Številka: 410-0036/2010 Datum: 16.02.2011 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA Zadeva: I. OBRAVNAVE ODLOKA O PROU OBČINE SEVNICA ZA LETO 2012 Proračunsko gradivo ima tri temeljne sestavine: Splošni del, ki zajema bilanco prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja; Posebni del, ki ga sestavljajo finančni načrti posameznih proračunskih uporabnikov ter Načrt razvojnih programov: to je strateški dokument razvojnih usmeritev lokalne skupnosti, ki izkazuje načrtovane izdatke po posameznih projektih za prihodnja štiri leta. Proračun se sprejema v roku, ki omogoča uveljavitev s 01. januarjem leta, za katero se sprejema. Če proračun ni sprejet pred začetkom leta na katero se nanaša, se financiranje funkcij in nalog občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu obdobje do sprejetja proračuna se imenuje obdobje začasnega financiranja. Glede na volilno leto 2010 smo trenutno v obdobju začasnega financiranja, sprejemanje proračuna pa teče v skladu s sprejetim terminskim planom. Ker upamo na sprejem proračuna za 2012, bomo lahko le tega popravljali med letom 2011 ali po potrebi rebalansirali v 2012, ne bo pa potrebe po začasnem financiranju v 2012. Skladno s potrjenim terminskim planom je II. obravnava proračuna predvidena v marcu 2011; pravne podlage pa dovoljujejo združitev I. in II. obravnave, zato je proračun možno sprejeti na današnji seji. Pri pripravi proračuna se upoštevajo klasifikacije javnofinančnih prejemkov in izdatkov. Klasifikacije proračuna morajo prikazovati prejemke in izdatke občinskega proračuna po naslednjih klasifikacijah: institucionalni, ekonomski, programski in funkcionalni. Sistematična uporaba prvih treh klasifikacij je prikazana v posebnem delu proračuna, medtem ko funkcionalna klasifikacija omogoča mednarodno primerjavo in v tem gradivu ni zajeta. Uporablja se namreč za namene analiz; posamezni podprogrami se umeščajo v določene funkcionalne namene. Ministrstvo za finance je pripravilo enotno aplikacijo za pripravo občinskih in državnega proračuna t.i. Appra. Obrazložitve vseh treh temeljnih sestavin so oblikovane v skupnem dokumentu, kjer so poudarjeni cilji in poslanstvo lokalne skupnosti na določenem področju. Skrbniki postavk so v tem delu obrazložili tudi posamezne postavke in konte znotraj postavk 1
ter projekte v načrtu razvojnih programov. S takim pristopom oziroma oblikovanjem proračunskih gradiv so le ta poenotena na nivoju lokalne samouprave v državi, kar omogoča Ministrstvu za finance analiziranje vseh državnih blagajn ter poročanje Evropski uniji. Ker se zavedamo da je gradivo z obrazložitvami zelo kompleksno, smo dodali še dokument analitičnih obrazložitev posameznih postavk, kakršnega uporabljamo od leta 2006. V uvodu predloga I. obravnave odloka o proračunu za 2011 smo zapisali, da je ta priloga dodana le k gradivu 2011, zato prosimo, da za obravnavo proračuna 2012 uporabljate navedeno gradivo (priloga VIII). Predloga proračunov za leti 2011 in 2012 sta bila predstavljen na januarski seji, kjer so bile podane številne pobude in mnenja ter predlogi, zato v nadaljevanju navajamo opredelitve strokovnih služb občinske uprave Občine Sevnica do sklepa: Pripomba: povečajo se sredstva za geodetske storitve (odmere cest) glede na možnosti Obrazložitev: Občina Sevnica je glede navedene problematike že opravila razgovore s predstavniki Območne geodetske uprave Sevnica, vendar za urejanje zemljiškega katastra za javno cestno infrastrukturo GURS nima zagotovljenih sredstev niti za izvajanje storitev s strani GURS ni pravne podlage, temveč geodetske postopke izvajajo zgolj registrirana geodetska podjetja, zato so postopki dragi in glede na predpisan postopek dolgotrajnejši. V skladu s proračunskimi možnostmi se za odmere cest in drugih infrastrukturnih objektov namenjajo dodatna sredstva. Pripomba: potrebno je urediti status tajnikov svetov krajevnih skupnosti Obrazložitev: V postopku obravnave na Komisiji za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta je predlog novega Statuta Občine Sevnica, ki v prehodnih določbah predvideva, da se status zaposlenih v krajevnih skupnostih uskladi z zakonodajo in določbami tega statuta v roku enega leta od uveljavitve novega statuta. Prenos posameznih zaposlenih v sistemizacijo Občine Sevnica, finančne posledice in opredelitev delovnih nalog bo občina v prehodnem obdobju uskladila s krajevnimi skupnostmi. Pripomba: preveri se možnost zaposlitve geodeta v občinski upravi Obrazložitev: Za zaposlitev geodeta v občinski upravi, ki bi za občino izvajal geodetske storitve, ni pravne podlage. Po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06) lahko geodetske storitve izvajajo samostojni podjetniki posamezniki in gospodarske družbe, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje