Odgovori na pobude in vprašanja odborov in komisij Mestnega sveta ter svetnic in svetnikov Mestnega sveta Mestne občine Maribor

MESTNA OBČINA MARIBOR MESTNA UPRAVA Ul. heroja Staneta 1, 2000 Maribor Odgovori na pobude in vprašanja odborov in komisij Mestnega sveta ter svetnic in svetnikov Mestnega sveta Mestne občine Maribor Mestna uprava je na osnovi pisnih stališč odborov, neavtoriziranega magnetograma in pisnih pripomb pripravila odgovore na pobude in vprašanja odborov in komisij Mestnega sveta ter svetnic in svetnikov Mestnega sveta Mestne občine Maribor v okviru prve obravnave Odloka o proračunu Mestne občine Maribor za leti 2008 in 2009 (GMS-232,GMS-233). Maribor, februar 2008 Mestna uprava Mestne občine Maribor 1

ODBOR ZA FINANCE, NADZORNI ODBOR, ODBOR ZA KOMUNALNE IN GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE, ODBOR ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA SOCIALNI DEMOKRATI, LISTA ZA PRAVIČNOST IN RAZVOJ, ZELENI SLOVENIJE, LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE SPLOŠNI DEL Cilji, strateške naloge in prioritete Mestne občine Maribor ter kazalniki Cilji, naloge in kazalniki so zapisani v obrazložitvah proračunov za leto 2008 in 2009, kljub temu pa lahko še enkrat zapišemo, da bo Mestna občina Maribor v letih 2008 in 2009 nadaljevala z izvajanjem nalog, ki so bile kot prednostne opredeljene v letu 2007 in niso zaključene in sicer: oblikovanje in sprejem dolgoročnega razvojnega načrta, priprava in sprejem manjkajočih predpisov, preveritev statusa, standarda, kvalitete in cen javnih storitev, priprava programa racionalizacije in varčevalnega programa, vzpostavitev manjkajočih katastrov javne infrastrukture in drugih baz podatkov. V letih 2008, 2009 in v letu 2010 se bodo prednostno zagotovila sredstva za plačilo obveznosti iz preteklih let (storitvena pristojbina CČN in druge obveznosti). Ostanek sredstev iz naslova najemnin za poslovne prostore, ki so v upravljanju MČ in KS iz preteklih let, se bodo prav tako uporabili za vlaganja v objekte in prostore MČ in KS (del sredstev je v letu 2007 že razporejen za vlaganja v večnamenski objekt KD Kamnica in dokončanje poslovnih prostorov MČ Koroška vrata). Tekle bodo priprave na projekt Evropska prestolnica kulture in priprave na ponovno kandidaturo za zimsko olimpijado. Na področjih investicijskih vlaganj bodo prednostno zagotovljena sredstva za plačilo obveznosti za investicije po pogodbah iz preteklih let za gradnjo vrtca Kamnica, Zahodno obvoznico, dograditev OŠ F. Rozman Stane, izgradnjo Lutkovnega gledališča, gradnjo Športno turističnega centra Ljudski vrt (iz ostanka poračuna DDV iz leta 2007), za sofinanciranje projektov, za katere so zagotovljena sredstva iz državnega proračuna in proračuna EU (dograditev OŠ F. Rozman Stane, obnova Naskovega dvorca, ureditev ceste Kamnica Kungota, Zahodna obvoznica...), za plačilo neporavnanih odškodnin za zemljišča (Kormann, Kop, Petrol, ribnik) in nakupe zemljišč potrebne za gradnjo cest sredstva se zagotovijo iz višjih prihodkov od prodaje stavbnih zemljišč v letu 2007 od planiranih; za azil za živali in za odlagališče za ravnanje s komunalnimi odpadki. Odstotek proračuna namenjen razvojnim nalogam in ciljem, ki jih v Mestni občini Maribor želimo doseči S predlogom drugega branja so se planirana sredstva namenjena investicijskim odhodkom in transferom zvišala v letu 2008 iz 41,5 % na 42,3 % oz. 48.902.990 EUR. V letu 2009 znaša delež investicijskih sredstev proračuna za razvojne naloge 39,9 % (v prvi obravnavi 38,2 %) oz. 42.692.280 EUR. Dopolnitev proračuna z dvema kolonama in spremembo ene: veljavni proračun 2007 in namesto ocena realizacije 2007 začasna realizacija 2007, prenos obveznosti: 2

