SPORAZUMEVANJE IN JEZIKOVNE ZVRSTI 1. dvosmerno ustno enosmerno ustno enosmerno pisno dvosmerno pisno 2. a) SPOROČEVALEC NASLOVNIK KRAJ SPOROČANJA/ ČA

SPORAZUMEVANJE IN JEZIKOVNE ZVRSTI 1. dvosmerno ustno enosmerno ustno enosmerno pisno dvosmerno pisno 2. a) SPOROČEVALEC NASLOVNIK KRAJ SPOROČANJA/ ČAS PRENOSNIK MESTO OBJAVE BESEDILO 1 radijski poslušalec radijski studio 5.30 slušni napovedovalec radia BESEDILO 2 Jasna Rok mobilni telefon 14.42 vidni BESEDILO 3 L. R. bralci Novega časopisa Novi časopis ponedeljek, 12. december vidni b) A Trditev je napačna, saj je bilo Besedilo 1 posredovano prek slušnega prenosnika, Besedili 2 in 3 pa prek vidnega prenosnika. B Trditev je napačna, Besedili 1 in 2 sta dvogovorni, Besedilo 3 je enogovorno. C Trditev je pravilna. Č Trditev je pravilna. D Trditev je napačna, saj je jezik praktičnosporazumevalni samo v Besedilu 2, v Besedilu 1 pa je publicistični. E Trditev je napačna; jezik tretjega besedila je publicistični. 3. a) Verjetno je govoril malo tiše. b) Verjetno je govoril počasneje in bolj umirjeno. c) Izbral je bolj umirjeno glasbeno podlago. Nebesedni spremljevalci govorjenja odražajo sporočevalčevo razumevanje okoliščin./nebesedni spremljevalci naslovnikom omogočajo lažje prebujanje, pomagajo pri premagovanju jutranje utrujenosti... 4. Po smislu. 5. NEBESEDNI SPREMLJEVALEC krepki tisk fotografija VLOGA izpostavi/poudari dela besedila (naslov in povzetek) ponazori pasmo psa 6. Tišina! Ustavi se, prihaja vlak. Baterija je polna. Zaprta smer vožnje, ustavi. 7. sporazumevanje besedni, nebesedne slovenščina/slovenski besede pravorečna, pravopisna, slovnična 8. a) Zelo rada poslušam Slovensko glasbo. slovensko pravopisna napaka b) Prosim, počakajte me pred fizično učilnico. fizikalno učilnico/učilnico za fiziko poimenovalna napaka c) [danəs jɛ mɛgla] [məgla] pravorečna napaka

č) Pet izletnikov so še zmeraj pogrešani. je še zmeraj pogrešanih slovnična napaka č) Pet izletnikov so še zmeraj pogrešani. je pogrešanih slovnična napaka d) Ali imaš kak ropček? robček pravopisna napaka e) Anita je pridna in delavna. ni napake f) [prihaja generaṷ novak] [general] pravorečna napaka g) Ljudstvo se je dvignilo zoper voditeljem. uprlo voditeljem slovnična napaka 9. narečje knjižni zborni jezik žargon knjižni pogovorni jezik knjižni pogovorni jezik knjižni zborni jezik sleng 10. a) Ana in Tim. b) Pogovarjata se o odhodu domov in domačem branju. c) 8./Osem. č) zasebni, saj sta v zasebnem govornem položaju. neuradni, saj sta v enakovrednem družbenem položaju. v neknjižnem jeziku, saj uporabljata slengovsko govorico/sleng. d) Štiri od: BESEDA/BESEDNA ZVEZA KNJIŽNA SOPOMENKA kemo kemija pisal šut dobil enico/negativno oceno slovarca profesorica slovenščine kul odlično ful zelo e) Slengizmi. f) Vključujeta jih v neknjižno zvrst. g) Sleng. h) Žargon in argo. i) V zasebnih neuradnih pogovorih med pripadniki iste generacije/starostne skupine, poklica/stroke ali združbe. 11. 1. koroška 2. primorska 3. rovtarska 4. gorenjska 5. dolenjska 6. štajerska 7. panonska 12. primorska koroška panonska dolenjska štajerska gorenjska rovtarska primorska 13. Neknjižne jezikovne zvrsti uporabljamo v zasebnih neuradnih pogovorih. 14. nižje pog. nižje pogovorno

pog. pogovorno V športnem žargonu (in tudi v slengu). 15. a) Vrnemo se jutri zvečer. b) Izbrali smo najcenejši projekt. c) Na štajerski avtocesti je vozilo v okvari, zato vozite previdno. č) Naj vam dobro svetujem. d) Potrebujem tvojo pomoč. e) Predstavili smo več predlogov za izboljšanje stanja. f) Sprašujemo se o smiselnosti ukrepa. g) V prehrani je preveč olja, moke in sladkorja/so preveč prisotni olje, moka in sladkor. h) Na sončni lokaciji prodamo manjšo hišo. i) Nalogo smo opravili z lahkoto. j) V Grčiji je redek ciklon, podoben tropskemu neurju./v Grčiji je redek in tropskemu neurju podoben ciklon./grčija je pod vplivom redkega tropskemu neurju podobnega ciklona. k) Vstop dovoljen samo najavljenim strankam. l) Kupiva dvo- ali trisobno stanovanje. m) Ne vstopajte skozi zadnja vrata. n) Stopil je na cesto, ne da bi pogledal na semafor. o) Šolanje sem končal/zaključil/opravil pred dvema letoma. p) To se je zgodilo pred več leti. r) Nazadnje smo jo videla pred dvema tednoma. s) Delali so z več stroji hkrati. š) Videla sva se po več kot dvajsetih letih. t) Več tisoč ljudi je protestiralo proti korupciji. u) Vaše težave bomo odpravili hitro in učinkovito. v) Kmalu se bomo peljali mimo Radencev. z) Za vas smo naročili želeno obleko. ž) S tem se vam ni treba več ukvarjati. GLASOSLOVJE S PRAVOREČJEM 1. VRSTA GLASOV ŠTEVILO V SKJ GLASOVI, ZAPISANI S SIMBOLI SAMOGLASNIKI 8 i, e, ɛ, a, o, ͻ, u, ə SOGLASNIKI ZVOČNIKI 6 l, r, m, n, v, j ZVENEČI NEZVOČNIKI 6 b, d, g, z, ž, dž NEZVENEČI NEZVOČNIKI 9 p, t, k, c, č, f, s, š, h 2. anketa, primer, cesta, prvi, zelen, podjetje, bezeg/bezeg, breza, skledica, vedro, lesen steber/steber a) ozki e/[e]: anketa, primer, cesta, podjetje, breza, skledica, lesen b) široki e/[ɛ]: zelen, vedro c) polglasnik/[ə]: prvi, bezeg, steber 3. V besedi primer, ker se [e] pred [r] izgovarja ozko, skoraj kot [i]. 4. V besedi prvi, ker polglasnika pred r, ki mu sledi soglasnik, po navadi ne zapisujemo. 5. danes, igralec, začetek, (v) Prlekiji, pesem, ves 6. [o], [ͻ], [o], [ͻ] [ͻ], [ͻ], [o]