geodetskih storitev (geodetska podjetja). Pripomba: pripraviti je potrebno nov razrez delitve sredstev po KS Obrazložitev: Vprašanje financiranja krajevnih skupnosti je bilo izpostavljeno na 1. seji Sveta krajevnih skupnosti dne 21.12.2010. V skladu z razpravo se bo v okviru krajevnih skupnosti oblikoval predlog sprememb kriterijev, ki ga bo obravnaval in o njem odločal Svet krajevnih skupnosti. Pripomba: potrebno je povečati sredstva, ki se delijo po pravilnikih za kulturo, šport Obrazložitev: V letu 2011 so sredstva na vseh razpisih zmanjšana za 30 % glede na plan v letu 2010. Razpisi za šport, mladino in turizem so bili objavljeni v mesecu januarju 2011 z okvirno vrednostjo, dejanska vrednost pa bo usklajena po sprejetju proračuna, ko bodo izvajalci programov pridobili sklepe in bo z njimi sklenjena pogodba. Pripomba: dvig višine bona ob rojstvu otroka Obrazložitev: Občina Sevnica v zadnjih letih namenja vedno več sredstev za izvajanje programov v javnih vrtcih od pridobivanja novih prostorov, nakupa opreme, igral, do izvedbe kvalitetnih programov v naših vrtcih. V letu 2011 bo zaključena investicija v vrtec Ciciban Sevnica in pričetek nove investicije v Krmelju z izgradnjo novega vrtca s šestimi oddelki. Prav tako občina vsako leto namenja več sredstev za plačilo razlike med ceno programov in plačili staršev, saj je vpis otrok vsako leto večji, hkrati pa gospodarska situacija 2
narekuje dejstvo, da so dohodki staršev nizki in posledično je tudi njihov prispevek k plačilu programa majhen. Glede na zgoraj navedeno smatramo, da je višina bona dovolj visoka in je zaenkrat ne bomo spreminjali. Pripomba: uvrstitev sanacije šole Studenec v proračun oziroma NRP Obrazložitev: Občina Sevnica je v letu 2010 pridobila projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in podala vlogo na Upravno enoto Sevnica. Gradbeno dovoljenje pričakujemo v mesecu marcu. V skladu z Načrtom razvojnih programov je v letih 2014 in 2015 planirana izvedba nove šole na Studencu pod pogojem, da bo Občina pridobila dodatna sredstva za gradnjo s strani države. Pripomba: preveriti možnosti javni prometnih povezav v Posavju Obrazložitev: Pred časom so posavske občine naložile nalogo Razvojni agenciji Posavje, da preveri možnosti javnih prometnih povezav v Posavju. Iz navedenega je bil prvi ugotovljeni rezultati, da imamo največje težave prometnih povezav v Občinah Sevnica in Radeče. Iz teh in vseh ostalih razprav pa je jasno, da niso prav avtobusne povezave krive za zagotovitev dijakov v naši srednji šoli. Dejstvo je, da je v Posavju že namreč skoraj vsak drugi dijak gimnazijec, in da se vpisi v poklicne šole izjemno zmanjšujejo. Srednja šola Sevnica bi se morala še bolj potruditi pri predstavitvi svojih programov v šolah Mirnske doline. V letošnjem letu je bila navedena predstavitev izvedena izredno kakovostno, zavedati pa se moramo, da je to dolgotrajen proces in da se bodo ob vztrajanju navedene predstavitve obrestovale čez nekaj let. V primeru, da bi se že v osnovnih šolah Mirnske doline pokazal splošen interes za vpis v to šolo, se bi prav gotovo lahko našle rešitve za boljše povezave. Trenutno sta v dopoldanskih urah iz Šentjanža organizirani dve liniji avtobusnega prevoza, v popoldanskem času pa tri linije. V primeru izraženega javnega interesa bi Občina skupaj z drugimi akterji morala pritisniti na Direkcijo za ceste, ki razpisuje koncesije potniškega prometa, da uvede dodatne linije tudi v teh krajih, najprej pa moramo zagotoviti splošen interes. Pripomba: vnos ureditev mostu Mirna v povezavi s preplastitvijo ceste most Mirna-Miko v Boštanju Obrazložitev: Po programu izvedbe infrastrukturnih ureditev za HE Blanca ima podjetje Infra predvideno obnovo temeljev lesenega mostu na reki Mirna v Dolenjem Boštanju. Občina Sevnica bo v dogovoru s podjetjem Infra pristopila k investiciji izgradnje novega betonskega mostu s pločnikom in obnovljenimi komunalnimi vodi. V predlogu proračuna 2011 imamo na postavki 13405 GRADNJA CESTNE INFRASTRUKTURE, konto 420402 MOST V DOLENJEM BOŠTANJU predvidena občinska sredstva za izgradnjo. V sklopu rekonstrukcije mostu se bo obnovil tudi cestni priključek na most. Celotna preplastitev trase ceste Mirna - Miko ni predvidena v letu 2011. Zaradi težavnosti terena omenjene javne poti, ki je v bližini železniške proge in ureditve meteornega odvodnjavanja predlagamo, da v letu 2011 KS Boštanj pridobi projekt preplastitve omenjene poti. V kolikor se bo na javnem razpisu za most Mirna izkazalo, da so potrebna sredstva za obnovo mostu nižja od načrtovane, bomo razliko sredstev namenili za preplastitev omenjene poti. Pripomba: uvrstitev sanacije cesta Telčice Obrazložitev: Na predmetnem odseku lokalne ceste je v letih 2011 in 2012 predvidena trasa poteka prometnih povezav, ki jih bo uporabljalo podjetje ELES za potrebe izgradnje daljnovoda Beričevo - Krško. Po končani gradnji daljnovoda in na podlagi sanacije poškodb, nastalih med gradnjo omenjenega daljnovoda, bo Občina Sevnica predlagala podjetju ELES, da skupaj pristopimo k sanaciji omenjenega odseka lokalne ceste. Pripomba: predlog za rešitev problema zožitve ceste pri Pungeršičevem vrtu Obrazložitev: Izvedbena projektna dokumentacija, s katero je bila seznanjena Občina Sevnica kot sofinancer ureditve regionalne ceste skozi Sevnico, je na celotnem odseku druge etape predvidevala gradnjo pločnika in kolesarske steze enotnega profila. Zemljišča za 3
