pretrganih dobaviteljskih verigah imamo možnost, da uveljavimo naše konkurenčne prednosti (fleksibilnost, kratki dobavni roki, širok

Posel in denar Evropska komisarka za konkurenco in izvršna podpredsednica komisije Margrethe Vestager pravi, da»nimamo težav s tem, če bi države imele deleže v domačih podjetjih.«še posebno če bi bilo to nujno, da bi preprečili morebitni kitajski prevzem podjetij. Vlagatelji so dobrodošli, da poslujejo v Evropi, vendar ne na podlagi neenakih pogojev. stran 12 Priložnosti epidemije Savdski sklad kupuje»okužena«podjetja Leto 22 v negotovosti Foto Jože Suhadolnik Čeprav se je cena nafte znižala, ima Savdska Arabija v svojem državnem investicijskem skladu zbranih 32 milijonov dolarjev kapitala. Ker so se zaradi nastale gospodarske krize znižale tudi borzne vrednosti številnih korporacij, ki so prisiljene omejiti poslovanje, je to tudi priložnost za diverzifikacijo naložb bogatih vlagateljev. Savdijci so v zadnjem času povečali svoje deleže v upravljavcu turističnih križark Carnival Cruises, nekaterih zahodnih naftnih družbah, kot so Royal Dutch Shell, Total in Repsol, kupili pa so tudi angleški nogometni klub Newcastle United. D. Vi. Kita jska Največji izvozniki Pripravili smo lestvico vodilnih podjetij, ki svoj trg iščejo v tujini Prvi gospodarski krč po letu 19 Foto Reuters Kitajsko gospodarstvo se je zaradi ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa v prvem trimesečju zmanjšalo za 6,8 odstotka, je objavila tamkajšnja vlada. Padec je nižji od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali več kot osemodstotnega. To je sicer prvi padec po letu 19, odkar Kitajska objavlja četrtletne rezultate. Gospodarsko gibanje v drugem največjem svetovnem gospodarstvu je v prvem četrtletju zaznamovalo zaprtje tovarn in drugih podjetij, s čimer je oblast želela omejiti izbruh koronavirusa, ki se je v državi pojavil konec prejšnjega leta. Zaradi virusa je na Kitajskem po uradnih podatkih umrlo več kot 33 ljudi, okuženih pa je več kot 82.3 državljanov. Celoleten padec je Kitajsko nazadnje prizadel leta 1976 v času kulturne revolucije. P. D. Snopič ureja pd@delo.si naklada: 22.3 Rast izvoza se je še februarja nadaljevala v trendu iz preteklih let, dosegla je 11,7 odstotka v primerjavi z istim mesecem lani. Leta 219 so slovenska podjetja na tuje prodala za 33,5 milijarde evrov blaga, kar je bilo največ do zdaj. Ta trend rasti v gospodarskih panogah, ki so med drugim omogočile razmeroma hitro okrevanje po globalni finančni krizi /29 pa je marca prekinila nova kriza. Epidemija covida-19 je ves svet postavila v karanteno, kar je prizadelo številne vidike poslovnega življenja.»kriza je priložnost za resnične spremembe. V razmerah drastičnega zmanjšanja povpraševanja in pretrganih dobaviteljskih verigah imamo možnost, da uveljavimo naše konkurenčne prednosti (fleksibilnost, kratki dobavni roki, širok proizvodni program, dober servis kupcem) in si s tem razširiti nabor kupcev, vstopiti v druge tržne niše. Vsekakor leta 22 ne pričakujemo ponovitve rezultatov preteklih let, vendar tudi preživetje podjetja ne bi smelo biti ogroženo,«je povedal Jani Jurkošek, glavni direktor Štore Steel. Nagovorili smo ga v anketi, s katero vsako pomlad preverjamo»utrip«izvoznega sektorja. Letos se je s podatki odzvalo 11 podjetij. Lansko leto je bilo (skoraj) za vse zelo uspešno, mnogi so močno povečali izvoz tudi v prvih dveh mesecih letos. Covid-19 je večini prekrižal načrte, zdaj se ukvarjajo s tem, kako bi kar se da omejili škodo.»v okviru ukrepov za premagovanje krize bomo storili vse, da dolgoročno zadržimo vsa delovna mesta. Morda bomo kratkoročno prisiljeni nekoliko zmanjšati število zaposlenih, a to le v najnujnejšem primeru. Zato poskušamo v tej fazi pridobiti čim več novih poslov, ki bi nam zagotovili delo v krizi. Ta za avtomobilsko industrijo šele prihaja. Naša ocena je, da bo letošnji padec prodaje od 2do 3-odstoten,«je skrbi mnogih povzel Radovan Žerjav, izvršni direktor podjetja Var iz Gornje Radgone. stran 5 Izvoz je zdaj pomembnejši kot leta V krizi Virus, ki je prizadel ves svet, lahko prodajo na tuje zniža za tri desetine»jasno je, da tudi v naši industriji lahko pričakujemo večji upad izvoznega povpraševanja. Ne smemo pozabiti, da je Slovenija pod veliko večjim udarom tudi v pomembnih storitvenih sektorjih, povezanih s turizmom, trgovino, logistiko, rekreacijo. V tem smislu so napovedi o 3-odstotnem pričakovanem upadu izvoza letos kar realistične,«pravi Aleš Burger, ekonomist, ki predava na FDV. Vprašali smo ga, kaj gospodarski šok, ki ga je sprožila epidemija covida-19, prinaša slovenskim izvoznim podjetjem. Mnoga so bila pod pritiskom že prej, saj delujejo v avtomobilski industriji, ki je upad povpraševanja beležila že lani, čeprav iz drugih vzrokov.»če naredimo primerjavo z letom 29, ko se je začela prejšnja recesija, je bil globalni upad BDP le,1 odstotka. Takrat je globalna trgovina realno upadla za 11 odstotkov. V Sloveniji se je leta 29 izvoz znižal za 17 odstotkov. Poleg tega je leta izvoz predstavljal 65 odstotkov slovenskega BDP, zdaj je ta delež 75-odstoten. Tudi dodana vrednost v BDP, ki jo prinese izvozni sektor, se je z 38 odstotkov leta zvišala na 45 odstotkov. Izvozni sektor je zdaj pomembnejši, kot je bil leta, s tem da WTO v sedanji krizi napoveduje precej večji padec trgovine med 13 in 32 odstotki,«pravi Burger. In dodaja: pretrgane dobaviteljske verige se bodo najlaže obnovile, če bo prizadetim podjetjem pomagala tudi država. stran 2 Globalni BDP je leta 29 v krizi upadel za le,1 odstotka, letos bo ta padec precej večji, ugotavlja Anže Burger. Foto Jure Eržen

2 Globalizacija bo regionalna, mogoče pa š Kriza, ki spreminja Kratkoročna posledica covida-19 bo tudi upad svetovne trgovine, za čas po njej pa bodo mednarod koder se je kriza razširila po svetu, zdaj je nenadoma prizadet ves svet. Sedanja kriza je drugačna, ker je nenadoma prizadela ves svet. Kako se na krizo, ki je nastopila tako nenadno in globoko, lahko prilagodijo podjetja, kakšne možnosti imajo? Možnosti so vsekakor manjše in ožje, ker ni mogoče, da bi se podjetja kot v prejšnji krizi preusmerila na trge, ki so še imeli rast. Današnja kriza zahteva drugačno usmeritev. Mogoče bodo morala počakati, da bo v večini sveta pandemija minila in da bodo ukrepi držav pomagali premostiti najhujše udarce. Reševalni paket vlade lahko prepreči tudi val stečajev in odpuščanj. Dodatna likvidnost gospodinjstev in podjetij bo pomagala pri okrevanju.»po izkušnjah iz preteklih recesij je največji upad naročil in svetovne trgovine v sektorjih, ki imajo najbolj globalizirane verige vrednosti, kot so elektronski in avtomobilski. Ta dva sta najbolj trpela med prejšnjo recesijo in sta tudi najobčutljivejša za motnje v verigah vrednosti,«pravi Anže Burger, predavatelj ekonomskih predmetov na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Iz teh dejavnosti so tudi nekatera najpomembnejša slovenska izvozna podjetja, ki so zaradi prekinitve preskrbe z nekaterimi polproizvodi morala proizvodnjo zmanjšati ali ustaviti. Mnoga še ne vedo, kdaj jo bodo lahko nadaljevala in kaj jim bo prinesla nova gospodarska kriza. Pred kratkim se je napovedim, da bo kriza, v katero nas je pahnil covid-19, globlja od finančne pred desetimi leti, pridružila tudi projekcija IMF. Kakšne bodo v resnici gospodarske posledice? Slovenski izvozniki bodo svoje priložnosti našli tudi, če se bo globalizacija omejila na Evropo, je prepričan ekonomist Anže Burger. Foto Jure Eržen Take ocene so precej nezanesljive, tudi zato, ker smo šele nekje v sredini epidemije, če gledamo svet kot celoto. Napovedi gospodarske rasti so nezanesljive že v običajnih okoliščinah. Umar je v svoji zadnji napovedi, ki je bila marca, v prilogi navedel analizo ocen točnosti napovedi za tekoče in prihodnje leto. Za najnatančnejšo napoved v zadnjem času se je izkazala prav Umarjeva, pa še pri tej je bila povprečna absolutna napaka za tekoče leto ena odstotna točka, za prihodnje leto pa dve odstotni točki. V kriznih razmerah pa je to še veliko bolj negotovo. IMF je ocenil, da se bo gospodarska aktivnost v svetu zmanjšala za tri odstotke, v evroobmočju pa za 7,5 odstotka. Napoved Fitcha je, recimo, boljša, Goldman Sachsova SPLET INFORMACIJ IN PRILOŽNOSTI ZA IZVOZNIKE www.izvoznookno.si Javna agencija SPIRIT Slovenija izvaja vrsto aktivnosti, ki slovenskim izvoznikom omogočajo lažje in učinkovitejše poslovanje v tujini. Na spletnem portalu za slovenske izvoznike www.izvoznookno.si vam zagotavljamo aktualne informacije o izvoznih trgih in priložnostih. Z mrežo ekonomskih svetovalcev in slovenskih poslovnih klubov v tujini ponujamo nasvete in pomoč pri poslovanju na tujih trgih. V okviru programov usposabljanja za mednarodno poslovanje vas opremimo z znanjem in veščinami, s katerimi pripravite in uresničite izvozno strategijo. Na sejmih, dnevih dobaviteljev, b2b dogodkih in gospodarskih delegacijah vam omogočamo, da se predstavite pravim poslovnim partnerjem in pridete do pravih poslovnih kontaktov. S finančnimi spodbudami se lahko ugodneje predstavite na sejmih, digitalizirate in transformirate poslovanje vašega podjetja, okrepite trženje vaše blagovne znamke v tujini in razvijete poslovne modele za lažje vključevanje v globalne verige vrednosti. Vse informacije o storitvah za slovenske izvoznike najdete na spletnem portalu www.izvoznookno.si, kjer se lahko prijavite na brezplačno obveščanje o aktualnih novicah s tujih trgov, dogodkih in finančnih spodbudah javne agencije SPIRIT Slovenija, ali nam pišete na elektronski naslov izvoznookno@ spiritslovenia.si. Najnovejše informacije o ukrepih za podporo gospodarstvu za blažitev posledic vpliva COVID-19 lahko podjetja pridobite na spletni strani www.spiritslovenia.si/koronavirus. Naročnik: SPIRIT Slovenija, javna agencija. Financira Ministrstvo Republike Slovenije za gospodarski razvoj in tehnologijo. pa slabša. So pa vse napovedi upadanja BDP precej skladne s prvimi indikatorji, ki jih lahko opazujemo gibanjem svetovne trgovine, sentimentom nabavnih menedžerjev ali borznih indeksov. Globalno gledano vsi kažejo na precej večji upad gospodarske aktivnosti, kot smo ga imeli na začetku recesije v letih in 29. Takrat je bila koncentracija problema v ZDA, od Se vam zdi realistično pričakovanje, da bomo imeli še mesec popolnega zastoja, potem pa bi se v doglednem času stvari normalizirale na raven, kjer so bile prej? Mislim, da je. Ravno spremljamo napovedi držav kot,, ki bodo že začele postopno sproščati omejevalne ukrepe, tudi Slovenija že govori o tem. Počasi prihajajo tudi zdravila za blaženje simptomov covida-19, precej bolje pa bomo bolezen obvladovali, ko bo