri vzgoji. SODELAVCI Naše medsebojne odnose moramo graditi in vzdrţevati na skupnih vrednotah ki so: poštenost, iskrenost, odgovornost, profesionalnost, ustvarjalnost. S sodelavkami smo sodelovale in komunicirale pošteno in profesionalno, seveda pa je to odnos, ki ga gradimo vsakodnevno. Tudi v našem kolektivu lahko te odnose še nadgrajujemo. Mislim, da smo bile med seboj kar odkrite in poštene, nič pa ne bo narobe, če se še bolj potrudimo. Vrtec je pač naše delovno mesto, kjer ni toliko pomembno prijateljstvo, temveč profesionalnost. Moramo pa sprejeti dejstvo: če ţelimo delati skupaj, moramo biti odkriti, pošteni, strpni do drugače mislečih in tudi ne uţaljeni za vsako malenkost. Ponovno bi se rada zahvalila vsem sodelavkam za pomoč, nasvete, predloge in vse ostalo, kar so delile z mano med letom in mi tako olajšale delo. Moralne vrednote so nas obremenile na pozitiven način, izraţale pa so se predvsem v odgovornosti, profesionalnosti in ustvarjalnosti. Poštenost in iskrenost do sodelavk pa bo treba še negovati in graditi, npr. pri nesprejemanju sodelavke v delovno okolje, izpostavljanju določenih pred kolektivom. Še vedno je prisotno ljubosumje na uspešnost sodelavke pri delu. Menim, da ţenski kolektiv ne bo nikoli zrel za zdrave in iskrene odnose, saj ni osnovnih pogojev za to. Moj moto bo v bodoče: otroci potrebujejo ljubezen še posebno, ko so odrasli okrog njih prenapeti in čustveno nestabilni. Trudila se bom, da bom sprejemala ljudi 3
različnih pogledov, interesov, spreminjajočega se počutja pa naj gre za sodelavce, vodstvo ali starše. VREDNOTE NAJ KREPIJO IN USMERJAJO NAŠE ŢIVLJENJE. IZ DOBRIH ODNOSOV IZHAJA VISOKA MOTIVACIJA, TIMSKO DELO, VEČJA UČINKOVITOST IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH. 2. 4 PREDNOSTNA NALOGA ODDELKOV Vzgojiteljice so podale analizo prednostnih nalog oddelkov. Vzgojiteljica PIJA JANJA KRANJEZ MARTINA FRANCELJ MATEJA MILOSAVLJEVIČ SONJA ROŢMANC LEA MAČEK Naloga Z lutko spoznavamo svet. Za uspešno izvedbo prednostne naloge se moram zahvaliti svoji namestnici, ki je v ţivljenje v oddelku vnesla lutko na različne načine, ob različnih priloţnostih. Glede na starost in socialni razvoj otrok so bile igrice na nivoju oddelka bolj primerne za otroke kot pa skupne predstave v dvorani, ki so lahko preglasne in stresne za neţne male dušice. Poleg tega so otroci po predstavi vedno lahko tudi rokovali z lutkami. Izbrane vsebine za igrice so bile prilagojene starostni stopnji otrok in so jim otroci lahko sledili. Z lutkami smo izvajali tudi bibarije. Govorno se sicer niso izraţali, so pa bili kooperativni, komunicirali so neverbalno, izraţali so čustva ugodja in veselja. Z lutko so se zavedali samega sebe (naučili so se igrice»piki piki pikica, to je moja slikica«,«miška je kuhala kašico«in druge, predvsem bibarije). Odigrane predstave pa so bile: Mali medo, Mali zajček, Trije metulji, Rdeča kapica. Mi se imamo radi. Otroke sva spodbujali k spoštovanju, izkazovanju ljubezni, medsebojnemu deljenju igrač, strpnosti. Vse to smo krepili s pesmico»mi se imamo radi«. V vrtcu nam je lepo, saj prijatelji smo. To je bilo vodilo našega vsakodnevnega bivanja v vrtcu, saj so otroci v tej starosti še nevešči konstruktivnega reševanja konfliktov. Zato sva jih navajali, da so prepire, ki so se pojavljali predvsem zaradi igrač, reševali s pogovorom, dogovarjanjem, kar nama je celo leto kar dobro uspevalo. Nekateri otroci so ţe razvijali tudi empatijo, kar se je kazalo pri tolaţenju in objemanju ţalostnih prijateljev. Zadnji mesec pred poletjem pa se je v oddelku pojavil problem naveličanosti, saj so otroci postali bolj agresivni eden do drugega in sva morali večkrat posredovati, da sva preprečili neprimerne oblike vedenja. Dobra volja je najboljša. Prijetnim odnosom, pozitivni komunikaciji in strpnosti smo posvetili več tematskih sklopov. Otroci so v obdobju, ko odraščajo iz svojega ega in postajajo bolj socialna bitja drug do drugega. Vsakodnevno sva skrbeli, da ni prihajalo do agresivnosti. Navzkriţje otroških interesov sva reševali takoj, strpno, s pogovorom. Ker vsak dan skupaj ţivimo, si med sabo vse delimo. Otroci se dobro zavedajo, kaj je njihova lastnina. S pomočnico pa sva jih stalno opominjali, da naj svojo lastnino delijo z drugimi. Sprva so bili precej posedovalni, toda preko leta so začenjali razumeti, da če sami posojajo svoje igrače drugim, se tudi sami lahko igrajo z drugimi igračami, kar je bolj zabavno za vse. Pri tem pa se seveda krepi tudi prijateljstvo in pozitivna klima v skupini. 4
TAMINA JUVAN ROMANA POVIRK-MATAS JOŢICA KENIG Skozi igro vzgajamo samozavestne otroke. V tem šolskem letu sva otroke še posebej spodbujali k samostojnemu reševanju problemov, iskanju rešitev za nastali problem, h komuniciranju in medsebojnemu sodelovanju. Pri dobri polovici otrok sva bili zelo uspešni. To sva lahko opazili pri igri, ko so se dogovarjali, jo vodili, usmerjali, v njej sodelovali, reševali probleme in opozarjali prijatelje na neupoštevanje pravil ter uporabljali vljudnostne izraze. Pri manjši skupini otrok sva bili manj uspešni, saj sva jih znova in znova morali opozarjati na iste stvari. Ustvarjamo in se igramo, prijatelja poslušat znamo. Skupino sem prevzela meseca septembra. Otroci so bili zdruţeni iz dveh skupin in so potrebovali kar nekaj časa, da so se medsebojno sprejeli in sprejeli tudi mene kot čisto neznano osebo. Zato se mi je zdelo zelo pomembno, da si prisluhnemo, da znamo in nam je dana moţnost izraziti svoje mnenje, ţelje in potrebe in predvsem, da smo