UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PETRA MAROVT

UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA MAGISTRSKO DELO PETRA MAROVT LJUBLJANA 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI NARAVOSLOVNOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA TEKSTILSTVO, GRAFIKO IN OBLIKOVANJE VPLIV SURREALIZMA NA MODNO OBLIKOVANJE MAGISTRSKO DELO PETRA MAROVT LJUBLJANA, september 2016

UNIVESITY OF LJUBLJANA FACULTY OF NATURAL SCIENCES AND ENGINEERING DEPARTMENT OF TEXTILES, GRAPHIC ARTS AND DESIGN THE INFLUENCE OF SURREALISM IN FASHION DESIGN MASTER's THESIS PETRA MAROVT LJUBLJANA, September 2016

PODATKI O MAGISTRSKEM DELU Število listov: 90 Število strani: 75 Število slik: 87 Število literaturnih virov: 52 Študijski program: Magistrski študijski program Tekstilstvo, grafika in tekstilno oblikovanje, umetniška smer Komisija za zagovor magistrskega dela: Predsednica: izr. prof. Elena Fajt Mentorica: prof. Almira Sadar Članica: izr. prof. Nataša Peršuh Ljubljana, september 2016

ZAHVALA Rada bi se zahvalila svoji mentorici Almiri Sadar za strokovno svetovanje, potrpežljivost in spodbudo pri nastajanju magistrskega dela. Še posebej se zahvaljujem svoji mami, ki mi je omogočila študij in mi zmeraj stala ob strani. Hvala tudi vsem prijateljem, ki so me vedno spodbujali pri mojih podvigih.

IZVLEČEK Ključne besede: surrealizem, modno oblikovanje, Elsa Schiaparelli, jukstapozicija, simbolika, šokantno, ekstravagantno, preobrazba Surrealistično umetniško gibanje se je razvilo v začetku 20. stoletja kot oblika vizualne umetnosti. Gibanje je v svojem nastanku združilo velike mislece, filozofe in umetnike v iskanju, kako izraziti nezavedno stanje. Surrealistično gibanje je pogosto promoviralo element presenečenja in naključnih jukstapozicij nesorodnih predmetov. Surrealizem je izjemno vplival na modno oblikovanje. Prva surrealistična modna oblačila so bila plod sodelovanja med italijansko aristokratko Elso Schiaparelli in Salvadorjem Dalijem. Surrealistični element jukstapozicije modnim oblikovalcem omogoča prikazati nenavadno in presenetljivo idejo s pomočjo uporabe nečesa čisto navadnega in vsakdanjega. Forma oblačila predstavlja idealno osnovo za raziskovanje surrealistične filozofije, ko modni kreatorji iz nečesa ničvrednega ustvarijo lepo. Surrealistično modno oblikovanje od nas želi, da na oblačilo ne gledamo zgolj zaradi uporabne vrednosti ampak da ga doživljamo tudi na podzavestni ravni. Surrealistični elementi vključujejo filozofijo, ki jo modni oblikovalci na različne načine prikazujejo v svojih oblačilih in želijo z njimi povedati neko zgodbo. Njihov poudarek je na ustvarjanju filozofskih, intelektualnih kosov oblačil, ki brišejo mejo med umetnostjo in modo. Analiza surrealističnih elementov je pokazala, da sta tako visoka moda kot konfekcijska moda navdušeni nad mistiko narave, ki se na oblačilih izraža elegantno ali hudomušno. vi

ABSTRACT Key words: Surrealism, fashion, Elsa Schiaparelli, juxtaposition, symbolism, shocking, extravagant, transformation Surrealistic art movement developed in the early 20th century as a form of visual art. Surrealist artists and philosophers were exploring how to express unconscious state. Surrealistic movement often promoted the element of surprise and random juxtaposition of unrelated objects. Surrealism made a great impact on fashion design throughout the history. First surreal fashion clothing were the result of cooperation between Italian fashion designer Elsa Schiaparelli and surreal artist Salvador Dali. Surrealistic juxtapositions of various elements allows the designer to show unusual and surprising idea through the use of something quite ordinary. Form of cloth is an ideal base for exploring the surreal philosophy when fashion designers try to create something nice out of worthless objects. Surrealistic fashion wants us to look to the garment not only because of the usable value but wants us to experience and feel it also on a subconscious level. Fashion designers present in their designs surrealistic elements in a variety of ways and with them they include surrealistic philosophy. They want to tell a story with their clothes. Their emphasis is on creating a philosophical, intellectual pieces of clothing, which break down the boundaries between art and fashion. Analysis of surrealist elements showed that are both, Haute Couture and also Ready-to-wear fashion enthusiastic about the mysteries of nature. vii

ŠIRŠI POVZETEK VSEBINE Surrealizem je predstavljal eno izmed najbolj vplivnih umetniških gibanj umetnosti 20. stoletja. Surrealistično umetniško gibanje se je razvilo v začetku 20. stoletja kot oblika vizualne umetnosti, ki je nastala na krilih zgodnjega dadaizma. Surrealizem je v estetskem smislu umetnost, ki uničuje racionalizem in poudarja pozitivne oblike izražanja s kombiniranjem zavednega in nezavednega sveta človeških izkušenj, sanj in fantazije. Gibanje pod vodstvom Andrea Bretona je črpalo večino svoje filozofije v teoriji Sigmunda Freuda in v prepričanju, da je podzavest ključ do rešitve socialnih in družbenih težav v resničnem svetu. Gibanje je v svojem nastanku združilo velike mislece, filozofe in umetnike v iskanju, kako izraziti nezavedno stanje. Surrealistično gibanje je pogosto promoviralo element presenečenja in naključnih jukstapozicij nesorodnih predmetov. Surrealizem je izjemno vplival na modno oblikovanje. Nobena študija, ki raziskuje surrealizem v povezavi z modo, ni popolna brez omembe pionirke tega področja, Else Schiaparelli, ki je tlakovala tla pri združevanju mode in umetnosti s premierno predstavitvijo surrealističnih idej v svojih modnih kreacijah. Njeno sodelovanje s Salvadorjem Dalijem, Mannom Rayem in Jeanom Cocteaujem je šokiralo takratni modni svet z genialnostjo in šokantnim slogom. Preobrazba surrealizma iz izključno umetniškega gibanja v komercialni fenomen ni bila le posledica splošnega posnemanja surrealistične domišljije in tehnike, v veliki meri je bila rezultat sodelovanja surrealističnih umetnikov pri komercialnih izraznih projektih. Ne-malokrat so sami delovali kot oblikovalci in si izposojali komercialne predmete za izražanje surrealističnih idej. Sinergija surrealizma z modnim oblikovanjem je zagotovo spremenila pogled na prvotno dejavnost modnega oblikovanja, da ustvarja zgolj nekaj uporabnega. Modno oblikovanje predstavlja privlačni kanal za prenos surrealističnih elementov, vsakodnevnih predmetov in iluzionističnih slikarskih podob na tkanino in na modne dodatke, kar modnim oblikovalcem dopušča popolno svobodo izražanja. Surrealistični element jukstapozicije modnim oblikovalcem omogoča, da prikažejo nenavadno in presenetljivo idejo s pomočjo uporabe nečesa čisto navadnega in vsakdanjega. Umestitev viii

vsakodnevnih objektov na nenavadna mesta oziroma disfunkcija in premestitev objektov briše meje med konvencionalnim in nekonvencionalnim. Iznakaženost postane olepšava in pretvarjanje postane resničnost. Forma oblačila predstavlja idealno osnovo za raziskovanje surrealistične filozofije, ko modni kreatorji iz nečesa ničvrednega ustvarijo lepo. Z nenavadnimi fantazijski vzorci in motivi ter z vnašanjem neobičajnih elementov v kose oblačila želijo modni oblikovalci dodati vrednost oblačilu. Vrednost, ki nakazuje na poglobljena vprašanja o medčloveških odnosih, o človeški psihi, o naravi, o tehnologiji Za razumevanje surrealističnih kreacij je ključnega pomena uvid privlačnosti do delov telesa, ki jim oblikovalci v svojih kreacijah dajejo simbolni pomen. Za surrealista oko ni zgolj organ, ki omogoča vid, ampak tudi simbol za neštete druge nezavedne stvari Sopostavljanje predmetov, ki na prvi pogled nimajo nič skupnega, daje surrealistom možnost, s katero hočejo opazovalca spodbuditi k iskanju novih povezav in uvidu stvari ali trenutkov iz druge perspektive. Predmeti, ki v osnovi niso povezani z obleko, so zelo priljubljeni elementi surrealističnega modnega oblikovanja. Surrealistično modno oblikovanje od nas želi, da na oblačilo ne gledamo zgolj zaradi uporabne vrednosti, ampak da ga doživljamo tudi na podzavestni ravni. Številne modne znamke, kot so Viktor&Rolf, Maison Margiela, Jacquemus, Yanina Fashion, Valentino, Chanel, Gucci in številni modni oblikovalci, ki šele prihajajo v ospredje, z uporabo surrealističnih elementov v svojih kreacijah iz običajnega ustvarjajo neobičajno. Ti elementi vključujejo filozofijo, ki jo modni oblikovalci na različne načine prikazujejo v svojih oblačilih in z njimi želijo povedati neko zgodbo. Njihov poudarek je na ustvarjanju filozofskih, intelektualnih kosov oblačil, ki brišejo mejo med umetnostjo in modo. Surrealizem je zagotovo umetniška smer, ki ima velik vpliv na estetsko izraznost modnega oblikovanja. Detajlna analiza zadnjih treh aktualnih sezon (pomlad-poletje 2015, jesen-zima 2015 2016, pomlad-poletje 2016) na področju visoke in konfekcijske mode dokazuje, da modni kreatorji z različnimi tehnikami največkrat skozi svoje modne kreacije izražajo surrealistični element resničnih in neresničnih svetov, elemente fantazijskega gozda, njenega življa, rože in simbolike, ki ga ta naravni svet predstavlja. ix

Skrivnostni svetovi tako narave kot duha so zelo popularni elementi sodobnega modnega oblikovanja. Tako kot visoka moda je tudi konfekcijska moda fascinirana nad mistiko narave, ki jo na oblačilih izraža elegantno ali hudomušno. Optične iluzije, izdelane s Trompe l'oeil tehniko, so zelo priljubljene pri sodobnih modnih oblikovalcih, saj jim le ta omogoča spreminjanje oblike, dodajanje plasti, dodajanje elementov, pasov, ovratnikov, naborkov x

KAZALO VSEBINE 1. UVOD... 1 2. TEORETIČNI DEL... 3 2.1 SURREALISTIČNA FILOZOFIJA... 3 2.1.1 Nastanek surrealizma... 3 2.2 DADAIZEM... 4 2.3 SURREALIZEM IN SLIKARSTVO... 7 2.3.1 Znani umetniki surrealizma in njihove tehnike izražanja... 8 2.4 LUCIDNE SANJE SURREALIZMA... 17 2.5 SURREALIZEM IN OKULTIZEM... 18 2.6 ZAČETKI SURREALIZMA V MODNEM OBLIKOVANJU... 19 2.6.1 Giorgio De Chirico... 20 2.6.2 Elsa Schiaparelli... 21 2.7 IZRAZNOST SURREALISTIČNIH IDEJ V MODNEM OBLIKOVANJU... 24 2.8 ELEMENTI SURREALIZMA... 25 2.8.1 Navidezna lepota ženskega telesa skozi metaforo in preobrazbo... 25 2.8.2 Deli človeškega telesa (oči, ustnice, dlani, noge ) in njihova migracija po telesu... 29 2.8.3 Premikanje objektov, prenosi in iluzije... 31 2.8.4 Resnični in neresnični svetovi... 34 3. EKSPERIMENTALNI DEL... 36 3.1 SURREALISTIČNI ELEMENT GLASBE KOT SIMBOLA ZA ŽENSKO TELO... 37 3.1.1 Visoka moda... 37 3.1.2 Konfekcijska moda... 38 3.2 DISFUNKCIJA IN PREMESTITEV OBJEKTOV (PREMIKANJE OBJEKTOV, PRENOSI IN ILUZIJE)... 38 3.2.1 Visoka moda... 39 3.2.2 Konfekcijska moda... 43 3.3 SURREALISTIČNI ELEMENT OKO (DELI ČLOVEŠKEGA TELESA)... 50 xi