7. [e] [ɛ] [ə] [o] [ͻ] petek, levo deblo, rokomet, veja steber volja, krog vzhod, prostor, okno 8. NAGLAŠENI SAMOGLASNIK JE DOLG strah, molk, rast, vir, laž, kras NAGLAŠENI SAMOGLASNIK JE KRATEK kruh, ves, prav, čas, rov, sit Polglasnik. 9. a) Imeli smo lahko nalogo. Lahko začnete pisati. b) Odšel je v svet./ta kraj je zanje svet. Vprašal ga je za svet./izvoljen je bil v Svet Evrope. c) Na cesti je precej tovornjakov./spili smo precej vode. Precej pridi!/potok je precej za hišo. č) V zraku je veliko potniško letalo. Po zraku je letalo veliko ptičev. d) Ura je bila osem. Bila je hitra. e) Na morje smo šli poleti. Mladič zgodaj poleti. f) Hotel sem ga pregovoriti. Zgradili so hotel s petimi zvezdicami. 10. bankomat, veriga, bi, biotop, bibliografija, iz, antibiotik, bioenergetik, se, zanj, predprostor, nedosleden, sodelavec, preddverje, predvečer ENONAGLASNICE VEČNAGLASNICE BREZNAGLASNICE bankomat, veriga, biotop, bibliografija, antibiotik, zanj, preddverje naslonke ali klitike 11. [ijo], [ijo], [ijo], [ija] [ija], [ijo], [ijo], [ijo] 12. [l]/[l'], [lj], [l]/[l'], [nj], [n]/[n'] [n]/[n'], [l]/[l'], [l]/[l'] [n]/[n'], [nj] bioenergetik, predprostor, nedosleden, sodelavec, predvečer bi, iz, se 13. trak ali vrvica iz bombaža, ki napojen z gorljivo snovjo počasi gori in oddaja svetlobo Sveča je imela dva stenja. 14. a) veter b) sova [v] c) vpeti [ṷ] č) vzor [w]/[u] d) vdor [ʍ]/[u]

e) mijavkati 15. [ṷ], [l], [l], [ṷ], [l], [ṷ] 16. [ͻšvərkniti], [prɛtʍsəm]/[prɛdusəm], [raspeti] [spͻṷsko], [wspͻredən]/[uspͻredən], [prɛtsͻba] [aljaš], [ɛnadžba], [drok] prvi nezvočnik po zvenečnosti prilagodi drugemu asimilacija ali prilikovanje po zvenečnosti 17. a) V prostor sta vstopila dva možka. moška b) Postal bom član košarkarskega možtva. moštva c) Ne morem zlezti po drogu. zlesti č) Kaj je narobe s vami? z d) Na pot gremo z kolesi. s e) Težko zhaja s svojimi nadrejenimi. shaja f) Testo naj vshaja vsaj eno uro. vzhaja 18. KDO? S KOM?/S ČIM? H KOMU?/K ČEMU? Bolnik z bolnikom k bolniku Godec z godcem h godcu Kaja s Kajo h Kaji Anže z Anžetom k Anžetu Kranjčan s Kranjčanom h Kranjčanu Čoln s čolnom k čolnu Mariborčanka z Mariborčanko k Mariborčanki Otrok z otrokom k otroku 19. vstati, ugrezniti se, včrtati, ugasniti uloviti, vbosti, poudariti, vprašati 20. [e], [i], [č], [u] [us] 21. a) padajoča b) vzklična c) padajoča č) rastoča d) vzklična PRAVOPIS 1. Spoštovani! Iskreno se vam/vam zahvaljujem za vabilo na vaše predavanje. Moj najljubši pregovor je Kdor drugem jamo koplje, sam vanjo pade. Zazrl se je v Janine oči in žalostno vprašal:»zakaj me vedno znova razočaraš?«mestna knjižnica Ilirska Bistrica 2. Rdeča kapica Miha Kramar Ivan Grozni Orlovo pero Jovan Vesel - Koseski Sneguljčica Marija Pomagaj Aleksander Veliki Danijela Žolnir Josip Murn - Aleksandrov Ivan Brez dežele mag. Jan Novak

Franc vitez pl. Miklošič Veliki duh Karel Veber po domače Šuštarjev Krojaček Hlaček Katarina Velika dr. Marjan Videc Ludwig van Beethoven Z veliko začetnico ne pišemo plemiških, strokovnih in drugih nazivov. 3. a) Naša šola se imenuje po Prežihovem Vorancu. b) V govornem nastopu ne pozabi omeniti Primoža Trubarja. c) Pridružil se nam je gospod Peter Vodopivec. č) To pesem je napisal Karel Destovnik -Kajuh. d) Že od daleč nas je Piki pozdravil z glasnim laježem. e) Grofica Barbara Celjska je bila hči Hermana II. Celjskega. f) Prepiri med Ljubljančani in Mariborčani se mi zdijo smešni. g) Pravi Prlek je pošten, delaven in gostoljuben. h) Ljudje so pogosto nestrpni do Neslovencev. i) V rimski mitologiji je bila Venera boginja lepote in ljubezni. j) Rimski učenjak Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši se je rodil leta 23. k) Na oder vabimo izr. prof. dr. Heleno Praprotnik. l) Vsak Evropejec bi moral poznati evropsko himno. m) Francoska junakinja Jeanne d'arc je pri nas znana kot Ivana Orleanska ali Devica Orleanska. n) Sredi gozda se je Rdeča kapica zamudila z nabiranjem rož. o) Poglavar Sivi volk je ponosno sedel sredi vasi. p) Vincent van Gogh je naslikal tudi sliko Sončnice. r) Tudi Prekmurci so razvili svojo različico knjižnega jezika. s) Angleški kralj Henrik osmi je znan po svojem neprijaznem ravnanju z ženami. š) Morda bomo Zemljani nekoč uspeli vzpostaviti stik z Nezemljani. 4. a) Na majhnem griču leži spomeniško zavarovano naselje Vipavski križ. b) Južna železnica je povezovala Dunaj in Ljubljano. c) V Novem mestu je povprečno 156 padavinskih dni. č) Cesta pelje skozi Stari trg ob Kolpi. d) Starši imajo kmetijo v Dečnem selu. e) Mesti Koper in Nova Gorica sta si precej podobni. f) Ob cesti pri Dolgi vasi je bilo nekoč manjše naselje. g) Zaokroženo arhitektonsko enoto v središču Pirana tvori Tartinijev trg. h) S cerkvene terase je razgled na Tržaški zaliv in zaledje do Karnskih in Julijskih Alp. i) Obiskal sem Estonijo, eno od držav, ki so se dokončno izoblikovale po zlomu nekdanje Sovjetske zveze leta 1991. j) V Ljubljani bodo zgradili nov park, ki bo povezal Fužine in Štepanjsko naselje. k) Ob vikendih se pogosto odpravimo na Šmarno goro. l) Avtobus po navadi pripelje po Cesti dveh cesarjev. m) Živi v ulici Staneta Severja. n) Na Dolgem mostu je urejeno parkirišče. o) Prebivalci naselja Zupančičeva jama za Bežigradom tožijo o mnogih težavah. p) Skozi stanovanjsko naselje Nove Jarše poteka Pot spominov in tovarištva. r) Iz Republike Slovenije smo odpotovali v Združene države Amerike. V naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico, razen besed vas, mesto, trg, selo in neprvih predlogov. V nenaselbinskih imenih pišemo z veliko začetnico samo prvo sestavino, ostale z malo, razen če so lastno ime. 5. a) Izletniki so se ustavili v Čateških toplicah, Šmarjeških toplicah in Dolenjskih toplicah. Peljali so se tudi skozi naselje Težka Voda, ki je dobilo ime po potoku, ki se prav tako imenuje Težka voda. b) Vrhnika je izhodišče za izlete v Ligojno, Podlipo, na Planino, Zaplano, Verd, do izvirov Ljubljanice in znanega muzeja v Bistri. c) Kljub temu da so Poljane del najožjega mestnega središča Ljubljane, je Poljanska cesta v delu med Krekovim in Ambroževim trgom ohranila videz stare predmestne ulice, ki si kaže v njeni širini ter vijugastem poteku.