slišani. Pripovedovali smo si v vsakodnevnem jutranjem krogu. Otroci so imeli sprva teţave, saj tega niso bili vajeni. Tudi sodelovanja pri aktivnem načrtovanju ne. Zdaj jim to ne povzroča teţav. Potrebno je le pozorno slediti, da niso aktivni samo nekateri posamezniki in spodbujati otroke, ki se teţje vključujejo. Otroci so prijateljski, zaupljivi in zanesljivi. Odgovorno sprejemajo naloge in jih tudi izpeljejo. Radi sodelujejo, dajejo pobude, raziskujejo oz. iščejo rešitve. Imajo veliko čustvene tolerance do mlajših otrok ali do otrok, ki potrebujejo pomoč. Med njimi so izoblikovane prijateljske skupine, ki pa niso zaprte in rade sprejemajo medse vse, ki se jim ţelijo pridruţiti. V skupini je opaziti prve zaljubljence. Občasne spore rešujejo zelo spretno. Posluţujejo se tudi pogajanj. Zelo sva veseli, da nama je uspelo dečka s teţavami s pomočjo spodbud, vztrajnosti in pohval dvigniti na višji nivo. Teţave rešujem s pogovorom. Skupina je bila sestavljena z otroki iz petih skupin. Do novembra so se igrali otroci vsak zase, z znanimi prijatelji, v igro niso sprejeli novih. Veliko je bilo nestrpnosti, kočljivih situacij, kričanja, joka, puljenja igrač iz rok. Vse smo reševali s pogovorom preko čustev otrok udeleţenih v situacijah in celo skupino. Predlagali so rešitve, prevzeli so odgovornost za dejanja, razmislili o dejanjih in se opravičili. Vsak dan smo brali literarna dela z vsebino moralnih vrednot, največ o prijateljstvu, različnosti, tolerantnosti in medsebojni pomoči. O vsebini smo se pogovarjali in otroke ob situacijah spomnili na določeno dejanje iz zgodbe. Ko se je skupina formirala, je bilo takih dejanj manj. Po novem letu so se kazali prvi rezultati. Otroci so se dogovarjali, povedali so otroku kaj jih moti, za igračo so prosili, vpeljali so strategijo zdaj imam jaz, dal ti bom čez nekaj časa. Ves čas sva jih navajali, da poskušajo sami rešiti zadevo, opozoriti prijatelja, kaj dela narobe, šele potem, če niso uspešni, obvestijo naju. V veliki meri nama je uspelo. Otroci so se med seboj zelo povezali, bili so strpni, pravi prijatelji. Teţave so primerno reševali, le posamezniki so se še obračali najprej na naju, a naleteli so na vprašanje: Si ţe rekel njemu? 5
TINA JEREB Poslušajmo se med seboj in bodimo strpni. To nalogo smo uresničevali skozi skoraj vsakodnevne jutranje kroge, v katerih smo se igrali igre strpnosti, prijateljstva, se pogovarjali o trenutni temi, reševali teţave in dileme otrok, poslušali prijatelje pri poročanju za bralno značko, peli pesmice V program sva vključevali veliko naravoslovnih in umetnostnih dejavnosti, skozi katere so otroci doţivljali in podoţivljali svoja doţivetja z rastlinami, ţivalmi in ljudmi. Otroci so napredovali na področju govora, splošne razgledanosti, saj ni teme, o kateri se ne bi pogovarjali. Tako otroci zapuščajo vrtec polni čutnih in čustvenih izkušenj, bogatejši so za sposobnost vţivljanja in sposobnost prepoznavanja, kdaj nekdo potrebuje pomoč, objem, nasmeh, neţno besedo in sposobnost čutečega doţivljanja do ljudi in narave. 2.5 RAZISKOVALNA NALOGA V letošnjem letu je skupina Ţogic sodelovala v raziskovalni nalogi Participacija otroka v vrtcu, ki jo je izvedla Pedagoška Univerza v Kopru. Naloga je potekala preko celega leta. V njej so sodelovali poleg otrok tudi starši. Rezultati bodo predstavljeni na strokovnem aktivu. 3. PROJEKTI 3.1 EKO PROJEKT Koordinatorica projekta: Lea Maček Vse skupine v vrtcu so se odločile, da bomo z otroki izvajale naslednje tematske sklope in projekte v okviru eko projekta: TEMATSKI SKLOP: Rastline in ţivali mojega kraja skozi letne čase PROJEKT: Odpadki PROJEKT: Varčevanje in naravni viri TEMATSKI SKLOP: RASTLINE IN ŢIVALI MOJEGA KRAJA SKOZI LETNE ČASE Pri tem tematskem sklopu so sodelovale vse skupine v vrtcu, razen novega oddelka Mehurčki. Tematski sklopi: GOZD SKOZI LETNE ČASE (Palčki, Sončki, Zvezdice, Ţelvice, Ţogice, Sovice) Izvedene aktivnosti : opazovanje dreves in gozdnih cvetlic skozi daljše časovno obdobje, tako da so otroci videli spremembe; - nabiranje naravnega materiala, igranje in ustvarjanje z njim; - spoznavanje dreves in plodov; - spoznavanje ţivali, ki ţivijo v gozdu preko knjig in na sprehodih, s čim se prehranjujejo in kam gredo pozimi; - poimenovanje ţivalskih druţin (volk volkulja - volkec) in skupine ţivali (črede, jate, tropi, tolpe, horde). 6
DREVO SKOZI LETNE ČASE (Bibe, Mucki, Ţogice, Ţelvice) Bibe in Mucki so opazovali drevesa na terasi pred igralnico, Ţogice drevo kostanj in Ţelvice vrbo ţalujko. ŢIVALSKI SVET SKOZI LETNE ČASE Izvedene aktivnosti : - spoznavanje domačih in divjih ţivali preko knjig; - opazovanje in poslušanje ţivali na sprehodih ter ogled nekaterih ţivali v igralnici; - ogled ţivali na kmetiji; - skrb za ptice pozimi (Mucki, Zvezdice, Sončnice, Ţogice) in za ţivali v gozdu (Ţogice); - skrb za akvarijsko ribico (Ţogice, Ţelvice); - obisk lovca (Ţogice). RASTLINSKI SVET SKOZI LETNE ČASE Izvedene aktivnosti : - spoznavanje rastlin preko knjig; - opazovanje in spoznavanje rastlin na sprehodih skozi letne čase; - skrb za lončnice v igralnici; - otroci posadijo sončnico (Sončki), fiţol (Zvezdice); - obisk gozdarja (Ţelvice). Rezultati tematskega sklopa: Otroci so se navajali na pozorno opazovanje ţivljenjskega okolja in spoznavali, da se v naravi vse spreminja. Opaţanja so izraţali z igro, ustvarjanjem, pogovorom. Z dejavnostmi so pridobivali naklonjen in odgovoren odnos do rastlin in ţivali. (Palčki) Rezultati dejavnosti so pozitivne. Otroci imajo večinoma pozitiven odnos