3.3.1 Visoka moda... 50 3.3.2 Konfekcijska moda... 51 3.4 SURREALISTIČNI ELEMENT ROKA-DLAN (DELI ČLOVEŠKEGA TELESA)... 53 3.4.1 Visoka moda... 53 3.4.2 Konfekcijska moda... 54 3.5 SURREALISTIČNI ELEMENT MISTIČNI GOZD (RESNIČNI IN NERESNIČNI SVETOVI)... 56 3.5.1 Visoka moda... 56 3.5.2 Konfekcijska moda... 61 4. ZAKLJUČKI... 69 5. LITERATURA... 71 xii

KAZALO SLIK Slika 1: Alfred Kubin Death the Reaper, 1918... 6 Slika 2: Hans Arp, Geometrical Collage, 1916... 7 Slika 3: The Hat Makes the Man, Max Ernst, 1920... 8 Slika 4: Gherasim Luca, Indochina, 1960... 9 Slika 5: Remedios Varo, Fenomeno, 1962... 10 Slika 6: Remedios Varo, Nacer de Nuevo, 1960... 11 Slika 7: Oscar Domingues, Untitled, 1937... 12 Slika 8: Joan Miró, Harlequin s Carnival, 1924... 13 Slika 9: Max Ernst, Loplop Introduces Loplop, 1930, (www.wikipedia.com)... 14 Slika 10: Philippe Halsman, Dali Atomicus, 1948,... 15 Slika 11: Salvador Dali, Lobster telephone, 1936... 16 Slika 12: Rene Magritte, The collective invention, 1934... 16 Slika 13: Renè Magritte, The Treachery of Images, 1928-29... 17 Slika 14: Costume Design by Giorgio de Chirico, The Ball, 1929... 20 Slika 15: Elsa Shiaparelli, Lobster dress... 21 Slika 16: Elsa Schiaparelli, plastična ogrlica okrašena z insekti, 1938... 23 Slika 17: Elsa Schiaparelli, pulover s kravato, 1927... 24 Slika 18: Man Ray, Hommage à Lautréamont, 1933... 26 Slika 19: Joseph Cornell, Untitled, 1903... 27 Slika 20: Oscar Dominguez, Electrosexual Sewing Machine, 1938... 27 Slika 21: Mann Raya, Le Violon D'Ingres, 1924... 28 Slika 22: Max Ernst, Fiat Modes, 1919... 29 Slika 23: Elsa Schiaparelli, Jean Cocteau, Cocteau Evening Jacket, 1937... 30 Slika 24: Elsa Schiaparelli, Jean Cocteau, plašč, 1937... 30 Slika 25: Rene Magritte, The Red Model, 1935... 31 Slika 26: Jean Paul Gaultier, backward jacket, winter 1985-86... 32 Slika 27: Surrealistični elementi pri modnih pokrivalih... 33 Slika 28: Elsa Schiaparelli, Desk Coat, 1936... 33 Slika 29: Elsa Schiaparelli, Mirror jacket, 1938-39... 34 Slika 30: Elsa Schiaparelli, metulji kot gumbi, 1937... 35 Slika 31: Yanina Fashion, pomlad-poletje, 2016... 37 Slika 32: J. W. Anderson, pomlad-poletje 2016... 38 xiii

Slika 33: Viktor&Rolf, pomlad - poletje 2015... 39 Slika 34: Chanel, pomlad poletje 2015... 39 Slika 35: Jean Paul Gaultier, pomlad poletje 2015... 40 Slika 36: Jean Paul Gaultier... 40 Slika 37: Maison Margiela, jesen-zima 2015-2016... 41 Slika 38: Viktor&Rolf, jesen-zima 2015-2016... 41 Slika 39: Maison Margiela, pomlad-poletje 2016... 42 Slika 40: Thom Browne... 43 Slika 41: Maison Margiela, pomlad-poletje 2015... 43 Slika 42: Iris van Herpen, pomlad-poletje 2015... 44 Slika 43: Maison Margiela, jesen-zima 2015-2016... 45 Slika 44: Peter Pilotto, jesen-zima 2015-2016... 45 Slika 45: Dolce and Gabbana, jesen-zima, 2015-2016... 46 Slika 46: Dolce and Gabbana, pomlad-poletje 2016... 46 Slika 47: Peter Pirillo, pomlad-poletje 2016... 47 Slika 48: Maison Margiela, pomlad-poletje 2016... 47 Slika 49: Gucci, pomlad-poletje 2016... 48 Slika 50: Jacquemus, pomlad-poletje 2016... 48 Slika 51: Prada, pomlad-poletje 2016... 49 Slika 52: Thom Browne, pomlad-poletje 2016... 49 Slika 53: Viktor&Rolf, pomlad-poletje 2016... 50 Slika 54: Maison Margiela, pomlad-poletje 2015... 51 Slika 55: Valentino, pomlad-poletje 2015... 51 Slika 56: Dolce and Gabbana, jesen-zima 2015-2016... 52 Slika 57: Valentino, pomlad-poletje 2016... 52 Slika 58: Gucci, pomlad-poletje 2016... 53 Slika 59: Viktor&Rolf, pomlad-poletje 2016... 54 Slika 60: Jacquemus, jesen-zima 2015-2016... 54 Slika 61: Sonia Rykiel, pomlad-poletje 2016... 55 Slika 62: Maison Margiela, pomlad-poletje 2016... 55 Slika 63: Chanel, pomlad-poletje 2015... 56 Slika 64: Valentino, pomlad-poletje 2015... 56 Slika 65: Yanina Fashion, pomlad-poletje 2015... 57 Slika 66: Jean Paul Gaultier, pomlad-poletje 2015... 57 xiv

Slika 67: Giambattista Valli, pomlad-poletje 2015... 58 Slika 68: Yanina Fashion, jesen-zima 2015-2016... 58 Slika 69: Valentino, jesen-zima 2015-2016... 59 Slika 70: Giambattista Valli, pomlad-poletje 2016... 59 Slika 71: Valentino: pomlad-poletje 2016... 60 Slika 72: Gucci, pomlad-poletje 2015... 61 Slika 73: Valentino, pomlad-poletje 2015... 61 Slika 74: Dolce and Gabbana, pomlad-poletje 2015... 62 Slika 75: Chloe, jesen-zima 2015-2016... 62 Slika 76: Gucci, jesen-zima 2015-2016... 63 Slika 77: Sonia Rykiel, jesen-zima 2015-2016... 63 Slika 78: Alexander Mcqueen, jesen-zima 2015-2016... 64 Slika 79: Valentino, jesen-zima 2015-2016... 64 Slika 80: Elie Saab, pomlad-poletje, 2016... 65 Slika 81: Giambattista Valli, pomlad-poletje, 2016... 65 Slika 82: Alexander Mcqueen, pomlad-poletje 2016... 66 Slika 83: Gucci, pomlad-poletje 2016... 66 Slika 84: Valentino, pomlad-poletje 2016... 67 Slika 85: Thom Browne, pomlad-poletje 2016... 67 Slika 86: Chanel, pomlad-poletje 2016... 68 Slika 87: Maison Margiela, pomlad-poletje 2016... 68 xv

1. UVOD»Osvobodite svoje ideje in obnovite občutek za neverjetno, brez estetskih ali moralnih ovir, onstran razuma.«, tako je André Breton, francoski poet in kritik, definiral surrealistično umetniško gibanje leta 1924. Želja po absolutni svobodi je ena od konstant bivanja. Surrealizem, mednarodno gibanje intelektualcev v Parizu med prvo in drugo svetovno vojno, je hrepenel po tej želji in se predvsem ukvarjal z vprašanjem: "Kako sem lahko svoboden? " Številna sodobna umetniška dela so metafore svobode, pri čemer je surrealistično izražanje tisti instrument, ki navdihuje in osvobaja ljudi na način, ki ni uspel nobeni revoluciji. Surrealizem je že v svojih začetkih imel nekaj skupnega z vero. Imel je dogmo, ritual in duhovnika. Njegovo ime je bilo André Breton (42). Breton je menil, da sta tako umetnost kot življenje lahko na novo preoblikovana z raziskovanjem različnih področij človeškega uma, predvsem podzavesti. Pri čemer se po Freudovi teoriji posameznikovo dojemanje sveta lahko med sanjanjem z odstranitvijo mreže skritih odnosov, možnosti, spominov, želja, naključij na novo obnovi (50). Skupna pot surrealizma in mode se je začela v začetku 20. stoletja, ko je gibanje od pisne besede začelo usmerjati v predmete. Navdušenje modnega oblikovanja nad surrealizmom je opazna pri uporabi vsakdanjih predmetov in nenavadnih pokrajin, ki jih oblikovalci s tiskom prenašajo na svoje modne kreacije. To navdušenje deluje tudi v obratni smeri, kajti tisto, kar pokriva telo, je bilo vedno pomembno za surrealistično filozofijo, predvsem vidik, ki na neki način zapeljuje človeški um, da se le ta sprašuje, kaj je skrito pod površjem (49). Prva in nepozabna modna oblikovalka, ki je vpeljala surrealistične trende v svet mode, je bila italijanska aristokratinja Elsa Schiaparelli. Elsa je sodelovala z mnogimi pisatelji, slikarji in fotografi, vendar najpomembnejše je bilo njeno delovanje s Salvadorjem Dalíjem. Slednji je za Elso ustvaril unikatne mojstrovine. Sodelovanje med surrealističnimi umetniki in oblikovalci je še dodatno zaznamovalo ekscentrični modni svet, in sicer tako v preteklosti kot danes (52). Surrealizem ima danes, slabih devetdeset let kasneje, še vedno velik vpliv na modno oblikovanje. Zdi se, da dokler bo surrealizem še naprej navdihoval modne oblikovalce, ne bo zastarel in bo ostajal ena izmed najbolj izraznih filozofij izražanja v modi. 1

Cilji dela Cilji magistrskega dela so: opredeliti ideologijo surrealizma; predstaviti vpliv surrealistične umetnosti na modno oblikovanje v preteklosti in danes; predstaviti surrealistične elemente na področju oblikovanja; analizirati izraznost surrealističnih elementov v sodobni modni industriji. Cilji aplikativnega dela so: ugotoviti, na kakšen način se modno oblikovanje pod vplivom simbolike in filozofije surrealizma ter sodobne tehnologija izraža danes. Raziskovalne metode in tehnike V teoretičnem delu, ki temelji na deduktivnem sklepanju, uporabljam deskriptivni pristop, v okviru tega pa metode deskripcije, klasifikacije in kompilacije. V aplikativnem delu uporabljam analitični pristop, v okviru tega pa metodi analize in sinteze. Aplikativni del sloni na kvalitativni raziskovalni metodi namiznega raziskovanja (desk research), v okviru katere uporabljam metodo opazovanja, metodo zajema podatkov (slika, vzorec ) ter metodo obdelave in analize slikovnih podatkov. Pričakovani rezultati in pomen rezultatov Raziskati pojavnost surrealizma na področju sodobnega oblikovanja, njegovo prepoznavnost, njegov pomen in izraznost. 2

