USPEŠNO ZAKLJUČILI SUBVENCIONIRANI RR PROGRAM IQ DOM 1 UVOD V letu 2016 se je na javni razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ)»Spodbujanje izvajanja raziskovalno-razvojnih programov (TRL 3-6)«prijavilo Gorenje, skupaj s 25. partnerji, in je bilo uspešno izbrano. Glede na Strategijo pametne specializacije (S4) smo se osredotočili na prednostno področje»pametne zgradbe in dom z lesno verigo«, kamor sodijo pametne in energijsko učinkovite naprave ter sistemi za vodenje zgradb in upravljanje z energijo. Gorenje je nastopilo kot vodilna organizacija in koordinator 25 projektov, ki so izvajani v konzorciju 26 partnerjev iz gospodarstva in raziskovalnih institucij. Program smo poimenovali»inteligentni dom nove generacije, zasnovan na pametnih napravah in lesu (IQ DOM)«. Skupna vrednost prijavljenega programa je bila 8,9 milijona EUR, od tega znaša evropsko sofinanciranje slabih šest milijonov EUR. Program je potekal od septembra 2016 do marca 2019. Vodja celotnega programa je bil mag. Boštjan Sovič. Dr. Nikola Holeček, Skupne razvojne enote, Inovacijski center Vrednost projekta: 8,9 milijona EUR Odobreno sofinanciranje: 5,99 milijona EUR Prejeta subvencija za Gorenje: 1.307.630 EUR Prednostno področje SPS: pametne zgradbe in dom z lesno verigo Trajanje projekta: od septembra 2016 do aprila 2019 Člani konzorcija: 1. Gorenje gospodinjski aparati, d.d. 2. ALPLES, d.d., Železniki 3. CBD d.o.o. 4. COSYLAB, laboratorij za kontrolne sisteme, d.d. 5. ELGOLINE d.o.o. 6. INTECH-LES, razvojni center, d.o.o. 7. KOLEKTOR GROUP d.o.o. 8. Lumar INŽENIRING, podjetje za inženiring in storitve d.o.o. 9. ROBOTINA, Podjetje za inženiring, marketing, trgovino in proizvodnjo d.o.o. 10. Roto d.o.o. 11. Seltron d.o.o. 12. SI.MOBIL telekomunikacijske storitve, d.d. 13. Strip's d.o.o. 14. Špica International d.o.o. 15. Institut "Jožef Stefan" 16. TECES, Tehnološki center za električne stroje 17. TERMO-TEHNIKA d.o.o. 18.Univerza na Primorskem Università del Litorale, Inštitut Andrej Marušič 19. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta 20. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 21. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo 22. Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko 23. Univerza v Mariboru, Fakulteta za energetiko 24. Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo 25. Univerza v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo 26. Zavod Lesarski gro GIB letnik 28. št. 07-09/2019 3,
Gorenje je nastopilo kot vodilna organizacija in koordinator 25 projektov, ki so izvajani v konzorciju 26 partnerjev iz gospodarstva in raziskovalnih institucij. Slika 1: V program IQ DOM je bilo vključenih 26 partnerjev Program so sestavljali trije glavni stebri: Napredne stavbe z lesno verigo, Inteligentne naprave ter Inteligentno upravljanje doma. Gorenje je poleg vodenja celotnega programa osredotočeno na Inteligentne naprave s cilji razvoja napredne tehnologije za povečanje energijske učinkovitosti aparatov, za povečanje tihosti aparatov, tehnologije mikrobioloških senzorskih sistemov za spremljanje svežosti živil, tehnologije hlajenja, tehnologije nizkotemperaturnega pranja s kavitacijo, alternativne tehnologije gretja z mikrovalovi ter razvoj napredne toplotne črpalke. 