č) Pot prek Ljubelja je od rimske dobe dalje pomembna prometna povezava med Ljubljansko in Celovško kotlino. 6. a) Iz Slovenskega pravopisa (2001). b) Beseda Tolmin je samostalnik, moškega spola, v rodilniku ednine ima končnico -a oz. sklanja se po 1. moški sklanjatvi, naglašen je drugi samoglasnik [i], je zemljepisno lastno ime, zato je zapisana z veliko začetnico. c) tolminski vrstne pridevnike iz lastnih imen pišemo z malo začetnico Tolminčev svojilne pridevnike iz lastnih imen pišemo z veliko začetnico č) Izvemo, kako se tvori oblika za moški in ženski spol, da pride v sklanjatvi oblike za moški spol do izpada polglasnika in da se lastna imena prebivalcev pišejo z veliko začetnico. 7. PREBIVALEC, PREBIVALKA JEZIK Slovenija Slovenec, Slovenka slovenski/slovenščina Hrvaška Hrvat, Hrvatica hrvaški/hrvaščina Avstrija Avstrijec, Avstrijka nemški/nemščina Irska Irec, Irka irski/irščina ZDA Američan, Američanka angleški/angleščina Pariz Parižan, Parižanka francoski/francoščina Beograd Beograjčan, Beograjčanka srbski/srbščina Oslo Oselčan, Oselčanka norveški/norveščina 8. a) Pod Visokimi Smrekami b) Pod visokimi smrekami 9. a) Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani b) Na domačem vrtu c) Jezik in slovstvo č) Enciklopedije Slovenije d) Ločil bom peno od valov e) Zlato lisico f) Organizacije združenih narodov g) Primorski dnevnik Gre za stvarna lastna imena, v katerih pišemo z veliko začetnico samo prvo sestavino, ostale pa z malo, razen če so lastno ime. 10. a) Kupili smo Slovenski pravopis in Slovar slovenskega knjižnega jezika. b) Prvi slovenski tiskani knjigi sta Abecednik in Katekizem. c) V šoli se učimo angleščino. č) S starši se večkrat igramo Človek ne jezi se. d) Sinoči sem si ogledala oddajo Odmevi. e) Obiskujem Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer. f) Sredi Ljubljane je stavba Vlade Republike Slovenije. g) Najraje se sladkam s čokolado Gorenjka. i) Najraje se sladkam z gorenjko. j) Moj oče vozi fiata. k) Moj oče vozi avto Fiat. l) Prešernov trg obdajajo stavbe, ki so nastale v obdobju secesije. m) Bratcu sem prebrala Cesarjeva nova oblačila. n) Moj stric je objavil strokovni članek v Medicinskih razgledih. o) Preden smo našli Križanke, smo dobro uro krožili po mestnih ulicah. Peljali smo se mimo Cukrarne, Filipovega dvorca, Gospodarskega razstavišča, Hale Tivoli, Šentjakobskega gledališča in centralnega pokopališča Žale s Plečnikovimi Žalami. Ko smo končno parkirali, so nam povedali, da je koncert v Areni Stožice.

p) Med prvimi Bartolovimi objavljenimi pripovednimi besedili je novela Don Lorenzo de Spadoni, ki je izšla v tedniku Življenje in svet leta 1933 (v knjigi 1985), nastala pa je med pisateljevim bivanjem v Parizu leta 1927, ki je imelo velik vpliv na njegov osebni razvoj in literarno ustvarjanje. r) Za domače branje smo morali prebrati Krst pri Savici, delo našega predstavnika romantike Franceta Prešerna, in Visoško kroniko, roman realista Ivana Tavčarja. s) Alenka obiskuje Strojno fakulteto Univerze v Ljubljani. Njen oddelek je udeležen v projektu Evropske unije. Alenka si je za svoj prispevek s projektu prislužila Krkino nagrado. š) Po verski pripadnosti so Evropejci večinoma kristjani, in sicer je največ katoličanov, sledijo pa protestanti, pravoslavci in anglikanci. t) Pripadniki ilirizma, t. i. ilirci, so si prizadevali za jezikovno poenotenje vseh južnih Slovanov. Najpomembnejša slovenska romantika, Čop in Prešeren, sta temu močno nasprotovala, podpirali pa so ju tudi sodelavci Čbelice, t. i. čbeličarji. 11. Cankarjevo priznanje, kresnik, zlata ptica, Prešernova nagrada, olimpijska zlata medalja, zlata lisica, Maistrovo priznanje, viktor, zlati znak svobode, Bloudkova plaketa Imena nagrad in odličij pišemo z malo začetnico, razen če so tvorjena iz lastnih imen. 12. a) Za božič bomo doma, silvestrovo pa bomo preživeli na trgu v mestu. b) Slovenci vsako leto februarja praznujemo Prešernov dan. c) Eden večjih krščanskih praznikov je veliki šmaren ali Marijino vnebovzetje. č) Zadnji dan pred počitnicami vsako leto s šolsko proslavo obeležimo dan samostojnosti in enotnosti. 13. c 14. a) 7h 15h stično b) Franc Rozman - Stane nestično c) D-vitamina stično č) zeleno-bele stično d) 101 : 95 nestično 15. Stavčni členi so: Vitamine po topnosti delimo v dve skupini: a) povedek, - vitamini, topni v vodi (B1, B2, B6, B12, C); b) osebek, - vitamini, topni v maščobah (A, D, E, K). c) predmet, č) prislovno določilo. (lahko tudi brez vejic in pike) 16. a) stopetdesetletnico, 150-letnico b) TV-oddajo 17. Najraje bi pobral svoje stvari in odšel domov,ʺ je pripomnil Domen. Najraje bi pobral svoje stvari,«je pripomnil Domen,ʺ in odšel domov.«18. a) Utihni ali izgini! vzklična intonacija b) S kom si se pogovarjal, ko sem prišel mimo? padajoča intonacija c) Ali si se dovolj učil za preizkus? rastoča intonacija č) Soseda nam je prinesla papriko in paradižnik s svojega vrta. padajoča intonacija

19. a) Odpri vrata pa poglej noter. Pred vezalnim veznikom pa ne pišemo vejice. b) Jokala je, pa je ni hotel uslišati. Pred protivnim veznikom pa pišemo vejico. c) Uči se ali pojdi delat. V ločnem priredju ne pišemo vejice. č) Vprašal me je, ali imam kaj denarja. Vejica loči predmetni odvisnik od glavnega/osnovnega stavka. d) Ob prazniku se je družina zbrala kot nekoč. V enostavčni povedi ne pišemo vejice. e) Obnašal se je, kot nas ne bi poznal. Vejica loči prislovni/načinovni odvisnik od glavnega/osnovnega stavka. 20. a) DA S/ S + S b) NE Pomagala je možu, ki je stal v bližini, in se mu prijazno nasmehnila. S/ + S S c) NE Prosil me je, da bi mu posodil nekaj denarja, da bi lahko kupil vstopnico za tekmo, ki si jo zelo želi ogledati. S/ S/ S/ S 21. DRŽAVA/MESTO SLOVENSKO POIMENOVANJE DRŽAVA/MESTO SLOVENSKO POIMENOVANJE Bayern Bavarska Paris Pariz England Anglija Praha Praga Deutschland Nemčija Pula Pulj Gorizia Gorica Rijeka Reka Graz Gradec Scotland Škotska Klagenfurt Celovec Trieste Trst Österreich Avstrija Venezia Benetke Villach Beljak Wien Dunaj etničnem ozemlju, zgodovinsko, kulturno 22. a) osebe iz grško-rimskega sveta Lady Gaga b) znane politične osebe Martin Luter c) vladarji Horac č) vladarske rodbine Ludvik XIV. d) papeži Medičejci e) svetniki Ema Krška f) znamenite zgodovinske osebe Dušan Silni Pij X. 23. MEDNARODNI GLASBENI IZRAZI solfeggio, pianissimo POIMENOVANJA VOZIL STROKOVNI IZRAZI OSTALO Canadair, citroën, volkswagen, mitsubishi commedia dell'arte, fin de siècle lasagna, jeans, chips, cha cha cha, jive Podomačimo lahko večino občnih imen razen mednarodnih glasbenih izrazov, poimenovanja vozil in plovil ter nekaterih strokovnih izrazov.

