UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE POMEN SKRBI ZA KAKOVOSTNO OBRAVNAVO V DOMOVIH ZA STAREJŠE. (Diplomsko delo)

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE POMEN SKRBI ZA KAKOVOSTNO OBRAVNAVO V DOMOVIH ZA STAREJŠE (Diplomsko delo) Maribor, 2015 Darja Dervarič

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE POMEN SKRBI ZA KAKOVOSTNO OBRAVNAVO V DOMOVIH ZA STAREJŠE (Diplomsko delo) Maribor, 2015 Darja Dervarič

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE Mentor: predav. Milena Pišlar Somentor: predav. Nataša Mlinar Reljić

ZAHVALA Zahvaljujem se obema mentoricama, ga. predav. Mileni Pišlar in ga. predav. Nataši Mlinar Reljič, za pomoč in usmerjanje pri pisanju diplome. Zahvaljujem se vsem stanovalcem doma Rakičan za sodelovanje v raziskavi. Posebna hvala ga. Nadi Hercan, ki mi je pomagala pri izbiri stanovalcev in izvedbi raziskave. Prav tako zahvala moji družini in fantu Damijanu, da so mi bili v oporo in na voljo v času pisanja diplome. Posebna zahvala gre osebi, ki je ne bom imenovala, da me je navdihnila za izbiro prav te teme in mi pokazala ter naučila, kako pomembna je skrb v zdravstveni negi.

POVZETEK Izhodišča: V diplomskem delu smo predstavili skrb, profesionalno skrb v zdravstvu, ki je bistvo zdravstvene nege, je vedenje, ki ga izkazuje medicinska sestra v odnosu do pacienta, ter pomen le-te za kakovostno obravnavo starejših v domovih za starejše. Ugotavljali smo, kako stanovalci/oskrbovanci ocenjujejo skrb v domu za starejše. Metode: V empiričnem delu smo izvedli raziskavo o pomenu skrbi za kakovostno oskrbo v domovih za starejše s pomočjo prevedenega standardiziranega anketnega vprašalnika»caring Behaviors Interventory«(Watson, 2009), ki vsebuje 24 vprašanj zaprtega tipa. Anketo je izpolnilo 40 stanovalcev doma za starejše, starih 65 let ali več, in sicer v mesecu juniju 2015. Rezultati: Iz rezultatov raziskave smo ugotovili, da stanovalci doma za starejše ocenjujejo skrb z odgovorom običajno in občasno. Stanovalci so ocenili, da se medicinske sestre občasno vračajo na lastno pobudo v sobo in pogovarjajo z njimi ter spodbujajo, da pokličejo v primeru težav. Reakcijski čas medicinskih sester je občasno oz. običajno hiter. Diskusija in zaključki: Na splošno so stanovalci dobro ocenili skrb v anketiranem domu. Vsi stanovalci pa niso bili istega mnenja, manjšina jih je menila, da ne skrbijo in da dolgo čakajo na zvonec, ter da jih ne vključujejo v načrtovanje njihovega zdravljenja. Menimo, da so se stanovalci, ki že dalj časa bivajo v domu, navadili oz. razumejo situacijo in da imajo več tolerance ter razumevanja do medicinskih sester. Zaradi primanjkovanja osebja pride do tega, da osebje»pade v rutino«in obravnavajo posameznike kot skupino in ne kot edinstvenega posameznika. Ključne besede: Skrb, starostnik, institucionalno varstvo, kakovost, zdravstvena nega. I

ZUSAMMENFASSUNG Ausgangpunkte: In der Diplomarbeit haben wir die Betreuung, die professionelle Betreuung in der Medizin, die die Grundlage der Medizinpflege ist und die das Fachwissen der Krankenschwestern im Umgang mit den Patienten darstellt, sowie die Bedeutung der Betreuung für eine qualitative Krankenbehandlung in den Altenheimen, vorgestellt. Wir haben festgestellt, wie die Bewohner/Betreuer die Betreuung in dem Altenheim bewerten. Methoden: Mit Hilfe des übersetzten Standardfragebogens Caring Behaviors Interventory (Watson, 2009), der 24 geschlossene Fragen beinhaltet, haben wir im empirischen Teil eine Umfrage zur Bedeutung einer qualitätsvollen Altenheimbetreuung durchgeführt. Der Fragebogen wurde von 40 Altenheimbewohnern, deren Alter 65 oder mehr war, im Juni 2015 ausgefüllt. Ergebnisse: Aus den Ergebnissen der Umfrage konnten wir schlussfolgern, dass die Bewohner des Altenheims die Betreuung mit der Antwort normal und gelegentlich bewerten. Die Bewohner haben sowohl die Eigeninitiative der Krankenschwestern zu einer erneuten Rückkehr in ihre Zimmer um ein Gespräch mit ihnen zu führen, als auch bei Beschwerden alarmieret zu werden, mit gelegentlich bewertet. Die Reaktionszeit der Krankenschwestern ist gelegentlich bzw. gewöhnlich schnell. Diskussion und Schlussfolgerungen: Im Allgemeinen wurde die Betreuung der Bewohner des Altenheims, in dem die Umfrage durchgeführt wurde, als gut eingeschetzt. Alle Bewohner waren nicht derselben Meinung, denn die Minderheit war der Ansicht, dass man sie nicht betreut und das sie lange auf die Rufglocke warten und außerdem seien sie in ihr Genesungsprozess nicht miteinbezogen. Wir sind der Meinung, dass diejenigen Altenheimbewohner, die schon länger dort wohnen, mehr Toleranz und Verständnis gegenüber den Krankenschwestern zeigen, denn sie verstehen die Situation bzw. sie haben sich an die Situation gewöhnt. Wegen des Mangelns am Personal, fällt das Personal in eine Rutine und behandelt Einzelne wie eine Gruppe und nicht wie ein Individuum. Schlüsselwörter: Betreuung, Senior, institutionelle Betreuung, Qualität, Krankenpflege. II

KAZALO 1 UVOD... 1 2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA... 3 2.1 Namen diplomskega dela... 3 2.2 Cilji diplomskega dela... 3 3 SKRBSTVENI VIDIK DELA V ZDRAVSTVENI NEGI... 4 3.1 Teorija skrbi po Jane Watson... 5 3.2 Skrbstveno ravnanje... 17 4 SKRBSTVENA OBRAVNAVA STAROSTNIKA V DOMOVIH ZA STAREJŠE... 19 4.1 Posebnosti obravnave starostnika... 20 4.1.1 Biološke ali fizične spremembe staranja... 20 4.1.2 Socialne in psihosocialne spremembe v starosti... 21 4.1.3 Duševne spremembe v starosti... 21 4.2 Vloga medicinske sestre pri skrbstveni obravnavi starostnika v domu za starejše.. 21 4.3 Zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege v domovih za starejše... 22 5 EMPIRIČNI DEL... 24 5.1 Raziskovalna vprašanja... 24 5.2 Metodologija diplomskega dela... 24 5.2.1 Raziskovalne metode... 24 5.2.2 Postopki zbiranja podatkov... 24 5.2.3 Raziskovalni vzorec... 24 5.2.4 Čas raziskave... 25 5.3 Etični vidik... 25 6 REZULTATI... 26 6 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA... 42 7 SKLEP... 45 LITERATURA... 46 PRILOGA: Anketni vprašalnik... 1 III