pripravljeno cepivo, to pa bo čez leto in pol do dve leti. Če bi večina držav kmalu prešla v običajnejši način delovanja, bi prišlo tudi do relativno hitrega odboja iz recesije. Gotovo pa bo trajalo nekaj mesecev, da se spet vzpostavijo regionalne verige vrednosti. Če nič drugega najmanj en mesec traja, da pride ladja s Kitajsko v Evropo. Takim zastojem se ne bo mogoče izogniti. Noži za reciklažo so prodajna uspešnica Niša TRO rezalna orodja sodi med vodilne proizvajalce industrijskih nožev v Evropi Industrijski noži izdelki, ki so usmerjeni v različne panoge s posebnimi potrebami po nožih, so dejavnost, ki raste.»največji dosežek našega izvoza lani je prodaja na trge Afrike, kjer se industrija v različnih panogah hitro vzpenja. Prodajamo v Južni Afriki, Nigeriji in Ugandi in pričakujemo nadaljnjo širitev prodajnih aktivnosti,«je povedala Mojca Kozjak Kos, vodja komerciale v podjetju TRO s Prevalj. Družbe, ki izvaža v 54 držav, kriza, povezana s covidom-19, (za zdaj) ni prizadela.»največji del proizvodnega programa so izdelki za industrijo reciklaže, ki se je sedanja epidemija ni dotaknila tako kot avtomobilsko industrijo. Naši glavni kupci so proizvajalci reciklažnih strojev ter njihovi končni uporabniki, ki izdelke še potrebujejo, saj se predelava odpadkov nadaljuje. Se pa spopadamo z nekoliko počasnejšim odločanjem kupcev za obnovo zalog nožev. Danes je seveda težko napovedati, kaj se bo zgodilo čez nekaj mesecev, a skoraj gotovo bomo tudi mi občutili zmanjšanje števila naročil. Dobava materiala zdaj še poteka nemoteno, prav tako tudi naša proizvodnja,«je še pojasnila. D. Vi. Krožni noži se uporabljajo pri recikliranju gume in podobnih materialov. Foto TRO

še intenzivnejša dno delujoča podjetja verjetno skrajšala svoje dobavne verige Koliko pa lahko vlade in centralne banke premagajo šok z ukrepi, ki jih pripravljajo? Ekspanzivni fiskalni in monetarni ukrepi kratkoročno ne morejo preprečiti zmanjšanja gospodarske aktivnosti. Bodo pa zelo koristni po tem, ko se bodo začele sprostitve omejevalnih ukrepov. Trenutno zaradi neposredne prepovedi obratovanja nekaterih panog, kot so gostinstvo, turizem, maloprodaja, ne moremo preprečiti padca potrošnje in proizvodnje. To bi bilo tudi v nasprotju z namenom ukrepov, s katerimi se poskuša preprečiti širjenje virusa. Ko pa bomo spet začeli zaganjati gospodarstvo, bo dodatna likvidnost gospodinjstev in podjetij, ki jo zagotavljajo ukrepi na državni ravni, gotovo pripomogla k hitrejšemu okrevanju. Reševalni paket, ki ga je sprejela vlada, lahko prepreči tudi val stečajev in odpuščanj, seveda pod pogojem, da pandemija ne bo trajala še več kot mesec ali dva. Ne morejo pa, žal, nacionalni ukrepi preprečiti vpliva zunanjih šokov. Za Slovenijo, na primer, v tako pomembnih trgovinskih partnericah, kot je Italija. Tudi glede zastojev v globalnih verigah vrednosti takšni nacionalni ukrepi niso učinkoviti. Ena od lekcij prejšnje krize je bila, da si je svetovna trgovina relativno hitro opomogla, a je rast ostala na nižji ravni. Smo zdaj v položaju, ko se dosežena raven globalizacije ne bo vzpostavila nazaj? Mislim, da je ta teza kar pravilna. Do leta je globalizacija dosegla vrhunec. Potem je zaradi velike recesije sledil padec svetovne trgovine, vse od leta 21 pa rast trgovine ni bila nikoli tako visoka, kot je bil trend pred recesijo. Pričakujem, da se bo umirjanje teh rasti še nadaljevalo. Tu je več dejavnikov. Podjetja so ugotovila, da lahko do skrajnosti optimizirane dobaviteljske verige v primeru močnega šoka hromijo proizvodnjo, tveganja so visoka, zato bodo, kolikor se da, del dobaviteljev preselila in začela te procese izvajati bliže domačemu trgu, mogoče tudi bolj avtomatizirano. S tem bodo razpršila tveganja. Drugi dejavnik je visoka rast plač v državah v razvoju, na čelu s Kitajsko, Indijo, kjer je bila letna rast plač tudi 15-odstotna. S tem so te dežele postale manj privlačna lokacija za delovno intenzivne panoge. Evropskim podjetjem se s tem vse manj izplača seliti proizvodnjo zaradi nižanja stroškov. Verjetno bodo to proizvodnjo zdaj preselila bliže. Ta proces se na Ki- Če bo večina držav kmalu prešla v običajnejši način delovanja, bo sledil tudi relativno hiter odboj iz recesije. Humanistika in družboslovje interdisciplinarni doktorski študijski program INFORMATIVNI DAN 6. maja 22 ob 16. uri videokonferenca KONTAKT: doctoralstudies@fdv.uni-lj.si www.fdv.uni-lj.si tajskem dogaja že dlje časa. Njihova bazična bilanca, skupni presežek na tekočem računu in neto pritoki tujih neposrednih investicij, je leta znašala 16 odstotkov BDP, do lani pa je padla na samo 1,5 odstotka BDP. Tretji razlog pa vidim v rastočem protekcionizmu in zlorabah intelektualne lastnine, ki jih zaznavajo evropska podjetja na Kitajskem in v drugih državah v razvoju. Mislim, da bodo zaradi teh razlogov globalne verige vrednosti postale bolj regionalne, kot so bile do zdaj. Globalizacija se bo umirila in se bolj koncentrirala v regijah. ZDA bodo ena regija, Evropa bo ena regija, Azija bo regija. Če bo Evropa ena od povezanih regij, to za slovenska podjetja ne pomeni nujno nepremagljivega šoka, saj so večinoma že vpeta v evropske verige? Ne, ne pomeni. Glede na to, da smo relativno manj razvit prostor, bomo mogoče celo pridobili kakšne posle, ki so zdaj na Kitajskem. To bi se lahko zgodilo. Potem vidite potencial, da se delež zunanje trgovine v BDP še povečuje in da naš razvoj še lahko gradimo na izvozu? Ja, vsekakor. Znotraj Evrope in drugih regij bodo povezave še močnejše kot do zdaj. In to je za državo v taki regiji priložnost za še več izvoznih tokov. Globalizacija bo še obstajala. Bo bolj regionalna, a mogoče še intenzivnejša. Ameriški študiji Analiza politik Balkanski študiji Diplomacija Družboslovna informatika Družboslovna metodologija Etnični in migracijski študiji Evropske študije Globalizacijski študiji Javna uprava Komunikologija Kulturologija Medijski študiji Mednarodni odnosi Novinarske študije Obramboslovje Odnosi z javnostmi Okoljske in prostorske študije Organizacijsko kadrovske študije Politologija Razvojne študije Religiologija Socialna in politična antropologija Socialna in politična psihologija Sociologija Študije vsakdanjega življenja Študiji spola Tržno komuniciranje Varnostne študije Vojaške družboslovne študije Statistika Varstvo okolja 3 Preden bo bolje, bo najprej slabše Preobrat? Številni izvozniki so prodajne načrte precej znižali, rast pričakujejo najprej konec leta Foto Jože Suhadolnik Letošnje drugo četrtletje utegne podjetjem prinesti najresnejšo preizkušnjo.»na obrat krivulje rasti evropske ekonomije lahko računamo šele v jeseni, okrevanje in vrnitev na že doseženo pa bo lahko trajalo tudi leto ali dve,«je ocenil Srečko Štefanič, predsednik družbe Melamin.»Krizo bomo poskušali preživeti predvsem s fokusiranjem na programe, ki so pomembni za delovanje držav EU in normalno življenje njihovih prebivalcev, to so proizvodi za lakarsko, papirno in živilsko industrija. Iščemo tudi priložnosti na področju zaščitnih sredstev, kjer je treba zagotoviti samopreskrbo tako na lokalni, regionalni in državni ravni kot na ravni EU. Naše hčerinsko podjetje SmartMelamine je namreč lahko eden redkih potencialnih proizvajalcev in dobaviteljev filtrirnega sloja za zaščitne maske v EU, vendar še poteka proces certificiranja tega materiala,«je opozoril na skritega aduta kočevskega podjetja. Da bo še slabše, preden bo šlo na bolje, je prepričan tudi Rado Čulibrk, direktor podjetja Niko Železniki.»Ni dvoma, da bo leto 22 slabše zaredi epidemije koronavirusa, pričakujem okoli deset odstotkov nižjo realizacijo. Najhujši bo drugi kvartal, saj so napovedi kupcev res slabe. Vsi sicer delajo, a precej manj kot bi sicer. Od 1. septembra letos pričakujem normalno poslovanje. Tudi za naslednja leta ne pričakujem kake velike krize. Življenje se bo normalno nadaljevalo,«je povedal. Povsem normalno bo šele leta 222 Tudi Marjan Pogačnik, glavni direktor družbe Iskra Mehanizmi, verjame, da bo leto 222 že povsem normalno leto z običajno rastjo ekonomije.»za preživetje krize bomo predvsem prilagodili interne stroške, po možnosti spremenili dogovore z bankami in si pomagali z vladnim paketom pomoči gospodarstvu. Naši načrti na področju izvoza so se v zadnjih mesecih letos zelo spremenili: od novembrske ocene o okoli sedemodstotni rasti, prek prve prilagoditve februarja, ko smo rast izključili, do sedanjih ocen, po katerih pričakujemo več kot dvajsetodsoten padec poslovanja v primerjavi z lani,«je pojasnil. V družbi Marles hiše, ki je proizvajala predvsem montažne domove, so prepričani, da si bo gospodarstvo v Evropski uniji opomoglo prej kot po veliki finančni krizi leta.»takrat se je kriza zgodila zaradi notranjih dejavnikov, saj se je nepremičninski trg tako rekoč sesul. Kriza zaradi covida-19 in z njo povezana blokada gospodarskih tokov pa je izzvana od zunaj in je prišla v času, ko je bila večina podjetij zaradi konjunkture v precej dobri kondiciji. Kljub temu se pridružujem ocenam, da bo gospodarstvo v EU doseglo raven izpred krize v tretjem četrtletju leta 223 in nič prej,«je povedal direktor Matej Vukmanič. Pomembne bodo priložnosti po krizi Razmeroma optimistično zrejo v prihodnost v podjetju Cleangrad, ki oblikuje in izdeluje tako imenovane čiste prostore. Tudi v sedanjih razmerah poslujejo dokaj normalno, saj tudi naročniki večinoma farmacevtska podjetja želijo, da se tekoči projekti zaključijo.»znotraj EU nemoteno dobavljamo proizvode, prav tako tudi v Indijo in Egipt,«je povedal direktor Jernej Zupančič.»V zvezi z epidemijo pričakujemo, da se bo potreba po naših izdelkih povečala, da se bodo standardi tudi v naših bolnišničnih prostorih dvignili in bomo pripravljeni na naslednjo epidemijo. Glede na investicije farmacevtskih podjetij pričakujemo rast prihodkov in povečan obseg dela. Načrtujemo za 15 odstotkov večjo prodajo od lanske,«je dodal. Dober občutek glede izvedbe že dogovorjenih projektov imajo tudi v podjetju Fragmat Tim, ki izdeluje izolacijske materiale za uporabo v gradbeništvu. So pa zadržani pri predvidevanju prihodnosti.»ta kriza se bo v vsej razsežnosti pokazala šele v drugi polovici leta. Vprašanje je, kaj bo z novimi projekti, tako podjetij kot fizičnih oseb. Prisotna bosta strah in negotovost, zato se bo del trga gotovo upočasnil. To se bo dogajalo na prav vseh trgih po vsej Evropi. Priložnost pa vidimo predvsem v izvozu pri partnerjih, ki so bili do zdaj vezani na samo enega dobavitelja, ki pa v sedanjih razmerah ni sposoben dobavljati blaga. Zaradi tega bodo nekateri kupci v svoj program gotovo vključili še dodatne dobavitelje iz drugih držav,«je povedal komercialni direktor Gregor Krajnik.