ča ča ča, lazanja, džins, čips 24. tisočdevetstoenaintridesetega šestdeset tisoč vrstilni, skupaj, glavni, števke od 1 do 99 in stotice skupaj, ostalo narazen 25. slovensko-francoski zeleno-vijoličen D-vitamin 13-odstoten/13-odstotni tridelen/tridelni/trodelen/trodelni hribolazec dvaintrideset zagotovo Z vezajem pišemo tvorjenke iz prirednih skladenjskih podstav in tvorjenke s števko ali črko v prvem delu, skupaj pa tvorjenke iz podrednih skladenjskih podstav in sklope. 26. NE ebe no vi na NE 100-ods to ten DA NE no coj NE sfin ga DA 27. a) in podobno d) vodikov klorid b) Republika Slovenija e) družba z omejeno odgovornostjo c) centimeter f) lastnoročno č) Zavod Republike Slovenije za šolstvo g) Univerzitetni klinični center 28. Zadnje čase precej pogosto obiskujem svojega soseda Frančiška Kovača. Francelj, kot ga kličejo prijatelji, je vedno vesel obiskov. Ko pripravi svoj znameniti lipov čaj in sedeva na staro zofo v dnevni sobi, zelo rad pripoveduje o starih časih. Še posebej rad govori o drugi svetovni vojni, čeprav je bil takrat še otrok. Spominja se božiča 1943. leta, ki ga je preživel s svojim starejšim bratom. Ta je takoj po novem letu odšel v vojsko in ga Francelj ni videl naslednjih pet let. Rad poudari, da tudi časi po vojni niso bili lahki in da mladim ni bilo tako lepo kakor danes. Leta 1958 se je poročil. Z ženo imata štiri otroke. Toda kljub temu je na stara leta ostal sam, ker so se otroci razselili po vsej Evropi.»Ampak enkrat jih bom spet imel vse tukaj na kupu,«pove vsakič, ko se pogovarjava o njih, nato pa hitro spremeni temo in začne govoriti o čem drugem. BESEDOSLOVJE IN BESEDOTVORJE 1. a) v ozračju nizko nad zemljo zgoščeni vodni hlapi, ki povzročajo slabo vidljivost; nejasnost, nedoločenost, negotovost b) ki ravna zelo hitro in premalo premišljeno; neenakomerno hiter, sunkovit c) izražanje pogoja, domneve, negotovosti č) zajeti zrak v pljuča pri dihanju; dati, ustvariti Besede so večpomenke, saj imajo več sorodnih pomenov. 2. Injekcijo je dobil v žilo./ima prirojeno trgovsko žilo./list ima razvejane žile./našli smo zlato žilo./reka je najpomembnejša trgovska žila. Svet je star več milijard let./a poti okoli sveta je bil dve leti./odšel je v svet, da bi si pridobil izkušnje./alpski svet je priljubljen predvsem med planinci./dal mu je pameten svet./svet Evrope se bo sestal maja./to je svet kraj. Beseda žila je večpomenka, saj ima več sorodnih pomenov, beseda svet pa je enakozvočnica, saj ima več zelo različnih oz. nesorodnih pomenov. 3.

a) To moreš nujno narediti do torka! moraš b) Ali ti je razredničarka upravičila izostanek? opravičila c) S tem se ne moramo več ukvarjati. moremo č) Nismo dobili jasne razlage, zato snovi nismo mogli dovolj dobro osvojiti. usvojiti d) Nismo uspeli usvojiti vrha gore. osvojiti e) Obleci trenerko! trenirko f) Zbrali smo najboljšega kandidata. Izbrali 4. a) Nosi zláto verižico. Končno so našli zlató. b) Odstranili so velíko skalo. Uporabite véliko začetnico. c) Narêdi domačo nalogo. Kaj naj še naredí? č) Kósili smo ribe in solato. Naj že neha kosíti travo. d) To móra opraviti. Tlačila nas je nočna môra. 5. smetnjak, smeti, smetišče, smetar, smetiti, smetje Besede iste besedne družine imajo isti koren in so pomensko sorodne. 6. hiter uren, počasen veselje radost, žalost umen doumljiv/pameten/inteligenten/preudaren/razumljiv/umljiv, neumen govoriti rekati, molčati 7. galerije plemenite kovine 8. a) Iz Etimološkega slovarja (Marka Snoja). b) Beseda zlat se je pojavila v 15. stoletju, beseda misija v 19. stoletju. c) Beseda zlato je domača, saj izvira iz praslovanščine oz. indoevropščine; beseda misija je prevzeta, saj izvira iz latinščine. č) Poslali so jih na misijo v Irak. 9. a) SSKJ²/Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Slovenskega pravopisa (2001). b) Beseda kranjski je pridevnik, oblika za moški spol je kranjski, za ženski kranjska, za srednji kranjsko, naglas je na a. c) ekspr. ekspresivno, šalj. šaljivo č) ima frazeološko gnezdo, d) Besedna zveza Kranjska Gora je ženskega spola, zemljepisno lastno ime, obe sestavini se pišeta z veliko začetnico, sklanja se po 1. ženski sklanjatvi, naglas je na a in o. e) Po pravilu za pisanje naselbinskih zemljepisnih lastnih imen, po katerem se vse sestavine pišejo z veliko začetnico, razen neprvih samostalnikov vas, mesto, trg, selo in predlogov. f) Iz besedne zveze se tvori vrstni pridevnik, ki se piše z malo začetnico. Lastno ime prebivalca in prebivalke se piše z veliko začetnico. 10. PREVZETA BESEDA PISNA PODOMAČITEV PREVZETA BESEDA PISNA PODOMAČITEV Coca-cola se ne podomači Capitol Kapitol Hyundai se ne podomači euribor evribor

carpaccio karpačo blues se ne podomači Plautus Plavt boutique butik Pisno ne moremo podomačiti zaščitenih ali registriranih blagovnih znamk, imen tujih podjetij in glasbenih izrazov. 11. D G I E B C Č J F H A Na cevi smo namestili debelo izolacijo. V strokovnih besedilih. 12. Ob cesti so namontirali nizkoenergetske lučkice z LED-tehnologijo, ki so ne samo privlačnega videza, ampak tudi ponucajo precej manj energije kot klasične luči. a) Neprimerno. b) namestili, luči, porabijo Primernejše je besedilo s slogovno nezaznamovanimi besedami, saj je besedilo javno. 13. a) Moje prvo srečanje z ilustracijo je bilo usodno. odločilno, je bilo zelo pomembno za nadaljnje delo b) Nasvet sem si vzel zelo k srcu. upošteval c) Kovačeva kobila je trenutno še bosa, a prišel bo dan, ko bom svoje ideje uresničila. sama še nisem prišla na vrsto č) Že z zunanjo podobo bo kupcem začel pihati na dušo. prepričevati, vneto prigovarjati 14. a) Sam boš moral pljuniti v roke. b) Takoj smo ugotovili, v katerem grmu tiči zajec./kam piha veter. c) Stavbo je načel zob časa. 15. a) V fiziki, anatomiji in medicini. b) Strokovnjaki s posameznega področja pri tvorbi strokovnih besedil. c) Strokovno poročilo, poljudnoznanstveni članek, dokumentarna oddaja 16. okno, drevo a) okn-o, drev-o NETVORJENE BESEDE TVORJENE BESEDE (TVORJENKE) voznik, krajan, krožišče, F-dur, gostiteljica, gnezdece, odpeljati, rjavolaska, hudo, čimprej, privezati, hribolazec

b) voz-nik, kraj-an, krog-išče, F dur, gostitelj-ica, gnezd-ece, od-peljati, rjavolas-ka, hud-o, čim prej, pri-vezati, hrib-olaz-ec c) tisti/ta, ki vozi; tisti/ta, ki je v kraju/prebivalec kraja; to, kar je v krogu; dur F; ženski gostitelj; majhno gnezdo; peljati proč; tista/ta, ki je rjavolasa; tako, da je hud; čim prej; vezati k; kdor lazi v hrib č) IZPELJANKE ZLOŽENKE SESTAVLJENKE SKLOPI voznik, krajan, krožišče, gostiteljica, gnezdece, rjavolaska, hudo F-dur, hribolazec odpeljati, privezati čimprej 17. bloger Kanadčan drevje zagotovo veselo vročiti Švicarka zasijati modro-zelen izdelovati zaodrje doma obmorje krožiti obkrožiti dvonožen predgorje podzemlje dvolitrski dvometraš vazica nadčlovek odpirati zapisanje petje izpeljanka izpeljanka izpeljanka sklop izpeljanka sestavljenka izpeljanka sestavljenka zloženka izpeljanka izpeljanka izpeljanka izpeljanka izpeljanka sestavljenka izpeljanka izpeljanka izpeljanka zloženka zloženka izpeljanka sestavljenka izpeljanka izpeljanka izpeljanka Z vezajem pišemo tvorjenke/zloženke iz priredne skladenjske podstave in tvorjenke/zloženke s števko ali črko v prvem delu, skupaj pišemo tvorjenke/zloženke iz podredne skladenjske podstave in večino sklopov. 18. a) voznica b) vozilo c) voznost č) vozišče d) vozek/voziček 19. avtocesta, dvodneven, nadvoz, podpredsednik, zasijati, najbrž, protibolečinski Zloženke in nekatere sestavljenke. 20. biologija, biodizel, antialergijski, antikvariat, predčasen, predprostor, sobivati, socializirati