KAZALO GRAFOV Graf 1: Pozorno poslušanje bolnika... 26 Graf 2: Podajanje navodil ali poučevanje bolnika... 27 Graf 3: Obravnavanje bolnika kot posameznika... 27 Graf 4: Preživljanje časa z bolnikom... 28 Graf 5: Zagotavljanje podpore pacientu... 28 Graf 6: Izkazovanje empatije ali vživljanje v položaj pacienta... 29 Graf 7: Pomoč pacientu pri (osebnostni rasti)... 30 Graf 8: Potrpežljivost in neutrudnost z bolnikom... 31 Graf 9: Znanje injiciranja (intravenozno itn.)... 32 Graf 10: Biti zaupen (na) s pacientom... 33 Graf 11: Izkazovanje strokovnega znanja in veščin... 33 Graf 12: Vešče ravnanje z opremo... 34 Graf 13: Omogočanje pacientu, da izraža svoje občutke glede svoje bolezni ali zdravja... 34 Graf 14: Vključevanje pacienta v načrtovanje njegovega / njenega zdravljenja... 35 Graf 15: Zaupno ravnanje z informacijami o pacientu... 36 Graf 16: Vračanje k pacientu na lastno pobudo... 36 Graf 17: Pogovarjanje s pacientom... 37 Graf 18: Spodbujanje pacienta, da pokliče v primeru težav... 38 Graf 19: Izpolnjevanje izraženih in neizraženih potreb pacienta... 39 Graf 20: Hitro odzivanje na pacientov klic... 39 Graf 21: Pomoč pri lajšanju pacientovih bolečin... 40 Graf 22: Izkazovanje skrbi za pacienta... 40 Graf 23: Pravočasno izvajanje zdravljenja in posredovanja zdravil... 41 Graf 24: Lajšanje pacientovih simptomov... 41 KAZALO TABEL Tabela 1: Razvoj 10 dejavnikov skrbi... 7 IV

1 UVOD Splošno znano je, da se število starejših prebivalcev v Sloveniji in drugod po svetu povečuje. Med prebivalci Slovenije je bilo v prvi polovici leta 2014 kar 17,5 % starih 65 let ali več. Starostna življenjska doba se iz leta v leto podaljšuje, v zadnjem stoletju se je v večini evropskih držav življenjska doba podaljšala za več kot 50 %. Dandanes dočakati 80 let in več ni prav nič posebnega. Zavedati se moramo, da postajajo starostniki vse številčnejša zahtevna skupina pacientov oz. bolnikov. Zaradi povečanega števila starejših prebivalcev se povečuje tudi potreba po možnosti bivanja ali oskrbi v domovih za starejše. Starejši se največkrat odločijo za domsko varstvo, ko doma niso več zmožni sami opravljati vseh aktivnosti zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja ali takrat, ko jim družinski člani ne zmorejo več nuditi ustrezne pomoči. Prevečkrat pa slišimo od starejših, da so šli v dom, ker ne želijo biti doma otrokom v»breme«. Namreč sedanji stil življenja ne dopušča mlajši generaciji, da bi starostnikom omogočali kakovostno oskrbo na domu. Skrb je osnovni element človekovega bitja. Kadar ne skrbimo, izgubimo svojo bit; le-to si lahko pridobimo nazaj s pomočjo skrbstvenega dela. Stara delitev dela je narekovala, da zdravniki zdravijo, medicinske sestre pa skrbijo. Dejansko pa je skrb predpogoj za zdravljenje, saj se je skrbstveno delo opravljalo prej kot pa zdravilo (Nouwen, McNeill, & Morrison, 1982). Kakovost v zdravstveni oskrbi in skrbi ocenjuje vsak posameznik drugače. Zato moramo sprejeti dejstvo, da je nekdo s posamezno storitvijo zelo zadovoljen, nekdo drug pa z isto storitvijo zelo nezadovoljen. Stanovalci v domovih za starejše so nezadovoljni z zdravstveno oskrbo in z njihovo obravnavo, poudarjajo primanjkovanje negovalnega osebja in posledično zapostavljanje, ugotavlja Habjaničeva (2011) v raziskavi, izvedeni v slovenskih domovih za starejše. Skrb v zdravstveni negi pomeni biti navzoč ob sočloveku, zaznati, da potrebuje pomoč, ga negovati, tolažiti, skrbeti zanj v najširšem pomenu besede: skušati zadovoljevati njegove telesne, duhovne, psihične in socialne potrebe, ugotavlja Klemenc (2003). Tuckett, Hughes, Schuter, & Turner (2009) so izvedli raziskavo v treh domovih za starejše v Avstraliji, ki so jo razdelili med stanovalce in osebje. Raziskava je pokazala izjemno visoke 1

povprečne vrednosti pri obeh anketiranih skupinah. Povprečne vrednosti pri obeh skupinah so bile 6,0 pri lestvici od 1 do 7. Ker je bil vzorec anketiranih majhen, predvidevajo, da bi večje število anketiranih dalo jasnejše rezultate. 2

2 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA 2.1 Namen diplomskega dela Namen diplomskega dela je predstaviti pomen skrbi za kakovostno oskrbo v domovih za starejše. Z raziskavo želimo ugotoviti, kako skrbstveni vidik ocenjujejo stanovalci doma za starejše. 2.2 Cilji diplomskega dela Definirati pomen skrbstvenega vidika in oskrbe. Predstaviti etiko skrbi in skrbstveno obnašanje po Jane Watson. Predstaviti vlogo medicinske sestre pri skrbstvenem ravnanju. Predstaviti rezultate raziskave. 3

3 SKRBSTVENI VIDIK DELA V ZDRAVSTVENI NEGI Zdravstvena nega je disciplina, katere osrednja in temeljna naloga je skrb za človeka in po tej nalogi se razlikuje od drugih disciplin. Skrb postavlja v središče svojih aktivnosti. Obstaja veliko pomenov, izrazov in definicij besede skrb (angl. Care), med drugim: Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja številne razlage: - občutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim, - uresničitev, normalen potek nečesa, za zadovoljitev potreb (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 2015). Psihosocialna dimenzija odnosov med dvema človekoma s posebnim poudarkom na upoštevanju posameznikovega dojemanja sveta. Je aktivnost in prizadevanje za uresničitev normalnega poteka česa (Mali leksikon terminoloških izrazov v zdravstveni negi, 1999). Skrb razumemo kot dejanja in ravnanja ljudi, usmerjena na druge ljudi (ali okolje), ki temeljijo na naklonjenosti in želji pomagati tistim, ki so pomoči potrebni (Pahor, 1999). Skrb ni le»skrbstveno delo«. Pojmovati bi jo morali kot družbeno, socialno in moralno prakso, kjer na dober način delujejo posameznik, drugi in materialni življenjski kontekst, ki so medsebojno prepleteni (Sevenhuijsen, 2002). Skrb je, če se postavimo v vlogo pacienta, vse, kar se dogaja z njim, okrog njega in zanj, če smo sposobni / usposobljeni prepoznati njegove želje in potrebe in jih zadovoljiti. V širšem pomenu je zdravstvena nega le del skrbi, ožja od nje in vezana predvsem na zadovoljevanje telesnih potreb, je oskrba (Klemenc, 2003). Kot je že poudarjala Filej (2001) je zdravstvena nega na kritičnem, lahko bi rekli celo na tragičnem razpotju. Kljub temu da medicinske sestre razpolagajo z več znanja in da so pacienti obdani s sijajnimi tehničnimi aparaturami, negovalnimi pripomočki, se le-ti počutijo osamljene, celo zapuščene, kajti nihče ne skrbi zanje kot za ljudi. Problem je v tem, da vse medicinske sestre ne pokažejo resničnega sočutja. Za delo medicinskih sester je središčnega pomena beseda skrb (care). V slovenščino težko prevedljivi pojem, ki ima osnovo v besedi caritas, to je skrb, dejavna ljubezen, materinska ljubezen. Izraža delo in ljubezen, dejavno ljubezen, naklonjenost, ki jo izražamo z dejanji, še navaja Klemenc (2003). 4