širitve je, skladno s sklenjenim sporazumom o sofinanciranju, pridobivala Direkcija RS za ceste oziroma z njihove strani najeto podjetje. Sestankov z lastniki mejnih zemljišč je bilo več in na njih je uvodoma oziroma vedno, kadar je bila povabljena, sodelovala tudi Občina. V nadaljevanju, ko so dela že potekala, pa je lastnik na konkretnem pododseku s predstavniki investitorja in inženirja kontaktiral sam in s podrobno vsebino dogovorov nismo bili seznanjeni. Prav tako nam ni bilo znano, da se je zaradi tega interventno spremenila tudi projektna dokumentacija. Dejstvo je, da je lastnik postavljal nerealno visoke dodatne zahteve, in ker do dogovora ni prišlo, medtem, ko so ureditvena dela morala napredovati, sta se inženir in investitor odločila za projektno spremembo v izogib posegom na mejno zemljišče. Dejstvo je tudi, da bi po navedenem sporazumu vse dodatne oziroma izpogajane ureditve in odškodnine plačala Občina, ker se tičejo ureditve peš in kolesarskih površin. Izvedba stanja skladno s prvotno projektno dokumentacijo zahteva odkup potrebnih zemljišč in gradbena dela, ki bi vključevala tudi preureditev obstoječih naprav (semafor) poleg gradbenih del za izvedbo širitev. Trenutno se zavzemamo za izvedbo III. etape ureditve regionalne ceste (od gas. doma do križišča s C. na grad) in zaenkrat ne planiramo sredstev, s katerimi bi izvajali spremembe na končani II. etapi. Pripomba: Ureditev lokalne ceste Krakovo Križ Črni potok Obrazložitev: Rekonstrukcija lokalne ceste Krakovo Križ Črni potok je že uvrščena v načrt NRP za leto 2013 in leto 2014. Pripomba: projekt pločniki Gabrijele in projektna dokumentacija za oporni zid Obrazložitev: Občina Sevnica in Krajevna skupnost Krmelj sta v letu 2010 naročili izdelavo projektne dokumentacije. Na terenski obravnavi v novembru je bila dorečena predvidena trasa pločnika oz. potreben obseg projektne obravnave predvidenih ureditev. Projektant dogovorjene zasnove še ni pripravil in jo napoveduje za do konca marca letos. Pripomba: ureditev vaškega jedra Boštanj, možnost izgradnje pločnikov v Boštanju Obrazložitev: Projektna dokumentacija za ureditev prometne infrastrukture v Boštanju, ki predvideva ureditev odseka lokalne ceste skozi Globelo in dveh križišč v središču naselja, je izdelana in predvidena za izvedbo. Letos planiramo naročilo idejne zasnove za ureditev lokalne ceste od graščine do križišča pri Radotu, ki naj bi obravnavala tudi gradnjo pločnika, prometno ureditev parkirišča in križišča pri cerkvi ter prestavitev priključka na G1-5. Pripomba: pričetek projektiranja pločnikov skozi Blanco Obrazložitev: Občina Sevnica je leta 2000 pridobila projektno dokumentacijo za hodnik za pešce ob cesti R3-679/3909 skozi naselje Blanca, s katero je soglašala tudi Direkcija RS za ceste kot upravljavec regionalne ceste in na osnovi katere je pločnik možno zgraditi. Smatramo, da je trenutno prednostna izgradnja nadvoza, s čimer se bo tudi spremenil status odseka obstoječe reg. ceste skozi naselje. Pripomba: Projektiranje ČN Blanca Obrazložitev: Študija odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju občine Sevnica, katero je v septembru 2003 sprejel Občinski svet občine Sevnica, je bila osnova za projektiranje kanalizacije in ČN Blanca. Idejna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda za naselje Blanca in Kladje je bila predstavljena na zboru krajanov na Blanci, dne 27.11.2008. V načrtu razvojnih programov (NRP) 2011 2014 je pod šifro 15029002 RAVNANJE Z ODPADNO VODO, OB110-07-0080 MALE ČISTILNE NAPRAVE HE BLANCA v letu 2014 predvideno sofinanciranje gradnje. Na osnovi sprejetega državnega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (sklep Vlade RS, oktober 2004) je na primer za naselje Blanca predviden rok odvajanja odpadni vod konec 2015 in čiščenje odpadni vod konec 2017. Na osnovi analiz predlogov krajanov, občinskega sprejetega predpisa o sofinanciranju malih čistilnih naprav ter ekonomski upravičenosti odvajanja 4
