16.2.2008 C 44/109 Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o grdem ravnanju s starejšimi (2008/C 44/24) Komisija je z dopisom podpredsednice Komisije Margot WALLSTRÖM z dne 16. maja 2007 v skladu s členom 262 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti Evropski ekonomsko-socialni odbor zaprosila za raziskovalno mnenje o: Grdo ravnanje s starejšimi. Strokovna skupina za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo, zadolžena za pripravo dela Odbora na tem področju, je mnenje sprejela 2. oktobra 2007. Poročevalka je bila ga. HEINISCH. Evropski ekonomsko-socialni odbor je mnenje sprejel na 439. plenarnem zasedanju 24. in 25. oktobra 2007 (seja z dne 24. oktobra) s 144 glasovi za in 3 vzdržanimi glasovi. 1. Sklepi in priporočila 1.1 Listina Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah (podpisana 7. decembra 2000 v Nici) v členu 25 priznava in spoštuje pravico starejših do dostojnega in samostojnega življenja ter sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju. V Evropi število prebivalstva, starega 65 let ali več, znatno narašča. Izziv prihodnosti bo pozitivno obravnavanje te demografske spremembe in sposobnost, da pojava visoke starosti ne bomo občutili kot družbenega bremena ali grožnje posamezniku. Osnova vseevropske strategije mora biti študija o grdem ravnanju s starejšimi, zlasti na področju nege, ki se bo nanašala na celotno EU. Cilj študije je raziskava stanja, ki mora obsegati poročila o stopnji razširjenosti pojava, različnih oblikah grdega ravnanja, vzrokih zanj in dejavnikih tveganja. Zajeti je treba področje nege na domu in v ustanovah. Študija mora opredeliti stopnjo ogroženosti starejših, njihov pravni položaj ter njihove možnosti za pomoč in podporo glede na pogoje, ki veljajo pri zlorabi otrok. 1.2 Ta izziv obsega tudi obravnavanje grdega ravnanja s starejšimi, teme, ki se jo močno zanemarja ter še vedno podcenjuje in odriva iz zavesti. Posebej veliko je tveganje za starejše, ki so odvisni od nege in/ali živijo odmaknjeni doma ali domovih za ostarele. Zato EESO izrecno poziva predsedstva Sveta EU, da se posvetijo temi grdega ravnanja s starejšimi, še posebej na področju nege. Raziskati je treba tudi raven izvajanja Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah, da bi zaščitili starejše v državah članicah. Te ugotovitve so namenjene Evropskemu parlamentu; Komisiji, generalnemu direktoratu za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti. Te ugotovitve so namenjene predsedstvom Sveta EU, Komisiji, vladam in državam članicam. 1.3 Glavno odgovornost za preprečevanja grdega ravnanja s starejšimi imajo države članice, ker pa problem obstaja v vseh državah članicah, EESO meni, da je potrebna vseevropska strategija. Ob upoštevanju dejstva, da je grdo ravnanje s starejšimi kršitev človekovih pravic in Listine Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah, EESO poziva Komisijo, da na podlagi obstoječih pogodbenih določb oblikuje temeljito strategijo za preprečevanje teh zlorab. 1.4 Grdo ravnanje s starejšimi, zlasti na področju nege, je mogoče učinkovito preprečevati samo na nacionalni ravni. Zato mora vsaka država članica v okviru oblikovanja vseevropske strategije pripraviti nacionalni akcijski načrt za preprečevanje teh zlorab, za katerega morajo države članice nameniti sredstva. V nacionalnih akcijskih načrtih se je treba posebej osredotočiti na: odpravo tabujev glede grdega ravnanja s starejšimi na področju nege s pomočjo ozaveščanja širše javnosti o položaju ljudi, ki potrebujejo nego, in negovalcev, na primer z informativnimi in izobraževalnimi kampanjami; sprejetje okvirnih direktiv in pravnih podlag, ki bodo v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah;