Sprejetje koncepta skrbi in nudenje skrbstvene zdravstvene nege je osrednja in temeljna naloga medicinskih sester. Skrb za drugega predstavlja enega od bistvenih konceptov v vsakodnevnem življenju, kjer medicinska sestra deluje skrbno v medsebojnih odnosih, izkazovanju spoštovanja, ohranjanju dostojanstva in je temelj zagotavljanja varnosti pri pacientih v zdravstvenih ustanovah in v družbi, navaja Pajnkihar (2014). 3.1 Teorija skrbi po Jane Watson Znanje, ki ga imamo, nas obvezuje za delovanje v praksi. Možna pot in način za prenos znanja o skrbi, etiki skrbi vrlin in zavestnega sestrstva v procese našega dela ponuja Watsonova teorija skrbi (Watson, 2005). Teoretičarka je teorijo skrbi za človeka razvijala med leti 1975 in 1979. Watsonova skozi razvoj svoje teorije nenehno poudarja osebne človeške vrednote, ki nas vodijo v skrbi za posameznika. V teoriji je skrb in ljubezen opredelila kot srce zdravstvene nege. Izvirno jedro in strukturo vidi v teoriji skrbi za človeka in desetih skrbstvenih procesih. Meni, da se skrb začne s prisotnostjo, sočutjem, z usmiljenjem, dobroto in nesebičnostjo do sebe in nato tudi do drugih. Prične se z ljubeznijo do sočloveka in vsega, kar je živo. Skrbstveni procesi so opredeljeni kot bistveni vidik skrbi v zdravstveni negi, brez katerih člani negovalnega tima ne morejo opravljati kakovostne zdravstvene nege. V teoriji opisuje vlogo in poslanstvo zdravstvene nege ter pomen etike v ohranjanju človeške skrbi in dostojanstva predvsem v trenutkih, ko je to ogroženo (Watson, 1999). Poznavanje elementov Watsonove teorije skrbi pomeni vračanje k najglobljim profesionalnim koreninam in vrednotam. Predstavlja arhetip idealne medicinske sestre. Upoštevanje takšne usmeritve skrbi v zdravstvene nege pomeni v našem vsakodnevnem delu preobrazbo zdravstvene nege iz položaja, kjer le-ta pomeni samo službo, k stopnji ustrežljive stroke. Delovanje v tem okviru ne samo da sproža preobrazbo zdravstvene nege v umetnost skrbi, zagotavlja sočutje s trpečimi pacienti in njihovimi svojci in pospešuje zdravje in spoštovanje pri pacientu, temveč tudi prispeva k samoaktualizaciji medicinske sestre. Watsonova je torej ena redkih teoretičark v zdravstveni negi, ki se ne ukvarja samo s tistim, ki skrb prejema - pacientom, ampak tudi in predvsem s tistim, ki skrb nudi medicinska sestra. Promocija tega modela v praksi zdravstvene nege ni potrebna zgolj za zdravje medicinske sestre, bolj kot to nam pomaga, da poiščemo in najdemo nepredstavljivo velik pomen našega dela (Kovačič, 2010). 5

Osnovni elementi teorije so trije, in sicer: faktorji skrbi, medsebojni odnosi, temelječi na skrbi, priložnosti za skrb (Watson, 2005). Originalna teorija skrbi Jane Watson je bila zasnovana na desetih skrbstvenih dejavnikih kot osnova za zagotavljanje oblike in jedra fenomena zdravstvene nege. Dejavniki skrbi služijo kot smernice medicinskim sestram v procesu zdravstvene nege. 6

Tabela 1: Razvoj 10 dejavnikov skrbi Dejavniki skrbi (1979, 1985) Proces skrbi (2002-2008) (praksa skrbi) Zavest karitasa kompetence (2008) 1 Oblikovanje sistema humanističnoaltruističnih vrednot. Izvajanje aktivnosti z ljubečo prijaznostjo in ravnodušnostjo v okviru zavesti skrbi. Z besedami teorije skrbi Jean Watson: skupek altruističnih vrednot in delovanje z ljubečo prijaznostjo do sebe in do drugih. Spoštovati drugega (sočloveka) nam omogoča, da smo mu na voljo: Odprtost do sebe, pacienta, okolja, vesolja. Modeli skrbi zase in skrbi za pacienta. Potrjevanje edinstvenosti sebe in pacienta. Priznavanje ravnanja prijaznosti. Spoštovanje lastnih in pacientovih darov in talentov. Prepoznavanje ranljivosti sebe in pacienta. Obravnavati sebe in pacienta z ljubečo prijaznostjo. Spoštljivo poslušati pacienta s pristno skrbjo. Sprejemanje sebe in pacienta takšne, kakršni smo. Spoštovati sebe in pacienta. Skrbeti za pacienta z ljubečo prijaznostjo. Pacientu izkazovati pozornost. Spoštovati človeško dostojanstvo sebe in pacienta. 7

Dejavniki skrbi (1979, 1985) 2 Spodbujanje upanja. Proces skrbi (2002-2008) (praksa skrbi) Pristnost in ohranjanje globokega sistema prepričanj o sebi in soljudeh, za katere skrbimo. Z besedami teorije skrbi Jean Watson: spodbuditi vero in upanje ter čast do soljudi. Zavest karitasa kompetence (2008) S poslušanjem sem sposoben spoštovati pacientov svet verovanj in mu omogočiti, da začuti svojo lastno vero/upanje: Ustvariti možnost za tišino, refleksijo in odmor. Namerno promovirati človeške stike. Gledati na življenja kot na skrivnost, ki jo je treba raziskati in ne kot problem, ki ga je treba rešiti. Zmožnost sprostiti nadzor višje moči. Delovati v okviru umetnosti skrbi in znanosti v procesu zdravljenja in celostne obravnave pacienta. Vključevanje pacientovih vrednot, verovanj, kaj je zanj smiselno in pomembno v načrt skrbi. Vzpostaviti očesni kontakt in primeren dotik s pacientom. Naslavljati pacienta s priimkom. Pomagati pacientu, da verjame vase. Učiti se, kako pomagati pacientu verjeti vase. Podpirati pacienta v njegovem upanju. Spodbujati pacienta pri nadaljevanju njegovega življenja. Videti pacienta kot osebo in ne kot objekt. 8

Dejavniki skrbi (1979, 1985) 3 Občutljivost do sebe in drugih. Proces skrbi (2002-2008) (praksa skrbi) Spodbujati posameznikove duhovne navade, iti nad svoj lastni ego. Z besedami teorije skrbi Jean Watson: bodi občutljiv do sebe in do soljudi. Spoštuj posameznikova verovanja, vrednote in navade. Zavest karitasa kompetence (2008) Biti dovzeten za pacientove potrebe in občutke ter biti sposoben vzpostaviti odnos zaupanja, pomoči in skrbi s pacientom. Navade samorefleksije (vodenje dnevnika, molitev, meditacija, umetniško izražanje) nam pomagajo raziskati občutke, prepričanja in vrednote pacienta ter nam omogočajo osebno rast. Navaditi se razsodnega ocenjevanja okoliščin in situacij. Ne smemo takoj obsojati. Razviti pomembne obrede za vadbo hvaležnosti, odpuščanja, predajo in sočutja. Sprejeti sebe in pacienta na osnovnem duhovnem nivoju. Vsak posameznik je univerzalen in vreden skrbi. Preoblikovati»naloge«v interakcijo zdravljenja. Dokazati sposobnost odpuščanja sebi in soljudem. Pokazati interes za pacienta. Dobrohotno delovati zase in za pacienta. Delovati iz srca. 9