4 Kriza je zahtevala hitro reorganzacijo Izzivi Tudi podjetja, ki niso utrpela takojšnjega upada povpraševanja, so morala svoje delovanje prilagoditi Razmere so za vse izjemne, zato je pomemben partnerski odnos. Imamo tudi podjetja in dejavnosti, ki ne glede na epidemijo zmanjšanja povpraševanja (še) ne čutijo. Manjše povpraševanje po pekovskih izdelkih, večje po ribjih konzervah. V gradbeništvu računajo na pozitiven učinek subvencijskih ukrepov države.»ostajamo pozitivni, čeprav smo se morali hitro reorganizirati in kar najbolj prilagodili svoje delovne procese. Z našimi partnerji, dobavitelji in kupci smo ves čas v stiku. Drug drugega ažurno seznanjamo z dogajanjem in se agilno in prožno prilagajmo. Razmere so za vse izredne, zato vsi cenimo solidarnost in pravi partnerski odnos, ki smo ga razvili z dosedanjim zanesljivim in kakovostnim sodelovanjem. Gradbeni projekti, v katerih sodelujemo, še potekajo, zato se trudimo izpolnjevati vse pogodbene obveznosti. S tem ohranjamo visoko raven zaupanja v naše podjetje, povezanost s partnerji in prožnost poslovanja,«pravi Sabina Sobočan, direktorica Varisa iz Lendave. Nastop sedanje krize je bil presenečenje za veliko večino podjetij, a ne deluje na vse enako.»podjetja smo se v slovenskem in evropskem prostoru zaradi posledic epidemije covida-19 znašla v zelo podobnem položaju, smo se pa razlikovala po načinu in časovni dinamiki odzivanja na hitre spremembe v okolju. Razlike v odzivanju so nastale zaradi posebnosti v industrijah našega delovanja; nekatere industrije so se namreč že na začetku kriznega obdobja spopadle s velikim zmanjšanjem obsega poslovnih aktivnosti, nekatere pa v ta čas šele prihajajo,«ugotavlja Jože Kaligaro, direktor izdelovalca brusnih materialov Weiler Abrasives. Ponekod so se pretrgale verige Nekaterim panogam, predvsem v avtomobilski in elektroindustriji, so se Foto Tadej Regent Kovinskopredelovalna industrija je v sedanji krizi utrpela veliko motenj v organizaciji dela in prodaji. zaradi zastojev pri partnerjih drugod po svetu pretrgale dobavne verige.»avtomobilska industrija se je ustavila. Prodajni saloni so zaprli svoja vrata, hkrati z njimi so to storili tudi proizvajalci avtomobilov s svojimi tovarnami. Zniževanje proizvodnje se že pomika po dobaviteljski verigi navzdol. Naši neposredni kupci precej zmanjšujejo število naročil in več je tudi odpoklicev naših izdelkov. Temu že prilagajamo obseg proizvodnje. Pri izdelkih, ki niso vezani na avtomobilsko industrijo, pa večjega zmanjšanja števila naročil ne opažamo,«so povedali v koncernu Kolektor.»Proizvodni proces je zelo moten. Zaposleni v proizvodnji delajo z maskami in rokavicami, vzdržujejo medsebojno razdaljo in se izogibajo stikom tudi med odmori. Obstaja tudi nekaj strahu pred okužbo, zato ILIRIKA ONLINE Delo d.o.o., Dunajska 5, SI 159, 122115 Posebna ugodnost Ilirike Online za bralce Delovih edicij* 2 % POPUSTA PRI VODENJU TRGOVALNEGA RAČUNA V LETU 22 so pogoji za delo precej slabši kot prej, kar posledično vpliva na produktivnost in rezultate. Tudi delo od doma za režijske zaposlene, večinoma tudi za tiste, ki neposredno podpirajo proizvodnjo, ni enako učinkovito kot delo na lokaciji. A na nove pogoje dela se navajamo in ne zaznavamo povečanja odsotnosti. Marca so bila naročila ustrezna, tudi za april še vedno kaže v redu. Na predvideno krizo v dobavni verigi pa smo se odzvali že v zgodnji fazi. Konec februarja in v prvih dneh marca smo že močno povečali zaloge materialov in sestavnih delov, zato bomo do sredine aprila lahko nemoteno poslovali. Odvisni smo predvsem od dobaviteljev iz Italije, ki se počasi že vračajo na delo in obljubljajo, da bodo dobave po velikonočnih praznikih spet stekle,«so poročali iz družbe Danfoss Trata. Na udaru se je znašla tudi hrana V kratkoročno še težjem položaju so podjetja, katerih prodaja je neposredno vezana na trg široke potrošnje.»promet je padel za 55 do 6 odstotkov glede na isto obdobje lani,«so povedali v Pekarni Pečjak. Najbolj jih je prizadel upad v segmentu HoReCa in javnem sektorju, saj so med pekarnami vodilni v prodaji izdelkov za šole, prav tako so zanje pomembni hoteli in gostinstvo.»tudi posel s trgovci poteka v zmanjšanem obsegu, saj ljudje manj pogosto obiskujejo trgovine, mi pa večino izdelkov prodamo v dopeki,«so dodali. V Pivki Perutninarstvo so marca na domačem trgu zaznali upad naročil v gostinstvu, nekoliko pa se je povečalo število naročil trgovskih sistemov, večinoma za gotovo izdel- ke.»težave imamo pri izvozu svežega mesa, ki bi ga prodali v Italijo in Avstrijo, nekaj tudi na Hrvaško, zdaj pa ostaja za prodajo doma. Največ povpraševanja je bilo po konzervah Delamaris, in sicer najprej februarja več v tujini, marca pa več na domačem trgu,«so povedali. So pa tudi podjetja in dejavnosti, ki ne glede na epidemijo zmanjšanja povpraševanja (še) ne čutijo.»kupcem smo v tem času zagotavljali redno dobavo slovenskega cementa. Tudi z dobavami surovin in goriv nismo imeli težav. Povpraševanje v Sloveniji je začasno upadlo, vendar pričakujemo, da se bo prodaja cementa ob vladnem spodbujanju gradbene aktivnosti spet stabilizirala. Investicije v gradbeništvo imajo največji pozitiven multiplikator za razvoj BDP,«je povedal Dejan Zwitter, član uprave Salonita Anhovo.»Za nami je odlično prvo četrtletje, kriza je udarila sredi marca in zdaj opažamo nekoliko večjo previdnost podjetij pri investiranju v novo tehnologijo,«so povedali v podjetju Euro Plus, ki pod blagovno znamko Nice Label zagotavlja napredne tehnološke rešitve za označevanje izdelkov.»za ocene, kaj lahko pričakujemo v preostanku leta, je še prezgodaj. Za čas negotovosti smo se dobro pripravili, preverili smo več scenarijev ter naredili ustrezne rezerve za problematično obdobje. Glede izvoza ne pričakujemo večjih odstopanj od našega običajnega deleža izvoza v skupni prodaji, torej bomo med 97 in 99 odstotki prihodkov ustvarili zunaj Slovenije, možno pa je, da se bo nekoliko spremenil vrstni red držav, v katere izvozimo največ,«so še dodali. Preko video identifikacije odprite svoj trgovalni račun kar od doma in pristopite k spletni trgovalni platformi Ilirika Online za hitro, enostavno in pregledno trgovanje na svetovnih borzah. Do uporabnika prijazna trgovalna platforma: brezplačna uporaba dostopna na telefonu, tablici ali na računalniku trgovanje na vseh najpomembnejših svetovnih trgih brez minimalnega pologa za odprtje računa in minimalnega stanja na računu finančni koledar pregledna analitska orodja 24-urni dostop preprosta uporaba/oddaja naročil *Bralci lahko uveljavljajo ugodnost tako, da pred postopkom odpiranja trgovalnega računa pošljejo kodo DELO2 na elektronski naslov lidija.muha@ilirika.si. Dodatne informacije na www.ilirika.si.

5 Največji slovenski izvozniki v letu 219 izvoz v tisočih evrov delež izvoza v prodaji (%) skupaj 25 57. Niko Železniki 21 58. Predilnica Litija 1 59. Skupina Cetis 89. 32 85.78 18.96 238.74 34.544 31.595 6.684 1 5.4 sedež podjetja delež izvoza v prodaji (%) skupaj v EU na druge trge v Evropi 1. Revoz Novo mesto 98 1.769.49 1.769.49 Francija 79 56. Žito* 2. Skupina Lek 97 1.475.557 645.645 8.377 551.534 7 3. Skupina Krka Novo mesto 1.396.75 4. Skupina Gorenje Velenje 1.115.57 689.355 34.59 121.626 5. Impol Slovenska Bistrica 96 653. 5. 36. 6. Skupina SIJ 85 648.98 454.2 7. Koncern Kolektor Idrija 6 33.984 8. BSH Hišni aparati Nazarje 9. LTH Castings Škofja Loka Kidričevo podjetje/skupina 1. Talum delež v izvozu (%) v EU na druge trge v Evropi na trge zunaj Evrope 34. 33.265 22.723 8.72 Litija 98 32.515 3.426 Celje 31.465 6. Varis Lendava 99 31.3 61. Intra Lighting Miren 57.71 24 62. Riko 23.8 18 87 63. REM 3.7 1.7 69 266.58 25.267 55.982 5.312 19 157.378 24.626 11. TAB Mežica 256.88 12. Skupina Hidria 9 236.621 215.867 4.62 13. AquafilSLO 1 217.1 217.1 14. Količevo Karton Domžale 93 161.145 11.582 32.779 15. Unior Zreče 9 156.982 143.489 5.619 16. Cinkarna Celje 153.768 122.772 17. Iskraemeco Kranj 97 144.823 97.36 na trge zunaj Evrope najpomembnejši trg Rusija podjetje/skupina sedež podjetja najpomembnejši trg delež v izvozu (%) Italija 1.822 29 24 1.85 Italija 25 26.356 4.6 75 29.6 21.8 4.1 3.7 69.571 4.324 24.247 Belorusija 74 Trebnje 71 25.681 23.877 1.67 197 41 64. Tajfun Planina Planina pri Sevnici 25.523 21.59 2.768 1.246 46 65. Adles Grosuplje 96 24.687 22.95 1.352 384 57 64 24.596 13.259 2.3 8.95 ZDA 34 74.83 Italija 11 66. Tosama Domžale 16.153 34 67. RLS Merilna tehnika Komenda 95 22. 