OBLIKOSLOVJE PREGIBNE BESEDNE VRSTE 1. BESEDNA VRSTA/PODVRSTA PRVA POVED DRUGA IN TRETJA POVED SAMOSTALNIK sobotah, prijatelji, časa Gorenjsko, poti, zastoji SAMOSTALNIŠKI ZAIMEK njimi nam PRIDEVNIK PRIDEVNIŠKI ZAIMEK svojimi naši GLAGOL se dobim, preživim se, bi smeli odpraviti, povedali so, so PRISLOV zvečer, pogosto, nekaj danes PREDLOG ob, s, z na, na VEZNIK in da ČLENEK še res, ne, že MEDMET oh 2. samostalnik, samostalniški zaimek, pridevnik, pridevniški zaimek, glagol, prislov predlog, veznik, členek, medmet samostalnik, samostalniški zaimek, pridevnik, pridevniški zaimek, glagol prislov (razen načinovni), predlog, veznik, členek, medmet 3. Trbovlje kraj Karpati gorovje Globoko kraj Zakavkazje pokrajina Celje kraj Bloke pokrajina/planota Frankolovo kraj Kosovo država Trnovo kraj Dobrepolje kraj Senovo kraj Biokovo gorovje Visoko kraj Tajska država Grosuplje kraj Anhovo kraj Krško kraj Lombardija pokrajina Grahovo kraj Kozje kraj Maroko država Tajska Anhovo (Anhovega ali Anhova) 4. drog, klešče, grablje, mir, srnjad, vešala, pomlad, sol, starost, koledar, sovraštvo, jetra, cvetje, hlače, mošt, vrata NEŠTEVNI SAMOSTALNIKI EDNINSKI MNOŽINSKI SNOVNA IMENA SKUPNA IMENA POJMOVNA IMENA sol, mošt srnjad, cvetje mir, starost, sovraštvo klešče, grablje, vešala, jetra, hlače, vrata 5. klešče, grablje, hlače ženski spol vešala, jetra, vrata srednji spol 6. jabolko, kostanj, sliva, paradižnik, paprika, krompir, češnja, hruška, česen, jagoda, čebula, oreh 7. Preden greš ven, si obuj čevlje in nadeni rokavice. Danes me neznosno bolijo ušesa. Pri parnih delih telesa ter oblačilih in napravah, ki se pojavljajo v parih, namesto dvojine uporabljamo množino. 8. a) AGRFT 3. m. sklanjatev

b) hčer 1. ž. sklanjatev c) ljudi 1. m. sklanjatev č) telesom srednja sklanjatev d) ponvijo 1. ž. sklanjatev e) vlakovodjo/vlakovodjem 2. m. sklanjatev f) nageljni 1. m. sklanjatev g) otrocih 1. m. sklanjatev h) ladij 1. ž. sklanjatev i) materi 1. ž. sklanjatev j) gospe 1. ž. sklanjatev 9. SAMOSTALNIK hčer ljudi telesom vlakovodjem nageljni otrocih ladij materi OPIS POSEBNOSTI V SKLANJATVI spremenjena osnova od rod. ed. dalje nadomestna osnova v množini ter v rod. in mest. dv. daljšanje osnove s -s- od rod. ed. dalje preglas -o- v -edaljšanje osnove z -n- od rod. ed. dalje glasovna premena k v c v mest. ed., dv. in mn. ter v im. mn. vrivanje -i- pred -j v rod. dv. in mn. spremenjena osnova od rod. ed. dalje 10. NAGLASNA OBLIKA NASLONSKE OBLIKE NAVEZNA OBLIKA Tebi te, ti, ti nadse Pripravljam ti posebno presenečenje. 11. a) zame d) podme/name b) vame e) nadme c) predme f) name č) medse g) zame 12. a) po mene pome b) nečem nečim c) Kogar Koga č) nikomur nikomer d) vas sebe e) vajudve vidve f) njim jim g) komu komur 13. OSNOVNIK PRIMERNIK PRESEŽNIK zanimiv bolj zanimiv najbolj zanimiv velika večja največja drobni drobnejši najdrobnejši majhna manjša najmanjša dolgo daljše najdaljše čudovit - prečudovit (ELATIV) Pridevnik pisan se stopnjuje opisno/s prislovom bolj, ostali pridevniki pa so stopnjevani obrazilno. 14.

VRSTNI PRIDEVNIKI živalski sinji etruščanska pritlikavi SVOJILNI PRIDEVNIK Kittyjev 15. 30-metrskega/tridesetmetrskega, 160-tonskega/stošestdesettonskega 16. a) dvestoprvi list b) petinpetdesettisočdvestooseminpetdeseti obiskovalec c) sto dvajset tisoč štiristo šestinpetdeset prebivalcev č) sedemsto en tekmovalec 17. a) njeno, svojo b) njune c) njegov, svojega č) njihovim 18. a) ki b) ki c) v kateri č) pred katero V predložnih zvezah in kadar bi raba veznika ki povzročila nejasnost. 19. a) Fant, čigar starši so umetniki, ima smisel za umetnost. b) Deklica, katere mati je preveč popustljiva, je precej nemirna. c) Avtobus, katerega zavore so popustile, je zletel s ceste. č) Jan, čigar oče je uspešen podjetnik, je zgodaj ustvaril lastno podjetje. Zaimek čigar uporabljamo za izražanje svojine ene osebe moškega spola (v ednini). 20. občudujete občudovali bi/bi občudovali občudujte občudovali ste/ste občudovali občudovali bi bili/ bi bili občudovali občudovali ste bili/ste bili občudovali občudovali boste/boste občudovali 21. je predpisal 3. os., ed., m, pretekli čas, povedni naklon nisem uspela 1. os., ed. ž, pretekli čas, povedni naklon obnavljajo 3. os., mn, m/ž, sedanji čas, povedni naklon se bom odpeljala 1. os., ed., ž, prihodnji čas, povedni naklon 22. dobiti, nedoločnik 23. a) govoriti b) povedat c) teč č) spat

d) kupit e) postreč f) igrati nedoločnik, namenilnik, premikanja 24. GLAGOL VELELNIK ZA 2. OSEBO DVOJINE VELELNIK ZA 2. OSEBO MNOŽINE teči tecita tecite metati mečita mečite iti pojdita pojdite postreči postrezita postrezite vreči vrzita vrzite pisati pišita pišite gledati glejta glejte vrteti vrtita vrtite 25. GLAGOL GLAGOLSKI VID VIDSKI PAR prepisati dovršni prepisovati prikazati se dovršni prikazovati se preverjati nedovršni preveriti metati nedovršni vreči pisati nedovršni zapisati/napisati/spisati/dopisati 26. pisati preverjati prikazati se, prepisati metati OBLIKOSLOVJE NEPREGIBNE BESEDNE VRSTE 1. Na pot smo odšli zgodaj zjutraj. Najprej smo hodili skozi gozd, kmalu pa se je pred nami odprla skalnata pokrajina. Med skalovjem smo morali hoditi zelo previdno, da ne bi kdo zdrsnil ali padel. Ko smo prišli na vrh, se je pred nami odprl čudovit razgled. Tam se mi je zdelo, da sem bliže sebi in naravi. zgodaj časovni prislov, zjutraj časovni prislov, najprej časovni prislov, kmalu časovni prislov, zelo prislov mere, previdno načinovni prislov, tam kazalni prislovni zaimek 2. a) Od kod, Od nikoder. b) Do kod, Do koder c) kadar, Ko 3. a) zato b) za to c) na to č) nato d) Na poti e) na to, napoti f) potem g) Pozimi h) Po zimi Skupaj pišemo prislove, narazen pa predložne zveze.