Predlog je upoštevan pri izpisu priloge, kot dodatno gradivo za lažje odločanje. Poudariti moramo, da pri pripravah proračuna, občine, pa tudi država, upoštevajo le realizacijo predpreteklega leta in oceno realizacije oz. realizacijo preteklega leta ter plan za prihodnje leto, v skladu s predpisanimi navodili Proračunskega priročnika s strani Ministrstva za finance, ki s tem želi doseči enotno oblikovane proračune. Občine so tudi zakonsko zavezane, da Ministrstvu za finance po sprejetju proračuna, v predpisani obliki, s pomočjo programa APPrA-O, le-tega posredujemo, prav tako pa tudi mesečno potem poročamo o realiziranih prihodkih in odhodkih. Pri pripravi in obliki proračuna se torej moramo držati predpisanih navodil, zato bomo zahtevane podatke posredovali kot dodatno gradivo, nikakor pa ni pravilna trditev, da je podatek veljavnega proračuna izpadel namerno. Poročilo o razlogih za nerealizirane projekte, pregled zadolženosti občine Priloženo kot dodatno gradivo. Končni roki poplačila kreditov, možnosti najetja novih kreditov Zadnja odplačila: 1. Finančni krediti v letu 2015 v višini 195 tisoč EUR skupaj z obrestmi 2. Blagovni krediti v letu 2017 v višini 34 tisoč EUR skupaj z obrestmi 3. Finančni najemi v letu 2009 v višini 51 tisoč EUR skupaj z obrestmi 4. Pogodbena razmerja v letu 2010 v višini 89 tisoč EUR skupaj z obrestmi Maksimalna možnost zadolževanja ob upoštevanju podatkov z dne 18.01.2008 na stanje 31.12.2007 je: po 2. odstavku ZFO-1 v višini 7,6 mio EUR; lahko se maksimalno zadolžimo za investicije, katerih namen ni omejen, po 3. odstavku ZFO-1 v višini 10,9 mio EUR, se lahko maksimalno zadolžimo samo za investicije v: - osnovno šolstvo, - stanovanjsko izgradnjo, - oskrbo z vodo, - javno infrastrukturo za ravnanje z odpadno vodo, - in investicije, ki so sofinancirane iz sredstev skladov Evropske unije. Kredit bi se najel septembra 2008 za oba namena. Predvidena je letna obrestna mera 6,22% ( upoštevan 6 mesečni euribor 4,722% + 1,5% fiksni del). Na dan 21.01.2008 je 6 mesečni euribor v višini 4,454%. V kolikor se v letu 2008 zadolžimo v skupni višini 18,5 mio EUR za investicije po 2. in po 3. odstavku ZFO-1, se ne moremo več zadolžiti vse do vključno leta 2009. Prvič bi se lahko zadolžili šele leta 2010 v oktobru v višini 479 tisoč EUR, samo po 2. odstavku ZFO-1. 3

V tabeli na strani 20 dodati kolono tudi za leto 2007 Upoštevano v obrazložitvah proračuna. Dodatno obrazložiti povečanje materialnih stroškov: Zbir materialnih stroškov 4020 pisarniški in splošni material in storitve indeks 142,7 (oz. 150,2 glede na začasno realizacijo) je sestavljen iz naslednjih podkontov, predpisanih v skladu s Pravilnikom o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava: Veljavni rebalans 2007 Začasna realizacija 2007 Predlog proračuna 2008 Ind. 08/ rebalans Ind. 08/ realiz. 