2 VSEBINA PROGRAMA IQ DOM V okviru programa IQ DOM smo razvili tehnološke rešitve, ki povezane med seboj tvorijo inteligentni dom nove generacije. Z naborom 25 interdisciplinarnih razvojnih projektov smo pokrili lesno verigo s stavbnim delom, področje inteligentnih naprav ter inteligentnega upravljanja doma. Razvili smo vrsto globalno prebojnih tehnologij, od razvoja izolativnih gradnikov na bazi nanodelcev, alternativnih tehnologij hlajenja, tehnologije nizkotemperaturnega pranja s kavitacijo, alternativne tehnologije gretja z mikrovalovi ter Thick filma za uporabo v gospodinjskih aparatih, do sistemov za napredno upravljanje z energijo, sistemov povezljivosti in uporabo umetne inteligence za upravljanje doma. Sodelovanje med univerzami in zasebnimi partnerji je bilo odlično. Vzpostavili smo prenos znanj iz javnih raziskovalnih organizacij v gospodarstvo. Univerze so mnogim industrijskim partnerjem zagotovile teoretične in modelne prispevke. To je poseben pozitivni vidik teh projektov, saj so številni dogodki dosegli odlično raven tudi zaradi učinkovitega sodelovanja med univerzami in zasebnimi partnerji. Vseh 25 projektov prinaša izjemne pozitivne dosežke, ki segajo od zelo dobre do odlične ravni. V RRP1 je bila raziskava osredotočena na nove materiale, ki temeljijo na nanodelcih, lesno-polimerni kompozitni material, s faznimi spremembami in termoplastično hidroizolacijo. Vsi rezultati so bili na odličnih ravneh. Na voljo je tudi več laboratorijskih vzorcev za preverjanje učinkovitosti predlaganih rešitev. V RRP2 je bila predlagana napredna generacija termoplastične polimerno-bitumenske hidroizolacijske membrane z naprednimi tehnikami vgradnje. Rezultati so izjemni in vloženih je bilo več patentov. V RRP3 se je razvoj osredotočil na izolacijo naprednih stanovanjskih enot na osnovi ekstrudirane toplotne izolacije z nanodelci. Tudi v tem primeru so dosežki odlični in vložen je bil patent. V RRP3 je projekt razvil tehnološke rešitve za lesno-polimerne GIB letnik 28. št. 07-09/2019 4
V okviru programa IQ DOM smo razvili tehnološke rešitve, ki povezane med seboj tvorijo inteligentni dom nove generacije. kompozite v naprednih domačih segmentih. Rezultati so odlični, predlagan je patent, na predstavitvi pa je bil na voljo lep vzorec lesnega kompozita za uporabo v cevnih sistemih stanovanjskih enot. Vsi PRP med 2 in 4 so na stopnji TRL 5-6. RRP5 in RRP6 sta bila zelo učinkovita pri predlaganju inteligentne konstrukcije in nosilnih elementov, vsi na odlični ravni. Predlagana sta bila dva patenta in veliko število pomembnih in zanimivih prispevkov, ki jih tukaj ne omenjamo zaradi jedrnatosti. Vsi PRP od 9 do 16, ki jih je vodilo Gorenje, predstavljajo odlične prispevke z zelo pomembnimi industrijskimi aplikacijami. Večina predlaganih rešitev zajema povečanje energijske učinkovitosti in tihosti aparatov, razvoj mikrobiološkega senzorja in številnih drugih naprednih tehnologij vključno z magnetnokaloričnim hlajenjem, tehnologijo nizkotemperaturnega pranja s kavitacijo, polprevodniško ogrevanje z mikrovalovi za uporabo v kuhinjskih aparatih in imajo zelo visoko stopnjo inovativnosti in kakovosti z visokimi možnimi vplivi na prihodnost. Poleg tega so bile dejavnosti v PRP 17 in 18 v zvezi z naslednjo generacijo toplotnih črpalk na visoki ravni. Slika 2: Struktura RR projektov v programu IQ DOM Drugi programi imajo zelo dobro (ali skoraj odlično) raven in kažejo zelo dobre možnosti za prihodnje industrijske aplikacije. Med njimi je bil strojni del sistemov za upravljanje energije v stavbi RRP19/20 tisti, ki ima velike potenciale za prihodnje revolucionarne aplikacije inteligentnih energetskih sistemov doma. Na kratko bomo povzeli izvedene aktivnosti po posameznih RR projektih, izvajanih v Gorenju. Posamezni projekti so bili razdeljeni na po 3 aktivnosti. V okviru aktivnosti A9.1: Razvoj orodij nove generacije za virtualno prototipiranje za hladilno zamrzovalne aparate (HZA) smo v program za dinamično modeliranje HZA z razvojem osnovnega skeleta računalniškega programa ter kreiranjem algoritmov in s pomočjo numeričnih simulacij in eksperimentov definirali prenosne funkcije posameznih komponent naprave ter izvedli integracijo validacijskih/verifikacijskih pristopov., GIB letnik 28. št. 07-09/2019 5