4. a) topleje/toplejše b) draže/dražje c)najdlje č) globlje 5. veliko več, največ suho bolj suho, najbolj suho daleč dlje, najdlje globoko globlje, najgloblje visoko više/višje, najviše/najvišje belo bolj belo, najbolj belo hladno hladneje/hladnejše, najhladneje/najhladnejše mrzlo bolj mrzlo, najbolj mrzlo vroče bolj vroče, najbolj vroče toplo topleje/toplejše, najtopleje/najtoplejše 6. iz, z, iz, na, v, z, na, iz, na, z, iz, v, v Različico s uporabljamo pred besedami, ki se začnejo na črke za nezveneče nezvočnike, predlog z pa pred vsemi ostalimi. Predlog iz uporabljamo za izražanje premikanja iz notranjosti navzven, s/z pa za izražanje usmerjenosti stran od nekoga ali nečesa. 7. a) k b) k c) k č) h d) h e) h f) k g) h, k h) h Različico h uporabljamo pred besedami, ki se začnejo s črkama k ali g, predlog k pred vsemi ostalimi. 8. a) Na praznovanje pridite vsi, to je sorodniki in prijatelji. vejica loči stavka v pojasnjevalnem priredju b) Matija led razbija, če ga ni, ga naredi. vejica loči odvisna stavka od glavnega/osnovnega c) Kar je dano, je v črno jamo zakopano. vejica loči odvisni stavek od glavnega/osnovnega č) Klovnu so se vsi smejali, zato ker je bil smešen. vejica loči odvisni stavek od glavnega/osnovnega d) Ta ni niti visok niti suh. vejice v stopnjevalnem priredju ne pišemo e) Medtem ko smo mi delali, so se oni zabavali. vejica loči odvisni stavek od glavnega/osnovnega f) Preklinja ko Turek. vejice v enostavčni povedi ne pišemo g) Ali bo ali ne bo izdelal? vejice v ločnem priredju ne pišemo h) Govori tako, kot da vse ve in zna. vejica loči odvisni stavek od glavnega/osnovnega i) Mislim, torej sem. vejica loči stavka v sklepalnem priredju j) Predavanje bo v torek, 23. maja. vejica loči dostavek od glavnega/osnovnega stavka k) Ni hodila na treninge košarke, ampak na plesne vaje. vejica loči stavka v protivnem priredju 9. a) ni vejice pred in b) Hitel sem, in ker nisem bil previden, sem skoraj zdrsnil s poti. c) Na vrh sem prišel med zadnjimi, in ker še nisem bil tako visoko, so me po planinsko krstili.

č) Dobil sem jih z vrvjo, in da bi bilo vse še zabavnejše, sem se drl na ves glas, čeprav me v resnici ni bolelo. d) Jan se je valjal po tleh od smeha, in če ga vodnik ne bi pravočasno zgrabil, bi se skotalil z grebena. Vejico pred in pišemo, kadar mu sledi podredni veznik. 10. a) ni vejice b) Oglašal se je, kot da bi bil zahripan. c) Vlekli so se, kakor da bi imeli uteži na nogah. č) ni vejice Pred veznikoma kot in kakor pišemo vejico, kadar uvajata odvisni stavek/stavek z osebno glagolsko obliko. 11. a) Posedala je v senci, namesto da bi delala nalogo. b) Jaz sem bile šele na pol poti, medtem ko so bili nekateri že na vrhu. c) Govoril je nepovezano, kot da je z mislimi nekje drugje. č) Pridite k nam, brž ko prispete v mesto. d) Odhiteli so na pomoč, takoj ko so izvedeli za nesrečo. V povedih z večbesednimi vezniki pišemo vejico vedno pred prvim veznikom. 12. a) ni vejice b) Kontrolno nalogo bomo pisali tudi v sredo, kajne? c) ni vejice č) Seveda, tako je bilo. d) Končno, počitnice so se začele. e) ni vejice f) ni vejice Členke od preostalega dela povedi ločimo z vejico, kadar so v vlogi pastavka. 13. a) Skoraj bi nas premagali. b) Samo/Le Matej je bil tiho. c) Poleg Mete je tudi Anej dobil priznanje. č) Morda/Mogoče bo poklical. d) Da./Seveda./Zagotovo. 14. a) Tega še nismo slišali. b) Ali še nisi prebral knjige? c) Niti samci ne varujejo mladičev. č) Samo želja še ni dovolj. Členke zanikamo s protipomenskimi členki. 15. a) Cin cin, je kdo doma? e) Aja tutaja, zibka se maja. b) I, pa smo ga! f) Hija, proti domu gremo. c) ni vejice g) Joj, da ne morem s tabo! č) Ojej, kaj pa zdaj? h) Hajdi, gremo na pot. d) Pst, dete spi. Medmete ločimo z vejico, kadar se nahajajo na začetku ali koncu povedi v vlogi pastavka. 16.

SAMOSTALNIK PRISLOV GLAGOL VEZNIK PREDLOG ČLENEK čokolado, minuto, kapljic, smetane, cimetom malce, par skuhamo, počakamo, se shladi, dolijemo, potresemo, je Ko, ali, da, nato, in s še, pa 17. SAMOSTALNIŠKI ZAIMKI jih, kdo, vas, mu PRIDEVNIKI najbolj, slavnega, hunskemu, Panonske, današnje, hunski, imenovan, božji, krut, večjih, lastno PRIDEVNIŠKI ZAIMKI vse, ta GLAGOLI PRISLOVI ČLENKI imamo, je, ni slišal, je bilo, je živel, je bil, je bil, Strašil, mučil, trpinčil, ubijal, so bili, je uničil, je, je dobil približno, izredno, Mnogo, popolnoma, Malce, čudno še, seveda, še, predvsem, tudi, pa SKLADNJA IN NADPOVEDNA SKLADNJA 1. a) jutranja megla po kotlinah postati zaspan pozno ponoči pred vrati zelen in rjav določilo jedro določilo jedro določilo jedro določilo jedro jedro jedro b) podredno, priredno c) SAMOSTALNIŠKA PRIDEVNIŠKA GLAGOLSKA PRISLOVNA PREDLOŽNA jutranja megla po kotlinah zelen in rjav postati zaspan pozno ponoči pred vrati 2. Iz Arabije so semena kakavovca prenesli v ves muslimanski svet verski popotniki. V 17. stoletju se je kava s turškimi /////////.. ////////////////////////. ///////////// //////////.. pohodi razširila v Evropo in od tod naprej v Ameriko. Nizozemska je uspela zasaditi prvo kavno plantažo na Javi. To je /////// ///////// /////////////////////////.... -------- bil tudi začetek intenzivnega gojenja in obsežnih kavnih plantaž v svetu. Danes je kava pomembno trgovsko blago... ////// ------------------------------------ 3. Veseli smo odšli na izlet. Hoteli smo si ogledati dvorec in znameniti vrt okrog njega. ////////. ---------- pridevnik, glagol 4. a) Ulegel se je na moker sedež. b) Iz sobe je stopil moker. c) Po tekmi je bil moker. 5.