do narave, so pozorni in skrbni do okolice. (Mucki) Otroci so si pridobili spoštljiv odnos do narave, podrobno so spoznali ţivali in rastline, ki ţivijo v bliţini. (Sončki) Otroci postajajo pozorni na spremembe v svoji okolici in pridobivajo spoštljiv odnos do narave. Otroci pridobivajo spoštljiv odnos do ţivali, spoznavajo, da imajo tudi ţivali potrebe in da smo dolţni tudi mi poskrbeti zanje. (Bibe) Otroci so se naučili, da se narava s časom spreminja. Naučili so se odgovornosti in ljubeče skrbi za ţiva bitja. Sprejemajo ţivali kot ţiva bitja, ki prav tako čutijo in potrebujejo našo ljubezen in skrb. (Ţogice) Otroci so postali bolj pozorni na določene rastline in ţivali, ki smo jih velikokrat srečali na naših sprehodih, prav tako pa smo se naučili, da je gozd zelo pomemben za zdravje, da so ţivali doma v gozdu in jih mi ne smemo motiti pri njihovem počitku ali bivanju, naučili smo se deklamacijo o Vrbi oz. uganko o vrbi. Vključili smo tudi eko bralno značko s knjigo Sarina vrba in dodali še zgodbico Franček sadi drevo. Poudarili smo pomen gozdov, ohranjanje čiste narave in skrb za čisto naravo. Otroci so še vedno pozorni na nekatere zdravilne in uţitne rastline, ki jih vidijo ob sprehodih in prepoznajo določene rastline in ţivali v naravi. (Ţelvice) Otroci so pri vseh aktivnostih aktivno sodelovali, saj jim je narava zelo blizu. Spoznavali smo čisto običajne ţivali, ki jih je moţno srečati povsod v našem kraju, sicer vsako v svojem letnem času ali pa tud skozi celo leto. Zgodaj spomladi smo našli na sprehodih veliko praznih polţjih hišic. Sledilo je raziskovanje, zakaj so prazne. Odgovor še vedno iščemo. Skupaj s pomočnico nama je uspelo, da so otroci pozorni na ţivali, ki jih srečujemo na sprehodih. Spoznavali smo tudi pomen rastlin in dreves za naše bivanje ter ozavestili otroke o rastlinah, ki so koristne in škodljive za človeka. Ţal se še vedno dogaja, da na sprehodih osmukajo kako vejico. (Sovice) 7
Otroci so na vsakem sprehodu opazovali ptice nekaj jih ţe prepoznajo po imenu. Z zanimanjem poslušajo petje ptic in opazijo ptičje krmilnice. Vedo, da ljudje pomagajo pticam, ptice pa nam pomagajo tako, da pojedo škodljivce. (Sončnice) Otroci so spoznali, kako se narava spreminja, da je ţiva in pomembna za naše ţivljenje. Začeli so jo spoštovati in delati na tem, da bi jo ohranili lepo. (Zvezdice) PROJEKT: ODPADKI Pri tem projektu so sodelovale vse skupine v vrtcu, razen novega oddelka Mehurčki. Otroci so s pomočjo staršev sodelovali v zbiralni akciji zbirali so odpadne baterije, tonerje, kartuše, zamaške in star papir. (vse skupine) Otroci so spoznavali odpadke in jih v igralnici ločevali. (vse skupine) Na sprehodih so otroci spoznavali ekološke otoke v domačem kraju in se pogovarjali, v kateri zabojnik sodijo določeni odpadki. (vse skupine) Otroci so se igrali z odpadnim materialom in iz njega ustvarjali (vse skupine). Otroci so dnevno, mesečno in letno merili ostanke hrane (Ţogice, Sovice). Cilji, ki so bili v tem projektu realizirani: S tem, ko so otroci skupaj s starši aktivno sodelovali pri zbiranju odpadnega materiala, so se ozaveščali o pomenu predelave odpadkov, spoznavali so, kako jih lahko še uporabimo in se naučili, kam jih pravilno odlagamo. (Palčki) Otroci pravilno ločujejo odpadke in so pozorni na neustreznost oz. nanje opozorijo, da niso v pravem košu. (Sončki) Uporaba odpadkov v koristne namene, preden jih odvrţemo ali recikliramo. (Mucki) Navajali sva jih na ločevanje in ravnanje z odpadki, krepili sva ekološko zavest. (Bibe) Pravilen odnos do hrane in ravnanje z njo. Krepili sva ekološko zavest. Otroke sva ozaveščali, v kakšnem okolju ţivimo, s posebnim ozirom na kemijsko varnost. Poiskali sva moţnosti in konkretne načine prepoznavanja nevarnih snovi, seznanjanja z njimi, ločevanje med tistimi, kar je varno, in tistim, kar ni. Kako ravnati ob morebitnem srečanju z nevarnimi snovmi s poudarkom, da smo odrasli zgled ravnanja (Ţogice) Otroci so popolnoma samostojni pri ločevanju odpadkov v določene zabojnike. (Ţelvice) Otroci so utrdili spoznanja o ustreznih načinih ravnanja z odpadki. Spoznali so pomen pravilnega ravnanja z odpadki. Preko svoje aktivnosti vplivali na ravnanje z odpadki v druţini in se navajali na zbiranje odpadnih materialov. Zelo uspešni smo bili pri zbiranju papirja, kjer so se vključili tudi starši. Zbrali smo 4,5 tone papirja. Tudi v zbiranju zamaškov za deklico Mio smo bili eni od uspešnejših, saj so otroci vsak dan napolnili posodo za zamaške. (Sovice) Otroci brez teţav odloţijo svoje robčke, papirnate brisače, plenice in ostale odpadke v pravi koš. (Sončnice) Otroci so se naučili pravilno ločevati odpadke. Pridobili so ţeljo, da bi radi ohranili okolje lepo. (Zvezdice) 8