402000 pisarniški material in storitve 763.507 139.643 525.351 68,8 376,2 402001 čistilni material in storitve 127.947 153.648 154.483 120,7 100,5 402002 storitve varovanja zgradb in 206.006 187.931 219.750 106,7 116,9 prostorov 402003 založniške in tiskarske storitve 67.514 58.236 47.609 70,5 81,7 402004 časopisi, revije, knjige in 41.695 44.227 54.508 130,7 123,2 strokovna literatura 402005 stroški prevajalskih storitev 17.604 20.307 9.502 54,0 46,8 402006 stroški oglaševalskih storitev 55.092 70.065 29.024 52,7 41,4 402007 računalniške storitve 29.199 32.994 18.092 62,0 54,8 402008 računovodske, revizorske in 51.623 84.829 110.803 214,6 130,6 svetovalne storitve 402009 izdatki za reprezentanco 84.053 88.032 72.634 86,4 82,5 402010 hrana, storitve menz in 7.844-2.335 29,7 - restavracij 402011 storitve informacijske podpore - 21.370 - - - uporabnikom 402099 drugi splošni material in storitve 1.239.766 1.156.522 1.845.938 148,9 159,6 Skupaj: 2.691.849 2.057.802 3.090.029 114,8 150,2 Povečanje materialnih stroškov v primerjavi s planiranim veljavnim rebalansom za leto 2007 ne predstavlja tako drastičnega povečanja, kot v primerjavi z začasno realizacijo. Povečanja pričakovanih odhodkov so največja na kontu 402008 računovodske, revizorske in svetovalne storitve, ker se planirajo v sekretariatu za splošne zadeve na postavki 211813 revizije, ekspertize, pravna mnenja, nova sredstva za te namene in na kontu 402099 drugi splošni material in storitve, kjer se v Uradu za komunalo, promet, okolje in prostor, na področju 16 Prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalna dejavnost, na podprogramu prostorsko načrtovanje, planirajo znatno višja sredstva za strateške prostorske akte, izvedbene prostorske akte in strokovne podlage v primerjavi z veljavnim rebalansom za 635.432,00 EUR več sredstev, v primerjavi z začasno realizacijo pa 838.427,00 EUR več sredstev. Ta postavka v največji meri zvišuje planirana sredstva po ekonomskem namenu 4020 pisarniški in splošni material in storitve. Odgovori na vprašanja in stališča svetniških skupin (LDS, SD) ter odbora za finance in odbora za komunalne in gospodarske javne službe glede dohodnine 4

Svetniška skupina LDS: odstopljen delež dohodnine je 4,8%, med posamezne občine se deli glede na delež prebivalcev občine v skupnem številu prebivalcev države; podatki za pretekla leta Po starem Zakonu o financiranju občin (ZFO-UPB1 Ur. list RS 32/2006 23. člen), ki je veljal do 1.1.2007, je občinam pripadalo 35% prihodkov iz skupne dohodnine RS (državni proračun 65%), ki se je na posamezne občine razporedila v razmerju med odmerjeno dohodnino zavezancev, ki imajo stalno bivališče v občini in odmerjeno dohodnino v državi (in ne glede na delež prebivalcev), in sicer na podlagi podatkov za predpreteklo leto. Razmerje je ugotavljalo Ministrstvo za finance. To pomeni, da je bil odstopljen delež dohodnine vsem občinam 35%, delež (n.pr. 5,8% v letu 2006 ali 4,8% v letu 2007) pa pomeni samo delež dohodnine MOM v skupni odstopljeni dohodnini vseh občin. Iz podatkov od leta 2005 do 2009 je razvidno: leta 2005 in 2006 se je občinam odstopalo manj dohodnine (35%), kot od leta 2007 naprej, delež MOM pa je bil večji (5,9% oz. 5,8%), kar je bilo tudi več kot je bil delež prebivalcev MOM v RS (5,65% oz. 5,6%). od leta 2007 naprej (novi ZFO-1) pa je delež odstopljene dohodnine vsem občinam večji, delež MOM pa manjši (4,8%), vendar je bila nominalno dohodnina