Vsi PRP od 9 do 16, ki jih je vodilo Gorenje, predstavljajo odlične prispevke z zelo pomembnimi industrijskimi aplikacijami. Program smo numerično, validirali ter analizirali in optimizirali karakteristike obravnavanih komponent, medsebojne povezave algoritmov, ki so omogočale določiti optimalne karakteristike kot izhodne oziroma želene rezultate programa. Slika 3: Dinamično modeliranje HZ aparatov V okviru aktivnosti A9.2: Inovativne rešitve za izboljšanje energetske učinkovitosti HZA z uporabo različnih konceptov inovativnih, energijsko učinkovitih dinamičnih uparjalnikov, poliuretanskih izolacij z nizko toplotno prevodnostjo, vakuumskih plošč z manjšo toplotno prevodnostjo in aplikacijami fazno spremenljivih materialov. Izdelan in preizkušen je bil toplotni izmenjevalnik HZA, ki omogoča večjo energijsko učinkovitost hladilnikov in zamrzovalnikov., Slika 4: Raziskava inovativnih, energijsko učinkovitejših dinamičnih uparjalnikov V okviru aktivnosti A9.3: Pranje in sušenje pametnega perila so bili izdelani in validirani novi algoritmi pranja in sušenja za pametne pralne stroje in sušilnike perila, zasnovali in testirali smo nov inovativni algoritem za doziranje vode in centrifugiranje za različne vrste perila, zmanjšanje hrupa in optimizacijo delovanja dovodnih cevi ter dozirne posode ASKO, testirani so bili novih programi pranja, testirano je bilo več različnih algoritmov za različne madeže, razvito avtomatsko doziranje tekočega pralnega sredstva in t. i. pametna pomoč uporabniku pri določanju količine detergenta, senzorji za zaznavanje neželene barve perila, testiranje učinkovitosti zmanjševanja mikroorganizmov pri različnih algoritmih ter temperaturah pranja., GIB letnik 28. št. 07-09/2019 6
Najboljše rešitve za posamezne gradnike smo implementirali v tehnoloških demonstratorjih HZA, izpeljali občutljivostne teste ter dokončno kalibrirali numerično orodje.. Slika 5: Nov inovativni algoritem sušenja perila V okviru aktivnosti A10.1: Testiranje in kalibriranje orodij nove generacije za virtualno prototipiranje smo na podlagi razvitega orodja izpeljali analize, ki so služile za izdelavo tehnoloških demonstratorjev HZA. Na podlagi pridobljenih podatkov smo konstruirali in izdelali tehnološke demonstratorje ter na njih izvedli primerjalne eksperimente. Tehnološke demonstratorje smo nadgradili z razvitimi rešitvami na področju uparjalnikov, naprednih izolativnih rešitev ter izvedli končno kalibracijo numeričnega orodja. Slika 6: Inovativne rešitve za izboljšanje energijske učinkovitosti HZA v tehnoloških demonstratorjih V okviru aktivnosti A10.2: Demonstracija inovativnih rešitev za izboljšanje energetske učinkovitosti aparatov v tehnoloških demonstratorjih smo na osnovi raziskav faz TRL 3-4 razvili tehnološke demonstratorje pametnih hladilno-zamrzovalnih aparatov (HZA), na katerih smo aplicirali inovativne, energijsko učinkovitejše uparjalnike, vakuumske panele z nižjo toplotno prevodnostjo ter poliuretansko izolacijo z nižjo toplotno prevodnostjo. Izvedli smo eksperimentalno verifikacijo in kalibracijo programa za dinamično modeliranje izbranih hladilno-zamrzovalnih aparatov. Najboljše rešitve za posamezne gradnike smo implementirali v tehnoloških demonstratorjih HZA, izpeljali občutljivostne teste ter dokončno kalibrirali numerično orodje. GIB letnik 28. št. 07-09/2019 7