PROJEKT: VARČEVANJE IN NARAVNI VIRI Pri tem projektu so sodelovale vse skupine v vrtcu, razen novega oddelka Mehurčki. Opozarjanje na smotrno uporabo vode pri umivanju. Navajanje otrok na pitje vode za ţejo. Izvajanje poskusov z vodo. (Bibe, Sončnice, Zvezdice, Palčki, Sončki, Ţelvice, Ţogice, Sovice) Otroke smo opozarjali na pomen varčevanja z električno energijo. (Bibe, Mucki, Zvezdice, Ţogice, Sovice). Rezultati izvedenih aktivnosti: Otroci so preko pogovorov, igre in eksperimentov z vodo spoznali pomen vode za ţivljenje ljudi, ţivali in rastlin. Naučili so se»brati«oznako v umivalnici in varčevanja z vodo pri umivanju. (Palčki) Otroci so spoznavali lastnosti vode, jo poizkušali za pitje kot osveţilno pijačo. (Bibe) Otroci so še premajhni, da bi sami varčevali. Odrasli v oddelku smo otroke navajali na smotrno uporabo vode pri umivanju. Prav tako smo ugašali luč, da ni po nepotrebnem gorela. Ţal sem opazila, da je osveščenost v vrtcu še vedno na nizkem nivoju (nič se ne dela na vzdrţevalnih delih za niţje stroške energije). (Mucki) Otroci med miljenjem zapirajo vodo, opozarjajo prijatelje na zapiranje, za odţejanje si hodijo iskat vodo. (Sončki) Nekateri otroci so kljub dokazanim poskusom še vedno trdili napačno, kar daje misliti o tem, da razvojno še niso bili sposobni razumeti nekaterih pojavov. Otrokom so bile dejavnosti zelo zanimive in so jih vsakič znova pritegnile in spodbudile k razmišljanju in preizkušanju. (Ţelvice) Opaţava, da so otroci zelo dojemljivi za smotrno porabo naravnih virov. V začetku potrebujejo le opozorila in nekaj nadzora, kasneje pa se med seboj sami opozarjajo. Del zastavljenih aktivnosti nama ni uspelo izpeljati, zato se bo projekt izvajal tudi v poletnih mesecih.(sovice) Otroci so ugotovili, da ţiva bitja res potrebujemo vodo. Vedo, da moramo z vodo varčevati, ker je ni dovolj za vse nekateri deli sveta ţe trpijo pomanjkanje. (Sončnice) Otroci so spoznali, kako pomembna je voda za ţivljenje ljudi, rastlin in ţivali. Po umivanju rok nikoli ne pozabijo ugasniti pipe. Prav tako so naju s pomočnico opozorili, če je bila v igralnici po nepotrebnem priţgana luč. (Zvezdice) 3.2. SVET GIBANJA, SVET VESELJA Koordinatorica projekta: Pia Janja Kanjez V vrtcu Borovnica smo aktivni v Fit projektu po ţe ustaljeni navadi. V program letnega delovnega načrta smo vključili: izvajanje rednega programa, izvajanje projekta»učimo za ţivljenje«, izobraţevanje za strokovne delavce»hrbtenica in zdravje«. Pri rednem programu gre za individualni pristop, prilagojen starosti otrok. Mlajši otroci ne zmorejo slediti fitovim gibalnim igram, zato so njihove vadbene ure, gibalni odmori, gibalne minutke predvsem prilagojene igre spoznavanja rekvizitov, gibanja ob glasbi, samostojno delo z rekvizitom, občasno»ponovi za menoj«. Pri otrocih je pozornost kratkotrajna, zato se dejavnosti zelo pogosto menjavajo. Spoznavamo, da je naša naloga otrokom omogočiti čim več gibanja, ki pa mora biti otrokom prijetno prav tako kot nam, odraslim. Ozaveščamo, kako pomembno je tudi za nas, strokovne delavce, da se znamo sredi zelo zahtevnega in večkrat 9
stresnega delovnega okolja sprostiti in nekaj narediti za svoje zdravje s pomočjo gibanja. V oddelkih otrok, starih do treh let so zelo priljubljene plesne igre, samostojno delo z rekviziti, poligoni iz polivalentnih blazin, sprehodi. Ni tako pomembno, kako hodimo, ampak da sploh hodimo, se gibljemo. Večkrat se posluţujemo igralnice, garderobe, hodnikov, terase, bliţnje okolice vrtca. Pri otrocih, starejših od treh let so bile bolj pogoste načrtovane vadbene ure v večnamenskem prostoru, sicer pa najmanj 1 x tedensko po urniku. Prostor se je uporabljal tudi za gibalne odmore. Lepe dneve smo izkoristili za aktivne sprehode, ki so bili mnogokrat povezani tudi s projektom Zlati sonček. Izvajali smo prav tako prilagojene gibalne igre, plesne koreografije, vadbe po postajah, poligone, štafetne igre, igre za timsko harmonijo, sodelovanje. Nekoliko manj smo se posluţevali čutnih poti, smo se pa predvsem naravnih virov. Otroci so imeli gibanje zelo radi in so se ga veselili. Pri otrocih je bil opazen velik napredek na gibalnem razvoju (predvsem na vzdrţljivosti, koordinaciji, ravnoteţju). Projekt»Učimo za ţivljenje«se je udomačil. Prilagodili smo se staršem in jim omogočili, da so naloge opravili v svojem časovnem okviru. S tem smo se izognili slabi volji, netolerantnosti. Postajali smo zaupljivejši in bolj kooperativni v našem skupnem vzgojnem procesu. Predvsem starejši otroci so močno vplivali na sodelovanje staršev v projektu, saj so si močno ţeleli prejeti nagrado za sodelovanje. Zato je bila vključenost v naloge zelo visoka. V naslednjem šolskem letu bomo vsako popoldansko dejavnost iz projekta planirali vsi oddelki na isti dan ter s tem omogočili otrokom in staršem, da se je udeleţijo v enem izmed oddelkov (kadar imajo vključenih več otrok). V projektu»učimo za ţivljenje«smo beleţili naslednje dejavnosti: 1. evropski teden mobilnosti (septembra 2010), 2. orientacijski pohod ob kostanjevem pikniku, 3. dan brez TV in računalnika (20. januar 2011), 4. svetovni dan zdravja (april 2011), 5. pohod treh generacij ali gibalne delavnice (maj 2011). Sama v tem projektu še vedno pogrešam sodelovanje tehničnega kadra in podporo vodstva. To bi bila lahko istočasno ena redkih priloţnosti, da aktivno krepimo zdravje in medsebojne odnose ob prijetnem druţenju. Izobraţevanje Hrbtenica in zdravje Internega seminarja se je udeleţila večina zaposlenih. Prav bi bilo, da bi se občasno (ali redno) dobivali na gibalnih dopoldanskih pavzah, ki jih sicer zelo poredko koristimo. Zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti koordinatorice se je letnega izobraţevanja za Fit koordinatorje udeleţila ga. Martina Francelj. Ţelje po izobraţevanju za naprej imajo predvsem delavke, ki niso ves čas v tem projektu. Te si ţelijo obnovitvenih seminarjev. Ena izmed delavk se je (kot starš) udeleţila FIT olimpijade ob dnevu športa v Ljubljani in prireditev zelo pohvalila. Ţelje strokovnih delavk po nabavi/dopolnitvi telovadnega kabineta pa so: kvalitetne blazine ali kompleti blazin za mlajše otroke, trampolin, hopi ţoge, bradavičaste, masaţne, valjaste, ţoge različnih velikosti, materialov, trdote s pripadajočimi transportnimi mreţami, gugalne igrače (obešene iz stropa, nizko pri tleh), gugalniki-polţki, konjički, letvenik v garderobi (roza vhod), večja A lestev, deska, črvi za tunele, nizke gredi, španska omara, step podstavki, fiksna stojala za obroče, palice Za tako obseţne ţelje pa bi morali poiskati sponzorje in donatorje! 10
