Projekt sofinancira Evropska unija. Enakost žensk in moških: kje smo? dr. Sonja Robnik 16. 4. 2019 ENAKOST ŽENSK IN MOŠKIH ENAKOST ISTOST Pomeni, da so ženske in moški enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, da imajo enak položaj ter enake možnosti za uživanje vseh pravic in za razvoj osebnih potencialov, s katerimi prispevajo k družbenemu razvoju, ter enako korist od rezultatov, ki jih prinaša razvoj. 1
Islandija Norveška Švedska Finska Nikaragva Ruanda Nova Zelandija Filipini Irska Namibija Slovenija Čad 0,58 0,568 0,551 0,55 0,499 Sirija Irak Pakistan Jemen - enaka prepoznavnost DE FACTO ENAKOST ŽENSK IN MOŠKIH - enaka moč - enaka udeležba DE IURE (ENAKOPRAVNOST) Globalni indeks enakosti spolov, WEF, 2018 0,858 0,835 0,822 0,821 0,809 0,804 0,801 0,799 0,796 0,789 0,784 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 145 146 147 148 149 2
Indeks enakosti spolov EIGE (2017, podatki 2015) 68,4 66,2 Sodbe, dejstva ali govorice, ki temeljijo na nepreverjenih argumentih. Stereotipi Ljudje druge običajno stereotipiziramo na podlagi osebnih okoliščin: posameznicam/posameznikom pripišemo lastnosti na podlagi njihove skupinske pripadnosti. 3
Socialna psihologija: vrsta stališč, ki niso upravičena, argumentirana in preverjena spremljajo jih močna čustva. Predsodki 5 stopenj (Allport): ogovarjanje izogibanje - diskriminacija - nasilje - genocid. Seksizem Celota prepričanj, stališč, vzorcev delovanj in praktičnih vsakdanjih delovanj, ki temeljijo na strogem ločevanju dejavnosti po spolu ter podeljujejo posameznicam/posameznikom posebne neenake lastnosti glede na spol. (Jogan, 1992) Povedano drugače: seksizem praviloma izhaja iz stereotipov o družbenih vlogah žensk in moških in vključuje prepričanje, da so osebe enega spola po naravi boljše kot osebe drugega spola. 4
Pomembno je, da se stereotipov zavedamo. Stereotipi so škodljivi, ko omejujoče vplivajo na naše življenjske odločitve, ali ko zaradi njih drugim onemogočamo polno izrabo potencialov. Nekaj družbenih posledic 5
Prevladujoče spolno tradicionalne izbire smeri šolanja. Vertikalna in horizontalna segregacija trga dela. Neenakovredna porazdelitev skrbstvenih in gospodinjskih obveznosti. Neuravnotežena delitev politične moči. Nasilje nad ženskami Vsaki dve minuti ena ženska umre zaradi nosečnosti ali rojstva. 39.000 deklic vsak dan postane otroška nevesta. Ženske predstavljajo večino najrevnejšega prebivalstva na svetu in So lastnice zgolj 1 % posesti. Zaslužijo zgolj 10 % svetovnega dohodka. 1 od 3 bo v svojem življenju pretepena ali spolno zlorabljena. Vir: UN 87,5 milijona jih ne zna brati ali pisati. 6
Trg dela Ekonomska neodvisnost je eden najpomembnejših dejavnikov enakosti žensk in moških pomeni namreč možnost izbire, ta pomeni možnost upravljanja z lastnim življenjem, kar vodi do polne izrabe potencialov posameznice/posameznika in prispeva k družbenemu razvoju. 7
Skupna zaposlenost, 20-64 let (2017) 78,0 76,9 EU 69,7 66,5 EU Vir: Eurostat Moški Ženske Pogodbe za določen čas, 20-64 let (2017) 16,1 13,2 12,4 10,4 EU EU Vir: Eurostat Moški Ženske 8