4.9 2.931 15.53 Italija 68. Monter Dravograd Otiški vrh 2.62 19.13 82 967 41 26.784 Italija 26 69. Rotis Trzin 85 19.868 18.72 43 1.366 38 7.874 34 7. Tanin Sevnica 19.8 14.46 1.354 3.266 Italija 45 18.5 12.81 3 71. Mineralka Cerknica 98 18.83 16.459 1.316 37 55 26.797 2.72 72. TKO Murska Sobota 97 18.2 18.2 63 35 18. Domel Železniki 13.859 71.633 36.641 22.584 25 73. LIP Bled Bled 63 17.554 16.89 717 19. Akrapovič Ivančna Gorica 99 1.755 98.45 1.97.444 23 74. Omco Metals Slovenija Žalec 16.683 2. Skupina ETI Izlake 123.385.85 24.838 9.697 Poljska 22 75. Mercator-Emba Logatec 85 16.138 15.13 5 58 Poljska 21. Knauf Insulation Škofja Loka 8 121.2 15 76. Hyla 98 16.55 7.71 24 8.15 31 22. Skupina Calcit Stahovica 9 112.486 111.4 1.446 63 77. Saxonia-Franke Žirovnica 1 15.643 23. Danfoss Trata 111.525 11.82 973 47 Danska 87 78. Mebor Železniki 83 15.57 1.338 1.193 3.976 Poljska 15 24. Atlantic Droga Kolinska 64 15.516 49.138 42.451 13.6 4 79. Cleangrad Ljutomer 97 14.566 13.863 72 Belgija 53 25. Trimo Group Trebnje 89 97.6 76.13 13.82 7.11 12 8. Skupina Veplas Velenje 8 14.434 14.49 5 2 Poljska 63 85.585 5.3 3.17 81. NiceLabel (Euro Plus) Šenčur 99 14.32 8.4 554 4.986 ZDA 82. Mlekarna Celeia Petrovče 22 13.821 6.731 7.87 3 BiH 22 83. Marmor Hotavlje Gorenja vas 13.11 1.131 93 2.6 57 41 84. TRO - Rezalna orodja Prevalje 12.4 9.18 1.78 2.242 26 64 85. Marles hiše Limbuš 48 11.989 8.873 3.116 34 116 31 25 26. Skupina Cablex Tržič.84. Viapap Krško.871 75.43 13.2. Adient Slovenj Gradec 98.114.636 816 29. Skupina Iskratel Kranj 73 84.577 9.32 5.619 3. Iskra Mehanizmi Lipnica Kropa 83.197 76.641 3.7 31. Perutnina Ptuj Ptuj 45 79.2 49.153 3.253 56 26 86. TEM Čatež Velika Loka 67 11.149 6.5 4.118 32. Skupina Arcont Gornja Radgona 87 76.4 71.6 4.8 87. Fragmat Tim Laško 35 11.4 9.45 1.8 158 151 5.157 11.153 Italija 1.662 Švedska 69.655 Rusija 2.629 Nizozemska 33. Štore Steel Štore 67 75.74 74.796 35. INEA 86 1.831 5.674 Kitajska 38 34. Frutarom Etol Škofja vas 87 71.68 31.71 37.23 2.164 Srbija 11 89. Var Gornja Radgona 9.837 9.817 2 35. Weiler Abrasives Maribor 68.99 3.841 16.365 21.74 Švica 16 9. Koto 51 9.618 9.358 251 9 Madžarska 42 36. Ljubljanske mlekarne 36 66.614 47.862 13.16 31. SIQ 54 9.596 7.5 1.515 1.77 37. Elan Begunje 9 66.326 47.397 3.57 15.872 EU 71. Tajfun Liv Postojna 9.41 7.375 1.68 958 Francija 25 38. Goričane Medvode 65.249 42.44 3.425 19.421 Turčija 17 93. Roletarstvo Medle Novo mesto 36 9. 6.7 2.3 3 39. INCOM Ajdovščina 64.933 61.22 1.116 2.615 Vel. Britanija 22. Pivka Pivka 19 8.484 6.984 1.51 52 4. Silkem Kidričevo 64.4 51.966 7.468 4.57 95. Elvez Višnja Gora 48 7.37 7.24 11 174 Romunija 4 41. Steklarna Hrastnik Hrastnik 97 62.6 59.571 483 2.863 Italija 33 96. Duol inženiring Brezovica pri Lj. 89 7.62 2.838 4.224 Francija 15 84 61.19 37.997 6.897 16.296 Poljska 18 97. Gostol TST Tolmin 83 6.646 5.199 4 2.339 Indija 23 12.968 Italija 15 98. AJM Pesnica pri MB 26 5.311 4.531 76 21 8 99. ŽMLJ Prebold 5.3 247 4.783 Švica 84 42. ITW Appliance Components Tolmin 757 5.735 43. TKK Srpenica 89 61.86 36.813 11.34 44. Inotherm Dolenja vas 93 56.713 52.448 3.997 268 64 45. Fotona 1 55. 1.2 1.8 ZDA 2 1. Pekarna Pečjak Škofjlica 5. 46. Iskra 58 54.859 39.834 3.4 12.21 15 11. Jata Emona 6 4.699 2.326 2.115 257 BIH 44 47. Seven Refractories Divača 99 47.5 19.,.8 Rusija 43 12. Kopitarna Sevnica 58 4.595 3.344 1.251 35.615 1.8 98 4.573 1.365 355 2.853 Izrael 22 Belgija 36 48. KLS Ljubno Ljubno ob Savinji 42.7 49. Melamin Kočevje 86 42.684 37349 25 5. Farmtech Ljutomer 86 4.726 38.1 2.663 51. Poclain Hydraulics Žiri 38.657 31.74 1.364 52. Plama-pur Podgrad 82 38.26 33.426 53. Sibo G. Škofja Loka 36.5 54. Salonit Anhovo 48 36.8 55. Plastika Skaza Velenje 96 34.658 6.1 47 13. Trival Antene Mengeš 5.85 Italija 23 14. Isomat Mežica 4.511 4.37 24 7 15. Lek Veterina Beltinci 64 4.138 3.135 783 22 5.589 Italija 29 16. Delamaris Pivka 3.756 1.845 1.345 566 77 3.364 1.47 17. Tu-val Domžale 89 3.611 3.3 5 17 33. 2. 6.5 Vel. Britanija 22 18. Plastenka Radomlje 52 3.549 3.549 46 35.8 1. 84 19. Niro Steel Jesenice 8 2.834 2.2 54 55 3 Srbija 52 3. 1.6 53 Italija 2.46 O lestvici: Podatke o izvozu smo zbrali z anketo, ki smo jo posredovali približno 35 izvoznim industrijskim podjetjem. Nekatera podjetja podatkov ne želijo razkrivati zaradi svoje korporacijske politike, nekatera pa imajo zadržke, ker še niso pripravila revidiranih poslovnih izkazov za leto 219. 17 11. INEA RBT 25 68 216 *ocena izvoza Vir: podjetja

6 V sedanji krizi je»nekdo«nenadoma ugas Po covidu-19»sedanja kriza bo največji sprožilec prave digitalne revolucije. Vsaj v našem življenju. Svet se bo spremen Podjetja morajo organizirati strateški tim, ki se bo spopadel s krizo. Kratkoročno bo pomoč držav prišla prav, pozneje bo treba denar vrniti. Nihče ne ve, kako dolgo bodo sedanje razmere trajale in kakšna bo normalizacija.»poslovni modeli podjetij so se nenadoma zelo spremenili. Zdaj vsi, ki le moremo, delamo od doma, uporabljamo aplikacije, kot so teams, skype, zoom in podobne. Taki nenadni prehodi se prej niso dogajali. Odzivnost na trgu in pri operativnem organiziranju dela v podjetjih bo imela pomembno vlogo pri obvladovanju sedanje krize in tudi pozneje,«meni Domen Zadravec, partner v svetovalnem podjetju Ernst & Young Parthenon. Vprašali smo ga, kateri so največjih izzivi, ki jih je podjetjem prinesel koronavirus. Zaradi epidemije covida-19 deluje gospodarstvo upočasnjeno po vsem svetu. Na Kitajskem, kjer se je izbruh začel, postopno ukinjajo omejitve. Kaj se lahko iz teh izkušenj naučijo evropska podjetja? Kitajska se je zelo dobro odzvala, hitro in rigorozno so zaprli najbolj prizadeti del države. S tem so preprečili širjenje virusa, ki bi lahko povzročilo to, kar zdaj gledamo v Italiji, Španiji, Franciji, ZDA. Pokazalo se je, da je uravnavanje tega, kako dobro lahko izoliraš svoj zdravstveni sistem, povezano tudi s tem, kako obsežno lahko manevriraš s svojo ekonomijo. Če prvega nimaš pod nadzorom, potem je verjetno skoraj nemogoče usmerjati drugo. Kaj je torej nauk za podjetja? Tu je treba odgovore iskati širše. Podjetja in posamezniki čakajo na odzive držav. Razvite, kot so EU in ZDA, se s krizo lažje spopadejo, ker se lahko odzovejo z različnimi vrstami državnih pomoči in spodbudami centralnih bank. Na mikroravni pa morajo ukrepe sprejeti tudi podjetja sama. Organizirati morajo strateški tim, ki se bo spopadel s krizo. Vključeni morajo biti ključni ljudje v podjetju: uprava, prodaja, finance, kadroviki, IT. Zelo veliko podjetij se mora ukvarjati s tem, da bodo preživela. Kako dolgo bo trajala kriza, ne vemo, morda se bo celo ponavljala. Podjetja bodo morala zadržati svoje ključne ljudi in znanje. Naučiti se bodo morala manevrirati s preskrbnimi verigami, ki se, kot smo videli, lahko tudi hitro prekinejo ali ustavijo. Gotovo bodo morala tudi varčevati, zmanjšati stroške in zagotavljati likvidnost poslovanje. Ključno vlogo pri tem bodo imele banke. Kako bodo ukrepi držav koristna pomoč za podjetja, ki so v stiski? Ključen je hiter odziv in mislim, da je tempo kar primeren. Ukrepi, ki so sprejeti, gotovo pomagajo, pričakujemo pa tudi, kaj bodo še prinesli novi paketi. Fiskalno pravilo, ki smo ga imeli, so nekako odpravili in države se bodo lahko več zadolževale. To je kratkoročno in srednjeročno smiselno, dolgoročno pa bo treba izposojeno vrniti. Vemo tudi, da imajo v EU nekatere države večjo možnost zadolžitve, druge pa manjšo na jugu skoraj ni možnosti za dodatno zadolževanje. Na tem področju tudi ni skupne točke, na primer pri izdajanju skupnih obveznic. Verjamem, da bo ključno vlogo imela ECB, saj bo dolg na koncu»pristal«večinoma v njeni bilanci. Slovenija pa se bo najbrž dodatno odzvala z ukrepi, ki bodo pomagali pri likvidnosti gospodarstva. Vlada lahko, recimo, sprejme moratorij na odplačevanje posojil. Podjetjem to pomaga kratkoročno in srednjeročno. Dolgoročno pa jih bodo seveda morala odplačati, kar pomeni, da bodo banko spet zaprosila za novo posojilo. Banke Skupina Sij Certifikat po standardu za letalsko industrijo BLACKLINE V jeklarski družbi Sij Metal Ravne so lani opravili prve dobave nerjavnega specialnega jekla blagovne znamke Sinoxx nemškim, avstrijskim in angleškim kupcem dobaviteljem izdelkov in polizdelkov v letalsko industrijo. S tem so kot proizvajalci visokokakovostnih jekel za nišne trge dodali še visoko zahtevna jekla za letalstvo, ki imajo od tri- do petkrat višjo dodano vrednost v primerjavi s povprečnim klasičnim programom jekel. JE UNIKAT Fotona Z lepotnimi laserji na Kitajsko»Naš največji dosežek je bila vzpostavitev neposredne prodaje na Kitajskem z ustanovitvijo podjetja Fotona Beauty Light. Kitajska je drugi največji trg z največjo rastjo za estetske laserje na svetu,«je povedal Matjaž Lukač, predsednik uprave podjetja. Iskraemeco Števci iz Kranja na Nizozemskem NOV ARHITEKTURNI PRISTOP V MONTAŽNI GRADNJI INDIVIDUAL Linija Lumar BLACKLINE ponuja presežek sodobnega arhitekturnega oblikovanja, upoštevajoč najnovejše koncepte nizkoenergijske in okolju prijazne ekološke gradnje. T: 2 421 67 5 I: www.lumar.si Živi najbolje! Prihodnost je na trgu pametnega merjenja porabljene elektrike.»lani smo kljub že velikemu tržnemu deležu prodali rekordno število števcev na nemškem in nizozemskem trgu. Želimo si predvsem zagotoviti dobre odnose s ključnimi elektrodistribucijami, ki so podlaga za uspešno sodelova- Sedanja kriza bo največji sprožilec za pravo dig revolucijo, je prepričan Domen Zadravec. nje v projektih in nadaljnjo rast podjetja,«so povedali. Tu-val Novi ventil, ki ga je korona»zaprlakot razvojni dobavitelj smo sodelovali pri proizvodnji nove serije koaksialnih ventilov, ki so uporabni v širokem spektru industrij kemična, energetika, strojegradnja. V normalnih razmerah bi to lahko pomenilo do 3 odstotkov večji izvoz, a zaradi nastalih razmer se verjetno trženje in sprejetje na trgu za kakšno leto ali dve lahko zavleče. Upajmo na najboljše!«je povedal direktor Uroš Oven. Domel Kako ohladiti podatkovne centre?»z inovativno rešitvijo energijsko visoko učinkovitega motorja nam je uspelo vstopiti v svet podatkovnih centrov, kjer je za visoko zmogljive računalnike treba zagotavljati zanesljivo hlajenje. Naši motorji so tako vgrajeni v podatkovne centre in strežnike Facebooka, ki je referenca za prihodnje podobne projekte,«je poudaril predsednik uprave Matjaž Čemažar. D. Vi.