C 44/110 16.2.2008 pripravo nacionalnih poročil o preprečevanju grdega ravnanja s starejšimi v domači in institucionalni oskrbi, ki morajo med drugim raziskati, ali v državah članicah obstajajo obvezujoči (minimalni) standardi na področju nege in institucionalizirane oblike nadzora ter kako uspešni so ti ukrepi pri zaščiti starejših oseb, ki prejemajo nego na domu in v ustanovah; 2.1.2 Obravnava grdega ravnanja s starejšimi je vse bolj nujna, ne samo, vendar tudi zaradi takšnega demografskega razvoja. Grdo ravnanje s starejšimi je močno zanemarjena tema, ki se jo še vedno podcenjuje in odriva. Zato so nezadostni in pomanjkljivi tudi do zdaj zbrani empirični podatki. izboljšanje informacij, ki so na voljo, pristojnosti za ukrepanje in sodelovanja z vsemi akterji in ustanovami, ki so neposredno povezani s področjem nege. To vključuje tudi ustrezno usposabljanje in pobude za ključne poklicne skupine zdravstveno osebje, negovalce, policijo ter uvedbo pravice do ovadbe zaposlenih v negovalnih ustanovah zaradi grdega ravnanja; 2.1.3 Po podatkih kriminalne statistike je tveganje nasilja med moškimi in ženskami, starejšimi od 60 let, sicer bistveno nižje kot med osebami, mlajšimi od 60 let, in tudi pri zasliševanju žrtev starejši redkeje pripovedujejo o izkušnjah z nasiljem kot mlajši. Toda kriminalna statistika in zasliševanje prič nista primerna za ugotavljanje in ponazarjanje specifičnih tveganj nasilja nad starejšimi. uvedba storitev svetovanja, ki bi pokrivalo vsa področja, bilo lahko dostopno in (tudi) spoštovalo zaupnost. S tem bi med vsemi (potencialno) vpletenimi že v zgodnji fazi lahko odpravili pomanjkanje obveščenosti o področju nege; ponudbo možnosti razbremenitve za svojce, ki negujejo, ter možnosti svetovanja in podpore poklicnim negovalcem; oblikovanje mrež za sodelovanje, usposabljanje in sistematično izmenjavo informacij med vsemi akterji in institucijami, ki so neposredno povezani s področjem nege. Ta priporočila so namenjena državam članicam. 1.5 EESO meni, da je nujna nacionalna in vseevropska izmenjava postopkov in modelov dobre prakse, katere cilj je zagotavljanje kakovosti in razvijanje standardov na področju nege. 2.1.4 To še posebej velja za tveganje, da bodo s starejšim grdo ravnale osebe v njegovem ožjem socialnem krogu, tiste, ki jih starejši pozna in jim zaupa ali je celo odvisen od njih. Znanost, politika in praksa so v zadnjem desetletju odkrile, da je v tem ožjem krogu nasilje izredno pogost pojav. Ta spoznanja se v glavnem nanašajo na otroke in ženske kot žrtve ( 1 ), le redko pa na zlorabe starejših. 2.1.5 Organizacija Action on Elder Abuse je oblikovala opredelitev, ki jo je sprejela tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), uveljavila pa se je tudi v znanosti in politiki, v skladu s katero je grdo ravnanje s starejšimi vsako posamezno ali ponavljajoče se dejanje ali opustitev določenega dejanja, ki lahko škodi starejši osebi ali jo ogrozi ( 2 ). To priporočilo je namenjeno državam članicam in Evropski mreži za preprečevanje kriminala (EUCPN). 2. Obrazložitev 2.1 Starost in tveganje grdega ravnanja 2.1.1 V skladu z demografskimi napovedmi naj bi v Evropi do leta 2050 močno narasel delež ljudi, starih 65 let ali več (za 58 milijonov oz. 77 %); od vseh starostnih skupin bo proporcionalno najmočneje naraslo število ljudi visoke starosti (80 let ali več). Ta trend vpliva na vsakdanje življenje na številnih področjih in predstavlja poseben izziv za praktično vsa področja politike. 