Stopnja brezposelnosti (2018) 6,6 7,1 5,7 4,6 EU EU Moški Ženske Vir: Eurostat Plačna vrzel, 2016 30 25 25,3 20 15 13,3 13,9 14,0 14,2 14,4 14,4 15,0 15,2 15,6 16,2 17,0 17,4 17,5 19,0 20,1 21 21,5 21,8 11,0 10 5 5,2 5,3 5,5 6,1 7,2 7,8 0 RO IT LU BE PL MT SE CY HU EL BG LT DK FR NL EU LV FL PT SK AT UK DE CZ EE Vir: Eurostat ; fotografiji: pexels.com 9
Plačna vrzel, 2016 () 7,0% 9,7% 12,2% 6,4% 25-34 let 35-44 let 45-54 let 55-64 let Vir: Eurostat prek EIGE Splošna vrzel v prihodkih, 2014 Indikator meri vpliv treh kombiniranih dejavnikov (povprečne urne zaslužke, mesečno povprečje plačanih ur (pred prilagoditvami za delo s krajšim delovnim časom) in stopnje zaposlenosti) na povprečne zaslužke vseh žensk zaposlitvene starosti (zaposlenih in brezposelnih) v primerjavi z moškimi. 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 39,6 22,8 22,8 24,1 19,2 19,6 47,5 43,9 44,9 45 45,2 10
Slovenija EU-28 80% 92% 74% 74% 20% 26% 26% 8% Predsedniško mesto Članstvo uprav Ž (%) M (%) Ž (%) M (%) Vir: EIGE, 2018 11
Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja Zaposlenost s krajšim delovnim časom, 20-64 let (2017) 31,1 13,7 8,1 6,0 EU EU Moški Ženske Vir: Eurostat 12
LV RO DK EL PT CY SK PL ES HR EE FL HU IT MT SE BE FR CZ EU-28 DE IE LU AT NL UK Razlog za zaposlenost s KDČ: skrb za otroke ali druge pomoči potrebne odrasle (2017) 50 47,2 47,4 45 42 40 35 30 25 20 15 23,1 19,2 19,5 19,8 20,8 17,3 14,1 14,9 11,6 12,3 34,9 35,6 35,8 32,7 29,2 29,3 26,8 25 25,1 10 5 3,9 4,9 5,3 6,3 6,4 0 Poraba časa Zaposlene ženske Zaposleni moški Število ur/teden Gospodinjenje 14 10 Skrb za otroke 25 15 520 ur/leto 22 dni 65 delovnih dni 208 ur/leto 9 dni 26 delovnih dni Vir: Eurofond, 2012 13
Delitev starševskega dopusta med zaposlene M in Ž v deležu od vsega starševskega dopusta (2010) Odsotnost z dela zaradi nege družinskega člana/članice (2017) M: 124.466 dni Ž: 537.620 dni 19 % 81 % Vir: NIJZ M Ž 14
31,6 % Da, sem že kdaj zamenjal/-a službo zaradi lažjega usklajevanja družinskih in poklicnih obveznosti 14,7% Ženske Moški 9,1% Da, sem se že kdaj odpovedal/-a napredovanju zaradi družinskih obveznosti 2,3% Ženske Moški 15
DK BE PL IE NL SK PT HU EE FR ES LV EL IT FL DE EU-28 CY UK AT LU SE LT HR MT CZ BG RO Tretje življenjsko obdobje Spolna vrzel pri stopnji tveganja revščine starejših od 65 let (2017) 10 5 0-5 -10-15 -7-10,5-20 -25 16
Stopnja tveganja revščine upokojenih oseb, 2017 20,2 12,3 10,2 16,2 EU-28 EU-28 Moški Ženske Vir: Eurostat (EU-LC) prek EIGE Pokojninska vrzel 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 38,21 38,49 37,28 36,56 23,94 20,09 21,24 18,92 2013 2014 2015 2016 EU-28 17
Vrsta zaposlitve Starševske obveznosti in odsotnosti Druge skrbstvene obveznosti Delo s krajšim delovnim časom Poklic Karierni razvoj Smer šolanja Stereotipi in pokojninska vrzel Dolžina kariere Pomemben dejavnik (re)produkcije neenakosti 18
https://www.youtube.com/watch?v=h-bwk8anv6q Enake možnosti = izbira = upravljanje z lastnim življenjem = polna izraba vseh potencialov članic in članov družbe = družbeni napredek in razvoj Image: pixabay 19