3.3 ZDRAVJE V VRTCU Koordinatorica: Mateja Milosavljevič Rdeča nit, ki je povezovala letošnje dejavnosti v programu, so bile specifične VREDNOTE: zdrava hrana in pijača, šport in rekreacija, soţitje z naravo ter sloga in soţitje med ljudmi. Z igro, didaktičnimi pogovori, opazovanjem, posnemanjem, raziskovanjem in lastno aktivnostjo smo otroci in strokovni delavci v vrtcu ohranjali in krepili zdravje preko naslednjih sklopov dejavnosti: HRANA PRAVA ZA LIČKA ZDRAVA Otroci so se navajali na uţivanje raznolike hrane, starejši so pregledovali jedilnike, se pogovarjali o zdravi hrani in vplivu nezdrave hrane na telo, izdelali plakat zdrave prehrane, vsakodnevno so merili ostanke hrane, to grafično prikazali in rezultat tega je bil, da so otroci puščali manj hrane na kroţnikih; najstarejša oddelka sta si ogledala lutkovni film»ostal bom zdrav«in izvajala dejavnosti, povezane z vsebino; otroci so s projektom»sveţa zelenjava je zame hrana prava«spoznavali in okušali različno zelenjavo na različne načine zelenjavni kroţniki, namazi, navajali so se uţivati solate, seznanili so se s prehransko piramido; ob knjigi»novice z vlaka trebušaka«so spoznavali, kaj se dogaja s hrano v našem telesu; v sklopu projekta»preproste jedi z domačega vrta«so otroci rezali, sušili in uţivali jabolčne krhlje, pekli jabolčni zavitek, kuhali kompot iz jabolk in sliv, igrali so se trţnico s sadjem in poljskimi pridelki, iz njih so skuhali zelenjavno enolončnico; v vseh skupinah smo za ţejo pili vodo, nesladkane ali malo sladkane čaje, razredčene sokove, v nekaterih oddelkih smo spoznavali zdravilna zelišča, kuhali in pili domače zeliščne čaje, sladkane z medom, otroci so spoznavali pomen vode za ţivljenje; rojstne dneve smo praznovali brez nezdravih sladkarij: v najmlajših oddelkih tako, da je slavljenec prinesel v vrtec slikanico, ki so jo skupaj gledali in brali (v eni skupini so knjige tudi ostale v knjiţnem kotičku); v starejših oddelkih so otroci počastili prijatelje s sveţim ali suhim sadjem, oreščki, drobnimi darilci, praznovali smo s petjem, plesom, rajalnimi in gibalnimi igrami, svečano okrašenimi mizami DA NE ZBOLIMO LAHKO TUDI SAMI POSKRBIMO V vseh oddelkih smo skrbeli za pravilno in izdatno zračenje igralnic, za higieno mizic, leţalnikov, igrač; otroci so se navajali na temeljito umivanje rok po uporabi sanitarij, pred in po jedi (in hkrati na varčevanje z vodo); mlajši so se navajali na uporabo kahlice in straniščne školjke, prenehali so uporabljati plenice; za zdravje smo skrbeli tudi s temeljitim brisanjem noskov, navajanjem otrok na varno kašljanje in kihanje v komolec ali hrbtišče dlani; s tematskimi sklopi smo spodbujali otroke, da so razmišljali, kako lahko skrbijo za svoje zdravje, s čim si pomagajo ob bolezni, starejši otroci so se pogovarjali, kaj so bacili, zakaj smrkamo, kašljamo, da se pred boleznijo lahko zaščitimo z zdravo hrano, pijačo, primernim oblačenjem, pripovedovali so o svojih izkušnjah; v starejšem oddelku so otroci v sklopu»domača lekarna«izdelovali mazilo iz divjega kostanja proti bolečim nogam za stare starše, vendar so morali dejavnost predčasno prekiniti zaradi alergijske reakcije otroka; v vseh starejših oddelkih so pozornost posvetili tudi zobni higieni: obiskala jih je zobna asistentka, pod njenim vodstvom so se učili pravilnega ščetkanja zob, po obrokih so 11
splakovali zobe, bili so na preventivnem pregledu pri zobozdravnici, ki pa je opozorila, da morajo pri umivanju zob v predšolskem obdobju otrokom še vedno pomagati starši. ŠPORT JE PRAVA STVAR! V vseh oddelkih smo skrbeli za vsakodnevno gibanje na sveţem zraku, če pa to ni bilo mogoče zaradi vremena, smo temeljito prezračili igralnice; izvajali smo redne gibalne in plesne dejavnosti po FIT programu: gibalne minute, odmore, vadbene ure, aktivne sprehode, plesne igre, vadba na poligonih, na sprehodih smo pridobivali splošno kondicijo in razvijali naravne oblike gibanja; ker je za dobro počutje pomembna tudi regeneracija telesa, so si otroci po kosilu privoščili počitek po svojih potrebah spanje ali pa le počivanje na blazini oz. leţalniku z izvajanjem FIT projekta»učimo za ţivljenje«smo otroci, strokovni delavci vrtca in starši pridobivali navade aktivnega in kvalitetnega preţivljanja prostega časa; otroci najstarejših oddelkov so izvajali športne dejavnosti za športno značko Zlati sonček, merili srčni utrip v mirovanju in gibanju ter se pogovarjali, zakaj je gibanje pomembno za zdravje. SOŢITJE Z NARAVO IN LJUDMI V vseh skupinah smo skrbeli za dobre medsebojne odnose, prijateljstvo, medsebojno sprejemanje, saj tudi občutek sprejetosti, spoštovanja in varnosti pozitivno vpliva na zdravje posameznika; otroci so konflikte poskušali reševati na primerne načine, s pogovorom, dogovarjanjem; s socialnimi in druţabnimi igrami smo skrbeli za dobro čustveno in socialno klimo v skupinah; otrokom smo z različnimi dejavnostmi privzgajali spoštljiv in odgovoren odnos do ţive in neţive narave; otroci so doţivljali lepote narave in rastlin ter tudi v igralnicah skrbeli za lončnice; spoznavali so, da lahko odpadni material še koristno uporabimo za igranje in ustvarjanje; ločevali smo odpadke v igralnicah, spoznavali ekološke otoke v kraju; zbirali smo nevarne odpadke (baterije, kartuše, tonerje), star papir, PVC zamaške v humanitarne namene; otroci so se učili varčne rabe energije ob umivanju rok so skrbeli, da voda ni tekla v prazno, ugašali smo luči, kadar in kjer niso bile potrebne; na sprehodih v naravo smo opazovali spreminjanje le-te skozi letne čase; skupino Ţelvic je obiskal gozdar Jani Bolarič in jih popeljal na strokovni sprehod v gozd; najstarejši otroci so v igralnici skrbeli za akvarijske ribice; spoznavali so Afriko, ob ogledu filma»srce Afrike«so spoznavali probleme, ki pestijo otroke v Afriki, pridobili so spoštljivejši odnos do dobrin, ki so za nas samoumevne. 