z novim ZFO-1 višja kar za 16,2%. ZFO-1 je uveljavil nov način financiranja občin, ki jim je hkrati namenil večji skupni delež dohodnine, istočasno pa se je razmerje med občinami spremenilo še bolj v prid občinam, ki iz prihodkov iz glavarine (dohodnina in drugi davki) ne morejo financirati obveznih nalog v višini svoje primerne porabe. Zato se posamezni občini dodeli finančna izravnava v višini razlike med glavarino in primerno porabo. Država se je sicer, v prid občin, odpovedala delu dohodnine, po drugi strani pa ji, z novim načinom izračuna in posledično s prerazporeditvijo dohodnine med občinami, ni potrebno izplačati občinam tako visoko finančno izravnavo iz državnega proračuna. Razmerje finančne izravnave po starem in novem izračunu je v znesku 186,3 mio EUR v letu 2006 in 9,2 mio v letu 2007 ali le še 4,9%. Trditev, da če bi MOM dobil 5,5% odstopljene dohodnine, kolikor je delež števila prebivalcev MOM v RS, bi to pomenilo okoli 7 mio EUR več, ovrže simulacija, ki je prikazana v tabeli pod leto 2008: če bi MOM hotela dobiti cca 51,3 mio EUR dohodnine (kar bi pomenilo 5,5% odstopljene dohodnine vseh občin), bi morala imeti 127.000 prebivalcev (delež prebivalcev MOM v RS bi bil 6,3%), kar je logično, saj je odvisna od števila prebivalcev več prebivalcev = več dohodnine način izračuna prihodka občine iz glavarine, tako kot ga opredeljuje ZFO-1 v 14. členu, ki ga opisujemo v nadaljevanju, pa je odvisen tudi od drugih parametrov. Tako je s simulacijo ugotovljeno, da bi MOM, pri številu prebivalcev iz leta 2005 (113.168 prebivalcev, kar bi pomenilo delež 5,6%) prejela le 45,2 mio EUR dohodnine, kar bi pomenilo 4,9% odstopljene dohodnine vseh občin, ali 0,9 mio EUR več. Odbor za komunalne in gospodarske javne službe: kriteriji, postopki ter metodologija izračuna dohodnine 5

S 1.1.2007 je pričel veljati nov Zakon o financiranju občin (ZFO-1), ki uveljavlja nov način financiranja občin. Skladno z 8. členom ZFO-1 so vir financiranja občin tudi prihodki iz dohodnine in drugih davkov (glavarina), ki so v skladu z zakonom prihodek državnega proračuna, in sicer za posamezno proračunsko leto v višini skupne primerne porabe občin. Glavarino, ki je na prebivalca v državi ugotovljen delež dohodnine oz. drugih davkov, odstopljen občinam, ugotovi Ministrstvo za finance. Prihodek, ki posamezni občini pripada iz glavarine prav tako izračuna Ministrstvo za finance, odvisen pa je od števila prebivalcev posamezne občine in indeksa raznolikosti občine, ki predstavlja razmerje med primerno porabo in glavarino v posamezni občini. V prehodnem obdobju od leta 2007 do 2009 se, na podlagi določb 38. člena ZFO-1, glavarina (v prehodnem obdobju so to skupni prihodki, ki so poleg glavarine še NUSZ in davčni prihodki), izračunana v skladu s prvim odstavkom 14. člena, zmanjša tako, da se od skupne primerne porabe občin odštejejo v predpreteklem letu na območju cele države pobrano nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in davčni prihodki. Za leto 2008 se tako odšteje 48% NUSZ in 80% davčnih prihodkov. To pomeni, da se primerna poraba občine v prehodnem obdobju ne financira samo s prihodki občine iz glavarine, ampak tudi s prihodki občine iz NUSZ in davčnimi prihodki občine to so skupni prihodki občine. Način izračuna prihodka občine iz glavarine opredeljuje 14. člen ZFO-1 