Do nivoja tehnološkega demonstratorja smo razvili pralni stroj s toplotno črpalko ter izmerili pralne učinke in porabo energije. V okviru aktivnosti A10.3: Demonstracija razvojnih rešitev za nove generacije pralnih in sušilnih strojev so bile preizkušene različne alternative za hladilna sredstva s toplotno črpalko, razvit je bil nov inovativni algoritem za preprečevanje ustvarjanja kep perila, kar je izboljšalo energijsko učinkovitost za 10 %. Razvili smo nov algoritem za sušenje bolj občutljivih vrst perila pri nižjih temperaturah sušilnega zraka. Oblikovan je bil nov inovativen algoritem za doziranje vode in centrifugiranje za različne vrste perila, razviti so bili novi programi pranja, testirani različni algoritmi za različne madeže, avtomatsko doziranje tekočega pralnega sredstva in pametna pomoč pri določanju količine detergenta. Do nivoja tehnološkega demonstratorja smo razvili pralni stroj s toplotno črpalko ter izmerili pralne učinke in porabo energije. V prototipno napravo smo vgradili prototip zaznavanja neželene barve perila, razvili testiranje učinkovitosti redukcije mikroorganizmov algoritmov hladnega pranja. V okviru aktivnosti A11.1: Eksperimentalna raziskava zračnega toka v ventilatorju in v pretočnem traktu strojev je bila izdelana merilna postaja, ki je omogočala lokalne meritve lastnosti turbulentnega toka v ventilatorjih in elementih pretočnega sistema. Integralne meritve so bile opravljene v polgluhi sobi podjetja Gorenje z obstoječo opremo. Rezultati meritev so vodili k določitvi sklopitve ventilatorja z elementi pretočnega trakta. Meritve so hkrati podale robne in začetne pogoje za numerične raziskave, ki so potekale v sklopu aktivnosti. Slika 7: Izdelana je merilna postaja za lokalne meritve lastnosti turbulentnega toka v ventilatorjih in elementih pretočnega sistema V okviru aktivnosti A11.2: Numerična raziskava lastnosti toka zračnega toka v ventilatorju in v pretočnem traktu je bila za določanje kritičnih mest generacije hrupa uporabljena metoda numerične analize tekočin CFD (Computational Fluid Dynamic). Slika 8: Računalniška simulacija dinamike tekočin ter lokalizirane kritične točke generacije hrupa GIB letnik 28. št. 07-09/2019 8
Za sušilne stroje je bil optimiziran prostorninski pretok v smislu zmanjšanja aerodinamičnega hrupa in puščanja vlažnega zraka. V okviru aktivnosti A11.3: Validacija pametnih algoritmov za zmanjšanje generacije hrupa je bil raziskan hrup pralnih strojev ASKO, povezan z brizganjem vode po kovinski kadi. Oblikovana in izdelana je vgrajena merilna postaja za odkrivanje uhajanja zraka v sušilnih strojih in merilna postaja za merjenje lastnosti radialnih ventilatorjev sušilnikov. Preizkušen je bil vpliv volumskega pretoka v smislu zmanjšanja aerodinamičnega hrupa in puščanja vlažnega zraka. Slika 9: Zmanjševanja aerodinamičnega hrupa pri pralnih strojih V okviru aktivnosti A12.1: Demonstracija tehnologije gradnikov hladilno-zamrzovalnih aparatov, pralnih strojev, sušilnikov perila z zmanjšano generacijo hrupa smo izdelali gradnike tehnoloških demonstratorjev, ki smo jih kasneje uporabili za konstrukcijo tihih in pametnih velikih gospodinjskih aparatov. Uspeli smo zmanjšati hrup ASKO pralnih strojev, povezanih s pljuskanjem vode po kovinski kadi, kar smo tudi dokazali na prototipih. Raziskali in optimizirali smo vpliv količine vode med pranjem na hrup pralnega stroja. Prostorninski pretok v smislu zmanjšanja aerodinamičnega hrupa in puščanja vlažnega zraka je bil optimiziran za sušilne stroje. Slika 10: Zmanjšana je generacija hrupa pri HZA V okviru aktivnosti A12.2: Demonstracija pametnih algoritmov nadzora velikih gospodinjskih strojev na gradnikih strojev smo identificirali spremenljivke delovanja strojev in njihovih gradnikov ter omogočili komunikacijo med stroji s pomočjo pametnih algoritmov. Pametni algoritmi so povezani s stanjem perila v bobnu stroja (sušenje, pranje, količina vode, električna moč vrtenja bobna, začetna vlažnost perila, sestava perila, teža perila itd.) in v hladilnem prostoru (količina hrane, zaznavanje tipa hrane, stanja hrane, potrebne moči hlajenja, spreminjanje ciklov hlajenja, ugotavljanje puščanja itd.). S poznavanjem navedenih parametrov je omogočeno prilagajanje delovanja virov hrupa v stroju in željam uporabnika. GIB letnik 28. št. 07-09/2019 9