Dejavniki skrbi (1979, 1985) 4 Razvijanje odnosa pomoč zaupanje. Proces skrbi (2002-2008) (praksa skrbi) Razvijanje in ohranjanje pristnega odnosa skrbi pomoči in zaupanja. Z besedami teorije skrbi Jean Watson: razviti odnos skrbi pomoči in zaupanja. Zavest karitasa kompetence (2008) Razvijati odnos skrbi, pomoči in zaupanja s pacientom (soljudmi), družinami, člani zdravstvenega tima in družbo. Vstopiti v odnos s pacientom z izkušnjami, ki nam dajejo možnost proučiti odnos v danem trenutku. Vstopiti v odnos s pacientom z brezpogojno ljubeznijo. Prizadevno sodelovati s pacientom v okviru kompetenc. Razvijati spoštljivo okolje zdravljenja v času pacientove potrebe. Delovati neobsojajoče. Na življenjske izkušnje pacienta se odgovorno odzvati. Delovati pristno. Pokazati spoštovanje do lastnega in pacientovega načina komuniciranja. Informirati pacienta. Spodbujati neposredno, konstruktivno in spoštljivo komunikacijo. Dovoliti pacientu izbrati čas pogovora o njegovih skrbeh, dvomih. 10

Dejavniki skrbi (1979, 1985) 5 Spodbujanje in sprejetje izražanja pozitivnih in negativnih občutkov. Proces skrbi (2002-2008) (praksa skrbi) Podpirati izražanje pozitivnih in negativnih občutkov kot povezavo z globljo lastno duhovnostjo in z duhovnostjo pacienta, za katerega skrbimo. Z besedami teorije skrbi Jean Watson: spodbujanje in sprejetje pozitivnih in negativnih občutkov; pazljivo poslušanje pripovedovanje sočloveka. Zavest karitasa kompetence (2008) Sooblikujem odnos skrbi v okolju skrbi za promocijo duhovne rasti. Ustvariti miren prostor (brez motenj). Priznavati zdravljenje kot notranje potovanje. Dopuščati negotovost in neznano. Spodbujati pripovedovanje zgodb kot način razumevanja pacientovih občutkov. Spodbujanje refleksije občutkov in izkušenj pri pacientu. Pacientu nuditi možnost blagoslova, molitve in duhovnega izražanja. Pomagati videti v pacientu dobre vidike posamezne situacije. Aktivno poslušati in dopuščati pretakanje energije brez prevzemanja pacientovih občutkov. Pomagati pacientu soočiti se z negativnimi občutki. 11

Dejavniki skrbi (1979, 1985) Proces skrbi (2002-2008) (praksa skrbi) Zavest karitasa kompetence (2008) 6. Razvijanje procesa kreativnega reševanja problemov. Kreativno uporabljanje lastnega znanja kot del procesa skrbi in zdravljenja z uporabo umetnosti. Z besedami teorije skrbi Jean Watson: uporabljaj kreativne znanstvene metode reševanja problemov pri odločanju delovati skrbno. Delovati osredotočen na reševanje problemov pacienta z vsem svojim znanjem o skrbi za posameznika. Strniti estetsko, etično, empirično, osebno in metafizično znanje za kreativno in domiselno reševanje pacientovih problemov. Uporabiti kritično razmišljanje in izražanje v umetnosti in znanosti skrbi za pacienta. Priznavati in vključevati zavest lastnega jaza za učinkovito načrtovanje skrbi za pacienta. Ustvariti zdravo okolje z nežnim dotikom, mirnim glasom, s pristno navzočnostjo, z umirjenim gibanjem, umetniškim izražanjem, dnevnim vodenjem osebnega napredka, z igrivostjo, s smehom, z radostjo, s spontanostjo, z glasbo, zvokom, dihanjem, s sprostitvijo, z očesnim kontaktom, nasmehom, s pozitivno mimiko, z aktivnim poslušanjem, z lučjo, zvoki, s hrupom. Spodbujati pacienta k postavljanju vprašanj. Pacientu pomagati poiskati alternativne poti pri iskanju rešitev za nastalo situacijo ali zdravstveni problem. 12

Dejavniki skrbi (1979, 1985) 7 Biti sposoben učiti in učiti se. Proces skrbi (2002-2008) (praksa skrbi) Vključevanje pristnih izkušenj poučevanja in učenja ter poučevanje pacienta v njegovem okviru. Z besedami teorije skrbi Jean Watson: poučuje in uči o posameznikovih potrebah. Zavest karitasa kompetence (2008) Sooblikovati skrbni odnos, ki spodbuja znanje, osebno rast, opolnomočenje za proces zdravljenja in s tem možnosti za pacienta in zase. Aktivno poslušanje. Nežno in tiho govorjenje s spoštovanjem do pacienta, ki mu namenimo vso pozornost. Učiti se in informacije poiskati pri bolj izkušenih, razumeti njihov pogled na svet, nato te informacije deliti oziroma z informacijami prepoznati potrebe pacienta. Pacienta sprejeti takega kot je, z njegovim razumevanjem, znanjem in s pripravljenostjo učiti se. Pacientu pomagati razumeti, kako naj razmišlja o svojem zdravju ali bolezni. Pacientu pomagati oblikovati vprašanja o svojem stanju za specialista. 13

Dejavniki skrbi (1979, 1985) 8 Zagotavljanje in ohranjanje varnega fizičnega in duhovnega okolja. Proces skrbi (2002-2008) (praksa skrbi) Ustvariti kreativno okolje na vseh nivojih (fizičnem, nefizičnem, energijskem in zavestnem), pri čemer se celovitost, lepota, udobje, spoštovanje in mir okrepijo. Z besedami teorije skrbi Jean Watson: ustvari zdravo okolje za fizične in duhovne potrebe, ki spoštujejo človeško dostojanstvo. Zavest karitasa kompetence (2008) S spodbujanjem odnosa skrbi ustvariti prostor za pacientovo celovitost in zdravljenje. Ustvariti prostor za stike s pacienti, ki se po navadi ponavljajo. Delovati v zavesti skrbi. Ustvariti namere skrbi. Ustvariti zdravo okolje, ki vsebuje: o medicinsko sestro kot okolje, o pacienta kot edinstveno osebnost, o svetlobo, o umetnost, o vodo, o hrup, o čistočo, o zasebnost, o prehrano, o lepoto, o varnost, o čistost rok, o merjenje udobja. Spoštovati pacientove navade in obrede. Pacientom biti na voljo. Pacienta pozorno poslušati. Predvidevati pacientove potrebe. 14

Dejavniki skrbi (1979, 1985) 9 Pomoč pri zadovoljevanju človekovih potreb. Proces skrbi (2002-2008) (praksa skrbi) Spoštljivo pomagati pri izvajanju osnovnih potreb z zavestno skrbjo, ki krepi usklajevanje delovanja povezave misli, telesa in duha na vseh vidikih skrbi za posameznika. Z besedami teorije skrbi Jean Watson: pomagati posamezniku pri izvajanju osnovnih fizičnih, čustvenih in duhovnih potreb. Zavest karitasa kompetence (2008) Sposobnost zadovoljiti ugotovljene potrebe posameznega pacienta. Videti pacienta kot celoto. Spoštovati pacientove edinstvene potrebe. Ustvariti udobje pacientu. Pacientu pomagati zmanjšati zaskrbljenost. Vključiti v zdravljenje pacientovo družino, njegove najbližje. Spoštovanje pacientove zasebnosti. Spoštovanje pacientovega dojemanja sveta. Spoštljivo ravnanje s pacientovim telesom. Pacientu pomagati s specialnimi potrebami pri sprostitvi, aktivnostih in spanju. S pacientovo družino govorimo odprto. 15