odpadne vode Kladja na ČN Blanca, bo predstavljena nova zasnova kanalizacije in ČN Blanca na zboru krajanov. Predvidoma konec pomladi 2011. Pripomba: uvrstitev projekta čistilne naprave Arto v proračun oziroma NRP Obrazložitev: V načrtu razvojnih programov 2011-2014 (NRP) so pod šifro 15029002 RAVNANJE Z ODPADNO VODO, OB110-07-0080 MALE ČISTILNE NAPRAVE HE BLANCA predvidena sredstva za sofinanciranje čistilnih naprav gorvodno od HE Blanca, tudi za izgradnjo kanalizacije in ČN Arto. Na osnovi sprejete Študije odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju občine Sevnica Občinski svet, september 2003 je rok za izvedbo odvajanja odpadnih voda konec 2015, rok za čiščenje odpadnih voda pa konec 2017. Na osnovi sklepa Vlade RS, št. 35000-2/2006/17, z dne 28. 9. 2006, je predvideno sofinanciranje kanalizacij in čistilnih naprav, in sicer 10 % Občina in 90 % Ministrstvo za okolje in prostor. Dejansko pa sklep Vlade na področju odpadnih voda še ni bil realiziran. Pripomba: zagotoviti je potrebno sredstva za izgradnjo povezave vodovoda Laze Konjsko Obrazložitev: V predlogu proračuna za leto 2011 so v postavki 16413 INVESTICIJE V VODOOSKRBNE SISTEME, konto RAZŠIRITVENE INVESTICIJE - VODOVODI, že predvidena sredstva za novogradnjo vodovoda Laze Konjsko Pripomba: uvrstitev projekta sanacije vodovod Polje Obrazložitev: V predlogu proračuna za leto 2011 so na postavki 16413 INVESTICIJE V VODOOSKRBNE SISTEME, postavka OBNOVITVENE INVESTICIJE VODOVODI, že predvidena sredstva za sanacijo vodovoda Polje pri Tržišču. Pripomba: racionalnost pri javni razsvetljavi zmanjšanje sredstev Obrazložitev: Občina Sevnica se pri javni razsvetljavi obnaša gospodarno. Pri novih javnih razsvetljavah vgrajujemo varčne sijalke z močjo 36 W, vsako leto pa zamenjujemo stare sijalke z varčnimi, glede na razpoložljiva sredstva. Občina Sevnica je v sklopu javnega naročila za dobavo električne energije preko Skupnosti občin Slovenije oktobra 2009 podpisala 3- letno pogodbo z Elektro Primorska d.d.. Cene za dobavljeno električno energijo so ugodne in fiksne za čas trajanje pogodbe. Na osnovi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. list RS, št. 81/2007), ki med drugim tudi predpisuje maksimalno vrednost porabe električne energije za javno razsvetljavo 44,5 kwh / prebivalca / leto, smo naredili primerjavo med sosednjimi občinami. Ugotovljeno je bilo, da občina Sevnica že sedaj dosega vrednost 37 kwh / prebivalca / leto, kar je pod maksimalno dovoljeno vrednostjo. Za primerjavo je ta vrednost za Slovenijo 90 kwh / prebivalca / leto, za Nemčijo pa 45 kwh / prebivalca / leto. Naredili smo tudi primerjavo glede stroškov (tokovina in vzdrževanje) za svetilko na leto in ugotovili, da dosegamo najnižje vrednosti glede na sosednje občine. Z racionalizacijo na področju javne razsvetljave bomo nadaljevali tudi vnaprej. Predlog I. obravnave proračuna Občine Sevnica za leto 2012 je predložen v naslednji vsebini in strukturi: I. ODLOK O PROU OBČINE SEVNICA ZA LETO 2012 V 5. členu ZJF je določeno, da se proračun sprejme z odlokom, v katerem se uredijo tudi druga vprašanja, povezana z izvrševanjem proračuna in jih določa ZJF. Odlok o proračunu občine opredeljuje vsebine, ki jih določata ZJF in ZFO 1A in morajo biti urejene v odloku o proračunu občine. Nanašajo se na: določitev višine splošnega dela proračuna in strukture posebnega dela proračuna; izvrševanje proračuna (pooblastila županu za prerazporejanje sredstev, pooblastilo županu o višini dolga dolžnikov, ki ga lahko odpiše župan, določitev nekaterih namenskih sredstev, višina proračunske rezerve, določitev 5
namenov in največjega obsega obveznosti, ki zahtevajo plačilo v naslednjih letih, spreminjanje načrta razvojnih programov, določbe o načinu porabe sredstev splošne proračunske rezervacije); obseg zadolževanja in poroštev občine in posrednih uporabnikov proračuna. II. PRO 2012 SPLOŠNI DEL Proračun je sestavljen iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja. Na začetku so predstavljeni predvideni prihodki v celoti skladno z veljavnim kontnim načrtom. Davčni in nedavčni prihodki so ocenjeni na osnovi projekcij preteklih let in možnih okvirov ob upoštevanju veljavne zakonodaje. V nedavčnih prihodkih so med drugim upoštevane tudi koncesijske dajatve, ki so odmerjene na osnovi odločb pristojnih ministrstev in se v določenih deležih praznijo tudi v občinski proračun. Največji delež planiranih prihodkov iz tega naslova se nanaša na koncesije ter nadomestilo za omejeno rabo prostora zaradi bližine jedrskega objekta. Prihodki od prodaje blaga in storitev se nanašajo predvsem na prihodke krajevnih skupnosti, ki ponekod še same opravljajo komunalno dejavnost, zato so ti prihodki sestavljeni iz prihodkov od grobnin, vodarine, najema mrliške vežice ter najema večnamenskih domov. Kapitalski prihodki so planirani realno, skladno s predvidenim načrtom prodaje nepremičnin v lasti Občine Sevnica. V nadaljevanju so nanizani odhodki skladno z ekonomsko klasifikacijo. Razvrščeni so vse do najnižjega nivoja, to