v treh korakih: 1. V prvem koraku se izračuna glavarina, ki je na prebivalca v državi ugotovljen delež dohodnine oz. drugih davkov, odstopljen občinam za financiranje skupne primerne porabe občin. Glavarino ugotovi Ministrstvo za finance po enačbi iz prvega odstavka 14. člena ZFO-1: Gl = SPP/O. Na višino glavarine (Gl) vplivata skupna primerna poraba občin (SPP), ki je vsota primernih porab vseh občin in število prebivalcev v državi. Glavarina za leto 2008 znaša 425,26 EUR. Vsi podatki so iz ponovnega izračuna primerne porabe občin, ki je bil narejen po spremembah proračuna RS za leto 2008 in 2009. 2. V drugem koraku se izračuna prihodek občine iz glavarine (Gli), ki je prihodek občine iz davkov in drugih prihodkov iz davkov, ki so v skladu z zakonom prihodek državnega proračuna. Prihodek se izračuna v višini glavarine (Gl), pomnožene s številom prebivalcev občine (Oi) in popravljen z indeksom raznolikosti občin (Iro) po naslednji enačbi: Gli = Oi * Gl * (0,3 + 0,7 * Iro). Prihodek se izračuna tako, da se število prebivalcev v občini pomnoži z glavarino, ta zmnožek pa se korigira še z indeksom raznolikosti občin, pri čemer je le-ta razmerje med primerno porabo občine (PPi) in zmnožkom števila prebivalcev občine z glavarino po naslednji enačbi: Iro = PPi/(Oi * Gl). Indeks raznolikosti občin se upošteva v višini 70%. Primer za MOM: Gli = 111.105 * 425,26 = 47.248.512 Iro = 45.131.019/47.248.512 = 0,955184 * 0,7 = 0,668629 + 0,3 = 0968629 * 47.248.512 = 45.766.269 je Gli 3. V tretjem koraku se izračuna prihodek občine iz glavarine pri občinah, pri katerih ta prihodek presega primerno porabo občine. Prihodek občine iz glavarine se v primeru, da je za več kot 15% višji od izračunane primerne porabe občine, zmanjša, in sicer se 6

presežek nad 15% primerne porabe občine zmanjša za 50%. Ker se v prehodnem obdobju primerna poraba občine ne financira samo s prihodki iz glavarine, temveč tudi s prihodki iz NUSZ in davčnimi prihodki, se za ugotovitev presežka prihodkov občine iz glavarine nad primerno porabo občine, namesto prihodka občine iz glavarine, vzamejo skupni prihodki občine. Primer za MOM: Skupni prihodki MOM = Gli + 48% NUSZ + 80% davčnih prihodkov 45.766.269 + 5.312.918 + 3.739.291 = 54.818.478 so skupni prihodki MOM Nato se izračuna razmerje med skupnimi prihodki MOM in primerno porabo občine (PPi): 54.818.478/45.131.019 = 121,47% kar je več kot 15%, zato se presežek nad 15% PPi zmanjša za 50% presežka. Za ugotovljen znesek (za MOM = 1.458.903 ) se zmanjša prihodek MOM iz glavarine in znaša 44.307.366 7

RAZPOLOŽLJIVI PRIHODKI ZA LETO 2007, 2008 IN 2009 - V EUR Prihodki Prih.2007 Prih.2007 Prih.2008 Prih.2008 Prih.2008 Prih.2009 Prih.2009 Prih.2009 realiz. 2007 plan - I.obr. plan - II.obr. plan - I.obr. plan - II.obr. MF-27/12/06 MOM MF-14/12/07 MOM MOM MF-14/12/07 MOM MOM 1 2 3 4 5 6 7 8 9 1. glavarina - odstopljen vir državnega proračuna 42.253.835 42.253.834 44.307.366 44.226.416 44.307.366 48.426.966 47.829.116 48.426.966 2. DPO - skupaj (2.1 do 2.5)-(2007=100%;2008=80%;2009=60%) 4.110.457 11.507.229 3.739.291 7.482.800 7.814.400 2.882.994 4.908.660 5.163.672 2.1 davek na promet nepremičnin 4.206.052 3.742.000 4.077.000 3.833.000 4.178.000 2.2 davek na dediščine in darila 594.231 300.000 400.000 300.000 400.000 2.3 davek na dobitke od iger na srečo 129.043 150.000 150.000 155.000 155.000 2.4 davek na vodna plovila 873 3.800 900 3.900 920 2.5 davek na nepremičnine - skupaj (2.5.1+2.5.2) 6.577.030 5.157.700 5.140.100 3.889.200 3.872.200 2.5.1 NUSZ (2007=60%;2008=48%;2009=36%) 5.910.962 6.517.404 5.312.918 5.078.400 5.078.400 4.096.260 3.808.800 3.808.800 2.5.2 davek od nepremič. premož.