Dejavniki skrbi (1979, 1985) 10 Priznavanje eksistenčnih, fenomenoloških in spiritualnih sil, pomembnih za človeka. Proces skrbi (2002-2008) (praksa skrbi) Odprtosti za duhovno skrivnost in neznanih razsežnosti bivanja, kot je povezava z življenjem, trpljenjem in smrtjo. Pomembna je skrb za lastno dušo in za dušo posameznika, za katerega skrbimo. Z besedami teorije skrbi Jean Watson: odprtost za skrivnosti in priznavanje, da se čudeži dogajajo. Vir: Watson, 2010 (Povzeto: Rezar (2014, str. 14-19)) Zavest karitasa kompetence (2008) Priznati možnost pojava čudeža zase in za druge. Dopustiti možnost neznanega pojava. Sodelovati v paradoksih življenja. Negovati in podpirati upanje. Deliti in sodelovati v humanih trenutkih. Priznati svoje in pacientove notranje občutke. Vedeti, kaj je pomembno nam in pacientu. Pokazati spoštovanje do stvari, ki so pacientu pomembne. Verjeti, da je temeljne ljubezni obilo v vseh razmerah, kjer obstaja življenja. Priznati, da so nekateri življenjski dogodki nerazložljivi. 16

3.2 Skrbstveno ravnanje Skrbstveno delo in ravnaje ni edinstveno samo v zdravstveni negi, se pa v zdravstveni negi pojavlja na edinstven način. Zdravstvena nega je neposredna pomoč, pri kateri izkušnje, čustva, vdanost in razmerja predstavljajo velik del vsakodnevnega dela. Skrbstveno delo je praktična izkušnja, nekaj, kar nekdo nekomu naredi. Skrbeti in biti z drugim človekom na tak način je resnični pomen skrbstvenega dela, pravi Tschuldin (2004), ki nadalje navaja še, da se skrbstveno delo nanaša na proces, znanost in ločenost. Prav tako se nanaša na empatijo, na zaščito ter komuniciranje. Govorimo o dajanju in sprejemanju. Je praktična izkušnja in zajema osebe, ki skrb nudijo, kot tiste, ki jo prejemajo. V zdravstveni negi smo prepogosto usmerjeni na pacienta, ki mu je namenjena naša skrb, premalo pa vidimo medicinske sestre, katere drža v tem odnosu z bolnikom največkrat določa kakovost in izid te nudene skrbi. Osebe, ki nudijo skrb, morajo dobro poznati svoje znanje, morajo razumeti same sebe in biti prepričane vase. Pet kakovosti in lastnosti skrbstvenega dela po Tsculdinovi (2004): Sočutje Sočutje je največkrat odgovor na osnovi globokega notranjega občutka, ko nekdo potrebuje pomoč. Sočutje je več kot preprosta prijaznost, je kompleksen vidik skrbstvenega dela. Sočutje je pogosto odgovor na bazi globokega notranjega občutka, ko nekdo potrebuje pomoč. Kompetentnost Kompetentnost ločuje usposobljene ljudi od začetnikov. To je tisto, k čemur vsaka medicinska sestra teži med bazičnim ter nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem. Vsakega izvajalca zdravstvene nege zavezuje Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Zaupanje Večina medicinskih sester bi se strinjala, da je temelj skrbstvenega dela zaupen odnos. Zaupanje mora biti obojestransko. Danes se vidi splošno pomanjkanje zaupanja v večino pomembnejših ustanov. 17

Vest Vest je osnova etičnega vedenja in obnašanja. Glas vesti raste in se razvija od zgodnjega otroštva dalje. Vest je zvestoba sebi, ki naj bi jo vsak spoštoval pri sebi in pri drugih. Dolžnost Dolžnost nekako potrjuje ostale lastnosti, npr. predanost, kot jo opisuje Tschuldin (2004). Tschuldin (2004) ugotavlja tudi, da na odnosu temelječa etika, ki opredeljuje skrb kot pristno sobivanje s tistim, ki mu je naša skrb namenjena, ne temelji na vprašanju: kaj naj storim, rečem, temveč: kaj se tu dogaja? Osnovno izhodišče etike skrbi je poslušanje. Pravo skrbstveno delo zahteva od človeka polno zmožnost odgovoriti na potrebe drugega človeka. Zahteva, da naredimo v nekaterih situacijah celo več, kot je običajno. Resnično človeški in resnično skrbni postanemo samo skozi izzive, trpljenje in vživljanje v trpljenje. Tega se je treba naučiti, to vzdrževati in za to skrbeti. 18

4 SKRBSTVENA OBRAVNAVA STAROSTNIKA V DOMOVIH ZA STAREJŠE Institucionalno varstvo je oblika obravnave v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki, ki upravičencem nadomešča, dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine. Obsega osnovno oskrbo in socialno oskrbo v skladu s predpisi s področja socialnega varstva ter zdravstveno varstvo po predpisih s področja zdravstvenega varstva. Izvajalci storitve so lahko: domovi za starejše, posebni socialno varstveni zavodi, socialno varstveni zavodi za usposabljanje, nadomestne oblike bivanja in oskrbe. Varstvo pomeni nudenje pomoči pri vzdrževanju osebne higiene in izvajanju dnevnih aktivnosti (vstajanju, oblačenju, premikanju, hoji, komunikaciji in pri orientaciji). Posebne oblike varstva so namenjene ohranjanju in razvoju samostojnosti, razvoju socialnih odnosov, delovni okupaciji, korekciji in terapiji motenj, aktivnemu preživljanju prostega časa ter reševanju osebnih in socialnih stisk. Dom za starejše je socialno varstvena ustanova, ki je namenjena institucionalnemu varstvu upravičencev. Upravičenci za bivanje v domu starejših pa so: osebe stare 65 let ali več, osebe s posebnimi potrebami, stare 65 let ali več, osebe, ki potrebujejo podaljšan program bolnišnične rehabilitacije, odrasle osebe s posebnimi potrebami (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije, 2015). Razlogi za domsko varstvo so lahko zdravstvene težave starostnika, kronična obolenja, potreba po stalnem nadzoru, osamljenost, strah, preobremenjenost, pomanjkanje časa, neustrezni pogoji in neusposobljenost svojcev za izvajanje nege ter oskrbe v domačem okolju (Fink, Jelen Jurič, & Kolar, 2012). 19

4.1 Posebnosti obravnave starostnika Poredoš (2004) navaja, da starost ni bolezen, temveč le z genskim zapisom programirani fiziološki proces. Temeljna značilnost staranja je upočasnitev različnih procesov, ki vzdržujejo integriteto delovanja človeškega telesa. Zato staranja organizma ne moremo v celoti preprečiti, lahko pa ga z zdravljenjem in preprečevanjem kroničnih bolezni upočasnimo. Pri obravnavi bolezni starostnikov se moramo zavedati, da imajo le-te določene posebnosti, zato njihova obravnava zahteva obvladovanje posebnih veščin in usmerjeno strokovno usposobitev. Poredoš nadalje ugotavlja, da pri zdravstveni obravnavi ne sme biti naš cilj zgolj podaljševanje življenja, temveč kakovostno staranje. Za zagotavljanje kakovostne starosti, moramo več aktivnosti usmeriti v preprečevanje zlasti kroničnih bolezni, potrebno bi bilo izboljšati rehabilitacijo starostnikov po preboleli bolezni, ki omogoča povrnitev normalnega delovanja zaradi bolezni prizadetih organov, ohranitev samostojnosti, gibanja in s tem neodvisnosti slehernega posameznika do pozne starosti. 4.1.1 Biološke ali fizične spremembe staranja Biološko staranje se kaže v funkcijskih spremembah delovanja organizma. Prevladovati začnejo procesi razgradnje, regeneracijska sposobnost se močno zmanjša. Nekateri znaki normalnega staranja se odražajo navzven, zunanji videz osebe se spreminja. Drugi znaki se kažejo v spremenjenem delovanju telesnih organov in v zmanjšani zmogljivosti organizma. Telesno zdravje je odvisno od naravnih procesov staranja in od prisotnosti ali odsotnosti bolezni. Najpogosteje so s starostjo prizadeta čutila, prisotne so motnje opravljanja nekaterih fizioloških funkcij, kot so hranjenje, izločanje in odvajanje ter gibanje. Vse te težave lahko omilimo z različnimi pripomočki, kot so očala, slušni aparat, zobna proteza, pripomočki za inkontinenco Tudi pri motnjah gibanja so na voljo različni pripomočki, npr. palica, bergle, hodulje, invalidski voziček, dvigalo za premikanje oseb. Z njimi omogočimo starejšemu človeku bolj kakovostno življenje (Fink, Jelen Jurčič, & Kolar, 2012). 20