7 snil luč nil. Jutri bodo ljudje še vedno delali od doma. Nekaterim bo to všeč, drugi bodo tako ravnali zaradi stroškov«pa je najboljši možni? Nekateri so v tej zgodbi že veliki zmagovalci, nimamo samo poražencev. Vemo, da so poraženci trgovina na drobno, turizem, transport, logistika. V ZDA sta dva vodilna letalska prevoznika doživela močan osip tržne kapitalizacije. Na drugi strani imamo podjetje, kot je Zoom, platforma za komunikacijo. V nekaj tednih se je uporaba njihovih storitev tako povečala, da se je tudi borzna vrednost podjetja zvišala nad 3 milijard dolarjev. Čez noč je postalo večje od obeh letalskih družb skupaj! Vsaka večja kriza v zgodovini je povzročila prestrukturiranje gospodarske krajine. Bodo sedanji Bolečina je nadloga. poraženci to ostali trajno in sedanji zmagovalci lahko ohranijo pridobljeno pozicijo? To je težko napovedovati. Gotovo pa je, da bo sedanja kriza največji sprožilec prave digitalne revolucije. Vsaj v našem življenju. Svet se bo spremenil. Jutri bodo ljudje še vedno delali od doma. Nekaterim bo to všeč, drugi bodo tako ravnali zaradi stroškov. Kako se bodo spremenila razmerja med dejavnostmi, ki so v zastoju, in tehnologijami, ki omogočajo, da gospodarstvo vsaj v grobem deluje? Nekateri od zmagovalcev bodo ostali zmagovalci še nekaj časa, na primer Amazon, Zoom in podobni. Jutri bo to normalen način življenja. Ne samo za podjetja, tudi v zasebnem življenju bomo tako ugotovili. Glede sedanjih poražencev pa še vedno verjamem, da ljudje radi hodimo v restavracije, radi potujemo, se radi družimo. Mislim, da se bo velik del teh dejavnosti postopno normalizi- ral, potem ko bodo države začele sproščati omejitvene ukrepe. Ne bi bil presenečen, če bo sledil potrošniški boom, saj bodo predvsem mladi rekli, da je treba čas karantene nadomestiti. Kako pa se bodo na ta čas pripravljala podjetja? Ukvarjala se bodo tudi s tem, da bodo znala delovati v neznanem okolju z neznanimi parametri. Prej ti koncepti v podjetjih skoraj niso bili prisotni. Pozornost bodo namenila digitalni transformaciji, čeprav bodo morala biti zaradi pritiska na stroške previdna tudi pri investicijah. Okrepiti bodo morala»v hitro vrnitev, odgovor v obliki črke V, ne verjamem preveč. Prej se bo zgodila U-oblika, z okrevanjem v prihodnjem letu.«svojo likvidnost, imeti nadzor nad denarnimi sredstvi. Pripraviti se morajo za prodajo in novo operativno načrtovanje v negotovih okoliščinah. Se bo tudi napredovanje globalizacije upočasnilo? Verjamem, da bo za svetovno gospodarstvo bolje, če nadaljujemo v smeri, v kateri smo šli do zdaj. Je pa res, da smo se v finančni krizi pred desetimi leti delno že odmaknili od globalizacije. Marsikje v svetu so na oblasti voditelji, ki v ospredje postavljajo nacionalistične težnje in govorijo o samopreskrbi. Kriza, kot jo je sprožil covid-19, je lahko tudi voda na mlin takim razmišljanjem. Moramo pa razumeti, koliko miru in prosperitete, tudi zdravstvene, ne samo gospodarske, nam je prinesla globalizacija. Predvsem je pomembna za majhne države, kot je Slovenija. Mi moramo sodelovati, moramo imeti prijatelje, zmeraj bomo odvisni od nekoga drugega. Tudi živilska industrija izvaža www.nalgesin.si Hrana Od islandskega jogurta do lastne distribucije na pomembnih trgih Obvladajte jo, preden postane neznosna. Nalgesin S vsebuje natrijev naproksenat. Foto osebni arhiv Koliko časa pa lahko traja stanje z»ugasnjeno lučjo«, da nam bo uspelo spet zagnati gospodarstvo z znosnimi posledicami? Nihče od nas ne ve, kako dolgo bo vse to trajalo in kakšna bo normalizacija. V hitro vrnitev, odgovor v obliki črke V, ne verjamem preveč. Prej se bo zgodila U-oblika: nekaj časa v kriznih razmerah, prihodnje leto se bomo spet dvignili. To bi bilo optimistično. Prav tako ne verjamem v L-obliko, se pravi, da bi sledil dolgotrajen gospodarski zastoj. Približno vemo, od kod kriza prihaja, kaj je vzrok zanjo, koliko časa traja, da se ustavi. Pomembno vprašanje pa je, ali se izbruh virusa lahko ponovi. To bi pomenilo večkratni U ali W, in to dolgoročno ne bi bilo dobro. Upajmo, da se to ne bo zgodilo. Veliko je odvisno tudi od tega, ali bodo politični voditelji verjeli, da je gospodarski sistem, v katerem delujemo, še vedno pravilen in najboljši možni. Slovenija, 6365-22, IT/KS. gitalno so zdaj precej kapitalsko močnejše kot pred finančno krizo in so lahko močneje izpostavljene večjim tveganjem, tudi če to pomeni povečan portfelj slabih posojil. To še vedno ne bi smelo zrušiti sistema. In sedanja kriza je pravzaprav popolnoma drugačna, nastala je, kot da bi nenadoma ugasnil luč. Nalgesin S. Hitro opravi z bolečino. Učinkuje v 15 minutah in deluje do 12 ur. Ljubljanske mlekarne so se»podale na sever«in lani na trgu predstavile islandski zgoščeni tip jogurta skyra Siggi's. Najprej so pridobili posel za osem evropskih trgov, letos so ga še razširili. V času, ko je domačega mleka veliko, je ta projekt še pomembnejši, saj za proizvodnjo skyra potrebujejo štirikrat več mleka kot za navadni jogurt. Mlečni izdelek je tudi sladoled. Incom iz Ajdovščine, ki proizvaja blagovno znamko Leone, je lani v 23 evropskih držav prodal za tri milijone evrov licenčnih sladoledov Paw Patrol in Peppa Pig. Dosegli so indeks rasti kar 389, zato si odlične poslovne rezultate obetajo tudi v prihodnje. Perutnina Ptuj je največji proizvajalec perutninskega mesa pri nas.»ponosni smo, da smo lani s perutninskim mesom vstopili v trgovske sisteme v Avstriji. Obetamo si širitev posla,«je povedal direktor za trženje David Visenjak. Perutninska družba Pivka je lani vstopila v manjšo trgovsko verigo na Slovaškem, zelo pa je povečala prodajo v Makedoniji. Podjetje je z blagovno znamko Delamaris (ribje konzerve) uspešno vstopilo na nemški trg, kjer se letos predstavlja v trgovski verigi z 24 poslovalnicami. V Mercator Embiju so ponosni na finogranuliran kakavov proizvod, ki so ga predstavili na francoskem trgu. Atlantic Droga Kolinska je z Argeto vstopila na poljski in španski trg. Pekarna Pečjak pa je postavila lastno distribucijo na Hrvaškem, ki je njihov najpomembnejši izvozni trg. D. Vi. (1) (2) Enostavno spletno poslovanje s PANTHEON Web Light. Go Digital! 1. Sevelius H et al. Bioavailability of Naproxen Sodium and Its Relationship to Clinical Analgesic Effects. Br J Clin Pharmacol 198; 1: 259 63. 2. Povzetek glavnih značilnosti zdravila Nalgesin S. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom. 6365-22_NALGESIN-S_Ad-155x182-5_SI.indd 1 16. 4. 22 8:38:33 BREZPLAČNO DO 31.8.22 S spletnim poslovnim programom boste zadostili svoji želji po mobilnosti, saj program prek spletnega brskalnika omogoča, da poslujete od koderkoli, enostavno izdajate in prejemate račune ter izmenjujete dokumente z računovodskim servisom. 1 252 89 5 prodaja@datalab.si www.datalab.si/pantheon-web

8 Epidemija je streznitev za celotno agroživ Preskrbna veriga v času epidemije»v resnici je kot preluknjano vedro, na katero zdaj lepimo obliže«božena Križnik Kupujmo domače, lokalno, ker so lokalna živila zaradi krajših dobavnih poti kakovostnejša in varnejša, ker gredo skozi manj rok, pozivajo vse institucije, odgovorne za slovensko preskrbo s hrano. Predvsem pa, ker so znotraj nacionalne karantene. Kupujmo slovensko, mantra, ki je pred desetletji gladko pogorela, zadnja leta pa se vse bolj uveljavlja, je s pohodom koronavirusa doživela pravi preporod. Čeprav je tudi živilskopredelovalna industrija pomembna izvoznica, saj v tujino proda več kot četrtino proizvodnje, je, kot kaže, trenutno njeno glavno poslanstvo vendarle najprej nahraniti domača usta. Leta 218 je delovalo 297 kmetijskih podjetij s skupaj 179 zaposlenimi. Na tuje trga so prodala za 29 milijonov evrov pridelkov, kar je 15,3 odstotka celotnega izkupička. Ustvarila so 11 milijonov evrov čistega dobička. V istem obdobju je delalo tudi 755 živilskih podjetij s skupaj 14.125 zaposlenimi. Od ustvarjenih 2,2 milijarde evrov čistih prihodkov so jih,6 odstotka ali 6 milijonov pridelali na tujih trgih. Dodana vrednost na zaposlenega je znašala skoraj 39. evrov, čistega dobička pa so ustvarila za sto milijonov evrov. Med največjimi izvozniki so: Droga Kolinska, Perutnina Ptuj, Ljubljanske mlekarne, Incom, Pivovarna Laško Union, Žito, Fructal in drugi. Največ izvozijo na Hrvaško, sledijo Italija,, BiH in Madžarska. V zadnjih petih letih so se čisti prihodki od prodaje na tujih trgih povečali za 35 odstotkov. Korona prinaša streznitev Delo d.o.o., Dunajska 5, SI 159, 122151 Rezultati niso slabi, a s splošnim stanjem ne moremo biti zadovoljni. Direktorica Zbornice kmetijsko-živilskih podjetij Tatjana Zagorc meni, da epidemija prinaša v celotno agroživilsko panogo veliko streznitev:»leta popuščanja resornega ministrstva in nestrateškega upravljanja preskrbnih verig so prinesla svoje. Zdaj gre zares in od ministrstva pričakujemo, da zadeve uredi in začne vnašati spremembe, ki bodo dolgoročno izboljšale konkurenčnost panoge.«zagorčeva opaža, da je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v času epidemije zelo odzivno in z ukrepi krpa, kar je mogoče, kljub temu pa se ji zdi, da so naše preskrbne verige kot preluknjana vedra, na katera zdaj lepimo obliže.»luknje v preskrbnih verigah bo treba dobro zavariti,«je odločna sogovornica.»začeli smo z najbolj perečimi problemi preskrbnih verig mleka, mesa, vina vmes je še nekaj sadjarskih in veliko zelenjadarskih izzivov, čakajo nas še žita. Ni edini problem majhna samopreskrba v nekaterih sektorjih, saj se marsikje spopadamo tudi z dejanskimi ali navideznimi presežki. Pomembno vlogo imajo trgovci, saj je tudi od njih odvisno, kaj bodo postavili na svoje police, domače ali tuje. Njihova odgovornost pri izravnavi trgovinske bilance je pomembna.