2. TEORETIČNI DEL 2.1 SURREALISTIČNA FILOZOFIJA» svet sanj in domišljije bo združen z racionalnostjo vsakdanjega sveta v»absolutno resničnost, surrealnost.«(andre Breton, Surrealist manifesto, 1924) Surrealizem je kulturno gibanje, ki se je začelo v začetku leta 1920 in je znano po svojih vizualnih umetniških delih in spisih. Termin surrealizem je skoval francoski poet Guillaume Apollinaire. André Breton je izraz surrealizem prvič uporabil leta 1920. S pridevnikom surrealen 1 je imel v mislih nekaj, kar je nad realizmom (11). Leta 1924 je v svojem manifestu surrealizma ponudil definicijo gibanja, katerega cilj je bil, da raztolmači predhodno protislovne okoliščine sanj in resničnosti (50). Pripadniki surrealističnega gibanja so se pod vplivom teorij Sigmunda Freuda kritično odzvali na vrednote tedanjega družbenega okolja. Marcus in Fischer (23, str. 123) navajata, da so surrealisti izpodbijali takratno kulturno družbeno okolje, ki so ga doživljali kot umetno, izmišljeno, ovirajoče, represivno ter prežeto s tradicionalnimi normami. S kolaži neskladnih elementov, z nepričakovanimi postavitvami umetniških inštalacij ter z nezavedno upodobljeno erotiko in eksotiko so s parodijo kritizirali takratne družbene norme in konvencije. Umetniki so slikali nelogične prizore in čudna bitja iz vsakdana s fotografsko natančnostjo (2). 2.1.1 Nastanek surrealizma Kot navaja Aleš Berger, začetek surrealizma sega v leto 1919, ko je Andre Breton odkril avtomatično pisavo, ki naj bi postala učinkovito orodje pri spoznavi celovitosti človeškega življenja, kajti človek je postavljen v svet, ki po videzu ni urejen tako, da bi ga v celoti razumel (3, str. 148). Še silovitejše je nerazumevanje v univerzalni svet manifestiral dadaizem, ki se je pojavil leta 1916 v Zürichu in katerega najvidnejši predstavnik je bil Tristan Tzara (3, str. 148). Snovalci umetniškega gibanja z Bretonom na čelu so s pojmom surrealizem označili posebni psihični avtomatizem, ki najbolj ustreza sanjskemu stanju (3, str. 9). Breton je predvideval, da bi 1 surrealen-čuden 3

bilo raziskovanje sanjskega področja manj plodno, če bi vanj vrinili zavestne elemente in ga nadzorovali z razvidno literarno voljo (3, str. 11). V svojem manifestu surrealizma iz leta 1924 je Breton zapisal, da postaja človek iz dneva v dan bolj nezadovoljen nad svojo usodo in da če želi ohraniti vsaj malo bistrosti, se mora obrniti k svojemu otroštvu, ki ga ni vznemirjalo, ampak je bilo polno domišljije in brez omejitev. Kajti po njegovem mnenju, ko človek enkrat preide v obdobje odraslosti in se mora ravnati po zakonih koristnosti, dolgo več ne more prenašati te vloge in se raje prepusti svoji mračni usodi. Ob tem Breton navaja:»edino, kar me na tem svetu še navdušuje, je beseda svoboda in upanje, da naj človek nikoli svoje domišljije ne podvrže suženjstvu, kajti edino, kar nam ob vseh nevšečnostih odraslosti ostane, je svoboda duha.«(3, str. 25, 26). Tako je Breton norost na neki način videl kot svobodo in vse tiste, ki so v tem stanju kot zgolj žrtve svoje domišljije, ki jih spodbuja, da ne priznavajo določenih pravil, zunaj katerih se človeški rod počuti ogrožen. Na neki način svoboda, ki jo pač morajo poplačati na svoj način, z izobčenjem (3). Po Bretonovi definiciji je surrealizem čisti psihični avtomatizem, s katerim želi izraziti, bodisi z govorjeno besedo ali s pisano besedo bodisi na katerikoli drugi način, resnično delovanje misli (3, str. 145). Surrealisti so pripisovali največji pomen čudežnosti, naključju in nenavadnosti, ki so posledica resničnega delovanja misli (3, str. 146). 2.2 DADAIZEM Dadaisti in surrealisti so zavračali materializem zahodne civilizacije, nastavljali ogledalo takratni družbi ter zahtevali pozornost, ki so jo posvečali predvsem svobodi svoje ekspresije. Gibanje surrealistov je bilo veliko bolje organizirano kot gibanje dadaistov. Surrealisti so se zbirali okoli svojega karizmatičnega vodje Andrea Bretona, ki je poskušal združiti racionalno in iracionalno plat človeške eksistence skozi zavedno in nezavedno mišljenje (sanje). Politično je surrealizem spadal med radikalno levico, nasproti nastajajočega fašizma in stalinističnega komunizma (3, str. 6). Dejstvo, da lahko določene umetnike tistega časa štejemo hkrati med surrealiste in dadaiste, daje iztočnico, da sta bila surrealizem in dadaizem povezana in hkrati unikatna. Slednje zato, ker so bili predstavniki znotraj enega ali drugega gibanja zelo različni in individualni v svoji ekspresiji, ki se je nanašala bodisi na anarhizem, teologijo, orientalno filozofijo, Freudovo psihoanalizo, erotizem... (3, str. 7). 4

Dadaizem se je pojavil nekje v sredini prve svetovne vojne. Avantgardno gibanje, katerega glavni predstavniki so bili Henri Matisse, Georges Braque, Louis Marcoussis (3, str.16) je zanikalo takrat uveljavljene družbene vrednote in sistem ter se je v svojem izražanju napajalo iz filozofije, psihologije in misticizma. Dadaizem je vzplamtel ognjevito v času vojne prav v Švici, kateri so bile vojne grozote v določeni meri prizanesene. Ustanovitev Cabareta Voltraire februarja leta 1916 v Zürichu je predstavljala formalni začetek dadaizma. Skupino ustanoviteljev so predstavljali Hans Arp, Tristan Tzara, Marcel Janco, Richard Huelsenbeck, Hugo Ball in Emmy Hennings (3, str. 35). V takratnem nevtralnem Zürichu je skupina mladih intelektualcev pod vodstvom romunskega pesnika Tristana Tzara na slepo pri prelistavanju slovarja Larousse zasledila besedo dada, ki v bistvu ne pomeni nič in ji je zato bilo mogoče dati svoj fantastični pomen (33, str. 206). Večeri v kabaretu Voltaire so temeljili na nerazrešljivih razpravah, na besednih izpadih, na iracionalnem, na naključnem in absurdnem mišljenju, skratka na tematikah, ki so zavračale vsak realni pomen. Takratna umetnost, ki je krvavela v vojni, je za njih predstavljala domišljavo in hinavsko masko tistega, kar je kot opevani racionalizem doživelo potop v krvi in razdejanjih vojne vihre. To umetnost so napadali in hoteli ustvariti novo, čisto umetnost. Kolobocije, brezsmiselnost, neurejenost in nadvse nemogoče oblike so prevzemale izrazno vrednost dadaistov (33, str. 207). Evropski umetniki niso zaupali znanosti in tehnološkemu razvoju, kot je lahko zaznati tudi v številnih sodobnih gibanjih, ki temeljijo na vračanju in vzpostavitvi stika z naravo, so tudi oni oznanjali skrb za naravo in raziskovali odnos med naravo in čustvi. Eni so sledili Paulu Gauguinu in so zapustili civilizacijo z namenom, da bi našli neko moralno bazo oziroma prvinsko inspiracijo za svojo umetnost, ki zavrača etablirane norme ter črti moč in denar. Strah, da smo ljudje izgubili stik z naravo, je spodbudil številne druge interese, med drugim tudi interes za iracionalno (12, str. 24). Slednji se je še posebej halucinogeno izražal med ekspresionisti (Oscar Kokoschka, Paul Klee, Alfred Kubin, Vasily Kandinsky, Kazimir Malevich, Piet Mondrian...), kar je prispevalo k razvoju abstraktnega slikarstva. Misticizem in interes za četrto dimenzijo sta Marcela Duchampa navdihovala z idejo, da če tridimenzionalni objekt meče dvodimenzionalno senco, potem je ta objekt morebiti tridimenzionalna senca štiridimenzionalnega objekta. Takšne in podobne teorije se niso skladale z Einsteinovo teorijo o relativnosti, po kateri je četrta dimenzija čas, vendar so dadaisti kljub temu ustvarjali mistične špekulacije (3, str. 28). 5

Slika 1: Alfred Kubin Death the Reaper, 1918 Vir: Dada & Surrealism, 1997 Preskok iz dadaizma v surrealizem je bil delno posledica vojne in sprememb v gospodarski moči določeni evropskih držav ter vzpona komunizma, fašizma in nacizma v različnih delih Evrope. Surrealisti so obdržali anarhistični odnos dadaistov in le tega začinili z idejo, da naj surrealizem postane nov način življenja. Medtem ko je bil dadaizem individualističen in se je na različne načine izražal pri posameznih umetnikih, je surrealizem postal gibanje v družbenem kolektivnem smislu (12, str. 216). 6

Slika 2: Hans Arp, Geometrical Collage, 1916 Vir: Dada & Surrealism, 1997 2.3 SURREALIZEM IN SLIKARSTVO Leta 1924 je bil izdan Manifest surrealizma, v katerem je Breton napisal, da surrealizem nima nič skupnega z umetnostjo, vendar je nato še isto leto objavil članek Surrealizem in slikarstvo, ki je dokazoval drugače. Leta 1928 se je zgodila velika razstava surrealističnega slikarstva. Istega leta sta Luis Buñuel in Salvador Dali posnela film Andaluzijski pes. Vse to je dokazovalo, da so surrealisti pristajali na klasična sredstva izražanja in da se niso ukvarjali zgolj z Bretonovo avtomatično pisavo (3, str. 149). Ker so v gibanju začela nastajati trenja, je Breton leta 1929 izdal drugi manifest, ki pa ni požel takšne pozornosti kot predhodni. Bolj pomembno zgodovinsko dejstvo je, da se je tega leta k surrealizmu priključil Salvador Dali, kar je dalo utrujenemu gibanju nov polet. Dali je v svojo umetnost umeščal predmete, ki jih je vzel iz naravnega okolja ter jih je predstavil in uporabil drugače, kot je bila njihova primarna namembnost. Takšna praksa vzbuja asociacije v naši 7

podzavesti. Dalijeva metoda se imenuje kritična metoda in takrat postane novo upanje surrealistov, kajti kot navaja Berger, prepričani so bili, da lahko z njeno pomočjo preoblikujejo svet tako, da bo narejen po skritih željah ljudi (3, str. 150). 2.3.1 Znani umetniki surrealizma in njihove tehnike izražanja Umetniki surrealizma so uporabljali različne tehnike za ustvarjanje učinka, ki je gledalcu nakazoval inspiracijo. Kolaž, s katerim so prikazali montažo različnih elementov, ki tvorijo celoto (25). Slika 3: The Hat Makes the Man, Max Ernst, 1920 Vir: https://www.moma.org/learn/moma_learning/max-ernst-the-hat-makes-the-man-1920 The Hat Makes the Man (slika 3) je kolaž nemškega surrealističnega umetnika Maxa Ernsta. Sestavljen je iz izrezanih podob klobukov, ki jih je umetnik v abstraktno antropomorfno 2 celoto povezal s slikarsko tehniko gvaš in s svinčnikom (46). Sugestivno falični stolpi in naslov "C'est le uvoda qui fait l'homme" 3, vpisan na kolaž, so bili verjetno inspiracija, ki jo je povzel iz knjige Sigmunda Freuda»The Joke and It s Relation to the Unconscious«4 (1905), v kateri je znameniti 2 Antropomorfizem antropomorfízem -zma m (i ) prisojanje človeških lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: naivni antropomorfizem; antropomorfizem ljudske pesmi (SSKJ). 3 The Hat Makes the Man Klobuk naredi moža 4 Knjiga (1856-1939) o psihoanalizi šale in humorja. 8

psihoanalitik opredelil klobuk kot potrebno opremo meščanskega moškega, ki simbolizira njegove zatrte želje. V tem umetniškem delu in v mnogih drugih je Ernst uporabljal izrezke iz tiskanih člankov in oglasov, ki jih je uredil namenoma ali po naključju ter jih nato orisal ali poslikal v specifične absurdne konfiguracije. "Te spremembe so bile reprodukcije mojega uma, zabeležene nadvse natančno po podobi, ki se mi je pokazala v halucinacijah. Te podobe so spremenile banalne oglase v dramo, ki je prikazala moje najbolj skrite želje «, navaja Ernst (26). Kolaž kvadratov in kock (cubomania) je oblika kolaža, kjer je slika razdeljena na kvadrate in ponovno naključno sestavljena v celoto. To tehniko je izumil romunski surrealistični umetnik Gherasim Luca (slika 4) (25). Slika 4: Gherasim Luca, Indochina, 1960 Vir: http://www.wikiart.org/en/gherasim-luca/indochina-1960 9