Zgrajeni in testirani so bili senzorski receptorji, ki se odzivajo na posebne sestavine, ki vplivajo na svežino živil in so rezultat mikrobioloških dejavnosti. V okviru aktivnosti A12.3: Validiranje smernic za prenos tehnologije na prihodnje serijske pralne, sušilne in pralno sušilne stroje ter hladilnike in zamrzovalnike so rezultati validiranja omogočili prenos tehnologije na različne prihodnje serijske pralne in sušilne stroje ter hladilnike in zamrzovalnike. Na področju strukturnega hrupa so bili določeni mehanizmi prenosa vibracij iz ventilatorjev, elektromotorjev in kompresorjev na ohišje. Določena je bila prenosna funkcija mehanizma prenosa in predlagani omilitveni ukrepi. V okviru aktivnosti A13.1: Eksperimentalno dokazovanje kemijskih in mikrobioloških komponent, ki se spreminjajo ob staranju živil, je bilo izvedeno eksperimentalno dokazovanje kemičnih in mikrobioloških sestavin ter preučevanje kemičnih in mikrobioloških sestavin, ki se spreminjajo s staranjem hrane. Zgrajeni in testirani so bili senzorski receptorji, ki se odzivajo na posebne sestavine, ki vplivajo na svežino živil in so rezultat mikrobioloških dejavnosti. Izbrani so bili najprimernejši senzorski receptorji. Slika 11: Eksperimentalno dokazovanje kemičnih in mikrobioloških komponent, ki se spreminjajo s staranjem hrane V okviru aktivnosti A13.2: Laboratorijska validacija senzorskega sistema za reguliranje procesa zdravega pečenja smo z integracijo novih tehnologij in senzorjev za opazovanje živila med toplotno obdelavo in dosedanjega znanja procesov toplotne obdelave zagotovili bolj varna živila (čim manjša vsebnost HCA, PAH in produktov oksidacije), ki so hkrati tudi optimalne senzorične kakovosti. Potrdili smo validacijo senzorskega sistema za spremljanje pečniškega prostora tekom procesa pečenja, z namenom ugotavljanja stopnje pečenja in zdrave priprave hrane. Spremljali smo analize, ki so pokazatelji stopnje pečenosti, in snovi, škodljive za zdravje. S pametnim senzorskim sistemom smo potrdili optimalne procese pečenja, pri čemer pečica sama regulira stopnjo temperature in čas pečenja hrane. V okviru aktivnosti A13.3: Določanje sproščanja hlapnih komponent s testiranjem in optimizacijo smo preverjali sproščanje hlapnih komponent pri toplotni obdelavi živil (npr. meso, zelenjava) pri čemer smo uporabili ustrezne instrumente (GC/ MS, HPLC itd.), s katerimi je bilo možno spremljati hlapne analite (npr. VOC, O2...). Nato smo glede na merjenje sprememb koncentracije analitov izdelali elektronski senzorski laboratorijski vzorec, ki preko pripravljene umeritvene krivulje omogoča zaznavanje kritične koncentracije hlapnega analita. Poseben izziv je predstavljala postavitev senzorskega laboratorijskega vzorca, ki zaznava dogajanje v pečniškem prostoru, saj so tam temperature visoke. Na koncu smo izvedli testiranje in optimizacijo vseh komponent senzorskega sistema za optimalno delovanje, to je zaznavanje ključnih analitov v realnem času. GIB letnik 28. št. 07-09/2019 10