«kako korona vpliva na posamezna podjetja? Proizvodnja pijač je skoraj povsem zastala zaradi zaprtja gostin- Najslabše se piše proizvajalcem, ki so pretežno vezani na sektor HoReCa (gostinstvo, hotelirstvo, restavracije), ki se je med epidemijo povsem zaprl. ODLIČNA CENA ZA VRHUNSKE POSLOVNE ZGODBE Revija SVET KAPITALA izhaja vsak zadnji četrtek v mesecu. Če ste zamudili letošnje izide, smo za vas pripravili pakete s preteklimi številkami po izjemnih cenah.»kratkoročnega ad hoc preskrbnega šoka, ki sem ga pričakoval pred tremi tedni, za zdaj še ni,«ugotavlja Aleš Kuhar. Foto Lombar Tomi skih obratov, nekateri proizvajalci živil proizvajajo več, drugi nekoliko manj. Medtem ko se je povpraševanje po moki in testeninah zelo povečalo, je pri kruhu upadlo. Mnogi ga pečejo sami doma. Gotovo pa so za vsa podjetja prva skrb stroški, ki so se povečali že z minimalno plačo, nato z zvišanjem cen komunalnih storitev, elektrike, zdaj tudi transporta in embalaže ter zaščitnih sredstev, pojasnjuje Zagorčeva. Verjame, da bo epidemija spremenila tudi proces udejanjanja strategije. Resorno ministrstvo ne bo imelo popravnega izpita, če se podatki o samopreskrbi ne bodo spremenili oziroma če ukrepi ne bodo povečali konkurenčnosti sektorja. Tatjana Zagorc pravi:»gotovo moramo preskočiti nekaj let, urediti stare pere-»luknje v preskrbnih verigah bo treba dobro zavariti,«je odločna Tatjana Zagorc. Foto Černivec Aleš če teme, kot so sivi trg, masni tokovi surovin, spoštovanje pogodb, jih umakniti z dnevnih redov sestankov in se začeti pogovarjati razvojno, krepiti konkurenčnost kmetijskega in živilskega sektorja. Potrebna bodo večja vlaganja v razvoj večjih živilskih sistemov, ki lahko zagotavljajo stabilno preskrbo s hrano. Povezava z institucijami znanja in raziskav se bo morala ne le okrepiti, ampak dati tudi opaznejše rezultate. Pomen zbornic ali združenj je lahko velik, če temelji na strokovnem in objektivnem zastopanju interesov.«sodelovalnim ni hudega Če kdaj, je zdaj več kot očitno, da se naložba v (dobre) odnose v preskrbni verigi res izplača, je prepričan agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar:»Tisti kmetje ali živilska podjetja, ki so ohranjali, razvijali, spodbujali korektne partnerske odnose, ki jim je uspelo kljubovati napetostim in pritiskom ter so ostali del čvrstih preskrbnih verig, skoraj ne čutijo posledic spremenjenega povpraševanja v času epidemije.«niso pa vsi v tem položaju. Kmetje posamezniki ali združenja, ki so pred leti v nekakšnih»herojskih, liberalističnih akcijah«upravičeno ali neupravičeno zapustili slovenske odkupovalce surovin, so prekinili dolgoletna pogodbena razmerja in se podali v tujino za večjim zaslužkom (predvsem ponudniki mleka in klavne živine, govedi in prašičev), so zdaj v težavah. Izvoz se je ustavil, zato živali za zakol pitajo naprej, mleko ostaja v Sloveniji.»Absorpcija živilskopredelovalnega POSAMEZNA ŠTEVILKA DVE ŠTEVILKI SKUPAJ TRI ŠTEVILKE SKUPAJ 7,39 12,21 19,8 JANUARSKI ali FEBRUARSKI izid. JANUARSKI in FEBRUARSKI izid. JANUARSKI, FEBRUARSKI in MARČEVSKI izid. EUR DDV in stroški pošiljanja so vključeni v ceno. EUR DDV in stroški pošiljanja so vključeni v ceno. EUR DDV je vključen v ceno, stroške pošiljanja pa krije Delo. Cena revije v prosti prodaji: 9,9 EUR. NAROČILO: promo.delo.si/skpaketi narocnine@delo.si 8 11 99

vilsko panogo WTO napoveduje, da bo trgovina zaradi covida-19 močno upadla Drugi udarec za trgovino po krizi v letih in 29 Pasti za sektor HoReCe Tudi živilskopredelovalna podjetja so v različnih položajih. Tista, ki so zelo agilna in konkurenčna v Sloveniji jih je kar nekaj, a večina je šele na tej poti so sposobna sedanje zmanjšanje povpraševanja uravnotežiti, preusmeriti proizvodnjo v tiste izdelke, po katerih trg bolj povprašuje. Mlekarji delajo sterilno mleko na zalogo, mesna industrija meso zamrzuje Imela bodo škodo, likvidnostne težave, vendar bodo zaradi svoje forme zmogla in obstala. Na splošno trpi izvoz živilskih izdelkov v EU, medtem ko po Kuharjevih informacijah v države nekdanje Jugoslavije poteka nemoteno. Zelo slabo pa se piše podjetjem, ki so pretežno vezana na sektor HoReCa (gostinstvo, hotelirstvo, restavracije), ki je povsem ugasnil. Največjo škodo bodo imeli po mnenju sogovornika vinarji, in to po vsej Evropi. Zaradi kopičenja zalog bo nastala tolikšna škoda in verjetno bo nujno treba uvesti reševalni mehanizem za celoten evropski vinarski sektor, najbrž tudi intervencijski Talum Izdelki za hlajenje baterij V zadnjem obdobju so razvili 21 novih izdelkov za štiri obstoječe in sedem novih kupcev. To so mednarodne korporacije z velikim potencialom za povečevanje obsega sodelovanja.»med produktnimi skupinami smo intenzivirali prizadevanja na področju elektrovozil. Na ta segment (hlajenje baterijskih paketov) vstopamo tudi z našimi ploščatimi toplotnimi prenosniki (blagovna znamka HeatraPlates),«so dejali v podjetju. Goričane Razširili so ponudbo specialnih papirjev»vstopili smo na trg biblijskega papirja pričakujem, da bo ta segment okrepil našo pozicijo. Povečali smo tudi proizvodnjo pa- destilacijo. V enakem klinču so proizvajalci brezalkoholnih pijač, piva, sokov, mineralne vode, ki gostinstvu dobavljajo od polovice do dve tretjini proizvodnje. Nič bolje ni izvoznikom v države, kjer je lojalnost domačim proizvajalcem tako močna, da so zaradi korone ustavili uvoz in se povsem preusmerili na svoje vire. pirjev za navodila za farmacevtske proizvode, postali smo večji proizvajalec v Evropi,«je povedal vodja prodaje Andrej Gradišek. Duol Projekti v Nemčiji in Avstraliji»Dosegli smo nekaj pomembnih referenc v Nemčiji, s katerimi si obetamo večjo rast v prihodnjih letih. Nemški trg je tehnično zelo zahteven in hkrati zelo velik. Drugi dosežek, ki pomeni dobre obete za prihodnost, pa so reference v jugozahodni Aziji ter sklenitev posla za prvi projekt v Avstraliji (prav v teh dneh se trend 211 218 optimistični scenarij količinski indeks, 1. čet. 215 = 1 S. Amerika Evropa pesimistični scenarij J. Amerika druge regije Azija 13 115 12 11 11 1 9 15 8 7 1 6 95 5 Italijani kot vzor Morebitnih težav v verigi na trgovskih policah ni mogoče zaznati. To je Aleša Kuharja zelo presenetilo.»kratkoročnega ad hoc preskrbnega šoka, ki sem ga pričakoval pred tremi tedni pomanjkanje nekaterih uvoženih izdelkov na policah in pomanjkanje določenih surovin za zdaj še ni. Soja prihaja iz Brazilije prek Luke Koper nemoteno, morda zato, ker so bili tokovi sproženi že pred mesecem. Vprašanje, kaj bo čez mesec dni, če se bo začelo zatikati pri odpremi «Pozitivno presenečenje je zelo agilna italijanska preskrbna veriga z zelenjavo.»pričakoval sem večji izpad, a se je izkazalo, da so to zelo profesionalni sistemi, med najrazvitejšimi v Evropi. Uspešno so se spopadli z omejitvami zaradi epidemije. Poleg tega je tudi v Italiji velik delež gostinsko-turističnega sektorja, ki je trenutno mrtev. Pojavljajo se presežki ponudbe in te znajo tržiti navzven. Stvari za zdaj še delujejo, skrb pa vzbuja prihajajoča sezona. Italija in Španija sta zelo odvisni od migrantske delovne sile, ki je pri delu zelo izpostavljena bolezni. Če virus izbruhne med njimi, ne bo nikogar, ki bi pobral pridelek.«italijani so po Kuharju lahko zgled še v nečem: znajo se regionalno organizirati, na veliko si kopičijo strateške rezerve klavne živine, tudi iz uvoza, ker jim je jasno, da bo mesa manjkalo in se bodo cene zvišale.»ne vem, zakaj slovenskih živinorejcev tu ni «Izvoz blaga po regijah obseg mednarodne trgovine z blagom, indeks trend 199 trgovina z blagom sektorja je zdaj zapolnjena in naivno bi bilo pričakovati, da bo sektor benevolentno posrkal velike količine mleka, ki so obstale na mejah, in reševal mlekarje, zaradi katerih je pred desetletjem trpel pomanjkanje surovine.«tako se na trgu vzpostavljajo nova neravnotežja. Tudi o potencialni pomoči države kmetom, ki so v prodajnem šoku, ima Kuhar svoje mnenje; država ima sicer primerne instrumente, lahko določi, da je to nacionalni interes, ampak»prebegli ponudniki surovin so se že pred leti zavestno odločili za liberalno iskanje ekstra dobička, kar je sicer pogumno hvalevredno dejanje, a taka pot nosi s seboj tudi določeno tveganje, ki ga je pač treba sprejeti,«je kritičen Kuhar. 9 2 25 21 215 22 215 216 217 218 219 Uvoz blaga po regijah Zadnjih deset let trgovina ne raste več hitreje od BDP količinski indeks, 1. čet. 215 = 1 letna rast v odstotkih svetovni BDP obseg svetovne trgovine S. Amerika Evropa 1 4 3 J. Amerika druge regije Azija 115 11 1 2 15 2 1 1 3 4 1 95 199 1995 2 25 21 215 22 9 85 8 215 216 217 218 219 Izvoz storitev je bil prizadet že leta 219 odstotna sprememba vrednosti izvoza storitev (v dolarjih), po kategorijah komercialne storitve transport potovanja storitve, povezane z blagom druge storitve Zaupanje nabavnih menedžerjev upada PMI-indeksa novih izvoznih naročil industrija 15 1 5 5 45 4 5 35 1 storitve 3 215 216 217 218 219 Vir: WTO končuje montaža),«je povedal generalni direktor Dušan Olaj. Iskra Ladje iz Dalmacije na Norveško Najpomembnejši dogodek leta 219 je bila akvizicija ladjedelnice v Šibeniku, ki v skupini predstavlja 2 odstotkov prihodkov. Njen glavni izvozni trg je Norveška, kamor prodaja ribiške ladje za ribogojnice lososov. Letos načrtujejo 3-odstotno rast prodaje v primerjavi z lani. Kolektor Rekordna pogodba za transformatorje Na področju elektroenergetike je Kolektor Etra sklenil največjo pogodbo v zgodovini podjetja v skupni vrednosti 2 milijonov evrov. To je krovna pogodba s finskim kupcem Fingrid Oyj za dobavo sedmih transformatorjev 4 kv, ki jih bodo izdelali in dostavili do leta 223. Začeli so tudi proizvodnjo prvega v celoti interno razvitega pogonskega sistema za avtomobilsko industrijo aktivnega oljnega separatorja. Salonit Okrepitev na trgu v Italiji»Največji dosežek lani je bila pogodba o triletnem najemu cementarne v Trstu. Vpliv na poslovanje je pozitiven, saj smo izboljšali preskrbo kupcev, predvsem v Italiji in na Hrvaškem. Hkrati smo povečali tudi proizvodnjo cementa v Anhovem. Vse to je vplivalo na večji tržni delež v sosednji Furlaniji ter na Hrvaškem, kar je pomemben del uresničevanja naše strategije o krepitvi v regiji Alpe-Jadran,«215 216 217 218 219 je povedal predsednik uprave Julijan Fortunat. LTH Castings Rekordni obseg naročil do zdaj Elektromobilnost ni v krizi in LTH Castings, ki pri najpomembnejših kupcih ohranja vlogo razvojnega partnerja, je lani imel rekorden obseg pridobljenih projektov nasploh (skoraj 8 milijonov evrov letne prodaje za prihodnja leta). Velik delež je na področju novih konceptov pogonov in elektrifikacije vozil, so poudarili v podjetju. Med njimi je tudi največji projekt e-pogonskega sklopa za uglednega proizvajalca avtomobilov v vrednosti okoli 2 milijonov evrov na leto. Tudi za letos pravijo, da so na odlični poti: po treh mesecih znaša vrednost novih projektov kar 3 milijonov evrov letne prodaje. D. Vi.