je do proračunskih vrstic - podkontov. V računu financiranja so predvidena odplačila glavnic dolgoročnih obveznosti iz naslova zadolževanja v preteklih letih, kot je pogodbeno določeno z amortizacijskimi načrti. V letu 2012 se nameravamo zadolžiti v skupnem znesku 1.000.000 EUR za pokritje investicijskih odhodkov in transferov. Planirano stanje sredstev na računu je ničelno, kar pomeni, da ne planiramo presežka ali primanjkljaja oziroma bomo po ugotovljenem rezultatu 2011 skladno z njegovo višino in vsebino rebalansirali proračun 2012. Vse tri bilance v splošnem delu so pripravljene skladno z veljavno ekonomsko klasifikacijo. III. PRO 2012 POSEBNI DEL Posebni del proračuna je sestavljen iz finančnih načrtov posameznih neposrednih proračunskih uporabnikov in predstavlja odhodkovno stran proračuna skladno z institucionalno, programsko ter ekonomsko klasifikacijo. Institucionalna klasifikacija daje odgovore kdo porablja proračunska sredstva; v našem primeru, ko nimamo enovite občinske uprave so to naslednji z zakonom določeni uporabniki, oddelki občinske uprave ter krajevne skupnosti, ki so samostojne pravne osebe: 1000 Občinski svet, 2000 Nadzorni odbor, 3000 Župan, 4001 Občinska uprava Splošna služba, 4002 Oddelek za finance, 4003 Oddelek za okolje in prostor, 4004 Oddelek za družbene dejavnosti, 4005 Oddelek za gospodarske dejavnosti, 5000 Krajevna skupnost Blanca, 5001 Krajevna skupnost Boštanj, 5002 Krajevna skupnost Krmelj, 5003 Krajevna skupnost Loka, 6
5004 Krajevna skupnost Primož, 5005 Krajevna skupnost Sevnica, 5006 Krajevna skupnost Studenec, 5007 Krajevna skupnost Šentjanž, 5008 Krajevna skupnost Tržišče in 5009 Krajevna skupnost Zabukovje. Ekonomska klasifikacija (sistem skupin kontov, kontov in podkontov) nam daje odgovor kaj se plačuje iz javnih sredstev. Programska klasifikacija pove za kaj oziroma za katere programe se porabljajo javna sredstva. Področja proračunske porabe so področja, na katerih država (oziroma občina) deluje oziroma nudi storitve in v katera so, upoštevaje delovna področja neposrednih uporabnikov, razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Glavni program je splošni program, ki je del področja proračunske porabe, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov. Glavni programi so določeni s predpisano programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Glavni program ima določene splošne cilje, s katerimi se izvajajo cilji področja proračunske porabe in na katerega se nanašajo kazalci učinkovitosti ter uspešnosti. Podprogram je program, ki je del glavnega programa, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnem načrtu praviloma enega neposrednega uporabnika. Podprogram ima jasno določene specifične cilje in kazalce učinkovitosti ter uspešnosti in z njim se izvajajo cilji glavnega programa. Pri razvrščanju izdatkov občinskih proračunov pa je potrebno izhajati še iz manjših enot izdatkov, to so: proračunska postavka, proračunska postavka podskupina kontov in proračunska postavka konto. Proračunska postavka je del podprograma, ki prikazuje celoto aktivnosti ali projekta, ali del aktivnosti ali projekta ali ekonomski namen porabe sredstev z delovnega področja enega neposrednega uporabnika. Proračunska postavka podskupina kontov je del proračunske postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom okvirno določa ekonomski namen dela izdatkov proračunske postavke. Proračunska postavka konto je del proračunske postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom natančno določa ekonomski namen izdatkov proračunske postavke in je temeljna enota za izvrševanje proračuna. Proračunska postavka - podkonto je del postavke, ki v skladu s predpisanim kontnim načrtom natančno določa ekonomski namen izdatkov postavke in je temeljna enota za pripravo proračuna. Vsaki proračunski postavki se določijo ekonomski nameni porabe (proračunska postavka - podkonto), v skladu s programsko klasifikacijo pa se vsaka proračunska postavka tudi uvrsti v ustrezen podprogram: PODROČJE PROSKE PORABE GLAVNI PROGRAM PODPROGRAM PROSKE POSTAVKE PROSKA POSTAVKA KONTO PROSKA POSTAVKA PODKONTO IV. NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV - NRP Načrt razvojnih programov občinskega proračuna je sestavni del proračuna in predstavlja njegov tretji del, v katerem so odhodki proračuna prikazani v obliki konkretnih projektov 7