(stavbe, prost. za poč.in rekr.) 59.626 79.300 61.700 80.400 63.400 3. Skupni prih. občine (1.+ 2.) 52.275.254 53.761.063 53.359.575 51.709.216 52.121.766 55.406.220 52.737.776 53.590.638 4. PRIMERNA PORABA 43.786.672 43.786.672 45.131.019 45.000.051 45.131.019 47.723.442 47.126.191 47.723.442 5. Presežek skup. prih. nad PP (3.-4.) 8.488.582 9.974.391 8.228.556 6.709.165 6.990.747 7.682.778 5.611.585 5.867.196 6. Skupaj ostali prihodki 36.723.419 39.079.950 39.501.629 50.303.389 50.799.957 7. SKUPAJ PRIH. PRORAČUNA (3.+ 6.) 90.484.482 90.789.166 91.623.395 103.041.165 104.390.595 * DPO=davčni prihodki občin 14.2.2008 8

Svetniška skupina SD in MATEVŽ FRANGEŽ: Prihodki proračuna med 2005 in 2009 V pripombah svetniške skupine SD so podatki za leti 2005 in 2006 napačni, zato tudi komentarji ne ustrezajo. Vseeno pa je možno odgovoriti na nekatera vprašanja: leta 2009 je predvidena bistvena rast prihodkov iz naslova dohodnine (8,1%): iz zgornjih odgovorov glede dohodnine je razvidno, da MOM ne more vplivati na uvedbo in višino davkov, parametri za izračun dohodnine pa so določeni z zakoni, prav tako sam izračun. domači davki na blago in storitve se od leta 2005 zmanjšujejo: v letu 2005 in 2006 (kjer so znašali 2.818.232 EUR 2005 in 3.518.148 EUR 2006) so bili v realizaciji zajeti tudi prihodki od odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča. Tega prihodka v letu 2005 in 2006 nismo planirali, saj so bile s spremembami Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) razveljavljene določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih, v katerih je določena obveza plačevanja odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda in način plačila odškodnine, razen v primeru, ko ima lokalna skupnost predpisano dovoljenje ali drugi upravni akt sprejet pred uveljavitvijo ZGO-1. V tem primeru je država dolžna zagotavljati odškodnino po takrat veljavnih predpisih. globe v letu 2008 manjši prihodek: obrazložitev je na strani 23 v gradivu Proračun MOM 2008 I. obravnava. zniževanje prihodkov iz državnega in občinskega proračuna: obrazložitev na strani 24 transferni prihodki 9

PRIMERJAVA DOHODNINE MED ZFO IN ZFO-1 Leto 2005 delež 2006 delež 2007 delež 2008 delež 2009 delež 1. DOH - skupaj občine 573.187.715 35,25% 630.571.937 36,11% 885.185.725 49,82% 927.718.118 45,45% 998.175.364 42,74% 2. DOH - RS 1.052.867.622 64,75% 1.115.775.572 63,89% 891.626.369 50,18% 1.113.325.165 54,55% 1.337.105.978 57,26% 3. DOH - Skupaj RS (1.+2.) 1.626.055.337 100,00% 1.746.347.509 100,00% 1.776.812.094 100,00% 2.041.043.283 100,00% 2.335.281.342 100,00% 4. DOH - MOM 33.927.954 36.351.324 42.253.835 44.307.366 48.426.966 5. delež MOM v skupaj občine (4:1) 5,92% 5,76% 4,77% 4,78% 4,85% 6. delež MOM v skupaj RS (4:3) 2,09% 2,08% 2,38% 2,17% 2,07% 7. Štev.preb. RS 2.002.360 2.006.420 2.009.927 2.019.089 2.019.089 8. Štev.preb. MOM 113.168 112.417 111.629 111.105 111.105 9. delež preb. MOM v RS (8:7) 5,65% 5,60% 5,55% 5,50% 5,50% Verižni