3.4 VESELI DECEMBER Koordinatorici: Martina Francelj in Romana Povirk Matas V letošnjem letu so se dejavnosti v decembru odvijale po triaţah. Vse sobe so bile primerno okrašene. Otroci so imeli pogrinjke, svečke. Vsi so izvedli Miklavţev zajtrk, čajanko, vse je obiskal Dedek Mraz. Na modrem vhodu (Bibe in Mucki) so dejavnosti načrtovali skupaj. Za obe skupini so bile dnevno pripravljene različne delavnice (likovne, gibalne, glasbene) in s tem prehajanje otrok iz ene v drugo igralnico. Sodelovanje je bilo zelo aktivno in uspešno - otroci so uţivali. Na zelenem vhodu je bilo veliko druţenja med Zvezdicami, Sončnicami in Palčki. Vsako jutro so se zbrali v pravljičnem kotičku, skozi dopoldneve so imeli veliko skupnih dejavnosti: ustvarjalne delavnice, gibalne poligone, igralne kotičke po sobah, glasbene dejavnosti, peko 12
piškotov, čajanko, novoletni ples Otroci so v igri lahko prehajali po sobah čisto po svojih interesih, navezovali so prijateljske vezi in premagovali zadrţanost do drugih strokovnih delavk. Posebno doţivetje je bilo tudi skupno kosilo vseh treh oddelkov v garderobi. Poleg dejavnosti na vhodu so z različnimi predstavami popestrili dejavnosti otroci iz starejših oddelkov z dramatizacijami. Strokovne delavke so za te otroke zaigrale igrico Mala putka in mala račka. V zgornjem nadstropju so sodelovale vse štiri skupine Sončki, Sovice, Ţogice in Ţelvice. Z različnimi dejavnostmi so otrokom popestrili praznični mesec (Miklavţev zajtrk, dopoldanska čajanka z Ţelvicami in Ţogicami in ogledom predstav Tri Sneguljčice ter Janko in Metka v okviru abonmaja Mavrične urice v Ljubljani. Vse tri starejše skupine so organizirale novoletno delavnico za starše, nekateri so izdelali igrače, ki so jih otroci za darilo dobili, ko so prespali noč v vrtcu, drugi so delali okraske, venčke - dekoracijo za sobo. 3.5 NOBENA NOČ NI TAKO KRATKA IN ZANIMIVA KOT NOČ V VRTCU V vrtcu so spale tri skupine. Ţogice so spale v mesecu novembru, v okviru te dejavnosti so se poslovile od pomočnice, ki je šla v pokoj, pozdravila jih je ţe nova delavka. Skupina Ţelvic je spala v decembru. Z nočnim sprehodom po zasneţeni Borovnici, pravljico in ogledom risanke so se pogreznili v nočni mir. Skupina Sovice je spala v mesecu januarju. Otroci so se nočitve zelo veselili in se je tudi mnoţično udeleţili. Po večerji so odšli na sprehod z nočnimi svetilkami, med potjo so z daljnogledom opazovali zvezde. Otroci so bili navdušeni. V piţamah so poslušali pravljico Zvezdica zaspanka, ki jih je ponesla v deţelo sanj. 3.6 KULTURNI MESEC Koordinatorica: Mateja Milosavljević Vsi oddelki so posvetili začetek meseca slovenskemu kulturnemu prazniku, kjer so spoznavali vse zvrsti literature. Veliko skupin se je naučilo himno in spoznalo delo in ţivljenje pisca. Ob tem so se predstavile strokovne delavke z branjem različnih tekstov. Otroci so zelo uţivali, ko so videli»svoji«nastopati. Vse skupine so bile na koncertu glasbene šole, ki nam ga pripravijo vsako leto. Mlajše skupine je obiskala knjiţničarka, starejši so šli v knjiţnico, kjer so spoznavali različne literarne zvrsti in imeli še delavnico. Starši, ki igrajo inštrumente, so se predstavili v skupini in širše. Starejši skupini sta si ogledali na Vrhniki baletno predstavo Glasbene šole Vrhnika. Prav tako so si starejši ogledali ob kulturnem prazniku prireditev v šoli, na kateri je nastopal Pavle Ravnohrib. Ob tej priloţnosti so nekatere skupine izvajale projekte o kraju, domovini, kulturne drobtinice. 3.7 PUSTOVANJE Koordinatorica: Lea Maček V TVD Partizanu je vrtec organiziral pustno rajanje za vse predšolske otroke v Borovnici. Program je trajal od 17.00 do 18.00. Delavke so dvorano okrasile. Program je povezovala Lea. Najprej so se vse maškare predstavile na promenadi. Veliko so plesali, se igrali zabavne igre in se poslovili s skupinskim plesom Četvorčki. Glede na sodelovanje staršev, bomo v prihodnje v program vključili le otroke. 3.8 DRUŢINA PRAZNUJE ALI POZDRAV POMLADI ZA TRI GENERACIJE Projekt je potekal v skupinah zelo raznoliko. Od projektov o spoznavanju druţine, pohodov treh generacij, povabil dedkov in babic v vrtec do predstavitve programa ob materinskem dnevu. Vedno več je povabilo dedkov in babic v vrtec ob različnih priloţnostih. 13