oziroma programov, njihova finančna konstrukcija pa je prikazana za prihodnja štiri leta. Načrt razvojnih programov tako predstavlja investicije in druge razvojne projekte ter državne pomoči v občini v štiriletnem obdobju oziroma do zaključka projekta. S tem dokumentom je v proračunsko planiranje vneseno večletno planiranje izdatkov za te namene. V načrt razvojnih programov so vključeni odhodki, ki niso že vnaprej določeni z zakoni, temveč odražajo razvojno politiko občine, ki naj bi izhajala iz dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja. Predlog NRP je usklajen s posameznimi predlogi finančnih načrtov uporabnikov. Poseben segment NRP predstavljajo projekti in programi, za katere je predvideno sofinanciranje iz sredstev skladov kohezijske politike EU ter drugih evropskih virov, ki so namenjena za posamezne razvojne prioritete. To so projekti, ki izhajajo iz dolgoročne razvojne strategije ter določenih razvojnih programov države. V NRP se izkazujejo celotne vrednosti projektov z vsemi viri financiranja. NRP izkazuje načrtovane izdatke proračuna za investicije in državne pomoči ter druge razvojne projekte in programe v prihodnjih štirih letih, ki so izdelani po: posameznih projektih ali programih neposrednih uporabnikov; letih, v katerih bodo izdatki za projekte ali programe bremenili proračune prihodnjih let in virih financiranja za celovito izvedbo projektov ali programov, ločeno za občinske vire in druge vire (državni proračun, ostali sofinancerji). Glede na programsko klasifikacijo se NRP prikaže po področjih proračunske porabe, glavnih programih in podprogramih, ki jih sestavljajo projekti. Glede na ekonomsko klasifikacijo se v NRP občinskega proračuna obvezno vključijo izdatki, ki spadajo v naslednje skupine oziroma podskupine kontov: 42 investicijski odhodki, 43 investicijski transferi in 410 tekoči transferi (subvencije ki predstavljajo državne pomoči). V. OBRAZLOŽITVE PROA OBČINE SEVNICA ZA LETO 2012 To je najobsežnejša priloga tokratnega proračuna, ki je pripravljena v že omenjenem programu APPRa. V nadaljevanju povzemamo nekaj glavnih podatkov iz preteklih proračunov in jih primerjamo med seboj. Proračun občine je pod vplivom nenehnih sprememb zakonodaje, kjer je zakonodajalec že večkrat naložil lokalnim skupnostim nove naloge, za katere obenem ni zagotovil novega namenskega vira. Največji oziroma najbolj variabilni del proračuna je na strani investicij, kjer pa je delež teh sredstev v veliki meri odvisen od absorbcijske sposobnosti proračuna, lokalnih infrastrukturnih potreb, vsebine in višine državnih in evropskih razpisov ter v našem okolju v zadnjih letih posegov oziroma urejanja državne infrastrukture. Tako tudi te primerjave pokažejo kako pomembno je spremljanje ciljev in ne indeksna primerjava planiranih in realiziranih zneskov predvsem na investicijskem delu. Z naslednjimi grafikoni predstavljamo obseg posameznih proračunskih kategorij v zaključnih računih 2006, 2007, 2008, 2009 ter rebalansu 2010 ter v predlogu I. obravnave proračuna za leto 2011 in 2012. Primerjava na leto 2005 in starejša ni realna, saj se je Zakon o financiranju občin v letu 2005 spremenil in prinesel v lokalne skupnosti drugačen razrez in kriterije za delitev sredstev, predvsem pa smo se lokalne skupnosti soočile z drugačnimi kategorijami transferov iz državne ravni. Zakonske spremembe so pričele veljati s 01.01.2006. V Zakonu o financiranju občin je določba 23. člena, ki občinam na podlagi povabila Službe vlade RS za lokalni razvoj in regionalno politiko zagotavlja sredstva za izgradnjo infrastrukture. Ravno tako so se v tem letu, torej 2006, občutno povečala sredstva primerne porabe oziroma finančne izravnave. Občina Sevnica je novi moment dobro 8
izkoristila, obenem pa je tudi od leta 2006 dalje zagotavljala konstantno rast proračunskih sredstev vsem proračunskim uporabnikom za izvajanje zakonsko določenih nalog. Proračun Občine Sevnica je v tem delu rasel hitreje kot so bile projekcije Urada za makroekonomske analize in razvoj. GIBANJE PRIHODKOV V LETIH 2006-2012 30.000.000 25.000.000 20.000.000 15.000.000 12.746.331 14.896.489 16.169.360 27.379.868 20.087.966 22.225.765 25.453.824 10.000.000 5.000.000 0 2006 2007 2008 2009 REB. B 2010 2011 2012 GIBANJE TRANSFERNIH SREDSTEV DRŽAVNEGA PROA RS IN SREDSTEV EU V LETIH 2006-2012 16.000.000 14.000.000 12.000.000 10.000.000 8.000.000 6.000.000 4.000.000 2.000.000 0 5.490.828 2006 1.906.133 2007 2.728.396 2008 14.485.988 2009 4.661.581 REB. B 2010 7.375.564 2011 10.685.792 2012 9
GIBANJE ODHODKOV V LETIH 2006-2012 30.000.000 25.000.000 20.000.000 15.000.000 13.602.186 15.172.333 17.349.442 19.032.396 22.566.400 21.908.044 25.601.767 10.000.000 5.000.000 0 2006 2007 2008 2009 REB. B 2010 2011 2012 GIBANJE INVESTICIJSKIH ODHODKOV IN INVESTICIJSKIH TRANSFEROV V LETIH 2006-2012 20.000.000 18.000.000 16.000.000 14.000.000 12.000.000 10.000.000 8.000.000 6.000.000 4.000.000 2.000.000 0 5.707.694 5.934.465 2006 2007 8.154.877 2008 17.920.582 2009 11.381.582 10.681.336 14.127.448 REB. B 2010 2011 2012 10