indeksi: DOH - skupaj občine 573.187.715 100,0 630.571.937 110,0 885.185.725 140,4 927.718.118 104,8 998.175.364 107,6 DOH - RS 1.052.867.622 100,0 1.115.775.572 106,0 891.626.369 79,9 1.113.325.165 124,9 1.337.105.978 120,1 DOH - Skupaj RS 1.626.055.337 100,0 1.746.347.509 107,4 1.776.812.094 101,7 2.041.043.283 114,9 2.335.281.342 114,4 DOH - MOM 33.927.954 100,0 36.351.324 107,1 42.253.835 116,2 44.307.366 104,9 48.426.966 109,3 Štev.preb. RS 2.002.360 100,0 2.006.420 100,2 2.009.927 100,2 2.019.089 100,5 2.019.089 100,0 Štev.preb. MOM 113.168 100,0 112.417 99,3 111.629 99,3 111.105 99,5 111.105 100,0 Pripadajoča FI vsem občinam 194.113.483 100,0 186.306.172 96,0 9.179.798 4,9 10.168.879 110,8 11.877.583 116,8 Simulacija MOM - 1: 10. Štev.preb. MOM 127.000 11. delež preb. MOM v RS (10:7) 6,29% 12. DOH - MOM 51.293.623 13. delež MOM v skupaj občine (12:1) 5,53% Simulacija MOM - 2: 14. Štev.preb. MOM 113.168 15. delež preb. MOM v RS (14:7) 5,60% 16. DOH - MOM 45.214.107 17. delež MOM v skupaj občine (16:1) 4,87% Opombe: DOH = dohodnina FI = finančna izravnava 10

Tabelarni prikaz po področjih proračunske porabe V skladu izvedbe reforme javnih financ je Ministrstvo za finance z letom 2006 predpisalo programsko klasifikacijo, po kateri morajo občine, od leta 2006 dalje, pripravljati posebni del proračuna (odhodke po proračunskih uporabnikih ) obvezno po programski klasifikaciji. Prej so občine proračun pripravljale vsaka na svoj način, ker pa je Ministrstvo za finance moralo porabo uskladiti z napredno mednarodno prakso, je predpisalo nov način prikazovanja odhodkov. Tako kot je predpisano zbirno prikazovanje odhodkov po ekonomski klasifikaciji (Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava), je tudi predpisano prikazovanje odhodkov po programski klasifikaciji (Pravilnik o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov Uradni list RS 57/05). Drugega predpisanega načina ni. Ministrstvu za finance moramo izvod proračuna poslati za njihovo uporabo. Na osnovi pregleda proračunov potem Ministrstvo za finance obvesti posamezne občine, kaj je potrebno v proračunu popraviti, če ni pripravljen v skladu s predpisi. Ker proračun za leto 2006 ni bil pripravljen v skladu s programsko klasifikacijo, prav tako tudi v letu 2007 niso bili določeni proračunski uporabniki, razumemo, da bo potreben določen čas, da se boste svetniki navadili na nov prikaz odhodkov posebnega dela. Je pa iz zbira odhodkov po programski klasifikaciji tudi razvidno koliko se skupaj namenja po posameznih področjih, seveda združeno, kot je predpisano z mednarodno prakso. Vsled lažjega dela, vam bomo dodatno pripravili prikaz še po prej določenih področjih porabe, prav tako pa tudi po funkcionalni klasifikaciji (COFOG klasifikacija). V naprej pa upamo, da vam bo nov prikaz postal domač. Projektna pisarna Stroški projektne pisarne so zajeti na večih postavkah znotraj posameznih uradov, kamor projekti spadajo. Zaposleni v projektni pisarni namreč niso odredbodajalci, zato na tej postavki stroški niso načrtovani. Prikaz namenskih prihodkov in načrtovana poraba Kot dodatno gradivo smo vam pripravili izpis bilance prihodkov, planiranih do 6 mestnih kontov, s prikazom namenskih prejemkov po zakonu, po drugih predpisih ter namenskih prejemkov MOM. Planirani prihodki od prodaje finančnega premoženja