4.1.2 Socialne in psihosocialne spremembe v starosti Pečjak (2007) pravi, da je posameznikovo doživljanje obdobja starosti v veliki meri odvisno od njegove samopodobe. Gre za predstavo človeka o sebi zaradi osebnih izkušenj, kot tudi za ponotranjenje drugih mnenj. Samopodoba je močno odvisna od mnenja drugih ljudi. Starejšim ljudem se samopodoba praviloma znižuje. Postarali so se, vedno manj je stikov z drugimi ljudmi, prilagajajo se pravilom, ki veljajo za stare ljudi. Pri starostni samopodobi je pomembno človekovo zdravstveno stanje. S starostjo oslabi osebnostna poteza zaupanja vase, to pa vpliva na povečano emocionalno občutljivost starih ljudi, labilnost in psihološko ranljivost. 4.1.3 Duševne spremembe v starosti Duševne spremembe staranja: duševno ravnovesje ohranjamo z negovanjem čustev, intelektualnim delom in s socialnimi stiki. Pomembno je, da so starejši miselno aktivni, kar dosežejo z branjem, s poslušanjem in gledanjem različnih medijev, z reševanjem križank, igranjem miselnih igric ipd. (Fink, Jelen Jurčič & Kolar, 2012). 4.2 Vloga medicinske sestre pri skrbstveni obravnavi starostnika v domu za starejše V sedanjih razmerah, ko se delež starih ljudi naglo viša, potrebujejo vsi, ki opravljajo zdravstveni poklic, osnovno znanje o starosti, staranju ter o zakonitostih solidarnega sožitja med mlado, srednjo in upokojensko generacijo. Ta znanja so zdravstvenim delavcem potrebna, med drugim zaradi vpogleda v pojav in probleme sedanjega procesa staranja družbe ter zaradi nujno potrebnega sodelovanja z drugimi strokami (Ramovš, 2010). Skela Savič (2010) poudarja, da se staranje populacije vedno bolj dotika vsake medicinske sestre. Prevzeti morajo odgovornost na področju pridobivanja znanj, veščin, spoznavanja in dokazov, ki jih bodo prenesle v prakso s ciljem zagotavljanja kakovostne zdravstvene obravnave in oskrbe starostnikov. Klemenc (2003) pravi, da skrb kot rdeča nit delovanja medicinskih sester, pomeni humanistični vrednostni sistem, ki je sposoben zaznavanja človeka kot celostnega bitja, njegovih potreb, tudi v odnosu do zdravja in bolezni. Skrb so vse oblike naklonjenega ravnanja, kar se dogaja s človekom, okrog njega in zanj, s posebnim poudarkom na etiki skrbi. Habjanič (n.d.) povzema delovanje medicinske sestre v gerontološki zdravstveni negi: 21

deluje profesionalno s specifičnim znanjem in izkušnjami, deluje podporno v interakciji s starostnikom, odkriva njegove potrebe, vrednote in doživljanja, biti mora občutljiva na emocionalne vidike v med-osebnih odnosih, biti mora sposobna vživeti se v zmožnosti starostnikove avtonomnosti, znati mora vzpostaviti spoštljiv, pristen, vljuden, razumevajoč, zaupljiv, skrben, a ustrezno profesionalen - distanciran odnos, biti mora profesionalno - strokovno avtonomna, odgovorna, sposobna, pripravljena timsko sodelovati, zainteresirana za starostnika in strpna, mora znati poslušati, razumeti, motivirati, pomagati, učiti in posredovati, predvsem delovati zdravstveno vzgojno. Zdravstvena nega v domovih za starejše temelji na življenjskih aktivnostih. Zdravstvena nega mora biti človeška, humana, do posameznika mora pristopati celostno, navaja Habjanič (2011). Profesionalna skrb in negovanje nista vselej neposredno povezana z aktivnostmi zdravstvene nege, pomembno je varno okolje, pozitivna samopodoba stanovalcev, dostojanstvo, avtonomija in zagotavljanje intimnosti v smislu zagotavljanja kakovosti zdravstvene nege. 4.3 Zagotavljanje kakovostne zdravstvene nege v domovih za starejše Kakovost zdravstvene obravnave je temelj uspešnega zdravljenja. Zdravstveno varstvo predstavlja pomemben del zdravstvenega sistema, katerega končni cilj je izboljšanje zdravstvenega stanja. Da bi lahko izpolnili pričakovanja glede učinkovitosti in varnosti zdravstvenega sistema, je treba zagotoviti ustrezno kakovost zdravstvenih storitev (Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, 2010). Kakovost in raven zdravstvene nege v socialnih zavodih sta pogojeni s številom diplomiranih medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov, bolničarjev in stalno prisotnostjo zdravnika. Pri obravnavi starostnika v zavodih upoštevamo strokovne standarde za področje zdravstvene nege ter njihove omejene sposobnosti, zdravstveno stanje in bolezni. Glavni cilj službe zdravstvene nege v socialnih zavodih je pomoč posameznikom za zagotavljanje optimalne kakovosti življenja v zavodih (Leskovic, 2005). Mlakar (2005) pa ugotavlja, da so zaposleni v vsakem zavodu posebej 22

prepuščeni lastnim zmožnostim argumentiranja, dokazovanja, uveljavljanja potreb po kadrih, takšni in drugačni opremi in pripomočkih. Habjanič (2010) je v raziskavi ugotovila, da je kakovost institucionalne oskrbe odvisna od več dejavnikov: Družinskih obiskov Le-ti so domena sorodnikov ali bližnjih prijateljev, ki obiščejo svojce v domu za starejše. Negovalno osebje se seveda lahko trudi vzpostaviti prijateljski odnos s stanovalci, vendar ne more prevzeti vloge nadomestnih obiskovalcev. Preskrbe Je tesno povezana z obiski svojcev, ki jim vselej, ko pridejo na obisk, prinesejo določene stvari in potrebščine, ki si jih stanovalci sami ne bi mogli priskrbeti. Fizične oskrbe Fizična oskrba in negovanje je v domeni negovalnega osebja. Kakovost izvajanja zdravstvene nege pa je odvisna od razpoložljivega osebja in stopnje izobrazbe zaposlenih. Dovoljeno je, da se v fizično oskrbo vključujejo tudi sorodniki in zunanji pomočniki. Po ocenah negovalnega osebja v Sloveniji vključevanje svojcev v institucionalno oskrbo ni preveč uspešno. Fizični oskrbi negovalno osebje posveti celotni delovni čas in zdravstvena oskrba je na ustreznem nivoju. Organizacija aktivnosti oz. dogodkov Posamezne raziskave ugotavljajo, da je življenje stanovalcev sorazmerno dolgočasno in običajno stanovalci ne počnejo ničesar koristnega, razen gledanja televizije in branja časopisa. Domovi za starejše se trudijo organizirati razne aktivnosti, izlete, družabne in praznične dogodke. V praksi je žal težko izvesti, da bi bile potrebe večine stanovalcev ustrezno zadovoljene. Za kakovostno zdravstveno obravnavo moramo upoštevati pacientove pravice in Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije, ki zdravstvenim delavcem služi kot vodilo pri oblikovanju osebnih, profesionalnih ter moralnih stališč in vrednot. Služi nam kot podlaga za etično odločanje ter omogoča etično refleksijo profesionalnega dela (Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije, 2014). 23