Eclaboussure je proces slikanja, ko umetnik nanesene oljne ali akvarelne barve poškropi s terpentinom ali vodo in podoba posledično dobi novo vzdušje ter dimenzijo na področjih, kjer prvotno nanesena barva izgine (slika 5). To tehniko je v veliki meri uporabljala špansko mehiška slikarka Remedios Varo (35). Slika 5: Remedios Varo, Fenomeno, 1962 Vir: http://www.madsci.org/~lynn/juju/surr/images/varo/fenomeno.jpg Remedios se je rodila v Španiji leta 1908 in je pri 54 letih zaradi srčne kapi umrla v južni Ameriki. Med špansko državljansko vojno je pobegnila v Pariz, kjer je bila v veliki meri pod vplivom gibanja surrealistov. V Barceloni je spoznala francoskega surrealističnega pesnika Benjamina Péreta in postala njegova žena. Med nacistično okupacijo je bila prisiljena v izgnanstvo iz Pariza in se je preselila v Mehiko, ki jo je sprva jemala le za začasno zatočišče, vendar je živela tam do konca svojega življenja (19). V Mehiki je spoznala avtohtone umetnike, kot sta Frida Kahlo in Diego Rivera in nadaljevala slikanje v svojem surrealističnem slogu (35). Kljub temu, da je bila Remedios Varo kritična do krščanske vere, je na njeno umetnost vplivalo prav verovanje. Od surrealistov se je razlikovala v tem, da je vero uporabljala v svojem vizionarnem 10

slogu. Posvečala se je misticizmu, hermetizmu 5 in okultizmu. Verjela je v magijo in v animizem 6. Njena verovanja v mistične sile so močno vplivala na njeno delo. Zavedala se je pomembnosti biologije, kemije, fizike in botanike. Z enakim interesom je sledila idejam Carla Junka in Meistra Eckharta in bila navdušena nad legendami o svetem gralu 7, alkimiji 8 in o sveti geometriji (35). Slika 6: Remedios Varo, Nacer de Nuevo, 1960 Vir: http://remedios-varo.com/obras-remedios-varo/decada-1960/nacer-de-nuevo-1960/ 5 Skupina filozofskih in verskih in magičnih prepričanj, ki izhajajočih iz spisov Hermesa Trismehista. 6 Verovanje v duhove in druga nadnaravna bitja. Verovanje da duhovi prebivajo v živalih, rastlinah, v skalah, zvezdah, in ljudeh. 7 kelih, iz katere bi naj Jezus pil pri zadnji večerji in naj bi imel čudežno moč. 8 Alkimija (arabsko al-kimia - umetnost preoblikovanja) je bila v srednjem veku eksperimentiranje s primitivnim kemijskim znanjem in tehnologijo ter hkrati vrsta filozofije, katere namen je bil odkriti najvišjo modrost in nesmrtnost 11

Slika To be Reborn (slika 6) iz leta 1960 je polna ženskih magičnih simbolov: luna, kelih, odprtina vaginalne oblike v steni, šest kotna miza. To je slika o regeneraciji, vstajenju in metamorfozi. Ženska pride iz porodnega kanala, iz katerega jo je potegnila energija lune, ki jo bo še napolnila, ko bo spila vodo iz keliha, na katerega sveti luna. Celo oblika njenih prsi je kot polmesec. Simbolno zelo močno surrealistično umetniško delo o preobrazbi (19). Decalcomania je tehnika debelega nanosa barve na platno, in medtem ko je barva še mokra, se pokrije s papirjem ali folijo. Rezultat so novi vzorci, ki nastajajo na osnovi, ko se prekrivni material odstrani. To metodo je poleg Maxa Ernsta uporabljal predvsem španski surrealistični slikar Oscar Domingues ter z njo ustvarjal nenavadne kreature in krajine (slika 7) (19). Slika 7: Oscar Domingues, Untitled, 1937 Vir: https://zoestorer.wordpress.com/2014/10/09/max-ernst-oscar-dominguez-decalcomaniatechnique/ Grattage je tehnika, pri kateri umetniki še mokro barvo spraskajo s slikarskega platna. Znani predstavnik grattage tehnike je bil Joan Miró, katerega je André Breton štel med izrazno najbolj surrealistične izmed vseh slikarjev takratnega obdobja. Na Mirója sta vplivala tako surrealizem kot dadaizem, vendar pa je zavrnil kakršno koli pripadnost umetniškemu gibanju v času med vojno. Kljub temu je pri svojem slikarstvu uporabljal številne surrealistične ideje in vplive, tako uporabo spolnih simbolov kot uporabo avtomatizma pri slikanju (25). 12

Harlequin s Carnival (slika 8), oljna slika, ki je ena izmed najbolj izstopajočih surrealističnih slik Mirója. Ohranjena je v umetniški galeriji Albright-Knox v ameriškem mestu Buffalo (47). Slika 8: Joan Miró, Harlequin s Carnival, 1924 Vir: http://www.joan-miro.net/harlequins-carnival.jsp Številne druge tehnike, kot na primer: uporaba odpadnega ošiljenega grafita, strganje barve, uporaba voska, ipd., so surrealističnim umetnikom dajale neskončno možnosti izražanja (44). Max Ernst, nemški slikar in kipar, ki je bil med pionirji dadaizma in surrealizma, je iznašel umetniški tehniki frottage 9 in grattage 10 ter eksperimentiral s številnimi drugimi. Ernst je bil navdušen nad pticami, ki so v večini glavna tematika njegovih surrealističnih del. Loplop (slika 9), njegov drugi jaz v slikah, je ptica. Loplop se je pojavljala tudi v drugih delih umetnikov surrealizma (20). 9 Tehnika uporabe ošiljenih ostankov svinčnika 10 Tehnika strganja vrhnje barve iz slikarske osnove 13

Slika 9: Max Ernst, Loplop Introduces Loplop, 1930, (www.wikipedia.com) Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/loplop Eden najslavnejših predstavnikov surrealizma je zagotovo Salvador Dali, ki je znan po svojih osupljivih fantazijah in slikarski tehniki, ki je bila podobna renesančni umetnosti. Njegovo najbolj znano umetniško delo vse do danes je The Persistence of Memory 11 iz leta 1931. Slika predstavlja topeče se žepne ure, ki predstavljajo podzavesten simbol relativnega prostora in časa. Obstajajo domneve, da je Dalija za to sliko navdihnila Einsteinova teorija relativnosti. Vendar na vprašanje, ali je to res, je Dali odgovoril, da za taleče ure ni dobil inspiracije v Einsteinovi teoriji relativnosti, ampak pri opazovanju, kako se sir Camembert 12 tali pod soncem (25). Salvador Dali je svojo ustvarjalnost izražal v fotografiji, filmu, kiparstvu in modi. Dali je bil zelo ustvarjalen in čudaški umetnik. Gojil je ljubezen do razkošnega. Hitro si je pridobil pozornost javnosti, a hkrati tudi kritike, da se je predal komercialnosti. Vsestranski umetnik je v svoje delo vlagal veliko energije. Fotografija z naslovom Dali Atomicus (slika 10), ki jo je posnel fotograf Philippe Halsman, je predstavljala podvig pri nastajanju, saj v tistih časih umetniki še niso poznali računalniškega programa Photoshop, s katerim bi takšno sceno z lahkoto zmontirali iz več fotografij. Halsman in Dali sta za perfektni posnetek potrebovala 5 ur in 26 ponovnih poskusov 11 Vztrajnost spomina 12 Kremni sir iz kravjega mleka, ki izvira iz Francije. 14

izdelave gibljive scene, ki je bila sestavljena iz Dalija, njegovega slikarskega stojala s sliko, vedra vode in dveh mačk. Halsman je štel do tri, v tistem trenutku je Dali skočil v zrak in trije asistenti so vanj hkrati vrgli mačke in vedro vode (25). Slika 10: Philippe Halsman, Dali Atomicus, 1948, Vir: http://www.photoandvideography.com/dali-atomicus-by-philippe-halsman-234/ Navada dodeljevanja pomena naključnim neživim predmetom je bila značilnost surrealistov. Inspiracije za nenavadne prizore in objekte so iskali v podzavesti. André Breton je v manifestu surrealizem opisal kot psihični avtomatizem v svojem najbolj čistem stanju, ki od posameznika zahteva misli brez vsakršnega nadzora. Lep primer tega je bila Dalijeva asociacija jastoga z ženskim spolnim organom (slika 11). Dalijeva obsedenost z jastogom je vplivala na legendarno jastogovo obleko Else Schiaparelli, kjer je jastog namerno postavljen na sprednji del telesa, na področje ženskih dimelj (11). 15

Slika 11: Salvador Dali, Lobster telephone, 1936 Vir: http://www.dalipaintings.net/lobster-telephone.jsp Narava je surrealistom sama po sebi ponujala številne simbolne objekte. Nekateri so se odločili, da izkrivijo obstoječe simbole in metafore, kot na primer Rene Magritte s svojo nekonvencionalno morsko deklico, na sliki iz leta 1934, z naslovom The collective invention (slika 12), medtem ko so si drugi izmislili drugačne čudaške asociacije (11). Slika 12: Rene Magritte, The collective invention, 1934 Vir: http://www.renemagritte.org/the-collective-invention.jsp Surrealisti so se veliko ukvarjali s fantazijo in domišljijo, z združevanjem naravnih predmetov s človeškim telesom ter iskanjem predmetov v naravnem okolju, ki simbolizirajo določene pojme, kot so seksualnost, lepota, preobrazba (12). Rene Magritte se je ponorčeval iz simbolike morske deklice s tem, da ji je odvzel lepoto in mističnost, ki sta metafori za morske deklice. Lepoto ji je odstranil tudi s tem, da jo je narisal naplavljeno na obrežju zunaj vode, kar je čisto nasprotje pomena 16

siren in morskih deklic, ki s svojim čarom vabijo moške na morje. Rene je uporabil elemente in simbole, ki so popolnoma običajni in jih spremenil v moteče, kar je namen surrealizma (36). Začetnik Trompe-l'œil 13 slikarske tehnike lažne perspektive, s katero so predmeti upodobljeni v treh dimenzijah in optično dajejo vtis, da segajo izven naslikanega polja, je bil Renè Magitte. Na slavni sliki z imenom La Trahison des Images (slika 13), je upodobljena pipa z napisom (v francoščini) "To ni pipa". Magrittovo stališče, da podoba ali znak stvari ni stvar sama, je preprosto. Tako preprosto, da po navadi o njem sploh ne razmišljamo. Ker o njem ne razmišljamo in ker pozabljamo, da so znaki in simboli, ki so povsod okoli nas samo znaki in simboli in ne stvari same, jih vzamemo kot nekaj danega, kot "naravne" vidike življenja. To lahko ima pomembne družbene posledice. Slika 13: Renè Magritte, The Treachery of Images, 1928-29 Vir: http://www.moma.org/explore/inside_out/2013/11/01/lettering-magritte/ 2.4 LUCIDNE SANJE SURREALIZMA Kot zanimivost velja omeniti, da so se snovalci surrealističnega gibanja, in sicer André Breton, Paul Éluard, Max Ernst, Max Morise, René Crevel in Robert Desnos udeleževali duhovnih seans, pri katerih so zapadali v stanje spanja in lucidnih sanj, iz katerih so črpali svoje ideje. Pri tem so odločno zanikali, da bi med mrtvimi in živimi obstajali kakršnikoli stiki. Breton je navedel, da kljub številnim duhovnim poskusom njemu, Éluardu, Ernstu in Moriseju nikoli ni uspelo doživeti lucidnih sanj, 13 preslepiti oko (prevod iz francoščine) 17