a) 3, 3, 2 Število stavkov določimo glede na število povedkov oz. osebnih glagolskih oblik. b) Športne dejavnosti lahko sprožijo stres, ki je lahko tako pozitiven kot negativen. c) Celo pred vadbo izčrpani in utrujeni lahko z zmernim naporom dosežejo boljše počutje. č) Misli, vrteče se v nekakšnih krogih, se na novo postavijo in ponavljajoče se gibanje pomiri naše telo in duha. 6. a) V tvornem. b) V trpnem. c) V trpnem. 7. a) Knjiga za domače branje še ni brana. b) Nalogo naredi/naredita/naredite doma! c) Nalogo je sprejel/sta sprejela/so sprejeli z negodovanjem. č) Kazen je/sta/so izrekli v petek. d) Poved se ne da pretvoriti. 8. a) Naloge vam ni treba narediti do petka. b) S tem se nočemo soočiti takoj. c) Ne bomo te obiskali pogosto. č) Ne odhajajte še domov! d) Včeraj nismo bili na koncertu. e) Zvečer ne bomo prišli na rojstni dan. f) Ničesar nismo izvedeli pravočasno. g) Nihče nas ni obiskal. h) Nihče ni napisal spisa. 9. a) velelna poved; vzklična intonacija b) vprašalna poved; rastoča intonacija c) vprašalna poved; padajoča intonacija č) želelna poved; padajoča intonacija d) vzklična poved; vzklična intonacija 10. a) Telesna vadba, s katero izzivamo telo in duha, ima sproščujoč učinek. prilastkov odvisnik b) Kolesarjenje ali džoging po delu pomagata»sprazniti«glavo in urediti misli. enostavčna poved c) Misli, ki se vrtijo v nekakšnih krogih, se na novo postavijo in ponavljajoče se gibanje pomiri naše telo in duha. prilastkov odvisnik vezalno priredje č) Občutek po taki vadbi je mogoče opisati kot zadovoljstvo in samozavest, ki ju je človek prejel z vadbo. prilastkov odvisnik d) Celo tisti, ki so pred vadbo izčrpani in utrujeni, lahko z zmernim naporom dosežejo boljše počutje. prilastkov odvisnik 11. a) Povedali so nam, da pridejo šele v petek. b) Nemogoče je, da tega niste vedeli. c) Vzela je obleko, ki je že dolgo ni nosila. č) Pojdimo, kamor ni šel še nihče. d) Na sprehod bomo šli, ko bo nehalo deževati. e) Če bo naredil vse naloge, ga bomo vzeli s sabo. f) Čeprav ga je precej bolelo, ni tožil in jokal.

g) K Saši je prišel, da bi ji pomagal. h) K Saši je prišel, ker je želel njegovo pomoč. i) Vse smo naredili, kot nam je bilo naročeno. 12. a) ni vejice ločno priredje b) Vstal je, se priklonil on odšel z odra. vezalno priredje c) S seboj vzemite dežnik, kajti na nebu se zbirajo temni oblaki. pojasnjevalno priredje č) Naredili smo veliko vaj, torej bi morali nalogo uspešno opraviti. sklepalno priredje d) Deževalo je, zato so ceste spolzke. posledično priredje e) ni vejice stopnjevalno priredje f) Ne samo da so jih ujeli, ampak so jih tudi premagali. stopnjevalno priredje 13. a) Ker je megla, letalo ne more pristati. vzročni odvisnik b) Veliko smo vadili, a nismo bili utrujeni. protivno priredje c) Čeprav je igral svojo najboljšo igro, ni zmagal. dopustni odvisnik č) Toplo se oblecite, ker temperatura zraka hitro pada. vzročni odvisnik 14. 1. poved 2. poved 3. poved 4. poved 5. poved 6. poved S S/2 S/2 S + S S/2 S/2 + S S S/2 S/2 S S S S 15. a) Predstavo smo zamudili, ker smo prišli prepozno. b) Čeprav je bilo zunaj mrzlo, smo odšli na pohod. c) Ko smo naredili nalogo, smo odšli na igrišče. č) Bili smo hitri, a nismo dosegli norme za nastop na tekmi. d) Ni se naučil plavati, saj ni upošteval trenerjevih nasvetov./ni upošteval trenerjevih nasvetov, zato se ni naučil plavati. e) Ker se je temnilo, smo odšli domov. 16. č) Kljub hitrosti nismo dosegli norme na nastop na tekmi. d) Zaradi neupoštevanja trenerjevih nasvetov smo odšli domov. 17. a) NAVEZNIK Njegovo Poje ga ptica Slavci gnezdilci se odselijo VRSTA NAVEZOVANJA pozaimljanje/navezovanje s pridevniškim/svojilnim zaimkom navezovanje z osebno glagolsko obliko pozaimljanje/navezovanje s samostalniškim/osebnim zaimkom navezovanje z nadpomenko navezovanje z dobesedno ponovitvijo navezovanje z nadpomenko navezovanje z osebno glagolsko obliko b) izhodišče, izhodišče c) naštevalno č) Za opisovanje. 18. Iz mlatih zrn lahko pripravimo okusne napitke.

Čokolada je ena najbolj priljubljenih sladkih dobrot. BESEDILOSLOVJE 2. Prvo besedilo: Ogljikov dioksid kot sredstvo za gašenje Drugo besedilo: ljubezen 3. a; c 4. prikazovalno, čustveno 5. a) neumetnostno a) umetnostno b) enogovorno b) subjektivno c) zapisano č) strokovno d) javno e) objektivno 6. a) Ogljikov dioksid, eno od gasilnih sredstev b) definicija c) vzročno, posledično č) razlaganje d) strokovno, umetnostno 7. a) izraziti svoje občutje (hvaležnost) b) navezati stik z naslovnikom c) posredovati svoje znanje č) zagotoviti resničnost dejanja d) pozvati naslovnika k dejanju (da zapre vrata) e) izvršiti dejanje nad naslovnikom f) ovrednotiti stvarnost g) poizvedeti nekaj o naslovniku V primeru d. Žiga, zapri vrata. a) Te rože so pa res čudovite. f) Ali se ti ne zdi, da filmu nekaj manjka? 8. najstnica Anja ustno vabi sošolke na rojstni dan radijski napovedovalec bere obvestilo o delu na cestah znanstvenik predava na strokovnem posvetu kirurga se pogovarjata o izvedbi operacije kolena JEZIKOVNA ZVRST FUNKCIJSKA ZVRST JEZIKA BESEDILNA VRSTA sleng praktičnosporazumevalna zasebno vabilo knjižni zborni jezik praktičnosporazumevalna javno obvestilo knjižni pogovorni strokovna predavanje jezik žargon strokovna zasebni pogovor

televizija predvaja oddajo o potovanju po Avstraliji gledališki igralec recitira poezijo na državni proslavi dialektolog predava študentom o besedišču dolenjske narečne skupine knjižni zborni strokovna (poljudnoznanstvena) potopis/reportaža knjižni zborni jezik umetnostna pesem/lirsko besedilo knjižni pogovorni strokovno predavanje jezik in narečje BESEDILNE VRSTE 1. Območna GZ Maribor Ulica talcev 24 2000 Maribor Maribor, 15. 3. 2020 Žiga Hribar Štantetova 13 2000 Maribor Spoštovani g. Hribar! VABILO Vljudno Vas vabimo na podelitev nagrad najuspešnejšim podjetnikom, med katere sodite tudi Vi in Vaše podjetje. Podelitev bo v torek, 24. 3. 2020, ob 20. uri v Narodnem domu v Mariboru. Nagrade bo podelil predsednik Gospodarske zbornice Maribor. Prosimo, da svojo udeležbo potrdite do 20. 3. 2020. Upam, da se boste podelitve udeležili, in vas lepo pozdravljam! Jan Novak, član organizacijskega odbora 2. KNJIGA V VSAK DOM Branje je zelo pomembno, saj se z njim razvijajo občutek za jezik in lepo besedo ter domišljija, spodbuja se ustvarjalnost, ustvarjajo se možganske povezave, ki so pomembne za osebnostni razvoj posameznika. Branje pa seveda zahteva določen čas in napor. V današnjem hitrem tempu in poplavi predvsem kratkih besedil se branju namenja vse manj časa. Pomembno vlogo pri spodbujanju branja imajo družine, šole in knjižnice, a tudi knjigarne, ki lahko z zanimivo ponudbo knjig in z raznimi dogodki nagovarjajo bralce, da si ustvarijo domačo knjižnico. Sam zelo rad berem, vsak mesec kupim vsaj eno knjigo in imam doma že kar obsežen fond knjig. Ker se zavedam pomembnosti branja in bi rad sodeloval pri širjenju bralne kulture, mislim, da bi bil uspešen prodajni agent za knjigarne. Dobro poznam knjige vaše založbe in bi jih znal ustrezno vsebinsko predstaviti, da bi jih knjigarne vključile v svoj program. Ker obvladam strategije predstavitev, bi lahko pomagal tudi pri predstavitvah knjig in drugih dogodkih, da bi predstavitve dosegle čim večje število bralcev ter da bi bile učinkovite in vsebinsko bogate. Imam tudi nekaj stikov s knjigarnarji. Peter Novak