5 EMPIRIČNI DEL 5.1 Raziskovalna vprašanja V diplomskem delu smo odgovorili na naslednji dve raziskovalni vprašanji: Raziskovalno vprašanje 1: Kako so anketirani stanovalci zadovoljni s skrbstvenim ravnanjem negovalnega osebja? Raziskovalno vprašanje 2: Ali so anketirani stanovalci, ki bivajo v domu starejših manj časa, bolj zadovoljni s skrbstvenim ravnanjem negovalnega osebja? 5.2 Metodologija diplomskega dela 5.2.1 Raziskovalne metode V teoretičnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, s študijem domače in tuje strokovne literature ter uporabo baz podatkov Pub Med in ScienceMed, s ključnimi besedami: skrbstveni vidik, Jane Watson, kakovostna oskrba (ang. Key words: Care aspect, Jane Watson, quality tretment). V empiričnem delu diplomskega dela smo izvedli kvantitativno metodo dela, kjer je kot instrument raziskave uporabljen preveden standardiziran vprašalnik (»Caring Behaviors Interventory«(Watson, 2009), ki vsebuje 24 vprašanj zaprtega tipa. Anketne vprašalnike smo analizirali, statistično obdelali s programom Microsoft Excel in Microsoft Word ter rezultate raziskave grafično prikazali. 5.2.2 Postopki zbiranja podatkov S pomočjo medicinskih sester na oddelku smo za sodelovanje v raziskavi zaprosili 40 stanovalcev doma za starejše. V času poteka raziskave je bila anketirancem zagotovljena anonimnost ter možnost zavrnitve sodelovanja v raziskavi. 5.2.3 Raziskovalni vzorec V raziskavo je bilo vključenih 40 stanovalcev doma za starejše, ki bivajo na negovalnem delu doma in so stari 65 let ali več. 24

5.2.4 Čas raziskave Raziskavo smo izvedli v mesecu juniju 2015. 5.3 Etični vidik Anketiranci so bili v raziskavo vključeni prostovoljno. Seznanjeni so bili s cilji in namenom diplomskega dela. Imeli so možnost odkloniti sodelovanje v raziskavi. Vsi podatki so anonimni in so bili uporabljeni izključno v namene diplomskega dela. Prav tako smo upoštevali Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. 25

6 REZULTATI V raziskavi je sodelovalo 40 stanovalcev doma za starejše. Štirje stanovalci so sodelovanje v raziskavi zavrnili. Med temi je bilo 30 oseb (75 %) žensk in 6 oseb (15 %) moških. Sodelovali so stanovalci, starejši od 65 let, in sicer; 7 oseb, starih med 65 in 70 let (17 %), stari med 71 in 75 let sta bili 2 osebi (5 %), starih med 76 in 80 let je bilo 5 oseb (13%) in 22 oseb (55 %) je bilo starih 81 ali več. Od teh biva v domu 9 oseb (22 %) manj kot eno leto, 16 oseb (40 %) biva 1 do 5 let, več kot 5 let pa v domu biva 11 oseb (28 %). Graf 1: Pozorno poslušanje bolnika 19 12 4 0 0 1 Nikoli Skoraj nikoli Občasno Običajno Skoraj vedno Vedno Anketirani stanovalci so imeli na voljo šest možnih odgovorov, ki v tistem trenutku najbolj opisujejo poslušanje pacienta s strani medicinskih sester. 19 stanovalcev (52,7 %) je menilo, da to počnejo običajno, 12 (33,3 %) stanovalcev, da skoraj vedno, 4 (11,1 %) stanovalci, da to počnejo občasno in 1 (2,7 %) stanovalec je bil mnenja, da medicinske sestre pozorno poslušajo. 26

Graf 2: Podajanje navodil ali poučevanje bolnika 17 9 9 0 1 0 Nikoli Skoraj nikoli Občasno Običajno Skoraj vedno Vedno Na vprašanje, ki se je nanašalo na podajanje navodil, je bilo 17 (47,2 %) stanovalcev mnenja, da to počnejo običajno, 9 (25 %) stanovalcev ocenjuje, da to počnejo občasno, enako število stanovalcev, da to počnejo skoraj vedno in 1 (2,7 %) stanovalec je bil mnenja, da tega ne počnejo skoraj nikoli. Graf 3: Obravnavanje bolnika kot posameznika 16 12 4 4 0 0 Nikoli Skoraj nikoli Občasno Običajno Skoraj vedno Vedno Stanovalci so odgovarjali na vprašanje»ali obravnavajo bolnika kot posameznika«, 16 (44,4 %) stanovalcev je menilo, da to počnejo občasno, 12 (33,3 %) stanovalcev, da to počnejo običajno, 4 (11,1 %) stanovalci, da ga medicinske sestre skoraj nikoli ne obravnavajo kot posameznika, in prav tako 4 (11,1 %) stanovalci, da to počnejo skoraj vedno. 27

Graf 4: Preživljanje časa z bolnikom 14 12 5 5 0 0 Nikoli Skoraj nikoli Občasno Običajno Skoraj vedno Vedno Na vprašanje, ki se nanaša na preživljanje časa z bolnikom, je 14 (38,8 %) stanovalcev odgovorilo, da to počnejo občasno, 12 (33,3 %) stanovalcev, da to počnejo običajno, 5 (13,8 %) stanovalcev je odgovorilo, da medicinske sestre skoraj nikoli ne preživljajo časa z njimi in enako število stanovalcev, da to počnejo skoraj vedno. Graf 5: Zagotavljanje podpore pacientu 14 10 7 4 0 1 Nikoli Skoraj nikoli Občasno Običajno Skoraj vedno Vedno Anketirani stanovalci so imeli na voljo šest možnih odgovorov, ki v tistem trenutku najbolj opisujejo zagotavljanje podpore pacientu s starani medicinskih sester. 14 (38,8 %) stanovalcev je odgovorilo, da to počnejo običajno, 10 (27,7 %) stanovalcev, da to počnejo občasno, 7 (19,4 %), da tega ne počnejo skoraj nikoli, 4 (11,1 %) stanovalci menijo, da to počnejo skoraj vedno in 1 (2,7 %) stanovalec meni, da vedno zagotavljajo podporo. 28

Graf 6: Izkazovanje empatije ali vživljanje v položaj pacienta 14 7 8 6 0 1 Nikoli Skoraj nikoli Občasno Običajno Skoraj vedno Vedno Na vprašanje, ki v tistem trenutku najbolj opisuje izkazovanje empatije ali vživljanje v položaj pacienta s strani medicinskih sester, je 14 (38,8 %) stanovalcev bilo mnenja, da to počnejo skoraj vedno, 8 (22,2 %) stanovalcev, da to počnejo občasno, 7 (19,4 %) stanovalcev, da tega ne počnejo skoraj nikoli, 8 (22,2 %) stanovalcev, da to počnejo občasno in 1 stanovalec (2,7 %) meni, da so medicinske sestre vedno empatične do stanovalcev. 29