2.1.6 Na podlagi razpoložljivih ugotovitev je mogoče sklepati, da pogosto prihaja do zlorab starejših, ki so včasih zelo hude in ki, razen nekaterih izjem, ostajajo prikrite ( 3 ). Rezultati reprezentativne ankete, ki so jo leta 2006 opravili v Angliji, na Škotskem, v Walesu in na Severnem Irskem med 2000 osebami, starimi 66 let in več, ki živijo v gospodinjstvih (vključno z ( 1 ) Glej mnenje EESO na lastno pobudo z dne 16. marca 2006 o nasilju nad ženskami v družini, (UL C 110, 9.5.2006) in dopolnilno mnenje EESO z dne 14. decembra 2006 o otrocih kot posrednih žrtvah nasilja v družini (UL C 325, 30.12.2006), poročevalka pri obeh mnenjih: ga. HEINISCH. ( 2 ) Toronto Declaration on the global prevention of elderly abuse: Elder Abuse is a single or repeated act, or lack of appropriate action, occurring within any relationship where there is an expectation of trust which causes harm or distress to an older person. It can be of various forms: physical, psychological/emotional, sexual, financial or simply reflect intentional or unintentional neglect. (WHO 2002) (http://www. who.int/ageing/projects/elder_abuse/alc_toronto_declaration_en.pdf); Action on Elder Abuse (www.elderabuse.org.uk). ( 3 ) Na mednarodnem simpoziju, ki je potekal maja 2006 v Kölnu pod pokroviteljstvom komisarja Vladimirja Špidle (zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti), so bila predstavljena poročila o 5- do 20- odstotni razširjenosti nasilja nad starejšimi v različnih državah (poročilo o simpoziju Gewalt und Vernachlässigung gegenüber alten Menschen in häuslicher und institutioneller Pflege (nasilje nad starejšimi in zanemarjanje starejših v domači in institucionalni negi), v: Forum Kriminalprävention, 4/2006 in 1/2007).
16.2.2008 C 44/111 ustanovami varovanih stanovanj) ( 4 ), so naslednji: 2,6 % anketirancev je navedlo, da jih je v zadnjih dvanajstih mesecih zlorabil družinski član, prijatelj ali zaposlen negovalec. Če upoštevamo še zlorabe, ki so jih zakrivili sosednje in znanci, se delež poveča na 4 %. Najpogostejša oblika grdega ravnanja je bilo zanemarjanje, sledilo mu je finančno izkoriščanje, psihično in fizično nasilje, najredkejše pa so bile spolne zlorabe. Ženske so zlorabo navedle večkrat kot moški. Ti rezultati so primerljivi z rezultati v drugih zahodnih družbah in približno ustrezajo pogostosti nasilja v družini. Španska študija iz leta 2004 je pokazala, da je stopnja nasilja nad starejšimi skoraj tako visoka kot stopnja nasilja nad otroki. hude posledice za življenjske razmere in počutje starejših ( 7 ). Oblike grdega ravnanja s starejšimi so ( 8 ): neposredno fizično nasilje (pretepanje, tresenje, ščipanje, uporaba fizične sile, mehanska imobilizacija, odvzem telesnih pripomočkov itd.); posredno fizično nasilje (neupravičeno dajanje zdravil, na primer pomirjeval itd.); spolna zloraba (neupoštevanje osebne meje intimnosti, nesporazumen intimni stik itd.); 2.2 Grdo ravnanje s starejšimi v negi čustveno ali psihično nasilje (verbalno nasilje, prezir ali ignoriranje, čustvena hladnost, socialna izolacija, grožnje s fizičnim ali drugim nasiljem ali drugimi hudimi dejanji, zmerjanje, poniževanje itd.); 2.2.1 Pojem nege je zelo širok in sega od pomoči in podpore v gospodinjstvu do intenzivne nege (v ustanovah). finančno ali drugo materialno izkoriščanje (nepooblaščeno razpolaganje s premoženjem, prodajanje nepremičnin brez privolitve, nagovarjanje ali siljenje k denarnim darilom, kraja denarja in dragocenih predmetov, izsiljevanje denarnih koristi, obravnava starejših kot ciljne skupine špekulantov itd.); 2.2.2 Posebej veliko tveganje obstaja za