saj jim nikoli ni uspelo zaspati. So pa zato pričali in popisali lucidne sanjske blodnje ostalih udeležencev seans (3, str. 14). Izraz lucidne sanje je leta 1913 v svojem članku o študiji sanj skoval nizozemski psihiater Frederik van Eeden. Lucidne sanje so sanje, pri katerih se sanjač zaveda, da sanja (17). Med lucidnim sanjanjem naj bi sanjač imel določeno stopnjo nadzora nad sanjami in se kasneje zavedal podob, znakov in okolja sanj. Sposobnost lucidnega sanjanja naj bi imela izvor v starodavnih meditativnih indijskih praksah. Že Indijanci naj bi na sanje gledali kot na portal v duhovni svet prerokb in življenjskih skrivnosti. Gojenje sposobnosti lucidnega sanjanja z zavednostjo, da gre za sanje, uporabljata tudi tibetanska tehnika sanjske joge in starodavna indijsko hindujska joga nidra. Gojenje takšne sposobnosti je bila pogosta praksa med budističnimi menihi (48). Stroka predvideva, da je bil Aristotel najbrž prvi pisec, ki je pisal o lucidnih sanjah, vendar za to še ni imel besednega termina (17). 2.5 SURREALIZEM IN OKULTIZEM Tessel M. Bauduin, umetnostna zgodovinarka je raziskovala povezavo surrealizma in okultizma. Na podlagi njene študije je mogoče domnevati, da nekateri vidiki surrealizma, predvsem seksualni misticizem, niso temeljili na Freudovi interpretaciji poželenja, ampak so nastali na podlagi intuicije, povezane z religioznimi prepričanji in versko prakso (45). André Breton je bil pogumen, ko je šlo za žrtvovanje lastne individualnosti v zameno za nezavedno stanje. Številni kritiki na tem mestu pod vprašaj postavljajo Bretonov fundamentalni ateizem, čeprav je zanj duhovni element obstajal le v okviru lastne psihe. Zagotovo ni sprejel nobene možnosti o obstoju transcendentne drugačnosti. V njegovih zgodnjih delih je kljub temu zaslediti vizije pokolov in krvi, žrtvovanja. V knjigi Arcane 17, ki jo je napisal leta 1944, je osrednja ikona tarot karta 14 Zvezda, ki predstavlja žensko figuro, vključeno v ritualni obred (45). Nekateri teoretiki trdijo, da je obstajala globoka vpletenost surrealizma v okultizem in zahodno ezoteriko, predvsem ko je bil ta pod vodstvom svojega ustanovitelja Bretona. Drugi trdijo, da tega ni bilo in da so surrealisti zavračali okultno in ezoterično. Razlaganje surrealizma v povezavi z okultnim ponuja nov pogled na to kompleksno razpravo, ki je ostala nerešena do zdaj (45). 14 Karte za vedeževanje 18

Surrealisti, ki so bili zbrani okoli Bretona, so se strastno udeleževali seans, se ukvarjali z mediji, z jasnovidnostjo, s prerokovanji, proučevali alkimijo in magijo (45). Magija in surrealizem sta postala neločljivo povezana. Sanje, ogledala in tarot karte so postali portal za vhod v duhovni svet. Prepričanje, da je bila magija "meso in kri poezije", kot je leta 1943 napisal Benjamin Péret, je porodilo to lepo in navdihujočo umetnost, ki je dajala prednost intuitivni magiji pred hladnim in sistematičen pristopom akademikov. Sčasoma je verovanje v magijo izginjalo in vse manj so se posvečali okultnemu (43). Ruski okultist, Peter Ouspensky, je leta 1912 napisal, da mora biti umetnik jasnoviden, saj mora videti tisto, česar drugi ne vidijo, torej mora biti čarodej (43). Avstralski univerzitetni profesor Leon Marvell, ki že več kot 30 let proučuje ezoterično 15 razlaga, zakaj je bila povezava okultizma s surrealizmom tako podcenjena pri teoretikih:»mislim, da je razlog v tem, da je veliko teoretikov surrealizma spregledalo vpliv okultizma na ključne privržence surrealističnega gibanja. Teoretik, ki so mu znane metode surrealizma in pozna okultizem ve, da je obstajala povezava z okultno tradicijo. Vedno večje naraščanje zanimanja za ezoteriko, ki postaja eno izmed legitimnih področij raziskovanja, bo zagotovo olajšalo raziskovanje na tem, nekoč prepovedanem terenu. Večina znanstvenikov, ki proučuje surrealizem, prihaja iz področja umetnostne zgodovine ali literature in zato niso zadostno opremljeni, da bi prepoznali povezavo med okultizmom in surrealizmom. Če jo prepoznajo, ne znajo pravilno razložiti svojih izsledkov. André Breton je seveda vedno priznaval svoj dolg okultni tradiciji, le znanstveniki so bili preveč prestrašeni, da bi šli z njim tja!«(32). 2.6 ZAČETKI SURREALIZMA V MODNEM OBLIKOVANJU Sinergija med surrealizmom in modo se je začela takoj, ko je surrealistično gibanje ob pisani besedi svojo pozornost posvetilo tudi objektom (24). Čeprav začetniki surrealističnega gibanja niso postavljali mode v svoje surrealistične ekspresije, je ravno to področje postalo»naravno okolje«za izražanje surrealističnih idej. Hitro je postalo jasno, 15 ezoteričen ezotêričen -čna -o prid. (é) knjiž. ki je le za ozek, zaprt krog ljudi: ezoteričen nauk, spis; ezoterična umetnost / ezoterična zveza med konkretnimi dejstvi in prvotnimi idejami notranja (vir: SSKJ) 19

da je modno oblikovanje privlačni kanal za prenos vsakodnevnih predmetov in iluzionističnih slikarskih podob na tkanino in na modne dodatke, kajti še preden se je surrealizem pojavil v modi, so se v surrealistični umetnosti pojavljali predmeti, ki so povezani z modo. Lutke, šivalni stroji, obešalniki, škarje Njihove upodobitve niso bile naključne, ampak so predstavljale številne surrealistične metafore, v večini človeško figuro. (24). 2.6.1 Giorgio De Chirico V povezavi surrealizma z modo se velikokrat pozabi na italijanskega slikarja grškega porekla, Giorgio de Chirica, ki je bil med prvimi, ki je svoja umetniška dela prenesel v kostume za ruski balet (slika 14) (18). Slika 14: Costume Design by Giorgio de Chirico, The Ball, 1929 Vir: https://www.pinterest.com/explore/de-chirico 20

Chiricovo ustvarjanje je bilo zelo pod vplivom takratnega surrealističnega gibanja. Leta 1929 je Giorgio de Chirico (1888-1978) dobil naročilo, da oblikuje kostume za ruski balet Le Bal, ki je bil prvič uprizorjen leta 1929 v Monte Carlu. Fantastični kostumi so ponazarjali motive sten, stolpov in stebrov. Poudarjene črne linije so še dodatno poudarile za tiste čase ekscentrične kostume (18). Chirico, ki je bil nekoč zelo oboževan v svojem krogu, je po izdelavi teh kostumov naletel na neodobravanje. Breton je med drugim zapisal:»bil sem priča te žalostne scene, ko je Chirico mislil, da bo z reprodukcijo svojih slik na kostume lahko svoje umetniško delo prodal dvakrat.«(50). Bretonov napad in negativni odzivi med kolegi iz krogov surrealizma so bili globok udarec za Chirica, tako v ekonomskem kot v psihološkem smislu (18). 2.6.2 Elsa Schiaparelli Slika 15: Elsa Shiaparelli, Lobster dress Vir: https://fromthebygone.wordpress.com/2015/03/27/wallis-simpson-in-the-lobster-dress/ 21

Prva surrealistična modna oblačila so bila plod sodelovanja med italijansko aristokratko Elso Schiaparelli in Salvadorjem Dalijem, ki sta bila v času nastajajočega nacizma v Evropi izgnana v Ameriko. Obleka Lobster 16 Dress (slika 15), ki jo je Elsa predstavila leta 1937, je bila dokaz, da je surrealizem prevzela tudi modna srenja. Verjetno najbolj ikonična obleka tistega časa, ki je dosegla svetovno slavo, ko je znani modni fotograf Cecil Beton v njej za revijo Vouge fotografiral Wallis Simpson, ženo nesojenega angleškega kralja Edvarda VIII (11). Vendar obleka ni bila le nenavadna kombinacija večerne toalete z jastogom, imela je močan simbolni pomen surrealistične seksualnosti, ki jo je Dali rad raziskoval. Obleka z jastogom se na surrealizem sklicuje z dobesednim ponazarjanjem Dalijeve podobe na sprednjem delu. S podvajanjem se na neki način že izgublja surrealistični avtomatizem. Prenos jastoga iz telefona na obleko je zelo sugestiven, sploh če upoštevamo afrodizični učinek, ki ga pripisujemo jastogu. Kroj in tisk obleke Lobster Dress izražata subtilnost, igrivost in simboliko, kar so stereotipne kakovosti surrealizma (25). Sodelovanje Dalija z Elso Schiaparelli je botrovalo njegovemu izgonu iz surrealističnega gibanja, predvsem zaradi njegove vse večje komercialnosti, nagibanja k Hitlerju in h krščanstvu. Družina, cerkev in država so bili pojmi, ki jih je surrealistično gibanje najbolj zavračalo. Vendar Dalijev surrealizem v apolitični modni industriji živi še danes (29). Elsa Schiaparelli je spodbudila ženske k nošnji nakita v obliki insektov, pokrival v obliki čevljev, klovnovskih vzorcev, z namenom, da se počutijo lepe, drzne in neodvisne. Schiaparellijeva je polnila naslovnice v tridesetih letih prejšnjega stoletja in s svojimi bizarnimi kostumi zasenčila tekmico modnega oblikovanja Coco Chanel. Mnogo modnih kreacij Else Schiaparelli je bilo za tiste čase zelo avantgardnih, če pomislimo, da so še danes šokantne in predstavljajo neskončen vir inspiracij za sodobne modne oblikovalce (11). Čeprav je Schiaparellijeva oboževala škandaloznost pri kreiranju, so bile njene kreacije zaradi sprejemanja novosti na področju tekstilne industrije, kot so plastične zadrge, sintetične tkanine ipd. zelo praktične in udobne za nošnjo. Elsa je bila perfekcionistka, ki je izumila prve kopalke z vgrajenim modrčkom, prozorne dežne plašče, ženske smokinge in obleke v slogu ogrinjal (39). 16 Lobster - jastog 22