V naslednjem grafikonu je prikazana soodvisnost investicijskih sredstev ter transfernih sredstev iz državnega proračuna ter kohezijskih sredstev EU. V vrednosti so zajeta vsa sredstva, ki se izkazujejo na kontih skupine 74, zato v primerjava z letom 2006 ni realna, zaradi takrat veljavnega zakona, ki še ni poznal povprečnine ter odstopljene dohodnine. INVESTICIJSKI ODHODKI V ODVISNOSTI OD TRANSFEROV IZ DRŽAVNEGA PROA TER SREDSTEV EU 35.000.000 30.000.000 25.000.000 20.000.000 15.000.000 10.000.000 5.000.000 0 2007 2008 2009 REB B 2010 2011 2012 TRANSFERNI P. 1.906.133 2.728.396 14.485.988 4.661.581 7.375.564 10.685.792 INV.ODHODKI 4.924.115 6.380.589 15.680.323 10.883.873 10.510.604 13.814.234 V vseh obravnavanih letih se je Občina Sevnica zadolževala. V ta namen med letom zasledujemo gibanja na bančnih trgih in pričnemo z zbiranjem ponudb v ugodnejšem času. Pri sprejemu odločitve o izboru kreditodajalca je lokalna skupnost neodvisna, postopek pa spremlja Ministrstvo za finance, ki skladno s Pravilnikom o zadolževanju občin izda soglasje za zadolžitev občine. To soglasje je sestavljeno iz dveh delov: najprej moramo pridobiti predhodno soglasje, kjer Ministrstvo za finance preveri našo kreditno sposobnost z izračunom skladno z zakonskimi omejitvami, nato Oddelek za finance izpelje postopek zbiranja ponudb ter tehtanja le teh, pri čemer moramo imeti zunanjega neodvisnega presojevalca ekonomske in pravne stroke. Z našo odločitvijo seznanimo presojevalca, ki jo preverita ter z elaborati potrdita. Ministrstvo za finance ponovno presoja s pregledom postopka ter elaboratov in izda končno soglasje za podpis kreditne pogodbe. Kredit, ki je planiran v občinskem proračunu v celoti črpamo zadnji mesec proračunskega leta in takrat poplačamo izvajalce večjih investicij, ki imajo planirano plačilo iz kredita. Tako se izognemo stroškom financiranja kredita v tekočem letu. Občine smo pri zadolževanju omejene z določbami Zakona o financiranju občin. Pri izračunu kvote se upoštevajo zgolj realni t.i. sistemski ter lastni viri lokalne skupnosti, torej se odštejejo transferni prihodki iz države in Evropske unije. Upoštevati pa je potrebno tudi to, da se v izračun štejejo stroški servisiranja obstoječega dolga z odplačilom obresti in glavnic ter vsa dana poroštva. 11
VREDNOSTI ZADOLŽEVANJ V LETIH 2006-2012 3.000.000 2.500.000 2.500.000 2.000.000 1.500.000 1.000.000 1.293.607 1.251.878 1.100.000 1.200.000 1.000.000 500.000 280.000 0 2006 2007 2008 2009 REB. B 2010 2011 2012 RAST STROŠKOV SERVISIRANJA NAJETIH KREDITOV 1.200.000 1.000.000 868.201 983.237 990.948 800.000 600.000 572.853 400.000 325.678 340.462 200.000 143.226 0 2006 2007 2008 2009 REB. B 2010 2011 2012 V proračunu smo skladno z 49. členom ZJF oblikovali proračunsko rezervo za nesreče. To je nujno, saj mora občinski proračun v primeru urgentnih situacij zagotoviti in izplačati sredstva skladno z zakonskim določilom, šele nato sme za presežek ocenjenih škod zaprositi za sredstva državne rezerve. Skladno z 42. členom ZJF smo oblikovali tudi splošno proračunsko rezervacijo, ki se sme uporabiti za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva. 12
Naslednja dva grafikona prikazujeta strukturo prihodkov in odhodkov v letu 2012. STRUKTURA PRIHODKOV 2012 NEDAVČNI PRIHODKI 9% KAPITALSKI PRIHODKI 1% DAVČNI PRIHODKI 48% TRANSFERNI PRIHODKI 42% STRUKTURA ODHODKOV 2012 INVESTICIJSKI TRANSFERI 1% TEKOČI ODHODKI 16% INVESTICIJSKI ODHODKI 54% TEKOČI TRANSFERI 29% 13
Nominalni podatki iz bilanc predloga I. obravnave za leto 2011 in 2012: PRIHODKI 2011 2012 DAVČNI PRIHODKI 12.215.870 12.220.766 NEDAVČNI PRIHODKI 2.431.941 2.410.266 KAPITALSKI PRIHODKI 202.390 137.000 TRANSFERNI PRIHODKI 7.375.564 10.684.056 ODHODKI 2011 2012 TEKOČI ODHODKI 4.062.527 4.043.400 TEKOČI TRANSFERI 7.164.181 7.430.919 INVESTICIJSKI ODHODKI 10.510.604 13.812.498 INVESTICIJSKI TRANSFERI 170.732 313.214 Iz nominalnih podatkov izhaja, da je in bo potrebno v vsakem letu zagotoviti med 11 in 12 MIO EUR sredstev za izvajanje osnovnih nalog lokalne skupnosti, ki so nam dodeljene s področnimi zakoni. K temu je potrebno prišteti še investicijske transfere, saj je tudi za investicijsko vzdrževanje objektov lokalnega pomena skladno z zakonodajo dolžna skrbeti občina. Skupaj je torej nujno potrebno zagotoviti vsaj 13 MIO EUR za zakonske naloge. Na strani virov, pa je bilo lansko leto in bo v letošnjem zanesljivo slabih 13 MIO EUR davčnih in nedavčnih prihodkov ter finančne izravnave. Iz tega izhaja kako težko zagotavljamo lastne vire za razpisane investicije. Tako lahko ugotovimo, da je zakonsko prenesenih nalog na lokalno skupnost toliko, da zelo težko zagotavljamo sredstva za absorbcijsko sposobnost pri črpanju razpisnih sredstev v državi in v EU ter poleg tega še financiramo ostale investicijske potrebe našega lokalnega območja. S to težavo se srečujemo vse slovenske občine, predvsem tiste, ki imamo zelo redko poseljenost in zato veliko kilometrov cestne in komunalne