starejše, ki so odvisni od nege in/ali živijo odmaknjeni doma ali v domovih za ostarele. Zato se raziskovalno mnenje osredotoča na njihov položaj, specifično ogroženost ter možnosti preprečevanja in posredovanja. zanemarjanje (opustitev nujne vsakdanje pomoči, higienske in splošne oskrbe, zlasti oskrbe s hrano in pijačo, nastanek preležanin (dekubitus) zaradi pomanjkljive nege oseb, priklenjenih na posteljo, itd.); grožnje z zapustitvijo ali preselitvijo v dom; 2.2.3 Z izjemo najstarejših starostnih skupin je le manjšina starejših odvisna od nege: konec leta 2003 je v Nemčiji nego potrebovalo 1,6 % oseb, starih od 60 do 64 let, 9,8 % oseb, starih od 75 do 79 let, vendar 60,4 % oseb, starih od 90 do 94 let ( 5 ). Glede na izračune bo naraščalo število starejših (glej zgoraj), naraščalo pa bo predvsem tudi število bolnih in oseb, ki potrebujejo nego. Pričakuje se 116- do 136-odstotno povečanje deleža ljudi, ki potrebujejo nego, ter celo 138- do 160-odstoten porast oseb v negovalnih domovih. Zlasti v skupini oseb visoke starosti (nad 80 let) bodo naraščala tveganja, ki jih prinašata odvisnost od pomoči in nege ( 6 ). 2.2.4 Grdo ravnanje s starejšimi v negi se obravnava v okviru gerontologije in ne obsega samo fizičnih zlorab oseb, ki potrebujejo nego, temveč vsa dejanja in opustitve dejanj, ki imajo ( 4 ) UK Study of Abuse und Neglect of Older People (June 2007) www.natcen.ac.uk. ( 5 ) Nemški zvezni statistični urad (2005): Pflegestatistik 2003 (Statistika o negi) Deutschlandergebnisse. Wiesbaden. ( 6 ) Landespräventionsrat Nordrhein-Westfalen (2006): Gefahren für alte Menschen in der Pflege (Nevarnosti za starejše v negi). zloraba starejših za medicinske poskuse brez njihove privolitve oziroma proti njihovi volji. 2.2.5 Do grdega ravnanja s starejšimi lahko pride tako pri domači kot tudi institucionalni negi. Podatki o širjenju nasilnih dejanj nad osebami, ki potrebujejo nego, v Evropi niso na voljo. O pojavu zanemarjanja, zlorab in nasilja v negi, ki naj bi bil po ocenah zelo razširjen, je znanega le malo. 2.2.5.1 Obstoječe študije na področju domače nege ocenjujejo, da znaša delež odnosov v negi, v katerih prihaja do nasilja nad osebami, ki potrebujejo nego, od 5 do 25 % ( 9 ). ( 7 ) Ta opredelitev ustreza deklaraciji iz Toronta o svetovnem preprečevanju grdega ravnanja s starejšimi (WHO 2002, glej opombo 2). ( 8 ) Landespräventionsrat Nordrhein-Westfalen (glej opombo 6), deklaracija iz Toronta (glej opombo 2) in britanska študija (glej opombo 4). ( 9 ) Görgen, Thomas (2005a): Nahraumgewalt im Alter, Opferrisiken und Optionen für gewaltpräventives Handeln (Nasilje v ozkem socialnem krogu v starosti tveganja za žrtve in možnosti preprečevanja), Forum Kriminalprävention 3/2005, str. 13-16. Podatke o posameznih evropskih državah lahko najdete v: Walentich/Wilms/Walter (2005): Gewalt gegen ältere Menschen in der häuslichen und institutionellen Pflege (Nasilje nad starejšimi v domači in institucionalizirani negi). Bewährungshilfe 2/2005, str. 166-182.
C 44/112 16.2.2008 2.2.5.2 V eni od nemških študij ( 10 ) o zlorabljanju in zanemarjanju stanovalcev v domovih za ostarele in domovih za nego ostarelih je več kot 70 % izprašanih negovalcev navedlo, da so sami storili nasilna ali problematična dejanja ali opustili potrebna dejanja ali pa so jih opazili pri drugih negovalcih ( 11 ). 2.3 Prepoznavanje grdega ravnanja v negi 2.3.1 Zaznavanje grdega ravnanja se v praksi pogosto izkaže za težavno. Glavni razlogi za napačno presojo grdega ravnanja so: visok prag meje intimnosti pri žrtvah; odvisnost od pomoči, nege in pozornosti oseb, ki zlorabljajo, ter iz tega izhajajoč strah pred maščevanjem oz. poslabšanjem stanja; dejanska nezmožnost izraziti se o grdem ravnanju zaradi bolezni, zlasti v primeru možganske atrofije; negotovost, kako ravnati v primeru suma grdega ravnanja. 