1 POSEL IN DENAR LOGISTIKA Brezplačna uporaba rešitve za nalepke NiceLabel Pomoč organizacijam, ki se proti bolezni covid-19 borijo z rešitvijo v oblaku Pobudam različnih tehnoloških podjetij, ki v času epidemije covida-19 dajejo svoje rešitve pod nekomercialnimi pogoji na voljo uporabnikom, ki iščejo nove načine delovanja, se je pridružil tudi NiceLabel (Euro Plus) iz Šenčurja. Slovensko podjetje je globalni vodja na področju programskih rešitev za označevanje, podjetjem in drugim organizacijam, ki pomagajo v boju proti virusu sars-cov-2, pa omogoča brezplačno naročnino na najsodobnejšo programsko rešitev v javnem oblaku ter spremljajoče tehnične svetovalne storitve. NiceLabel je pripravil nekomercialno in neprofitno ponudbo, da bi organizacijam, ki proizvajajo in dobavljajo medicinsko opremo in materiale, respiratorje, razkužila, maske ter druge v sedanjih razmerah pomembne artikle, te pomagal kar se da hitro posredovati tistim, ki jih potrebujejo. Rešitev za označevanje v oblaku bo pomagala hitro pripraviti nove etikete skladno z mednarodnimi standardi za označevanje medicinskih pripomočkov ter jih učinkovito namestiti na embalažo na proizvodnih linijah. Med prejemniki pomoči bodo podjetja, ki svoje proizvodne zmogljivosti začasno preusmerjajo v izdelavo medicinskih pripomočkov Urejeno skladišče Smiselno je, da vsi v dobavni verigi sledijo istim standardom urejenega skladišča, da ni zmede v komunikaciji med sistemi Samo urejeno skladišče lahko deluje učinkovito in ustrezno delovanje. Milka Bizovičar Del»spopada«s covidom-19 so tudi oznake. Foto Nice Label in opreme, kmetije in drugi proizvajalci hrane, ki morajo izdelke hitro označiti skladno z zahtevami trgovskih verig, bolnišnice ter druge organizacije.»označevanje ne sme biti ovira na poti opreme in izdelkov do tistih, ki jih nujno potrebujejo; organizacijam, ki se borijo proti bolezni covid-19, želimo pomagati odpraviti vsakršne zamude pri dobavah. Naša rešitev v oblaku omogoča izvedbo označevanja na daljavo na katerikoli drugi lokaciji na svetu in to ultra hitro,«je poudaril Ken Moir, podpredsednik za trženje v skupini NiceLabel. P. D. TOVARNA SKLADIŠČNE OPREME, D. O. O. PALETNI REGALI PREVOZNI REGALI POLIČNI REGALI PRETOČNI REGALI KONZOLNI REGALI JEKLENI PODESTI STEBRNI (DRIVE-IN) REGALI POLIČNI SISTEM PIKORACK IN MAXIRACK, REGALNI SISTEM MEGARACK Kolodvorska 43, 2 Lendava, Slovenija Kolodvorska 43, 2 Lendava, Slovenija, T: +386()2 577 62 5, F: +386 ()2 577 62 6 PROIZVAJAMO Ključna je informacijska podpora Namen je, da materiale in izdelke čim hitreje najdemo, da se obračajo in da imamo vsak trenutek popoln nadzor nad zalogami. PROJEKTIRAMO T: +386()2 577 62 5, F: +386 ()2 577 62 6 MONTIRAMO www.artex.si, www.artexoprema.rs www.artex.si, info@artex.si Kako to doseči?»vsako urejeno skladiščenje izdelkov potrebuje dobro strojno in programsko opremo z enotnim jezikom. Ko se pojavi ta potreba, je treba implementirati neki standard. Trg jih pozna več, pri nas so najbolj razširjeni standardi GS1, za trgovce je to predpisani standard,«pojasnjujejo v podjetju Leoss, kjer se ukvarjajo s pospeševanjem poslovanja z informacijsko tehnologijo. Standardi GS1 omogočajo, da vsi partnerji v preskrbovalni verigi govorijo isti jezik ter tako pomagajo izboljšati in racionalizirati poslovne procese. Želja je, da istim standardom sledijo vsi deležniki v preskrbovalni verigi, a po izkušnjah strokovnjakov iz Leossa proizvajalci tega pogosto ne upoštevajo. Namesto tega si izmislijo svoj jezik, kar pa se prej ali slej izkaže za napačno in drago odločitev. Znotraj podjetja stvari dobro potekajo, komunikacija med označenimi izdelki in programsko opremo je odlična, zaplete pa se, ko je izdelke treba dostaviti kupcu oziroma trgovcu. Ker njuni programski opremi nista skladni, neposredna komunikacija med njima ni mogoča in potrebni so vmesniki. Kar pa je dolgoročno zelo drago, opozarjajo v Leossu.»Z dodatnim označevanjem izdelkov z novimi, črtnimi kodami, ki ustrezajo standardom in jih morajo tudi sami ustvarjati, porabljajo čas in denar, kar lahko privede tudi do umika izdelkov s trga,«pojasnjujejo. Zmeda zaradi neenotnega označevanja izdelkov veliko stane tudi trgovca, vpliva pa lahko tudi na ugled obeh. Urejeno skladišče omogoča tudi odkrivanje priložnosti za izboljšave in s tem večjo učinkovitost. Foto Shutterstock Sistem ne koristi, če ga zaposleni ne obvladajo V enem od proizvodnih podjetij se strinjajo: najbolje je uporabljati sistem, ki omogoča standardne oznake v panogi, v kateri deluješ. Osnova za urejeno skladišče je informacijska podpora, ki vzpostavitev reda sploh omogoča, boljša ko je ta podpora, večja je verjetnost, da bo skladišče urejeno. Cilj vodij oskrbovalnih verig je, da imajo popoln vpogled na stanje in dogajanje na regalih, da lahko pridobijo vse potrebne informacije iz skladišča, ne da bi bili tam fizično prisotni. Spremljajo zaloge, kakšen je obrat posameznega materiala v skladišču Ta se z ureditvijo skladišča močno izboljša, kažejo izkušnje, hkrati pa podjetju da pravo sliko o stanju in tudi, ali morda obstajajo izdelki, ki jih v podjetju ni smotrno proizvajati. Pomembno je, da so podatki v sistemu natančni in točni, saj na njih temeljijo vsi preračuni v nabavi. Ažurnost je zato ključna. Zelo pomembno je, da zaposleni obvladajo sistem bolj ko je avtomatiziran, bolj je neprecenljiv, pojasnjuje vodja oskrbovalne verige v enem od podjetij, saj je s tem tudi možnosti za napake manj. Cilj je, da material in izdelki odhajajo iz skladišča po metodi FIFO in idealno je, če sistem sam ponuja rešitve za to. Ko se pojavi potreba, sistem zaposle- nega vodi, iz katere police mora vzeti neki izdelek in koliko kosov, čitalec pa opozori, če se zaposleni morda zmoti in ne dovoli knjižbe. Začetek verige je kakovostno označevanje izdelkov Pogoj za vse to je pravilno označevanje izdelkov. In sicer osnovna identifikacija s črtnimi kodami osnovnega in logističnega pakiranja, vnos informacij o datumu uporabnosti in šarži ter odlaganje palet z izdelki na označene lokacije oziroma mikrolokacije. Te zagotavljajo pregled in optimalno logistično uporabo prostora v skladišču, poudarjajo v Leossu in svetujejo:»če želite hitro in učinkovito omogočiti kakovostno označevanje izdelkov, uporabite prave simbologije črtnih kod in izberite kakovosten repromaterial, programe za oblikovanje in tiskanje ter tiskalnike. Tako natisnjene etikete bodo čitljive za katerikoli čitalnik črtne kode.«pogoj za nadaljnje nemotene procese so urejeni šifranti izdelkov ter kupcev oziroma dobaviteljev v poslovodnem programu. V šifrantu črtnih kod je treba urediti tako črtne kode izdelkov, prav tako tudi škatelne in paletne kode. Praksa kaže, da je najbolje, če jih ureja samo ena oseba, le tako se zagotovi enotnost ureditve, ki zagotavlja, da ni težav pri posameznih operacijah manipulacije z blagom. Soustvarjamo mobilnost. 2. IN 21. OKTOBER KRISTALNA PALAČA, BTC CITY LJUBLJANA ZARADI EKSKLUZIVNOSTI DOGODKA JE V PRODAJI LE 2 OSNOVNIH VSTOPNIC, DRUGA MESTA SO ŽE ZASEDENA. Dvodnevna mednarodna konferenca na temo novih priložnosti na področju mobilnosti, e-mobilnosti, izzivov pametnih mest in vsebin v vozilih. Prijave in program: https://caal22.com GOVORCEV Generalni pokrovitelj Velika pokrovitelja Pokrovitelji Partner

Surovine Poraba nafte se je zmanjšala na raven pred 25 leti Trg s črnim zlatom je padel do najnižjih cen v dvajsetih letih, a dno najbrž še ni doseženo Tilen Šarlah analitik Domači trg Pravočasna nabava surovin je bila prava odločitev Krkina dolgoletna strategija omogoča tudi izplačevanje dividend med krizo zaradi covida-19 Lojze Kozole Ilirika BPH Kako po novem na nemški trg Tudi podjetniški zajtrki se selijo na splet. Regionalna zbornica Postojna bo 22. aprila ob 9. uri (prek orodja Zoom) ponudila virtualno kavo s pomenkom o poslovnih priložnostih na nemškem trgu po epidemiji. V poldrugi uri bodo odgovorili na vprašanja: kako se je spremenilo poslovno okolje v Nemčiji v času korona krize, kakšni so ukrepi za okrevanje gospodarstva v Nemčiji, katere panoge bodo utrpele največje posledice, kje so še vedno priložnosti in kje največji problemi na nemškem trgu, s čim bo ponudnik prepričal nemškega kupca, kako izboljšati dostop podjetja do potencialnih nemških kupcev, kakšne zakonske zahteve je treba izpolnjevati pri poslovanju z Nemčijo, kakšni so postopki in dokumentacija za izvajanje storitev ter kako napotiti delavce v Nemčijo. Za informacije bosta na voljo predstavnici Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen in Katja Stadler. POSEL IN DENAR BORZNA ANALIZA Organizacija držav izvoznic nafte Opec in še nekaterih drugih večjih proizvajalk nafte so sklenili zgodovinski sporazum in bodo obseg načrpane nafte zmanjšali za 9,7 milijona 159-litrskih sodov na dan. Dogovor velja za maj in junij, vključuje pa tudi dogovor o nižjem črpanju v letih 221 in 222. To je zgodovinska poteza, saj bo svetovna proizvodnja nafte s tem nižja za kar deset odstotkov. Proizvodnja bo med julijem in decembrom letos zmanjšana za osem milijonov sodov, med januarjem 221 in julijem 222 pa za še dodatnih šest milijonov sodov, a glede tega je še veliko nejasnosti. Z zmanjšanjem črpanja želi tako imenovani Opec+ spet zvišati ceno črnega zlata, ki je v obdobju pandemije novega koronavirusa upadla za dobrih 6 odstotkov. Črpanje bodo znižale še ZDA, Norveška, Argentina, Kanada in Mehika, kar bo s trga umaknilo še okoli pet milijonov sodov na dan. Kljub impresivnim številkam pa ukrep verjetno ne bo dovolj za hitro uravnovešenje trga, saj je povpraševanje zelo padlo. Dejansko znižanje proizvodnje bo namreč le za 7,2 milijona od povprečnih količin v prvem kvartalu letos, saj je Savdska Arabija ves čas povečevala črpanje zaradi cenovne vojne z Rusijo, poleg tega pa tudi drugi trenutno črpajo rekordne količine. Dogovor vsebuje tudi odkupovanje nafte na trgu za strateške rezerve. To bo gotovo vzpostavilo močno podporo nafti, ki bi se utegnila zelo podražiti, vendar se to še ne bo zgodilo tako hitro. Agencija IEA predvideva za april kar za 29 milijonov sodov dnevno nižjo porabo v primerjavi z letom prej, kar je najnižje od leta 1995. V drugem četrtletju naj bi bila poraba za 23 milijonov enot nižja kot lani. To pomeni, da bo na trgu vsak dan še vedno dobrih deset milijonov sodov nafte na dan preveč. Pretekli četrtek je Krka v svojem revidiranem letnem poročilu za lani sporočila, da se je povpraševanje po njenih izdelkih med pandemijo koronavirusa povečalo. To je bilo skoraj pričakovano, saj so v Krki že marca objavili, da so zgodaj spremljali razvoj epidemioloških razmer na Kitajskem. Zato so si že na začetku leta 22, preden se je epidemija razširila, nabavili zadostno zalogo surovin in tako zagotovili, da njihovi procesi potekajo čim bolj nemoteno. Skratka, dobro organizirani procesi dobavnih verig so se do zdaj izkazali za dovolj močne v sedanjih epidemioloških razmerah. V Krki so tudi sporočili, da je polovica Krkinih zaposlenih v Sloveniji od 16. marca do 14. aprila delala od doma, da bi preprečili širjenje virusa. Krkine delnice imajo letos,3-odstotni donos, v zadnjem letu dni pa so te, brez upoštevanja izplačil dividend, dosegle 24-odstotni donos in so tako v obdobju zadnjega leta najdonosnejše delnice domačega blu-chip indeksa SBITOP, katerega tečaj se je v zadajem letu dni znižal za deset odstotkov. Za Krko je glede na poslovanje najuspešnejše leto, prodajo jim je na ravni skupine uspelo zvišati za 12 odstotkov glede na leto 218, in sicer na 1,49 milijarde evrov. Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA), se je povečal za 12 odstotkov in je lani znašal 385,4 milijona evrov, medtem ko je Krka na ravni skupine ustvarila 244,3 milijona evrov čistega dobička, kar je 4 odstotkov več kot leta 218. Donosnost kapitala (ROE) se je izboljšala za skoraj štiri odstotne točke in je znašala 15,2 odstotka. Uprava in nadzorni svet družbe sta skupščini delničarjev sklenila predlagati letošnjo izplačilo dividend v višini 4,25 evra bruto za delnico. Krka, ki je na svojo velikost skoraj ničelno zadolžena, je imela Z odprtimi terjatvami do denarja Kako zagotoviti likvidnost v času krize, ki jo je naplavil koronavirus? To je zdaj skrb pretežne večine gospodarstva, še posebno malih in srednje velikih podjetij ter obrtnikov. Zato jim obrtno-podjetniška zbornica zagotavlja strokovno pomoč, spletni seminar, na katerem bodo strokovnjaki na primerih iz prakse predstavili, kako si podjetja lahko takoj zagotovijo likvidnost s prodajo odprtih terjatev in tako laže premagajo krizo. Govor bo tudi o plačilnih rokih, prednostih faktoringa pred bančnim kreditom, o zapadlih in nezapadlih odprtih terjatvah, o uporabi Hiveterminala in tako dalje. Seminar bo 23. aprila, in to v dveh terminih, ob 1. in ob 12. uri. Marketinške priložnosti po koroni Po izkušnjah s koronavirusom se bodo gotovo spremenile tudi ustaljene navade in pričakovanja kupcev. Gospodarstveniki vedo, da je zanje to nova priložnost; podjetja, ki jo bodo pravočasno prepoznala in se ustrezno prilagodila na novo realnost, bodo ne le preživela, ampak v času, ki prihaja, celo prosperirala. Trinajst ključnih marketinških priložnosti za podjetja ob ponovnem zagonu gospodarstva in tudi pasti tega obdobja bosta na spletnem dogodku GZS v petek, 24. aprila ob 1. uri, pojasnila strokovnjaka iz agencije za strateški in vsebinski marketing PM, poslovni mediji, Igor Savič in Mitja Jereb. Spremenjeno vedenje kupcev zahteva drugačen pristop ter načine komunikacije in prodaje; tako bosta strokovnjaka predstavila nabor ključnih komunikacijskih in marketinško-prodajnih področij ter predloge ukrepov za bližnjo prihodnost. Evropski razpisi Na posebnih webinarjih na GZS bodo 23. aprila ob 14. uri na voljo Nafta brent v dolarjih za sod 8 6 4 2 2. 1. 218 16. 4. 22 Vir: Bloomberg Aprilsko poročilo Mednarodnega denarnega sklada napoveduje, da bo pandemija koronavirusa povzročila globoko recesijo, ki Krka in SBITOP relativna sprememba v odstotkih 1 Krka SBITOP 5 5 1 15 2 25 3 35 4 3. 1. 22 16. 4. 22 Vir: Ljubljanska borza konec lanskega leta v bilanci 221 milijonov evrov denarnih sredstev. Kljub nedavni solidni rasti Krkinih delnic ter glede na uspešno in stabilno poslovanje lahko še vedno 11 bi lahko bila najhujša v zadnjem stoletju oziroma vse od borznega zloma 19 in velike depresije, ki je sledila. Svetovno gospodarstvo se bo letos po napovedih zmanjšalo za tri odstotke, že prihodnje leto pa napovedujejo 5,8-odstotno rast a te napovedi temeljijo na predpostavkah, da bo pandemija v drugi polovici letošnjega leta izzvenela in gospodarska aktivnost oživela. Sedanje projekcije so lahko zelo netočne, saj manjka glavna spremenljivka, trajanje pandemije, pri tem pa vse temelji na neskončni pomoči centralnih bank, ki so zdaj tudi edini kupec finančnih inštrumentov in obveznic na kapitalskih trgih. Analitiki prav zaradi dodatne pomoči centralnih bank pričakujejo hiter odboj gospodarstva v obliki črke V, takšen kot je bil tudi v zlomih leta 1982 (Volker), 23 (Sars), 218 (trgovinski spor, geopolitično tveganje). ugotovimo, da je Krkina delnica glede na primerljiva podjetja v tujini še vedno podcenjena. Mediana razmerja med tržno in knjigovodsko ceno (P/B) primerljive skupine tujih podjetij Richter Gedeon, Stada-Arzneimittel in Hikma Pharmaceuticals je 2,4, medtem ko P/B za Krko znaša 1,4. Primer podcenjenosti v primeru Krke je lahko opazen v primerjavi s Hikma Pharmaceuticals. Krka je v zadnjem desetletnem obdobju ustvarila 1,66 milijarde evrov čistega dobička pri 12,3-odstotnem povprečnem ROE, Hikma Pharmaceuticals pa 1,72 milijarde evrov pri 15,8-odstotnem povprečnem letnem ROE. Tudi po obračunu teh razlik in po obračunu razlik v ceni kapitala in strukturi kapitala ugotovimo, da delnice Krke v tej primerjavi ostajajo podcenjene. Z uspešnim nadaljevanjem Krkine strategije bo trg sčasoma najverjetneje tudi te razlike odpravil. informacije o tem, kakšno je stanje evropskih razpisov za podjetnike in kakšne bodo novosti v programu Horizon Europe. Na seminarju bo govor o možnosti prijave podjetij za nepovratna sredstva na evropski ravni. Za te projekte velja, da morajo podjetja prijavljati nove ideje oziroma inovacije, ki na globalni ravni še ne obstajajo. Informacije bo podala Kristina Kočet Hudrap, direktorica podjetja Tiko Pro. Evropa skupaj proti virusu Konec tedna bodo na svoj račun prišli ljubitelji hackathonov. Slovenija namreč v sodelovanju z evropsko komisijo in državami članicami EU organizira prvi panevropski hackathon #EUvsVirus, ki se bo ukvarjal z razvojem inovativnih rešitev za različne globalne izzive, ki izhajajo iz pandemije covida-19. Hackathon bo povezal evropsko civilno družbo, inovatorje, partnerje in investitorje iz vse Evrope. Slovenski partnerji so ministrstvo za javno upravo in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Tehnološki park. Organizatorji so identificirali več vsebinskih izzivov, med drugim tudi na temo zdravje in življenje, neprekinjeno poslovanje, družbena in politična kohezivnost, delo in učenje na daljavo, digitalne finance. Dogodek bo med 24. in 26. aprilom, prijaviti se je mogoče do začetka hackhathona. Pričakujejo več kot 6. udeležencev. B. K.