3.9 20-LETNICA VRTCA Na dan praznovanja je bil vrtec okrašen z baloni, da se je ţe od daleč videlo, da praznujemo. V našem 10. oddelku, ki je bil uradno odprt, je potekal dan odprtih vrat. Starši in mimoidoči so si lahko ogledali oddelek in krajšo razstavo fotografij o ţivljenju in igri v dveh mesecih. Za zajtrk smo imeli domač pekov kruh. Preko dopoldneva nas je zabaval čarovnik. V popoldanskih urah smo imeli prireditev za starše in naše upokojence v dvorani šole. Nastopale so vse skupine z različnimi točkami. Največ je bilo plesa, bibarij in deklamacij. Nekatere točke je spremljala Tina Jereb na kitari. Program je povezovala Ksenja Horvat Petrovčič, ki je ravno tako povezovala program ob otvoritvi vrtca pred dvajsetimi leti. 3.10 ZAKLJUČKI ŠOLSKEGA LETA V dogovoru s starši so strokovne delavke izvedle zaključke: - Mehurčki: popoldansko druţabno srečanje s starši in otroki. Igranje,voţnja s poganjalčki, druţabno kramljanje; - Mucki: izlet na Pokojišče, praznovanje rojstnih dni; - Bibe: izlet v Bistro; - Palčki: kolesarski izlet v Pekel; - Zvezdice: program v dvorani; - Sončnice: predstavitev s programom, nadaljevanje s sadnim piknikom v vrtcu; - Sončki: izlet s starši v Tivoli; - Sovice: podelitev ob programu z otroki; - Ţogice: v dvorani vrtca s kratkim programom in druţenjem na vrtčevskem igrišču; - Ţelvice: program v dvorani, nadaljevanje s piknikom na vrtčevskem igrišču. 4. ORGANIZACIJA DELA 4.1 Uvod Naše delo je potekalo v letošnjem letu v devetih oddelkih, od 1. aprila naprej pa še v dodatnem desetem oddelku v šoli. Zaradi velikega števila čakajočih otrok, je občina obnovila hišniško stanovanje v prijeten druţinski oddelek. Sprva je bilo v njem 8 otrok, nato so se do maja uvajali še 4 otroci, tako da je bilo skupno 12 otrok. Tako je bilo pet oddelkov I. starostnega obdobja in pet oddelkov II. starostnega obdobja. V začetku septembra je bilo vpisanih 156 otrok. V juniju pa smo imeli 175 otrok. Staršem smo tudi v tem šolskem letu ponudili poldnevni program. Ta program so obiskovali predvsem otroci, ki imajo doma babice, dedke ali pa so mamice na porodniškem dopustu in jih pridejo iskat po kosilu. 17 otrok s poldnevnim programom je bilo med rednimi celodnevnimi programi v različnih skupinah. S tem, ko so vpisani v redne skupine, nam razbremenijo polne normative, ki jih imamo. Nekaj staršev je med letom spremenilo pogodbo iz poldnevnega v celodnevni program, tako da je bilo konec leta le še 13 otrok s poldnevnim programom. Poslovni čas vrtca je od 5.30 do 16.30 ure. V šoli je oddelek odprt od 6.30 do 16. ure. Ob sobotah nismo delali, ker ni bilo prijavljenih otrok, delali pa smo na silvestrovo. Prisotnih je bilo 6 otrok. Čez poletje je bilo manj otrok, ker so starši uveljavljali 69 rezervacij. Tako so delavci vrtca laţje izkoristili dopust. Čedalje več je zdravstvenih rezervacij zaradi zdravstvenih teţav otrok (12).Te odobri občina. 14
Glede na sprejeto sistemizacijo smo imeli v deleţu na normativ zaposlene delavce: organizatorja prehrane in zdravstveno higienskega reţima (ZHR), psihologinjo in računalničarja, ki ga je občina dodatno financirala. V letošnjem letu smo imeli daljšo bolniško in konec leta novi oddelek. S prerazporeditvijo delavke (najprej nadomeščanje daljše bolniške, nato v novi oddelek), smo zaposlili le novo pomočnico vzgojiteljice. Pomočnico, ki je delala za polovični delovni čas, smo prerazporedili tako, da je delala polni delovni čas. Pomočnica ravnateljice je nadomeščala odsotnost delavk, spremljala otroke na plavalnem tečaju, kmetiji, obiskih in izletih izven vrtca. Odsotnost delavk so nadomeščale tudi študentke. 4.2 Delo hišnika vzdrţevalca Po sistemizaciji imamo na razpolago hišnika le za 4 ure. Delimo si ga skupaj z občino in šolo. V vrtcu ima vsako jutro obhod, da odstrani smeti in steklovino. V vrtcu je cel dan le v ponedeljek in torek, v sredo je na občini, v četrtek in petek pa v šoli. Pri delu se pozna, da je zaposlen le za 4 ure. Pri večjih okvarah pokličemo vzdrţevalce in serviserje. 4.3 Delo psihologinje Psihologina: Tajana Brajović V šolskem letu 2010/2011 je psihologinja strokovno pomoč vzgojiteljicam in pomočnicam vzgojiteljic vrtca nudila vsak torek od 8.00 do 10.00 ure v vrtcu. Po potrebi so sestanki s starši ali vzgojiteljicami potekali izven tega termina. Staršem je bila psihologinja v času uradnih ur dnevno dosegljiva v prostorih šolske svetovalne sluţbe. Delo psihologinje v vrtcu se je nanašalo predvsem na obiskovanje skupin, opazovanje delovanja otrok med izvedbo kurikula, svetovalno delo z vzgojitelji in starši otrok. Psihologinja je z vzgojiteljicami vrtca sodelovala tudi pri oblikovanju oddelkov prvega razreda za šolsko leto 2011/2012. 4.4 Delo organizatorja prehrane Vodja prehrane: Simon Lukan V šolskem letu 2010/2011 smo še naprej uvajali smernice zdravega prehranjevanja. Otrokom za pitje ponujamo manj sladkan čaj ali vodo. Pri sestavi jedilnikov se vodja trudi, da dobijo otroci čim bolj pester izbor ţivil in jedi. Posebno pozornost posveča sestavi dietnih jedilnikov (v tem šolskem letu je sestavljal tri različne dietne jedilnike). Trudi se, da je jedilnik sestavljen tako, da se jedi v mesecu ne ponavljajo, čeprav vsi otroci ne jedo vse hrane. Pri sestavljanju jedilnika se pazi, da dobijo otroci po eno mlečno ţivilo dnevno. Kot sistem notranjega nadzora uporabljamo sistem HACCP. V šolskem letu 2010/2011 smo imeli dva redna pregleda sanitarne inšpekcije ter en pregled zdravstvene inšpekcije. Zdravstvena inšpektorica je opravila inšpekcijski pregled v mesecu decembru 2010 in ni ugotovila nepravilnosti. Sanitarna inšpektorica gospa Lidija Počivavšek je v šolskem letu 2010/2011 opravila dva zdravstveno higienska pregleda. V skladu s pogodbo je pregledala HACCP dokumentacijo in opravila tudi pregled vzorcev in brise delovnih površin ter jedilne posode. Nepravilnosti ni ugotovila, predlagala pa je reorganizacijo skladišča, da je le-to bolj pregledno in da ima osebje laţji dostop do vseh polic v skladišču. V mesecu septembru smo izvedli nakup parnokonvekcijske peči. S tem smo modernizirali kuhinjo in prispevali k bolj zdravemu in ekonomičnemu načinu pripravljanja hrane. Za kuhinjsko osebje je vodja organiziral izobraţevanje o uporabi konvektomata. Izobraţevanje je vodil gospod Jure Munda, profesor na srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani. 15