2.5 Razmere v institucionalni negi 2.5.1 Trenutno v ustanovah negujejo le majhen del starejših, ki potrebujejo nego, pričakuje pa se znatna rast oseb v negovalnih domovih, zlasti ljudi v visoki starosti (glej točko 2.2.3). Že danes se kaže trend prehajanja z domače k negi, ki jo opravljajo stacionarne negovalne ustanove ali ambulantne negovalne službe. 2.5.2 V večini negovalnih domov do grdega ravnanja ne prihaja. To zlasti velja za domove z dobrim slovesom v državah članicah, ki jih redno preverjajo in ki strogo spoštujejo zdravstvene predpise svoje države. 2.5.3 Nekateri negovalni domovi pa imajo slab sloves. Sistematične raziskave o grdem ravnanju v negovalnih domovih sicer skoraj ne obstajajo, toda kontrole, npr. zdravstvenih služb zdravstvenih zavarovalnic, jasno kažejo, da nepravilnosti v negovalnih domovih niso osamljeni primeri ( 13 ). 2.4 Razmere v domači negi 2.4.1 Trenutno velika večina starejših še vedno živi v zasebnih gospodinjstvih. V številnih evropskih državah negujejo starejše, ki potrebujejo nego, v domačem okolju, v Nemčiji ta delež znaša približno dve tretjini starejših, ki potrebujejo nego. Le okoli 7 % oseb, starejših od 65 let, v Nemčiji živi v domovih. Družinsko nego opravljajo predvsem zakonci, na drugem mestu hčerke ali snahe. Sicer v večini primerov nege ne prihaja do grdega ravnanja, lahko pa se pojavi (glej točko 2.2.5.1). 2.4.2 Domača nega predstavlja različne obremenitve, zlasti za zdravje, počutje in socialne stike negovalcev. Družine morajo včasih sprejeti velike omejitve, da lahko negujejo starejše svojce. Problematika se dodatno zaostri zaradi pomanjkljive priprave na negovalne razmere in nezadostne podpore v času negovanja. Posebej velika obremenitev je nega starejših, obolelih za demenco. 2.5.3.1 Pri tem so odkrili škodljive posledice slabe nege ali pomanjkanja nege na primer pri oskrbi s hrano in tekočino preveliko odmerjanje psihofarmakov, velike nepravilnosti pri ravnanju z zdravili in ukrepih za omejevanje svobode. 2.5.4 V slabo vodenih negovalnih domovih je mogoče namesto posvečanja stanovalcem pogosto opaziti malomarnost in ravnodušnost. Togi urniki so pogosto ovira za samoodločanje in samostojnost stanovalcev doma. 2.5.5 Če negovalcem primanjkuje časa in če so preobremenjeni, ne trpijo le osebe, ki potrebujejo nego, temveč so tudi sami negovalci nezadovoljni. Prehitro opuščanje tega poklica in pomanjkanje usposobljenih kandidatov za to delo zaostrujeta kadrovsko problematiko v negovalnih domovih. Trenutno skoraj ni opaziti prizadevanj za spodbujanje in okrepitev privlačnosti nege starejših. 2.4.3 Do grdega ravnanja v domači negi pa ne prihaja le zaradi preobremenitve negovalcev, temveč zaradi številnih dejavnikov tveganja. Med te sodijo kakovost odnosov pred začetkom potrebe po negi, odvisnost od drog in psihične težave negovane osebe, doživljanje socialne izolacije in nezadostne socialne podpore, pa tudi agresivno vedenje negovancev ( 12 ). ( 10 ) Görgen, Thomas (2005b): As if I just didn't exist Elder abuse and neglect in nursing homes (Kot da sploh ne obstajam zloraba in zanemarjanje starejših v domovih za ostarele), v: Ageing, crime and society, M. Cain in A. Wahidin (ur.). ( 11 ) Podatke o pogostosti posameznih vrst nasilja, kot sta omejevanje svobode gibanja in zloraba psihofarmakov, lahko najdete v: Rolf Hirsch (2005): Aspekte zur Gewalt gegen alte Menschen in Deutschland (Vidiki nasilja nad starejšimi v Nemčiji), v: Bewährungshilfe 2/2005, str. 149-165. ( 12 ) Görgen, 2005a (glej opombo 9). 