Meryle Secrest je v življenjepisu o Elsi Schaiaparelli zapisala:»njene obleke so bile elegantne, nosljive in zapeljive. Uporabnika so zaznamovale kot nekoga, ki je individualist in ima smisel za humor. Elsa, ki je svojo najljubšo barvo poimenovala»šokantna rožnata«, svoj parfum»šokantno«in svoje spomine iz leta 1954»šokantno življenje«, je znala genialno tržiti pozornost javnosti (38). Slika 16: Elsa Schiaparelli, plastična ogrlica okrašena z insekti, 1938 Vir: http://www.metmuseum.org/art/collection/search/155927 Plastično ogrlico z insekti (slika 16) je leta 1938 po Schiaparelliniji zasnovi izdelal Jean Clemént. Narejena je bila za modno kolekcijo, za katero je navdih iskala v poganstvu in v Botticelijevih slikah. Ta ikonska ogrlica zaradi ideje insektov, ki gomazijo po človeški koži, kar ne odraža primarne namembnosti ter izraznosti mode in lepote, uteleša surrealistične tendence bolj kot vse njene ostale modne kreacije (38). Prvi uspeh je Elsa doživela čisto po naključju, ko je na znanki opazila pulover, ki ji je bil všeč. Poiskala je njeno pletiljo ter naročila 40 puloverjev, ki so bili spleteni z vzorcem bele kravate okoli vratu in manšetami na rokavih (slika 17). Čez nekaj časa je imela sama oblečen 23

ta pulover na sestanek s pomembnim ameriškim kupcem oblačil. Bil mu je tako všeč, da je hipoma odkupil vseh 40 kosov. Modni časopis Vogue je ta pulover, narejen v Trompe l'oeil tehniki, označil kot umetniško mojstrovino (38). Slika 17: Elsa Schiaparelli, pulover s kravato, 1927 Vir: http://collections.vam.ac.uk/item/o15655/cravat-jumper-elsa-schiaparelli/ Optične iluzije, ustvarjene s Trompe l'oeil tehniko, so zelo priljubljene pri modnih oblikovalcih, saj jim le ta omogoča spreminjanje oblike, dodajanje plasti, dodajanje elementov, pasov, ovratnikov, naborkov 2.7 IZRAZNOST SURREALISTIČNIH IDEJ V MODNEM OBLIKOVANJU Ko se je po letu 1930 surrealistično gibanje razvilo v umetniški slog, je modno oblikovanje postalo eno izmed najbolj ekspresivnih področij, na katerem je zaživela surrealistična vizija jukstapozicije 17 med: 17 razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge 24

navadnim in vsakdanjim ter nenavadnim in presenetljivim; iznakaženostjo in olepšavo; telesom in zasnovo; pretvarjanjem in resničnostjo. Privlačnost med surrealizmom in modo je bila obojestranska, kajti tisto, kar pokriva telo, je bilo zmeraj pomembno za surrealistično filozofijo, in sicer v smeri, da je dovoljevalo domišljiji, da ugiba, kaj se skriva pod površjem (11). Nedoločljivost forme oblačila ponuja ustvarjalno okolje za surrealistično idejo o raziskovanju iznakaženosti, ko grdo nastane lepo. Elsa Schiaparelli je svoje ustvarjanje opisala:»uspelo mi je grdo narediti zapeljivo. Večina mojih modnih kreacij nastaja z namenom uničenja oziroma rušenja konvencionalnih idej o lepoti. Moda spodbuja lepotne klišeje, jaz jih cefram. Pomemben vidik mojega dela je raziskovanje trenutnih lepotnih idealov.«(5, str. 58). Surrealistično raziskovanje podzavesti in sanj se odraža v surrealistični fantaziji. Nenavadni vzorci in motivi nakazujejo na poglobljena vprašanja o medčloveških odnosih, o odnosu do tehnologije, do narave, do vsega kar nas obkroža zavedno in nezavedno ter s tem poskušajo rušiti ali spreminjati ustaljene norme (11). 2.8 ELEMENTI SURREALIZMA 2.8.1 Navidezna lepota ženskega telesa skozi metaforo in preobrazbo Šivalni stroj kot metafora za žensko telo Moda je bila osnova surrealističnih prispodob oziroma metafor, še preden si je to gibanje tudi sama prisvojila. Navidezna lepota ženskega telesa je bila dolgo najljubša tema surrealističnih umetnikov. Man Ray je inspiracijo za svojo fotografijo šivalnega stroja in dežnika Hommage à Lautréamont 25

(slika 18) iz leta 1933, našel v vrstici pesmi francoskega poeta Isadora Luciena Ducassa, ki je pesnil pod psevdonimom Comte de Lautréamont (11). Slika 18: Man Ray, Hommage à Lautréamont, 1933 Vir: http://www.museoreinasofia.es/en/collection/artwork/ Vrstica pesmi»možnost srečanja šivalnega stroja in dežnika na pisalni mizi«je navdihnila Mana Raya za izdelavo fotografije, ki je tlakovala tla na področju surrealističnega preučevanja šivalnega stroja kot simbolne prispodobe za žensko, medtem ko je dežnik prispodoba za moškega. Šivalni stroj je sam po sebi primarno orodje modne industrije in kot tak simbolizira ženske, ki so bile takrat v večini glavne delavke v tekstilni industriji. Zaradi tega, ker je šivanje označeno kot žensko delo, tudi produkt, v tem primeru»moda«, velja za žensko (11). Nasledniki Manna Raya so to idejo nadaljevali, kar je vidno v nenaslovljenem kolažu Josepha Cornella (slika 19) z upodobljenim šivalnim strojem, ki ne proizvaja zgolj oblačila, ampak žensko v oblačilu. Cvetovi in koruzni storž simbolizirajo osnovo tkanino. Končni produkt, ki nastane s šivalnim strojem, je modno oblečena ženska. Šivalni stroj je predstavljal glavno prispodobo surrealističnega razumevanja ženske lepote, ki je sestavljena iz oblik in oblačil (11). 26

Slika 19: Joseph Cornell, Untitled, 1903 Vir: http://lindajhawke.artspan.com/links.php?337129 Šivalni stroj kot prispodoba za žensko telo se je pojavljal v številnih surrealističnih umetniških delih. Oscar Dominguez je na svoji sliki Electrosexual Sewing Machine (slika 20) iz leta 1934 uporabil jukstapozicijo nesorodnih objektov in upodobil plodno žensko, kot produkt šivalnega stroja (24). Slika 20: Oscar Dominguez, Electrosexual Sewing Machine, 1938 Vir: https://www.pinterest.com/pin/535083999457709686/ 27

Za surrealiste je metaforično šivalni stroj ustvaril žensko in z oblačilom pride njena lepota do izraza (24). Glasba kot metafora za žensko telo Glasba je prav tako predstavljala eno izmed prispodob za žensko, predvsem glasbila in njihova podobnost ženskemu telesu. Ta objektivacija ženskega telesa je vključevala idejo ženskega telesa kot substituta za glasbila. Ena najbolj znanih fotografij Manna Raya, Le Violon D'Ingres (slika 21), je ilustrirala ta surrealistični koncept objektivacije ženske kot nadomestek za glasbeni instrument. Taista podoba je bila velikokrat uporabljena v modni industriji, vse od Violin Dress Christiana Lacroixa, do Black Violin Dress modne znamke Viktor&Rolf. Tudi Elsa Schiaparelli je na svojih kreacijah velikokrat upodabljala glasbene note in glasbene instrumente (24). Slika 21: Mann Raya, Le Violon D'Ingres, 1924 Vir: www.centrepompidou.fr Lutke kot metafora za žensko telo V grafikah Fiat Modes (slika 22) iz leta 1919 je Max Ernst predvidel prihodnjo močno povezavo med surrealizmom in modo, ko je namesto človeških teles upodabljal lutke. Slednje so pri surrealistih velikokrat predstavljale metaforo za žensko telo. Izložbene lutke in oblike oblačil so predstavljale idealno osnovo za igranje s proporci človeškega telesa (11). 28

Slika 22: Max Ernst, Fiat Modes, 1919 Vir: www.dada-companion.com Organske abstrakcije kot metafora za žensko telo Telesne mutacije surrealističnih slikarjev in kiparske organske abstrakcije so navduševale modne oblikovalce. Mnoge je navdušilo kiparstvo organskih oblik Jeana Arpa (24). 2.8.2 Deli človeškega telesa (oči, ustnice, dlani, noge ) in njihova migracija po telesu Oči Za razumevanje surrealističnih kreacij je ključnega pomena uvid privlačnosti do delov telesa, ki jim oblikovalci v svojih kreacijah dajejo simbolni pomen. Za surrealista oko ne pomeni zgolj organa, ki omogoča vid, ampak tudi simbol za nekaj, kar omogoča, sanje, vojarizem, slepoto (11). Roke, dlani Eden najbolj abstraktno uporabljenih delov človeškega telesa so bile za surrealiste roke in dlani. Te so ponazarjali v različnih kontekstih, in sicer vse od funkcionalnega do seksualnega. Jakna Else Schiaparelli (slika 23) z okrasno vezenino Jeana Cocteauja se poigrava s funkcionalnim pomenom 29

dlani, ki predstavljajo roko kot naravni pas za opasanje okoli pasu. To tematiko so kasneje povzeli številni modni kreatorji (11). Slika 23: Elsa Schiaparelli, Jean Cocteau, Cocteau Evening Jacket, 1937 Vir: https://www.pinterest.com/pin/105905028711467659/ Ustnice So predstavljale najbolj senzualen element surrealistov (slika 24). Pojavljale so se na vseh mogočih delih telesa in predstavljale erotični simbol poželjivosti. Ena najbolj znanih surrealističnih uporab tega elementa je Dalijeva rdeča zofa v obliki ustnic (24). Slika 24: Elsa Schiaparelli, Jean Cocteau, plašč, 1937 Vir: https://www.pinterest.com/maryjanehuggs/schiaparelli 30

Stopala, srce, obrvi, ušesa V surrealističnem oblikovanju se pojavljajo tudi ostali deli človeškega telesa, vendar ne tako izrazito kot zgoraj našteti. Magrittova slika The Red Model iz leta 1935 še danes predstavlja inspiracijo za številne hudomušne interpretacije čevljev s stopali v modnem oblikovanju. Slika 25: Rene Magritte, The Red Model, 1935 Vir: https://www.pinterest.com/pin/535083999447551865 2.8.3 Premikanje objektov, prenosi in iluzije Disfunkcija in premestitev objektov Ena najpomembnejših strategij surrealizma je umestitev vsakodnevnih objektov na nenavadna mesta. Disfunkcija in premestitev objektov omogočata novo definicijo med konvencionalnim in sublimnim. Zelo očitno premestitev objekta so dosegli s tem, da so ga uporabili na napačni strani, kot je to uporabil Jean Paul Gaultier s kreacijami narobe obrnjenih jaken (slika 26). Viktor&Rolf sta uporabila podoben učinek s predstavitvijo kolekcije oblačil, katere so imele manekenke oblečene v napačni smeri, od zgoraj navzdol, na modni reviji, ki je potekala od konca do začetka (11). 31

Slika 26: Jean Paul Gaultier, backward jacket, winter 1985-86 Vir: http://blog.fidmmuseum.org/museum/jean-paul-gaultier/ Surrealisti radi združujejo nenavadne predmete, ki jih naš um običajno ne bi asociiral. Lahko primerjajo čevelj z glavo, vrata s kačo ali skodelico z drevesom. Sopostavljanje predmetov, ki na prvi pogled nimajo nič skupnega, daje surrealistom možnost, s katero hočejo opazovalca spodbuditi k iskanju novih povezav in videnju stvari ali trenutkov iz druge perspektive (13). Klobuki (slika 27) so modni dodatek, kjer se je surrealistično idejo premikanja predmetov dalo najbolj ustvarjalno izraziti. Zelo znan je klobuk v obliki čevlja, ki ga je Elsa Schiaparelli oblikovala na podlagi Dalijeve umetnine. Klobuk je zaradi svoje oblike dovoljeval krasitev s predmeti ter hkrati ironično izražal posmeh samemu sebi, kot modni dodatek, ki simbolizira določen višji ugled v družbi (11). 32

Slika 27: Surrealistični elementi pri modnih pokrivalih Vir: http://blog.santaeulalia.com Fuzija običajnih predmetov s človeškim telesom Prestavljanje objektov so dosegali tudi na način, da so objekte združevali z drugimi in s tem ustvarjali razgibane kreacije. Dalijeva fuzija pohištva in človeških teles je bila inspiracija za Desk Coat 18 plašč Else Sciaparelli (slika 28). Uporaba tradicionalnih predmetov, ki v osnovi niso povezani z modo, je zelo priljubljena tudi pri sodobnih modnih oblikovalcih (11). Slika 28: Elsa Schiaparelli, Desk Coat, 1936 Vir: Schiaparelli & Prada: Impossible Conversations 18 Obleka predalnik 33