Graf 7: Pomoč pacientu pri (osebnostni rasti) 15 10 10 0 0 1 Nikoli Skoraj nikoli Občasno Običajno Skoraj vedno Vedno Stanovalci so odgovarjali na vprašanje»pomoč pacientu pri osebnosti rasti«s strani medicinskih sester. Največ, 15 (41,6 %) stanovalcev je odgovorilo, da to počnejo običajno, 10 (27,7 %) stanovalcev je bilo mnenja, da to počnejo občasno, enako število stanovalcev meni, da pomagajo pri osebni rasti skoraj vedno in 1 stanovalec (2,7 %) je mnenja, da vedno pomagajo pri osebnostni rasti. 30

Graf 8: Potrpežljivost in neutrudnost z bolnikom 18 8 8 1 1 0 Nikoli Skoraj nikoli Občasno Običajno Skoraj vedno Vedno Anketirani stanovalci so imeli na voljo šest možnih odgovorov, ki v tistem trenutku najbolj opisujejo potrpežljivost in neutrudnost z bolnikom. Pri tem vprašanju je bila polovica stanovalcev mnenja, in sicer 18 (50 %) stanovalcev, da so potrpežljivi običajno, 8 (22,2 %) stanovalcev je odgovorilo občasno, prav tako 8 (22,2 %) stanovalcev skoraj vedno ter 1 (2,2 %) stanovalec je bil mnenja, da skoraj nikoli niso potrpežljivi in neutrudni, prav tako 1 (2,2 %) stanovalec, da to niso nikoli. 31

Graf 9: Znanje injiciranja (intravenozno itn.) 18 10 0 2 4 2 Nikoli Skoraj nikoli Občasno Običajno Skoraj vedno Vedno Anketirani stanovalci so imeli na voljo šest možnih odgovorov, ki v tistem trenutku najbolj opisujejo znanje injiciranja (intravenozno) s strani medicinskih sester. 18 (50 %) stanovalcev je bilo mnenja, da imajo skoraj vedno znanje injiciranja, 10 (27,7 %) je bilo mnenja, da to znajo običajno, 4 (11,1 %) stanovalci so bili mnenja, da to znajo občasno, 2 (5,5 %) stanovalca sta bila mnenja, da tega skoraj nikoli ne pokažejo in prav tako 2 (5,5 %) stanovalca, da imajo vedno znanje injiciranja. 32

Graf 10: Biti zaupen (na) s pacientom 21 11 0 1 3 0 Nikoli Skoraj nikoli Občasno Običajno Skoraj vedno Vedno Stanovalci so odgovarjali na vprašanje, ki v tistem trenutku najbolj opisuje sposobnost biti zaupen (na) s pacientom. Večina, kar 21 (58,3 %) stanovalcev je bilo mnenja, da to počnejo občasno, 11 (30,5 %) jih je bilo mnenja, da to počnejo običajno, 3 (8,3 %) so bili mnenja, da so skoraj vedno zaupne in 1 (2,7 %) stanovalec je bil mnenja, da to niso skoraj nikoli. Graf 11: Izkazovanje strokovnega znanja in veščin 15 11 8 0 0 Nikoli Skoraj nikoli Občasno Običajno Skoraj vedno Vedno 2 Na vprašanje, ki v tistem trenutku najbolj opisuje izkazovanje strokovnega znanja in veščin s strani medicinskih sester, je 15 (41,6 %) stanovalcev bilo mnenja, da to izkazujejo skoraj vedno, 11 (30,5 %), da to izkazujejo običajno, 8 (22,2 %) jih je bilo mnenja, da to izkazujejo občasno in 2 (5,5 %) sta bila mnenja, da vedno izkazujejo znanje in veščine. 33

Graf 12: Vešče ravnanje z opremo 12 14 5 5 0 0 Nikoli Skoraj nikoli Občasno Običajno Skoraj vedno Vedno 14 (38,8 %) stanovalcev je bilo mnenja, da skoraj vedno vešče ravnajo z opremo, 12 (33,3 %) jih je bilo mnenja, da to počnejo običajno, 5 (13,8 %) jih je bilo mnenja, da to počnejo vedno in enako število stanovalcev meni, da ravnajo vešče z opremo občasno. Graf 13: Omogočanje pacientu, da izraža svoje občutke glede svoje bolezni ali zdravja 13 10 7 4 2 0 Nikoli Skoraj nikoli Občasno Običajno Skoraj vedno Vedno Na vprašanje, ki se je nanašalo na omogočanje pacientu, da izraža svoje občutke glede svoje bolezni ali zdravja, je bilo 13 (36,1 %) stanovalcev mnenja, da to počnejo običajno, 10 (27,7 %) jih je bilo mnenja, da to počnejo običajno, 7 (27,7 %), da to počnejo skoraj vedno, 4 (11,1 %) so odgovorili skoraj nikoli in 2 (5,5 %) sta bila mnenja, da to omogočajo vedno. 34

Graf 14: Vključevanje pacienta v načrtovanje njegovega / njenega zdravljenja 13 9 6 6 2 0 Nikoli Skoraj nikoli Občasno Običajno Skoraj vedno Vedno Stanovalci so odgovarjali na vprašanje»vključevanje pacienta v načrtovanje njegovega / njenega zdravljenja«s strani medicinskih sester. Največ, 13 (36,1 %) stanovalcev je bilo mnenja, da to počnejo običajno, 9 (25 %) jih je bilo mnenja, da to počnejo občasno, 6 (16,6 %) stanovalcev je bilo mnenja, da tega ne počnejo skoraj nikoli, prav tako 6 (16,6 %) stanovalcev je bilo mnenja, da to počnejo skoraj vedno in 2 (5,5 %) stanovalca sta bila mnenja, da jih vedno vključujejo v načrtovanje njihovega zdravljenja. 35

Graf 15: Zaupno ravnanje z informacijami o pacientu 18 13 4 0 1 0 Nikoli Skoraj nikoli Občasno Običajno Skoraj vedno Vedno Anketirani stanovalci so imeli na voljo šest možnih odgovorov, ki v tistem trenutku najbolj opisujejo zaupno ravnanje z informacijami o pacientu s strani medicinskih sester. Večina, 18 (50 %) stanovalcev je bilo mnenja, da to počnejo občasno, 13 (36,1 %) jih je bilo mnenja, da to počnejo običajno, 4 (11,1 %) so odgovorili, da to počnejo skoraj vedno in 1 (2,7 %) stanovalec je bil mnenja, da skoraj nikoli ne ravnajo zaupno z informacijami. Graf 16: Vračanje k pacientu na lastno pobudo 12 10 10 4 0 0 Nikoli Skoraj nikoli Občasno Običajno Skoraj vedno Vedno 12 (33,3 %) stanovalcev je bilo mnenja, da to počnejo občasno, 10 (27,7 %) jih je odgovorilo običajno ter prav tako 10 (27,7 %) stanovalcev je bilo mnenja, da tega ne počnejo skoraj nikoli. 4 (11,1 %) stanovalci so odgovorili, da se skoraj vedno vračajo k pacientu na lastno pobudo. 36

Graf 17: Pogovarjanje s pacientom 13 9 6 6 2 0 Nikoli Skoraj nikoli Občasno Običajno Skoraj vedno Vedno Na vprašanje»ali se medicinske sestre pogovarjajo s pacientom«, je 13 (36,1 %) stanovalcev bilo mnenja, da to počnejo občasno, 9 (25 %) jih je bilo mnenja, da to počnejo običajno, 6 (16,6 %) jih je odgovorilo, da to počnejo skoraj vedno, ter prav tako 6 (16,6 %) stanovalcev je bilo mnenja, da tega ne počnejo skoraj nikoli. 2 (5,5 %) stanovalca sta bila mnenja, da to počnejo vedno. 37