2.6 Analiza in predlogi EESO 2.6.1 Grdo ravnanje s starejšimi je nesprejemljivo, ne glede na to kje in v kakšnem obsegu se pojavlja, zato se ga ne sme več zanemarjati. Odbor poziva predsedstva Sveta EU, Evropsko komisijo in nacionalne vlade, da uvedejo ukrepe za obravnavo vzrokov grdega ravnanja, da bo starejše prebivalstvo zaščiteno tako doma kot v ustanovah. ( 13 ) Drugo poročilo zdravstvene službe nemških zavodov za zdravstveno zavarovanje o kakovosti ambulantne in stacionarne nege iz leta 2007 (Qualität in der ambulanten und stationären Pflege) je pri 10 % pregledanih bivajočih v ustanovah ugotovilo slabo zdravstveno stanje in s tem nezadostno nego http://presseportal.de/pm/57869.
16.2.2008 C 44/113 2.6.2 Predlogi EESO so usmerjeni zlasti na naslednja področja: vzroke grdega ravnanja s posebnim poudarkom na stresu, ki ga doživljajo svojci, ki negujejo, in podpori, ki jo prejemajo; 2.6.2.1 Razsežnost človekovih pravic v kolikšni meri se na področju zaščite starejših upošteva Listina Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah; Listina Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah (podpisana 7. decembra 2000 v Nici) v členu 25 priznava in spoštuje pravico starejših do dostojnega in samostojnega življenja ter sodelovanja v družbenem in kulturnem življenju. EESO meni, da je treba za dosego tega nujno spremeniti naš pogled na starejše. Bolj se je treba posvetiti pojavu diskriminacije starejših, v katerem pogosto tiči vzrok za grdo ravnanje s starejšimi, ki potrebujejo nego. Izziv bi moralo biti vključevanje starejših v družbo in dojemanje njihove nege kot skupne naloge družbe. Odbor poudarja, da imajo starejši pravico živeti, kjer želijo, ne da bi jih moralo biti strah, da se jim bo zgodilo kaj hudega, ter da je diskriminiranje starejših nesprejemljivo. Listina Evropske unije o temeljnih človekovih pravicah mora zagotavljati zaščito starejših, ne glede na to, v katerem okolju živijo. v kolikšni meri so v državah članicah razviti standardi za nego starejših ter kako jih države članice spremljajo in nadzorujejo. 2.6.2.3 Odpravljanje tabujev in ozaveščanje Odbor poziva nacionalne vlade, da uvedejo ukrepe in povečajo ozaveščenost o grdem ravnanju s starejšimi s pomočjo nacionalnih medijskih kampanj, ki morajo praktično podpreti javne in zasebne ustanove, da bi odpravili tabuje o grdem ravnanju s starejšimi. Odbor ugotavlja, da imajo mediji vplivno vlogo pri spreminjanju ozaveščanja javnosti, ter poudarja, da morajo izvajati dobro politiko obveščanja in to temo obravnavati konstruktivno. Odbor poudarja, kako pomembno je, da imajo starejši možnost izbirati, kje bodo živeli, ob upoštevanju obsega podpore, ki jo potrebujejo. Odbor zato poziva nacionalne vlade, da razvijejo različne oblike nastanitve in podpore, ki bodo ustrezale starejšim osebam, ki živijo doma, v okviru nadzorovanega bivanja, v domovih za ostarele ali domovih za nego bolnikov. Starejši morajo imeti možnost brez strahu prijaviti pojave grdega ravnanja in izraziti svoje skrbi. To velja tudi za njihove svojce in druge negovalce, ki morajo imeti na voljo možnosti, da izrazijo svoje mnenje in skrbi, ne da bi se morali bati maščevanja nad svojim sorodnikom ali posledic za svoj položaj ali varnost zaposlitve. Treba je zagotoviti zaupno in učinkovito reševanje takšnih prijav. 