Ogledala in iluzije Zanimanje za sanje je predstavljalo motiv za surrealistične iluzije. Iluzionizem in prevare so surrealisti radi prikazovali z uporabo ogledal, kar jim je omogočilo ustvariti podobo domnevne resničnosti. Elsa Schiaparelli je na prsni del svoje jakne Mirror jacket (slika 29) prišila dekorativen mozaik ogledal, ki bi naj simbolno izražal neposreden pogled v človeško notranjost. Slika 29: Elsa Schiaparelli, Mirror jacket, 1938-39 Vir: https://www.pinterest.com/pin/428264245796164359 2.8.4 Resnični in neresnični svetovi Morski svet, mistični in realni Surrealisti so se v psihološkem smislu posvečali globinam človeške psihe in hkrati iskali navdih v fantazijskem svetu narave in pravljičnih bitij. V svojih umetniških delih so oživeli morske sirene in poosebljali podvodni svet. Morske školjke, ribe, biseri, raki so postali motiv, ki so jih simbolizirali in jim dajali različne pomene (24). Najbolj znan surrealistični prenos morskega sveta v svet modnega oblikovanja je obleka z jastogom Lobster Dress Else Schiaparelli (slika 15). 34

Gozd, metulji, ptice Najbolj priljubljen naravni motiv surrealistov so gozdovi in z njimi povezana mistika. Ker je surrealiste zanimala predvsem fantazija narave, je gozd predstavljal idealen motiv. Ne le temačnost in čarobnost, ampak tudi rodnost, ki je povezana z njim. Tako so na primer žensko telo simbolizirali z drevesom. Ženska lepota je velikokrat povezana s prispodobo lepega cveta. Metulj je predstavljal simbol preobrazbe iz zemeljskega v nadnaravno. Tudi v modi element metulja predstavlja simboliko in ne zgolj dekorativnost. Elsa Schiaparelli je metulje uporabljala kot tridimenzionalne skulpture, dodane na obleko ter kot modne dodatke in hkrati kot površinske, uporabne dekorativne elemente (slika 30). Tudi simbolika ptic, povezanih z ženskim telesom, je igrala pomembno vlogo v surrealistični fantazijski naravi. Ptičje perje na oblekah in pokrivalih je močan surrealistični element, ki predstavlja eleganco (24). Slika 30: Elsa Schiaparelli, metulji kot gumbi, 1937 Vir: https://www.pinterest.com/pin/75153887505839480 35

3. EKSPERIMENTALNI DEL Moda je okvir, skozi katerega se surrealizem izraža vse od njegovega nastanka, kajti že kanček domišljije, prenesene v oblikovanje oblačila, le temu doda privlačno vrednost. Modne publikacije Richarda Martina in Francoisa Baudota skozi zgodovino predstavljajo številne modne oblikovalce, ki so v svoje kreacije vnašali elemente surrealizma. V eksperimentalnem delu sem analizirala prisotnost surrealističnih elementov v sodobnem modnem oblikovanju v sezonah pomlad-poletje 2015, jesen-zima 2015 2016 ter pomlad-poletje 2016 v visoki in konfekcijski modi. Analizirala sem sezone desetih uveljavljenih blagovnih znamk visoke mode: Viktor & Rolf, Alexandre Vauthier, Giambattista Valli, Givenchy, Chanel, Valentino, Maison Margiela, Alexandre Vauthier, Jean Paul Gaultier, Yanina Fashion. Na področju konfekcijske mode sem analizirala sledeče uveljavljene blagovne znamke: Sonia Rykiel, Thom Browne, Alexander Mcqueen, Gucci, Dolce&Gabbana, Elie Saab, Prada, Jacquemus, Peter Pilotto, 36

Iris van Herpen. Analizirala sem prisotnost petih surrealističnih elementov: glasbo (simbol za žensko telo), disfunkcijo in premestitev objektov (premikanje objektov, prenosi in iluzije), oko (deli človeškega telesa), roko dlan (deli človeškega telesa), mistični gozd (resnični in neresnični svetovi). 3.1 SURREALISTIČNI ELEMENT GLASBE KOT SIMBOLA ZA ŽENSKO TELO 3.1.1 Visoka moda Pomlad-poletje 2015, jesen-zima 2015 2016 in pomlad-poletje 2016 V visoki modi se je v omenjenih sezonah element glasbe pojavil zgolj v sezoni pomlad-poletje 2016 pri modni znamki Yanina Fashion z elementi gibajočih baletnih figur na modnih kreacijah (slika 31), kar lahko povežemo z glasbo, s surrealističnim elementom, ki predstavlja metaforo za žensko telo. Slika 31: Yanina Fashion, pomlad-poletje, 2016 Vir: http://en.vogue.fr/fashion-shows/defile/pr-collections-automne-hiver-2016-2017-parisyanina-couture/15940#defile-1 37

3.1.2 Konfekcijska moda Pomlad-poletje 2015, jesen-zima 2015 2016 in pomlad-poletje 2016 Na področju konfekcijske mode zajeti modni kreatorji v analiziranih sezonah niso uporabljali surrealističnega elementa glasbe. Le-tega je v sezoni pomlad-poletje 2016 uporabil le J. W. Anderson, ki pa ni bil zajet v analizo, ampak je zaradi redkosti ta element vredno predstaviti (slika 32). Slika 32: J. W. Anderson, pomlad-poletje 2016 Vir: http://www.catwalkyourself.com/fashion-shows/j-w-anderson/ 3.2 DISFUNKCIJA IN PREMESTITEV OBJEKTOV (PREMIKANJE OBJEKTOV, PRENOSI IN ILUZIJE) Uporaba tradicionalnih predmetov, ki v osnovi niso povezani z modo, je zelo priljubljena pri sodobnih modnih oblikovalcih in jim daje novo uporabno vlogo. Prenosi elementov po telesu in uporaba Trompe l'oeil tehnike, ki ustvarja lažne iluzije, so najpogostejši pri tem surrealističnem elementu. 38

3.2.1 Visoka moda Pomlad-poletje 2015 Slika 33: Viktor&Rolf, pomlad-poletje 2015 Vir: http://en.vogue.fr/fashion-shows/defile/spring-summer-2015-paris-viktorrolf/12984#show-1 Slika 34: Chanel, pomlad-poletje 2015 Vir: http://magazine.modelboard.com/spring-summer-2015-chanel-haute-couture-show 39

Slika 35: Jean Paul Gaultier, pomlad-poletje 2015 Vir: http://www.vogue.co.uk/fashion/spring-summer-2015/couture/jean-paul-gaultier V sezoni pomlad-poletje 2015 sem med analizirani predstavniki visoke mode našla element uporabe tradicionalnih predmetov, ki jih naš um ne bi asociiral v povezavi s človeškim telesom in pri vseh treh predstavnikih se je ta element pojavil kot pokrivalo. Pri pokrivalih Jeana Paula Gaultiera (slika 35) je zaznati idejo o ujetosti, bodisi poroka, kar je nakazal s pokrivalom v obliki poročne torte ali kletka. Pri modni hiši Chanel (slika 34) so pokrivala dekorirana s cvetovi, ki so za surrealiste predstavljali simbol za žensko. Tudi Viktor&Rolf (slika 33) sta v različnih tehnikah postavljala velike dekorativne cvetove po telesu. Jesen-zima 2015 2016 Slika 36: Jean Paul Gaultier, jesen-zima 2015 2016 Vir: http://www.vogue.com/slideshow/13280106/jean-paul-gaultier-fall-2015-couturerunway/#29 40

Slika 37: Maison Margiela, jesen-zima 2015 2016 Vir: http://en.vogue.fr/fashion-shows/defile/fall-winter-2015-2016-paris-maisonmargiela/14594#show-1 Slika 38: Viktor&Rolf, jesen-zima 2015 2016 Vir: http://en.vogue.fr/fashion-shows/defile/fall-winter-2015-2016-paris-viktorrolf/14605#show-1 V sezoni jesen-zima 2015 2016 sta se Jean Paul Gaultier (slika 36) in Maison Margiela (slika 37) poigravala s pokrivali. Najbolj pa sta idejo dajanja nove vloge netipičnim predmetom nakazala Rolf&Viktor (slika38) na pariškem tednu mode, ko sta v oblačila spremenila zlomljene okvirjene 41

slike na slikarskem platnu. Med modno revijo sta jih jemala iz stene in jih drapirala na manekenkah. Umetniško delo, v tem primeru sliko, sta dobesedno spremenila v oblačilo. Pomlad-poletje 2016 Slika 39: Maison Margiela, pomlad-poletje 2016 Vir: http://en.vogue.fr/fashion-shows/defile/haute-coutureprintemps-t-2016-paris-maison-margiela/15899 V sezoni pomlad-poletje 2016 je bil med analiziranimi predstavniki visoke mode surrealistični element disfunkcije in premestitve viden pri modni kolekciji Maison Margiela (slika 39), v kateri se pojavljajo mojstrsko krojenje in drapiranje ter uporaba fazon na različnih delih oblačila. Kravata se pojavi na spodnjem delu nog. Omeniti velja, da so tudi škornji vsebovali surrealistični element človeških delov, saj se na njih pojavijo ustnice. Ni naključje, da se pri modnih kreacijah določenega modnega oblikovalca najdejo številni surrealistični elementi na enem kosu oblačila. 42

3.2.2 Konfekcijska moda Pomlad-poletje 2015 Slika 40: Thom Browne Vir: http://en.vogue.fr/fashion-shows/defile/spring-summer-2015-new-york-thombrowne/9929#00010h Slika 41: Maison Margiela, pomlad-poletje 2015 Vir: http://www.thefashionjournalist.com/2015/01/maison-martin-margiela-galliano-debutspring-summer-2015-london.html 43

Slika 42: Iris van Herpen, pomlad-poletje 2015 Vir: http://www.tomorrowltd.com/latestpost.asp?pag=14 Thom Browne (slika 40) in Maison Margiela (slika 41) sta v svoje kreacije vključila številne netipične predmete. Thom Browne je surrealistične elemente vključil v pokrivala in na glavo postavil objekte v podobi torbic in srajc, skratka določene kose oblačil in modnih dodatkov je s humornimi pokrivali 44

podvajal. Maison Margiela je na ena oblačila prišil avtomobilčke, na druga pa forme, ki spominjajo na morske živali. Iris van Herpen (slika 42) svoje modne kreacije oblikuje s 3D tehniko. Njene futuristične kreacije delujejo nezemeljsko, eksperimentalno in se poigravajo z vprašanjem organskosti človeškega telesa v tehnološko ustvarjenem okolju. Poigravanje z ogledali in različnimi delci materiala spreminja formo telesa, briše se razlika med avtentičnostjo in kopijo, med resničnostjo in sanjami, med otipljivimi in virtualnim. Jesen-zima 2015 2016 Slika 43: Maison Margiela, jesen-zima 2015 2016 Vir: http://en.vogue.fr/fashion-shows/defile/fall-winter-2015-2016-paris-maisonmargiela/13651#show-1 Slika 44: Peter Pilotto, jesen-zima 2015 2016 Vir: http://www.theskinnybeep.com/2015/03/peter-pilotto-fall-winter-2015-16-womenscollection-london-fashion-week/ 45

Slika 45: Dolce and Gabbana, jesen-zima 2015 2016 Vir: http://www.lasocialfashionista.com/dolce-gabbana-fall-winter-2015/ Maison Margiela (slika 43) je prestavljal pentlje in prikazal škornje, ki so spominjali na Monkey Hair Shoes 19 Else Schiaparelli iz leta 1937. Peter Pilotto (slika 44) je s tehniko Trompe l'oeil vnašal in prestavljal predmete. Modna hiša Dolce and Gabbana (slika 45) je s tiskom in vezenjem na oblačila vnesla tradicionalne objekte. Pomlad-poletje 2016 Slika 46: Dolce and Gabbana, pomlad-poletje 2016 Vir: http://www.vogue.co.uk/fashion/spring-summer-2016/ready-to-wear/dolce-and-gabbana 19 Škornji iz opičjega krzna 46