3. GIMNAZIJA MURSKA SOBOTA prireja ZAKLJUČNI KONCERT ŠOLSKEGA PEVSKEGA ZBORA S SOLISTOM LUKO KOPRIVŠKOM. Koncert bo v sredo, 23. 12., ob 20. uri v Kulturnem domu Murska Sobota. Vstopnine ni! Vljudno vabljeni vsi ljubitelji zborovskega petja! 4. 4 2 1 3 5. Ljutomer ali Lotmerk je središče Prlekije. Občina Ljutomer obsega severozahodni predel Slovenskih goric ter del zahodnega območja Panonskega oboda. To sta dva geografsko in gospodarsko povsem različna predela. Občina šteje 11.329 prebivalcev, ki živijo v 44 naseljih na 107 km² površine. Prebivalci se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom, z vinogradništvom in s trgovino. Razviti so tudi živilsko-predelovalna, tekstilna in lesno-predelovalna industrija ter storitveni sektor. Poseben pomen ima za občino vinogradništvo. Ljutomersko-Ormoške in Radgonsko-Kapelske gorice slovijo po vrhunskih vinih, ki jih lahko pokusite v velikih vinskih kleteh. Prlekija slovi tudi po pristni prleški kulinariki. Prleka boste najprej spoznali po govorici, in sicer»gučijo«(in ne govorijo) prleško narečje. Ljutomer je staro mesto. Najstarejši znani pečat Ljutomera je ohranjen na listini iz leta 1648. V dobi narodnega preporoda v 19. stoletju je bil Ljutomer med narodno zavednimi kraji. Leta 1868 je bil v mestu prvi slovenski tabor. V mestu je precej kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Ogledate si lahko cerkev sv. Janeza Krstnika, park 1. slovenskega tabora, Muzej ljutomerski kasač in Hipodrom ali pa zaplavate v Biotermah Mala Nedelja. RAZČLEMBA NEUMETNOSTNEGA BESEDILA I 1. Žiga Valetič bralci Bukle (revija) Bukla/spletna stran Bukle 21. 11. 2018/21. november 2018

2. Ob izidu biografskega stripa o Ivanu Cankarju/Ivan Cankar: Podobe iz življenja avtorja Zorana Smiljanića in Blaža Vurnika 3. Naslov izraža, da je bilo delo o Ivanu Cankarju avtorjevo življenjsko/najpomembnejše delo/delo, ki ga imaš čast ali priložnost opraviti samo enkrat v svojem življenju./da je to zelo pomemben/izjemen/enkraten/poseben projekt. 4. prvotno govorjeno, dvogovorno, javno, publicistično, raziskovalni pogovor, tematski intervju 5. c 6. a) Ker so mu tako podobo predstavili v šoli. b) Smiljanić je Cankarja prikazal tako, da je iz podobe razvidna njegova fizična šibkost, a hkrati izjemna osebnostna moč. c) Strip je risal natanko devet mesecev, kar primerja z nosečnostjo, ki tudi traja toliko časa. č) pri nastanku stripa sta pomagali še izkušeni porodničarki Katerina Mirović in Ana Bogataj d) realen prikaz fizične šibkosti ter osebnostne moči in ustvarjalne energije strip je še utrdil Cankarjev umetniški status vključevanje starih fotografij, naslovnic knjig, opomb o zgodovinskih osebnostih daje večjo avtentičnost podobe stripovska forma je privlačen in zanimiv vstop v razumevanje Cankarja in njegovega dela 7. nekdo, ki se ne upira več režimu/oblasti, ampak sodeluje v družbenem dogajanju da se poudari ironija besedne zveze 8. G E J B A C I Č D K M N 9. a) slogovno zaznamovano b) nekaj hudih besed ali udarcev c) nehamo idealizirati naredil nevšečnega/povzročil, da ga ni maral po cenenosti 10. a) [ṷ], [n]/[n'], [tc], [ts], [u] b) asimiliacija/prilikovanje po zvenečnosti, ker se prvi soglasnik po zvenečnosti prilagodi drugemu v soglasniškem sklopu iz dveh po zvenečnosti različnih soglasnikih.

c) otročiček, zraven, celosten, okoren č) star, dokler/dokler, mesec, krepak, biografija, pristop d) kratek, enonaglasnica, široki o 11. a) Kako ste pristopili k tej ikonični figuri slovenske umetnosti? ///// /////////////////////////////////////////// b) predložna samostalniška, podredno c) Po 2. ženski sklanjatvi. 12. a) Prvi je iz Slovenskega etimološkega slovarja (Marka Snoja)/etimološkega slovarja, drugi je iz SSKJ²/Slovarja slovenskega knjižnega jezika. b) prevzeta, grščine c) 2. č) Kako ste pristopili k temu visoko cenjenemu predstavniku slovenske umetnosti? 13. a) členke b) SAMOSTALNIKI GLAGOLI VEZNIKI Sledilo je, je, končalo in, ki, torej obdobje, spoznavanja, zapeljevanja, zaljubljanja, kontaktom, risanjem c) Osebna glagolska oblika je izpuščena, da se ne bi ponavljala. Tak izpust imenujemo elipsa. 14. RODILNIK EDINE Ivana Cankarja Franceta Prešerna POSEBNOST V SKLANJATVI daljšanje osnove z -j- (od rod. ed. dalje) daljšanje osnove s -t- (od rod. ed. dalje) neobstojni polglasnik/izpad polglasnika (od rod. ed. dalje) 15. OSNOVNIK PRIMERNIK PRESEŽNIK lahko lažje najlažje omejujoče manj/bolj omejujoče najmanj/najbolj omejujoče 16. GLAGOL GLAGOLSKI VID VIDSKI PAR (je) začela dovršni (je) začenjala ponuja nedovršni ponudi izrazim dovršni izražam prihaja nedovršni pride (se je) sprostil dovršni (se je) sproščal (je) postal dovršni (je) postajal 17. tak, ki tvori državo zloženka tisti, ki je težkokategorni izpeljanka ni navedene pravilne skladenjske podstave tak, ki ni ustrašen sestavljenka izpeljanka 18. Kot da ni bil človek. Kljub temu da Med deloma večbesednega veznika ne pišemo vejice. Med deloma večbesednega veznika ne pišemo vejice.

19. a) Poved A: Poved B: S + S S S S S S b) Če bi mi to kdo povedal v starosti 20 let, bi se verjetno zgrozil, a temu se pač reče odraščanje. c) S strnjevanjem doseže jedrnatejše izražanje in večjo spetost besedila. č) Zdi se, da prihodnost leži v tem še včeraj po šundu smrdečem zastarelem mediju. 20. časovno pripovedovanje 21. Ivan Cankar je najpomembnejši slovenski dramatik. Njegove najznamenitejše drame so Hlapci, Kralj na Betajnovi, Za narodov blagor in Pohujšanje v dolini šentflorjanski. V letu 2018 smo se spomnili 100. obletnice njegove smrti s Cankarjevim letom. V tem letu je izšlo kar nekaj knjig o Cankarju, posneta sta bila dva dokumentarna filma, po Sloveniji je bilo organiziranih veliko kulturnih prireditev. 22. MCC CELJSKI MLADINSKI CENTER VABI ob obletnici Cankarjevega rojstva in izidu nove knjige o Ivanu Cankarju na pogovor o nastajanju stripa o našem znamenitem pisatelju Ivan Cankar: Podobe iz življenja. Dogodek bo v petek, 10. maja, ob 18. uri v veliki dvorani Celjskega mladinskega centra. Gostje: ustvarjalca stripa Zoran Smiljanić in Blaž Vurnik. Pogovor bo vodila Nataša Krajnc. Vstopnine ni! Vabljeni vsi ljubitelji Cankarja in pristne umetniške besede. Po prireditvi boste lahko kupili strip, avtorja pa bosta knjige tudi podpisovala. RAZČLEMBA NEUMETNOSTNEGA BESEDILA II 1. sporočevalka naslovniki čas objave, mesto objave