2.6.2.4 Obveščanje, ozaveščanje, usposabljanje in preprečevanje Odbor poziva nacionalne vlade, da uvedejo naslednje ukrepe: izboljšati informiranja starejših in njihovih sorodnikov o grdem ravnanju s starejšimi; zagotoviti, da lahko poklicni negovalci brez nevarnosti prijavljajo pojave grdega ravnanja s starejšimi, ter jim ponuditi ustrezno svetovanje in podporo; 2.6.2.2 Izboljšanje podatkov in potrebe po raziskavah Odbor predlaga izvedbo dodatnih, poglobljenih raziskav v vsej EU za oceno obsega grdega ravnanja s starejšimi, pri čemer je treba ugotoviti: splošno stopnjo razširjenosti grdega ravnanja s starejšimi ter oblike grdega ravnanja v domači in institucionalni negi; zagotoviti zadostno usposabljanje o prepoznavanju grdega ravnanja in postopkih ravnanja za vse zdravstvene in negovalne delavce ter policijo; zagotoviti, da bodo mreže ustanov zdravstvenih in socialnih storitev lahko nudile centre za nujni sprejem, podporne skupine ter neodvisne in zaupne telefonske svetovalne službe; ustrezno informirati svojce, ki negujejo, o simptomih in napredovanju bolezni, kot je demenca, s čimer se zagotovi, da svojci resnično razumejo, kakšen obseg nege bi lahko bil potreben, ter nuditi ustrezno podporo, vključno z usposabljanjem;
C 44/114 16.2.2008 svojcem, ki negujejo, zagotoviti dostop do ustreznega dnevnega varstva, nadomestne oskrbe v času dopustov in zdravstvene podpore, da se ublaži stres morebitne neprekinjene nege; družinskim članom tako moškim kot ženskam omogočiti prekinitev kariere, da bi se lahko posvetili negi, ne da bi to škodilo njihovim možnostim zaposlitve; Proizvodi in storitve s področja informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) bodo številnim starejšim ljudem omogočili, da živijo dlje na kraju, ki jim je najbolj všeč, ter tako ohranijo samostojnost in visok življenjski standard. IKT jim lahko pomaga pri opravljanju vsakdanjih stvari in jo je mogoče po potrebi uporabiti za spremljanje njihovega zdravja in dejavnosti ter s tem zmanjšati potrebo po institucionalni negi. IKT bo okrepila varnost starejših, jim zagotovila dostop do socialnih in zdravstvenih storitev in nujnih služb ter jim s tem omogočila, da še naprej živijo v veliki meri neodvisno, samostojno in dostojno. 2.6.2.5 Oblikovanje mrež Odbor poziva nacionalne vlade, da ustanovijo mreže različnih ustanov in s tem zagotovijo sodelovanje, usposabljanje in sistematično izmenjavo informacij ( 14 ). 2.6.2.6 Institucionalizirano spremljanje nege Odbor poziva države članice, da ustanovijo ustanove za spremljanje in nadzorovanje na visoki ravni, ki bodo zagotovile visokokakovostne storitve za starejše na podlagi razumljivih in javno dostopnih negovalnih standardov. Te ustanove morajo biti pooblaščene za izvajanje ukrepov za odpravo pomanjkljivosti, katerih rezultati morajo biti javno dostopni. 2.6.2.7 Povečanje odkrivanja grdega ravnanja Odbor poudarja, da je treba znatno okrepiti diskretno odkrivanje grdega ravnanja s starejšimi v domači in institucionalni negi, pri čemer morajo sodelovati ustrezne ustanove. Ljudem je treba zagotoviti, da se lahko zanesejo, da bo vsako prijavljeno grdo ravnanje obravnavano in da se bo ustrezno ukrepalo. Takšen postopek bi lahko vključeval tudi posredovanje policije ali sodišča. V Bruslju, 24. oktobra 2007 Predsednik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora Dimitris DIMITRIADIS ( 14 ) Primer za to je publikacija pobude iz Bonna proti nasilju v starosti (Bonner Initiative gegen Gewalt im Alter Handeln statt Misshandeln e.v.) Alte Men schen in Not Wir können helfen (Starejši v stiski lahko jim pomagamo), informacijska brošura, Bonn, 2006. Informacije o tej in drugih pobudah lahko najdete tudi na spletni strani International Network for the Prevention of Elder Abuse (www.inpea.net).