V kuhinji je vodja zaposlene seznanjal z novostmi in priporočili zdravstvene in sanitarne inšpekcije. Spremlja nabavo ţivil in kontrolira cene, načrtuje pa tudi nakup strojev, pripomočkov in kuhinjske posode. 4.5 Delo računalnikarja Delo opravlja Mitja Zotti Opravljene dejavnosti v letu 2010/2011: - pregledani so bili vsi računalniki ter pripadajoča oprema na osnovni šoli ter v vrtcu, - narejen je bil popis vse računalniške opreme tako na šoli kot v vrtcu, - organizirali smo izobraţevanje strokovnih delavcev, - vzpostavljena je bila ADSL internetna povezava (vrtec, šola), - vzdrţevana je bila strojna in programska oprema (problemi z starejšimi računalniki, nova programska oprema ne deluje s starejšimi računalniki, počasno delovanje starejših računalnikov, ponekod izgubljene serijske številke za programsko opremo, ki pa je ţe stara ), - izdelana ter urejena je bila nova spletna stran za šolo in vrtec (www.osborovnica.si), - pridobili smo domeno www.osborovnica.si, - pomoč pri izdelavi publikacij, - pomoč pri delu strokovnih delavcev vrtca, pomočnice ravnateljice ter ravnateljice, - kopiranje CD-jev, DVD-jev, obdelava video zapisa. Na računalniškem kroţku za vrtec so otroci pridobili osnovno znanje pri delu z računalnikom (slikar, didaktični programi). 4.6 Delo vodij triaţ Delo vodij triaţ ne poteka tako, kot sem si zamislila. V večini primerov vodje opravljajo bolj informativne dejavnosti (obvestila, jedilniki). Do vodij še ni na stopnji, da bi bila vodja pobudnica, sklicateljica, organizatorka dejavnosti na vhodu. 5. PROGRAMI Poleg standardnih rednih poldnevnih in celodnevnih programov smo imeli še: obogatitvene dejavnosti, ki so se izvajale v okviru kurikula. Namenjene so bile dopolnjevanju dela v oddelku, interesom otrok in ţeljam staršev. 5.1 Obogatitveni program 1. DELAVNICE ZA STARŠE Organizirale so jih strokovne delavke ob praznovanju novega leta, pusta kot pomoč pri izdelovanju pripomočkov ali dekoracije igralnic. 2. LUTKE NA OBISKU V letošnjem letu smo imeli v vrtcu abonma treh predstav: Boter Jesenko (predstava ob praznovanju jeseni), Pojoči kuhar (predstava za novo leto) in Veseli vrtnar (predstava ob eko dnevu). Otroci v dveh starejših skupinah so si ogledali predstavo Baletna pravljica, vsi pa so bili priča čarovniku, ki nas je obiskal ob 20-letnici vrtca, Mavrične urice so bile namenjene za starejši skupini. 16
V letošnjem letu so strokovne delavke pokazale veliko dramatizacij. Tina in Mateja sta nam zaigrali Kako sta Bibi in Gusti poravnala prepir. Sonja, Mateja, Romana, Lea, Tinka in Zvonka pa predstavo Mala putka in mala račka. Veliko je bilo tudi dramatizacij, ki so jih igrali otroci otrokom. 3. KNJIŢNA VZGOJA V našem vrtcu veliko pozornosti namenimo bralni kulturi. Otroke ţe od vsega začetka navajamo na pravilen odnos do knjig, seznanjamo jih z različnimi deli, pisatelji, pesniki. Navajamo jih na poslušanje različnih vsebin. Vsako jutro strokovne delavke berejo otrokom. Vzgajamo jih v dobre poslušalce in bralce, seznanjamo jih s pomenom knjiţnice. Vsi tudi obiskujejo knjiţnico, kjer si sposojajo knjige. Delavnice za starejše otroke nam pripravijo knjiţničarke v knjiţnici, najmlajše skupine obiščejo v vrtcu. Preko bralne in eko značke v starejših skupinah, s čimer nadaljujemo branje iz knjiţnega nahrbtnika v mlajših oddelkih. Namen tega projekta je, da starši z otrokom preberejo, se pogovarjajo in narišejo vsebino zgodbe. Seznanjajo se s prozo in poezijo. V nahrbtniku je tudi strokovni priročnik za starše in plišasta igrača. V letošnjem letu sta dve skupini otrok sodelovali v republiškem projektu Naša mala knjiţnica. Ena mešana skupina je teţko izvajala ta projekt, ker je bilo veliko individualnega dela, otroci pa pogosto odsotni. 4. DAN MEDU Redno imamo vsako leto v novembru dan medu. Večina skupin naredi cel projekt o zdravju, pomenu čebel, obišče nas čebelar, ki nas seznani z delom in nam pokaţe predmete, ki jih uporablja pri svojem delu otrokom. 5. ZOBNA PREVENTIVA Sestra Zdenka Suhadolnik je otroke učila, kako čistimo zobe, kako si temeljito umijemo roke, kako se zdravo prehranjujemo. 6. RAČUNALNIŠKI TEČAJ je vodil računalnikar g. Mitja Zotti. Vanj je bilo vključenih 14 otrok: iz skupine Ţogic (3) in iz skupine Ţelvic (11). V šolo jih je vodila Tina Jereb. Pomagala je računalničarju pri delu z otroki. 7. PEVSKI ZBOR je letos prvič potekal v dopoldanskem času. Vodila ga je Tina Jereb, klavirsko spremljavo pa Tamina Juvan. Vključenih je bilo 24 otrok (14 deklic in 10 dečkov), od tega 9 otrok iz skupine Ţelvic, 10 otrok iz skupine Ţogic in 5 otrok iz skupine Sovic. 10. 12. 2010 so sodelovali z upokojenci na njihovi decembrski prireditvi v šoli, udeleţili so se tudi tradicionalnega decembrskega koncerta 21. 12. 2010 v OŠ, sodelovali so na Območni reviji JSKD Vrhnika z naslovom»ta pomlad je nagajiva«v Cankarjevem domu na Vrhniki, kjer so bili ponovno zelo pohvaljeni. Zaključni nastop so izvedli 19. 5. 2011 za vse starše in stare starše v dvorani nad vrtcem ter otrokom podelili priznanja za sodelovanje. 8. CICI VESELA ŠOLA Vsako leto v tem projektu sodelujejo starejše skupine. V letošnjem so se pomerile Ţelvice, Ţogice in Sovice. Vsak otrok, ki je rešil naloge, je dobil priznanje. 9. ZLATI SONČEK V tem projektu sodelujejo starejši otroci,nagrade za izvršene naloge dobijo otroci, ki gredo v šolo. Tako je medalje dobilo 16 otrok iz skupine Ţelvic in 10 otrok iz skupine Ţogic. 17