12 POSEL IN DENAR BORZNA ANALIZA Cisco ponuja roko za nakup opreme Komisarka o prevzemnih tarčah v Evropi Države lahko zaščitijo podjetja pred nakupi s Kitajske Presečišče Za financiranje vložkov v opremo za delo od doma namenja 2,5 milijarde dolarjev Milka Bizovičar Ameriško podjetje Cisco, vodilni globalni ponudnik tehnoloških rešitev, opreme in storitev, ki omogočajo, da se družba in podjetja varno povezujejo v digitalnem svetu, je v odgovor na pandemijo pripravilo 2,5 milijarde dolarjev vreden finančni program, s katerim kupcem omogočajo takojšnje investicije z odlogom plačil v leto 221 in pozneje.»v času pandemije vsi iščemo odgovore na vprašanja, kako bodo naši otroci ostali povezani z učitelji, kako lahko zaščitimo svoje delavce in hkrati zagotovimo, da se posli nemoteno izvajajo ter da smo pri delu učinkoviti. Razmere, ki smo ji priča, bodo verjetno dolgoročno vplivale na to, kako se med seboj povezujemo in kako zagotavljamo, da delo teče naprej,«pravi Chuck Robbins, predsednik uprave Cisca. Številna podjetja so začela poslovati izključno po spletu, uporaba videokonferenčnih sistemov ter opreme za vzpostavitev virtualnih mrež se je povečala, s tem pa tudi potrebe po spletni varnosti. Podjetja potrebujejo opremo, a njihova glavna skrb je denarni tok. V Ciscu so si zamislili načrt, po katerem kupci odložijo plačilo investicije za 9 dni, nato pa do konca leta mesečno plačujejo odstotek vrednosti nakupa. Z letom 221 se določi mesečni obrok glede na preostali znesek dolga in dogovorjeni čas odplačevanja, ki je lahko do pet let. Program poteka v okviru Ciscovega kreditnega stebra. Milka Bizovičar Podjetje kupcem trenutno financira za 9,6 milijarde dolarjev naložb. Foto Cisco Velikan iz Silicijeve doline ima v ponudbi programe in orodja za delo od doma ter varne povezave na virtualna zasebna omrežja (VPN), rešitve za storitvene industrije, ki potrebujejo veliko zmogljivost in zanesljivost omrežij ter klicnih centrov, za spletno izobraževanje ter podporo, ki omogoča varno povezljivost za on-line zdravstvene storitve. K 52 milijardam prihodkov podjetja v lanskem poslovnem letu so 58 odstotkov prispevale infrastrukturne platforme, 25 odstotkov storitve in 11 odstotkov aplikacije. Večino od 6 odstotkov prihodkov so ustvarili v ZDA. S Triglav Skladi si zasluæite veë. Svetovni trg Rešitev krize v Italiji je ključna za preživetje EU Italijanska politična elita si prizadeva za evroobveznice, ki pa jim»sever«eu nasprotuje Erik Scheriani Triglav Skladi Margrethe Vestager triglavskladi.si Politična situacija v Italiji je že tradicionalno zelo krhka in nestabilna. Največja parlamentarna stranka je populistično Gibanje 5 zvezd (M5S), ki vlada skupaj z levosredinsko Demokratsko stranko (PD). Salvinijeva desnosredinska populistična stranka Liga krepko vodi v vseh javnomnenjskih raziskavah. Prav te raziskave kažejo, da bi potencialna desnosredinska koalicija, ki bi poleg Lige vključevala tudi Melonijevo stranko Italijanski bratje (FdI) in Berlusconijevo Naprej Italija (FI), krepko porazila tudi kombinacijo M5S in PD. Poleg tega je naveza M5S in PD še posebno krhka. Koalicija, ki je nastala kot posledica Salvinijeve politične napake (neuspešno je poskušal izsiliti predčasne volitve), je precej ideološko razdeljena. Od takrat, ko je novi koronavirus začel svoj pohod po državi (v Italiji so zabeležili več kot 165. okužb in več kot 21. smrtnih žrtev), te razlike še bolj izstopajo. Najbolj problematičen je še vedno odnos Italije do ESM (European Stability Mechanism). To je entiteta, prek katere nekatere države Evropske unije lahko zaprosijo za finančno pomoč, če se znajdejo v težavah. Italija bo po navedbah IMF letos izgubila 9,1 odstotka BDP. Poleg tega je država že močno zadolžena. Posledično se vlada zelo aktivno angažira za skupni pristop k reševanju krize na evropski ravni. Cilj italijanske vlade in opozicije so obveznice evrskega območja, ki bi jih izdale države članice (posledično bi jih odplačevale vse države, ki uporabljajo evro). Temu najbolj nasprotuje Nizozemska, ki si želi, da bi evropske države prišle iz krize z uporabo sedanjih mehanizmov. Težava je, da mora država, ki zaprosi za pomoč ESM, izpolniti pogoje, ki jih postavi EU. To je v Italiji nesprejemljivo za Gibanje 5 Evropska komisarka za konkurenco in izvršna podpredsednica komisije Margrethe Vestager je v intervjuju za Financial Times dejala, da»nimamo težav s tem, da bi države nastopile na trgu in kupovale deleže v domačih podjetjih, če bi bilo to nujno, da bi preprečili kitajski prevzem takega podjetja«. Ljudje so več kot dobrodošli, da poslujejo v Evropi, vendar ne na podlagi neenakih pogojev. Poudarila je državno lastništvo kitajskih podjetij, ki da imajo že dolgo na radarju evropske tekmece. In zdaj ko je koronavirus vplival na zmanjšanje vrednosti njihovih delnic, se je po vsej celini povečala možnost za njihove prevzeme, je poudarila komisarka.»zelo pomembno je, da se zavedamo, da obstaja resno tveganje, da bi podjetja, ki so zdaj ranljiva, postala tarče takih prevzemov,«je še sporočila v intervjuju za nemški časopis in dodala, da razmere zahtevajo hitro ukrepanje, to je ena od prednostnih nalog komisije. Po pritiskih iz Nemčije in Francije, da Evropa mora zagotoviti konkurenčne pogoje med evropskimi in kitajskimi konkurenti, je Vestagerjeva že na začetku marca napovedala, da bo predvidoma junija objavljen predlog zakonodaje, ki bo»korporacije z območja zunaj EU, ki so v lasti ali pod vplivom držav odvračal od takih naložb«. Financial Times je poročal tudi, da Predvidena rast BDP v odstotkih ZDA 5,9 7 7,2 Francija Italija 9,1 Španija 8 Japonska 5,2 VB 6,5 Kitajska Indija 5,5 5,8 1,2 1,9 Rusija Juž. Afrika Vir: Bloomberg zvezd ter desno opozicijo. Demokratska stranka je bolj pragmatična in bi sprejela tako pomoč, če EU ne bi zahtevala posebnih strukturnih sprememb. Zdi se, da bi to je Margrethe Vestager decembra pohvalila nizozemski poziv, naj EU onemogoči prodajo podjetij konkurentom iz tujine, ki so pod vplivom svojih držav, če so cene napihnjene ali umetno nizke. Komisarka za konkurenco je sicer pred le nekaj meseci preprečila načrt o združevanju dveh največjih evropskih proizvajalcev vlakov, Siemensa in Alstoma, je v odzivu na intervju v Financial Timesu spomnil Cornel Ban s københavnske poslovne šole. Navedel je, da sta obe podjetji kot vzrok za združitev poudarjali prav grožnjo državnih podjetij s Kitajske, na kar sta se pozneje odzvali in Francija. Sama pa je za Delo poudarila, da je do zadnjega verjela, da bo združitev možna. Margrethe Vestager je bila komisarka za konkurenco tudi v mandatu prejšnje evropske komisije, pred sestavo sedanje pa je bila v igri, da postane njena predsednica. Slovi kot borka proti kartelnim dogovorom in korporacijskim davčnim utajam. Leta 216 je Applu naložila, da Irski vrne 13 milijard evrov zaradi nezakonitih davčnih ugodnosti, kar je bila največja naložena kazen na davčnem področju v zgodovini, Google je zaradi zlorabe prevladujočega položaja na trgu moral plačati 4,3 milijarde evrov, ukrepala je tudi proti Amazonu, Facebooku in drugim. Pred kariero v Bruslju je dve desetletji delovala v politiki na Danskem. Med drugim je bila ministrica za izobraževanje in za gospodarstvo, vodila je socialnoliberalno stranko. Revija Time jo je uvrstila med sto najvplivnejših Zemljanov, leta 218 pa se je uvrstila na Forbesovo lestvico 5 najpomembnejših žensk v tehnološki industriji. lahko bil kompromis, za katerim sta tudi in Francija. A še vedno bi to bilo na evropski ravni zelo sporno. Prav tako bi bil takšen dogovor zelo težko sprejemljiv za italijansko vladajočo koalicijo in predsednika vlade Giuseppeja Conteja (stolček se mu že maje, v prejšnjih tednih je bilo v italijanskih medijih objavljeno, da bi Mario Draghi, nekdanji predsednik ECB, lahko zasedel položaj tehničnega premiera). Petnajstega aprila je bil izvoljen novi predsednik italijanske industrijske zbornice (Confindustria) Carlo Bonomi, ki je bil že v prvem intervjuju zelo kritičen do italijanske politične elite. Politična in ekonomska kriza, ki v Italiji traja že skoraj dve desetletji, je zdaj največja grožnja preživetju Evropske unije. Pandemija bi lahko bila tudi povod v nujne spremembe v EU. Upam, da bodo vsi pomembni igralci pozorni na to problematiko.