infrastrukture, zato vršimo velik pritisk na zvišanje glavarine oziroma povprečnine, ki vpliva na izračun finančne izravnave. Ob tem nam recesija zmanjšuje davčne prihodke in povečuje pritisk na izplačevanje tekočih transferov v obliki socialnih pomoči. Tudi na trg nepremičnin ima vpliv gospodarska situacija, Občina Sevnica pa je tu dodatno oslabljena, saj v lasti nima kvalitetnih zemljišč za ponudbo potencialnim investitorjem. S tem je povezano tudi zmanjšanje investicijske aktivnosti posameznikov, kar zmanjšuje prihodke iz naslova komunalnega prispevka ter zmanjšuje vire za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. Država pogojuje svoje investicije v lokalnem prostoru z izdatno soudeležbo pri projektiranju in financiranju gradnje. Glede na vrednost tovrstnih projektov in starost oziroma stanje državne infrastrukture v naši občini je tovrstna participacija izredno visoka. Evropske direktive pa na lokalne skupnosti prenašajo še breme obnovitvenih in razširitvenih investicij, kjer je nad višino sredstev za te namene do nedavnega držala roko država, saj ni dovolila dviga cen na komunalnem področju, dovoljevala pa je odpis amortizacije v javnih podjetjih, ki so imela infrastrukturne objekte in naprave v upravljanju; ti odpisi niso bili majhni, saj bi v nasprotnem primeru bile izgube velike. Z lanskim letom pa take računovodske preknjižbe niso več možne in država pričakuje, da bomo občine s polno amortizacijo, torej z nekajkratnim dvigom cen za uporabnike, pridobile sredstva za investiranje v komunalno infrastrukturo. To seveda ni možno ob tako neugodni socialni sliki v občini. 14
VI. KADROVSKI NAČRT VII. LETNI NAČRT PRIDOBIVANJA IN RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM OBČINE VIII. IX. ANALITIČNE OBRAZLOŽITVE POSTAVK POSEBNEGA DELA PROA STALIŠČA DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA TER SKLEPI SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI O SEZNANITVI S FINANČNIMI NAČRTI ZA LETO 2011 Vsa delovna telesa so obravnavala resorne vsebine predlaganega dokumenta, medtem ko se je Nadzorni odbor seznanil z načrtovanimi programi, Odbor za finance pa je podrobno pregledal vsebino dokumentov ter bil s strani župana in njegovih sodelavcev seznanjen z vsebino postavk oziroma programov. Člani delovnih teles so izrazili skupno mnenje, da je proračun sestavljen realno, da vsi razumemo zahteven čas v katerem smo in da so temu primerno upoštevane pobude svetnikov na predlog proračuna. Strinjali so se, da se mora zagotavljati kontinuiteta pričetih projektov ter zadosten obseg sredstev za opravljanje zakonskih nalog lokalne skupnosti s poudarkom na vrednotenju socialnih transferov. S strani članov delovnih teles je bila opažena racionalizacija stroškov za delo občinske uprave in prerazporeditev teh sredstev na nekatere predlagane programe, kot so nakup defibrilatorja ter vozila za izvajanje pomoči na domu in druge. Nekatere dolgoročne pobude so uvrščene v načrt razvojnih programov, za nekatere se še proučujejo strokovne podlage. Pri pobudah, ki so vezane na urejanje državne infrastrukture ter lokalne v povezavi z državnimi investicijami, strokovni uslužbenci aktivno sodelujemo z resornimi ministrstvi pri iskanju skupnih projektnih rešitev in zapiranju finančnih konstrukcij, ki so soodvisne od državnega proračuna. V razpravo na odborih se je aktivno vključil tudi zavod KŠTM, ki je predstavil vsebino programov, ki v naslednjem letu zajemajo tudi manjše investicije na objektih družbenega pomena. Krajevne skupnosti imajo v naši lokalni skupnosti status samostojne pravne osebe, zato so njihovi finančni načrti obravnavani ločeno. Predloge finančnih načrtov pripravijo krajevne skupnosti same na podlagi izhodišč proračuna, nato z njimi seznanijo člane svetov krajevnih skupnosti. Finančne načrte dokončno potrdi Občinski svet s sprejetjem odloka. Skladno s 30. členom Zakona o javnih financah veljajo omejitve pri sprejemanju proračuna. Navedeni člen pravi: predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. Iz navedenega izhaja, da morajo biti vsi vloženi amandmaji na predstavljeno gradivo uravnoteženi. Občinskemu svetu Občine Sevnica posredujemo gradivo k predlogu I. obravnave Odloka o proračunu Občine Sevnica za leto 2012 in predlagamo da ga sprejme. Pripravila: Mag. Vlasta MARN Vodja oddelka za finance Srečko OCVIRK Župan Občine Sevnica 15
Priloge: Odlok o proračunu Občine Sevnica za leto 2012 proračun 2012 splošni del proračun 2012 posebni del načrt razvojnih programov obrazložitve proračuna občine Sevnica za leto 2012 kadrovski načrt letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine analitične obrazložitve postavk posebnega dela proračuna stališča delovnih teles občinskega sveta ter sklepi svetov krajevnih skupnosti o seznanitvi s finančnimi načrti za leto 2012 16