S pametnim senzorskim sistemom smo potrdili optimalne procese pečenja, pri čemer pečica sama regulira stopnjo temperature in čas pečenja hrane. V okviru aktivnosti A14.1: Izdelava in preizkušanje elektronskih demonstratorjev na področju hladilne tehnike smo testirali senzorske lastnosti, izbrali najprimernejše senzorske receptorje v hlajenem prostoru ter izdelali elektronske tehnološke demonstratorje zaznavanja svežosti živil, ki je omogočil obdelovanje signala iz senzorskega receptorja v realnem času. Slika 12: Nadzor signala iz senzorskega receptorja v realnem času in zaznavanje nezaželenih škodljivih mutagenih snovi V okviru aktivnosti A14.2: Izdelava in preizkušanje elektronskih demonstratorjev na področju kuhalne tehnike smo zaključili s testiranjem senzorskih lastnosti in izborom najprimernejših senzorskih receptorjev v pečniškem prostoru, izdelavo elektronskga tehnološkega demonstratorja zaznavanja hlapljivih snovi v procesu toplotne odelave, ki omogoča nadzor signala iz senzorskega receptorja v realnem času. Prav tako smo zaključili z razvojem tehnoloških demonstratorjev za zaznavanje nezaželenih škodljivih mutagenih snovi ter razvojem tehnoloških demonstratorjev za funkcionalno testiranje živil v pečniškem prostoru. V okviru aktivnosti A15.1: Razvoj in eksperimentalno validiranje tehnologije magnetokaloričnega hlajenja smo zasnovali prva laboratorijska preverjanja različnih konceptov magnetnega hlajenja ter izvedli razširjeno parametrično analizo izbranih tehničnih rešitev gradnikov magnetne hladilne naprave. Nadalje smo konstruirali in eksperimentalno validirali osnovne elemente magnetne hladilne naprave. Izdelali smo numerično parametrično analizo izbranih tehničnih rešitev gradnikov magnetne hladilne naprave in izvedli numerično optimizacijo celovite magnetne hladilne naprave. Izvedli smo zagon simulacij ter testiranje numeričnega orodja pri različnih pogojih. Slika 13: Eksperimentalno validiranje tehnologije magnetokaloričnega hlajenja GIB letnik 28. št. 07-09/2019 11
Konceptualna rešitev kavitacijske naprave je bila potrjena za primernost za vgradnjo v običajni pralni stroj. V okviru aktivnosti A15.2: Eksperimentalno dokazovanje tehnologije pranja s kavitacijo na ravni laboratorija je bila generirana kavitacija z različnimi tokovnimi razmerami, hidrodinamično in termodinamično s pomočjo vizualizacije, merjenja pulzacij tlaka in temperaturnih senzorjev. S kavitacijskim modeliranjem smo uporabili numerične metode in s superračunalnikom FS LJ izvedli kompleksne izračune karakteristik pretoka in kavitacije v različnih geometrijah toka. Konceptualna rešitev kavitacijske naprave je bila potrjena za primernost za vgradnjo v običajni pralni stroj. Slika 14: Na laboratorijski ravni smo s pomočjo različnih pretočnih geometrij generirali kavitacijo V okviru aktivnosti A15.3: Razvoj in validiranje alternativne tehnologije gretja z mikrovalovi in Thick film smo zaključili z laboratorijsko validacijo mikrovalovne pečice na osnovi polprevodniške tehnologije, ki omogoča izvajanje naprednih algoritmov za hitro in hkrati kvalitetno pripravo hrane ter hkratno zaznavanje vrste hrane s spremljanjem stopnje njene pripravljenosti. Zaključili smo prav tako z merilno platformo v obliki demonstracijske laboratorijske pečice z večkanalno mikrovalovno stimulacijo pečniškega prostora na osnovi polprevodniških mikrovalovnih ojačevalnikov, ki z dodatno vgrajeno možnostjo meritve mikrovalovne absorpcije na vseh stimulacijskih kanalih omogoča lokalizacijo predelov z največjo absorpcijo in posledično frekvenčno in fazno usmerjeno stimulacijo za optimalno segrevanje hrane. V okviru aktivnosti A16.1: Testiranje in demonstracija tehnologije magnetokaloričnega hlajenja v demonstratorju smo izvedli študijo vpliva spremembe tehnologije hlajenja na zasnovo hladilnega sistema v hladilnih aparatih. Izvedena je bila demonstracija delovanja funkcionalnega demonstratorja magnetnega