Slika 47: Peter Pirillo, pomlad-poletje 2016 Vir: http://en.vogue.fr/fashion-shows/defile/printemps-t-2016-londres-peterpilotto/14960#defile-1 Slika 48: Maison Margiela, pomlad-poletje 2016 Vir: http://en.vogue.fr/fashion-shows/defile/printemps-t-2016-paris-maisonmargiela/15106#defile-1 47

Slika 49: Gucci, pomlad-poletje 2016 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2016-ready-towear/gucci/slideshow/collection Slika 50: Jacquemus, pomlad-poletje 2016 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2016-ready-towear/jacquemus/slideshow/collection 48

Slika 51: Prada, pomlad-poletje 2016 Vir: http://www.vogue.co.uk/fashion/spring-summer-2016/ready-to-wear/prada Slika 52: Thom Browne, pomlad-poletje 2016 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2016-ready-to-wear/thombrowne/slideshow/collection Sezona pomlad-poletje 2016 je bila v nasprotju z ostalimi analiziranimi sezonami zelo bogata z elementi Trompe l'oeil tehnike (slike 47, 48, 49, 50, 51) lažne iluzije, s katero so modni kreatorji 49

ustvarjali ponaredke pentelj, naborkov, čipk, zadrg, ovratnikov, žepov in se poigravali z njihovo postavitvijo na silhueti. Dolce and Gabbana sta dodajala netipične elemente na očala in pokrivala (slika 46). Thome Browne pa se je poigraval s postavitvijo kravate, ki jo je prestavljal po silhueti in iz nje ustvaril pokrivala (slika 52). 3.3 SURREALISTIČNI ELEMENT OKO (DELI ČLOVEŠKEGA TELESA) 3.3.1 Visoka moda Pomlad-poletje 2016 Slika 53: Viktor&Rolf, pomlad-poletje 2016 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2016-couture/viktorrolf/slideshow/collection Surrealistični element očesa se je pri analiziranih modnih kreatorjih visoke mode pojavil samo v kolekciji pomlad-poletje modne znamke Viktor&Rolf (slika 53). Velja omeniti, da so v tej kolekciji tudi ostali surrealistični elementi, najdemo tudi ustnice in ostale dele človeškega telesa, ki so razporejeni po silhueti oblačila. 50

3.3.2 Konfekcijska moda Pomlad-poletje 2015 Slika 54: Maison Margiela, pomlad-poletje 2015 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2015-couture/maison-martinmargiela/slideshow/collection Slika 55: Valentino, pomlad-poletje 2015 Vir: http://www.vogue.co.uk/fashion/spring-summer-2015/ready-to-wear/valentino 51

V konfekcijski kolekciji pomlad-poletje 2015 se pri modni znamki Maison Margiela pojavlja forma v obliki očesa s trepalnicami na sprednjem prsnem delu oblačil (slika 54). Valentino je natisnjeno oko nakazal v sredini cveta (slika 55). Jesen-zima 2015 2016 Slika 56: Dolce and Gabbana, jesen-zima 2015 2016 Vir: http://www.fashionisers.com/fashion-news/dolce-gabbana-fall-winter-2015-2016- collection/ V tisku iluzij Trompe l'oeil tehnike, ki se nahaja sprednjem delu modnih kreacij Dolce and Gabbana, najdemo surrealistične dele človeškega telesa, med drugim tudi rože in ostale simbolne elemente (slika 56). Pomlad-poletje 2016 Slika 57: Valentino, pomlad-poletje 2016 Vir: https://www.pinterest.com/pin/243405554838573489/ 52

Slika 58: Gucci, pomlad-poletje 2016 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2016-ready-towear/gucci/slideshow/collection Valentino (slika 57) in Gucci (slika 58) sta dekorativno oko postavila na različne položaje telesa. 3.4 SURREALISTIČNI ELEMENT ROKA-DLAN (DELI ČLOVEŠKEGA TELESA) 3.4.1 Visoka moda Pomlad-poletje 2016 53

Slika 59: Viktor&Rolf, pomlad-poletje 2016 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2016-couture/viktorrolf/slideshow/collection Pri kolekciji visoke mode sta Viktor&Rolf uporabila element rok, ki so migrirale po telesu in tvorile izjemne kreacije, polne ostalih surrealističnih elementov (oko, dislociranje, ustnice ). 3.4.2 Konfekcijska moda Jesen-zima 2015 2016 Slika 60: Jacquemus, jesen-zima 2015-2016 Vir: http://www.vogue.co.uk/fashion/autumn-winter-2015/ready-to-wear/jacquemus Kolekcija oblačil Simona Portsa Jacquemusa je sugerirala na vračanje v nedolžno igrivo otroštvo polno prvinske domišljije, kar je bila ena izmed vizij surrealizma. Modne kreacije so očem dale na ogled nedolžno goloto z nenavadnimi naključnimi izrezi in simboliko rok, surrealističnega elementa, ki ga je zelo duhovito znala uporabljati Elsa Schiparelli. 54

Pomlad-poletje 2016 Slika 61: Sonia Rykiel, pomlad-poletje 2016 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/pre-fall-2016/sonia-rykiel Slika 62: Maison Margiela, pomlad-poletje 2016 Vir: http://www.vogue.co.uk/fashion/spring-summer-2016/ready-to-wear/maison-margiela Pri kolekciji Sonie Rykiel (slika 60) so tiskane dlani posute po celem kosu oblačila. V modni kolekciji so se pojavljali tudi dekorativni elementi v obliki dlani, na podoben dekorativni način je surrealistični element dlani uporabil tudi Maison Margiela (slika 61). 55

3.5 SURREALISTIČNI ELEMENT MISTIČNI GOZD (RESNIČNI IN NERESNIČNI SVETOVI) 3.5.1 Visoka moda Pomlad-poletje 2015 Slika 63: Chanel, pomlad-poletje 2015 Vir: http://en.vogue.fr/fashion-shows/defile/spring-summer-2015-paris/12956#show-1 Slika 64: Valentino, pomlad-poletje 2015 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2016- couture/valentino/slideshow/collection 56

Slika 65: Yanina Fashion, pomlad-poletje 2015 Vir: https://www.pinterest.com/pin/219409813072348215/ Slika 66: Jean Paul Gaultier, pomlad-poletje 2015 Vir: http://georgiapapadon.com/the-jean-paul-gaultier-springsummer-2015-haute-couturecatwalk/ 57

Slika 67: Giambattista Valli, pomlad-poletje 2015 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2015-couture/giambattistavalli/slideshow/collection Jesen-zima 2015-2016 Slika 68: Yanina Fashion, jesen-zima 2015 2016 Vir: http://en.vogue.fr/fashion-shows/defile/pr-collections-automne-hiver-2016-2017-parisyanina-couture/15940#defile-10 58

Slika 69: Valentino, jesen-zima 2015 2016 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/fall-2015-couture/valentino/slideshow/collection Pomlad-poletje 2016 Slika 70: Giambattista Valli, pomlad-poletje 2016 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2016-couture/giambattistavalli/slideshow/collection 59

Slika 71: Valentino: pomlad-poletje 2016 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2016- couture/valentino/slideshow/collection Skrivnostni svetovi, tako narave kot duha, so zelo popularni elementi sodobnega modnega oblikovanja. Te surrealistične elemente prikazujejo kot vzorce ali kot dekorativne dodatke na različnih delih silhuete. Prenosi motivov narave in naravnega življa kot tudi mistike in nadnaravnih bitij se pogosto pojavljajo na sodobnih modnih kreacijah visoke mode. Podobno kot to poznamo iz primera znane obleke z jastogom od Else Schiaparelli, se tudi sodobni modni oblikovalci igrajo z dekorativnim postavljanjem teh surrealističnih elementov na točno določena mesta telesa in s tem posledično nakazujejo na nekakšen nov pomen, ki ga nosi njihova modna kreacija. Sodobni modni kreatorji na različne načine interpretirajo in oponašajo svetove okoli nas, tako resnične kot neresnične. Bodisi drevo kot vir življenja ali metulj kot simbol preobrazbe ali ptica kot simbol svobode, ki jo je čudovito prikazala modna znamka Yanina Fashion v kolekciji visoke mode jesen-zima 2015 2016 (slika 68). Z dodajanjem surrealistične simbolike modni oblikovalci dosežejo, da sta obleki dodeljena vrednost in pomen, ki presega njen videz, konstrukcijo ter praktično uporabo. 60

3.5.2 Konfekcijska moda Pomlad-poletje 2015 Slika 72: Gucci, pomlad-poletje 2015 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2016-ready-towear/gucci/slideshow/collection Slika 73: Valentino, pomlad-poletje 2015 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2015-ready-towear/valentino/slideshow/collection 61

Slika 74: Dolce and Gabbana, pomlad-poletje 2015 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2015-ready-to-wear/dolcegabbana/slideshow/collection Jesen-zima 2015 2016 Slika 75: Chloe, jesen-zima 2015 2016 Vir: https://www.pinterest.com/pin/362258363752421206/ 62

Slika 76: Gucci, jesen-zima 2015 2016 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/fall-2016-ready-to-wear/gucci/slideshow Slika 77: Sonia Rykiel, jesen-zima 2015 2016 Vir: http://www.soniarykiel.com/en_ue/collection-printemps-ete-2016-527.html 63

Slika 78: Alexander Mcqueen, jesen-zima 2015 2016 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/fall-2015-ready-to-wear/alexandermcqueen/slideshow/collection Slika 79: Valentino, jesen-zima 2015 2016 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/fall-2015-ready-towear/valentino/slideshow/collection#59 64

Pomlad-poletje 2016 Slika 80: Elie Saab, pomlad-poletje, 2016 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2016-ready-to-wear/eliesaab/slideshow/collection Slika 81: Giambattista Valli, pomlad-poletje, 2016 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2016-ready-to-wear/giambattistavalli/slideshow/collection 65

Slika 82: Alexander Mcqueen, pomlad-poletje 2016 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2016-ready-to-wear/alexander-mcquee Slika 83: Gucci, pomlad-poletje 2016 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2016-ready-to-wear/gucci Tako pri Gucciju (slika 83) kot pri McQueenu (slika 82) in pri Valentinu (slika 84) ter pri številnih ostalih modnih kreatorjih konfekcijske mode, ki so bili zajeti v analizo, najdemo čudoviti svet narave z metulji, pticami, insekti, pikapolonicami v obliki vezenin, tiska, nakita, našitkov, Trompe l'oeil tehnike S simboliko modni oblikovalci izpodbijajo konvencionalne predstave o ženskosti in skozi igrivo oblikovanje oblačil spreminjajo idejo ženske kot objekta moškega užitka v žensko kot samostojni osebek čutne elegance. 66

Slika 84: Valentino, pomlad-poletje 2016 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2016-menswear/valentino Slika 85: Thom Browne, pomlad-poletje 2016 Vir: http://www.vogue.com/fashion-shows/spring-2016-menswear/thom-browne Podobno kot pri visoki modi je tudi v konfekcijski modi surrealistični element resničnih in neresničnih svetov zelo pogost. V analizi zajet prenos narave, natančneje prenos mističnega gozda in gozdnega življenja s čudovitimi insekti na tkaninah, kot je to prikazano v Chanelovi kolekciji (slika 86), se kaže kot eden izmed najpogostejših surrealističnih elementov. 67

Slika 86: Chanel, pomlad-poletje 2016 Vir: http://www.chanel.com/en_us/fashion/collections/show-spring-summer-2016.html Slika 87: Maison Margiela, pomlad-poletje 2016 Vir: http://www.vogue.co.uk/fashion/spring-summer-2016/ready-to-wear/maison-margiela 68