hladilnika v funkcionalnem prototipu gospodinjskega hladilnika. Na podlagi ugotovitev smo podali smernice za nadaljnji razvoj magnetnih hladilnikov. V okviru aktivnosti A16.2: Preizkušanje in demonstracija tehnologije pranja s kavitacijo v demonstratorju smo razvili generator kavitacije za vgradnjo v pralni stroj. Poleg razvoja samega generatorja smo na samem pralnem stroju izvedli manjše potrebne prilagoditve. Izvedli smo validacije učinkovitosti delovanja tako samega generatorja kavitacije, kot tudi celotnega pralnega stroja, pri standardnem pralnem ciklu. Izvedene so optimizacije generatorja kavitacije, optimizacija nekaterih drugih mehanskih delov pralnega stroja ter programa pralnega cikla. V okviru aktivnosti A16.3: Validacija in predstavitev alternativne tehnologije gretja z mikrovalovi v demonstratorju smo zaključili z izdelavo tehnološkega demonstratorja. Zaključili smo z razvojem nove mikrovalovne platforme na osnovi polprevodniške tehnologije, ki omogoča absorpcijske meritve v mikrovalovnem radiofrekvenčnem področju in analizo dobljenih podatkov. Izdelali smo različne tehnologije zajema podatkov ter njihovo vključevanje v algoritme priprave hrane in mikrovalovne profile na prototipnih demonstratorjih. GIB letnik 28. št. 07-09/2019 12
Projekt je okrepil sodelovanje med vsemi sodelujočimi partnerji, hkrati pa zelo učinkovito obogatil sinergije med industrijskimi partnerji in univerzami. Slika 15: Zaključili smo nove mikrovalovne platforme, ki temeljijo na polprevodniški tehnologiji 3 ZAKLJUČEK Projekt IQ dom je uspešno zaključen in je v tem času zelo uspešno prestajal tri revizije, in sicer: revizijo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), revizijo Evropske komisije, revizija Ministrstva za finance, Urad za nadzor proračuna (UNP). Program IQ dom ocenjujemo kot uspešnega z več vidikov. Program je bil razvit zelo blizu prvotnemu predlogu, oziroma vlogi v letu 2016, predlagani cilji v smislu patentov, inovacij itd. so bili v celoti izpolnjeni. Program je zaradi vodstva Gorenja kot glavnega partnerja uspel učinkovito vključiti prispevke različnih partnerjev, kar predstavlja izjemen rezultat. Glede na to, da je bilo vključenih 26 partnerjev, je normalno, da je bilo v nekaterih delih sodelovanje in povezovanje učinkovitejše zlasti med partnerji, ki so v preteklosti že sodelovali in v drugih delih nekoliko manj. Projekt je okrepil sodelovanje med vsemi sodelujočimi partnerji, hkrati pa zelo učinkovito obogatil sinergije med industrijskimi partnerji in univerzami. Z znanstvenega vidika je bil dosežen odličen napredek na področju raziskav in razvoja, z novimi idejami, izdelki in patenti. Število novih inovacij je izjemno in v večini primerov je kakovost izjemna. Če na koncu povzamemo besede evropskega ocenjevalca prof. dr. Paola Mattavellija iz Univerze v Padovi:»Splošna ocena izvedbe programa IQ dom je zelo pozitivna in močno priporočam, da se tudi v prihodnje podprejo podobne pobude kot orodje za povečanje konkurenčnosti slovenske industrije na lokalni in svetovni ravni. Ker so tržni potenciali predlaganih proizvodov zelo visoki, se močno priporočajo dodatne naložbe države in podjetij, da bi olajšali prehod inovacij s TRL 5-6 na TRL 9 in povečali stopnjo uspešnosti njihovega prihodnjega tržnega prodora«. V Inovacijskem centru se za aktivno, konstruktivno in ažurno sodelovanje zahvaljujemo vsem sodelavcem iz razvojnih oddelkov v podjetju, ki so pri programu sodelovali. Še zlasti gre zahvala vodjem raziskovalnih skupin mag. Dejanu Drenu, dr. Alešu Miheliču, dr. Simonu Brezovniku in Peru Gatariču ter njihovim sodelavcem, ki so trdno in vestno delali na projektu. GIB letnik 28. št. 07-09/2019 13