poraba Porabo kupnine od prodaje kapitalskih naložb predpisuje v 74. členu Zakon o javnih financah. Ta določa, da se kupnina uporabi za odplačila dolgov v računu financiranja, če pa je teh manj, pa se lahko uporabi tudi za nakup novega stvarnega ali finančnega premoženja ali za plačilo stroškov pripravljalnih dejanj za prodajo. Kupnino od prodaje kapitalskih naložb namenjamo za odplačila kreditov (664.540 EUR), stroške pripravljalnih dejanj (31.297 EUR), EU projekte Cilj 1, Cilj 3 (585.000 EUR), 11

Lutkovno gledališče (1.800.000 EUR), pripravo Evropskih projektov za kanalizacijo (450.000 EUR), pripravo Evropskih projektov vodovod (850.000), vračilo posojil kopališče Pristan (608.900 EUR), investicije ceste (570.731 EUR). Po potrditvi proračuna in vnosu vseh morebitnih sprememb, bomo v finančnih načrtih uskladili odhodke tudi po virih. Proračun razdeliti na več zvezkov, tabelarični prikaz odhodkov v posebni vezavi, enoten standard za obrazložitve posameznih postavk Kot je bilo že večkrat napisano in obrazloženo, moramo proračun pripravljati v skladu s predpisanim Proračunskim priročnikom Ministrstva za finance. Sama oblika, ali predlagamo vse skupaj ali ločeno sicer ni predpisana, vendar pa ga glede na prakso, občine največkrat predlagajo v enem aktu, le mogoče Načrt razvojnih programov posebej. Zaradi lažje preglednosti in primerljivosti med občinami, kar zahteva Ministrstvo za finance, predlagamo da se obdrži enaka obličnost proračuna, kot je bil predložen v prvem branju. V navodilu o pripravi proračuna zapišemo zraven splošnih navodil tudi, kako naj posamezni uporabniki pripravijo obrazložitve, s tem, da objavimo na internem serverju vzorec obrazložitev v skladu s Priročnikom Ministrstva za finance. Uporabniki so navodila delno upoštevali, vendar ne v celoti in ne vsi. V bodoče bomo te pomanjkljivosti odpravili. Navodilo o izvrševanju proračuna Proračun se lahko prične izvajati, ko postane veljaven, se pravi, naslednji dan, ko je objavljen v Medobčinskem uradnem vestniku (21. člen Odloka o proračunu) in ne po izdaji navodila o izvrševanju proračuna, kjer se zapišejo operativni postopki izvrševanja, glede na našo obstoječo informatizacijo. Navodilo o izvrševanju proračuna izda župan v roku 10 dni po uveljavitvi odloka (18. člen), do dneva izdaje novega navodila, pa se uporabljajo navodila preteklega proračuna. Navodilo o izvrševanju proračuna za leto 2007 je bilo izdano 25. 05. 2007. Zanimajo nas podrobnejše obrazložitve programa prodaje kapitalskih naložb Mestne občine Maribor. Pri tem nas zanima, ali je bila pripravljena podrobnejša študija o pričakovanih gibanjih vrednosti delnic v podjetjih, ki se v letu 2008 prodajajo. Mestni svet Mestne občine Maribor je leta 2004 sprejel podrobnejšo študijo oz.»strategijo razpolaganja s kapitalskimi naložbami Mestne občine Maribor«. V strategiji so bili podani kriteriji, izhodišča in vodila potrebna za odločanje o posamezni kapitalski naložbi Mestne občine Maribor. Glede na strateški, lastninski, upravljavski, finančni vidik se je odločalo o prodaji posamezne kapitalske naložbe. V programu prodaje finančnega premoženja za leto 2008 so zajete kapitalske naložbe, ki jih je Mestni svet določil za prodajo v sprejeti strategiji. Od sprejema strategije ni prišlo do bistveno novih značilnosti pri posameznih za prodajo predvidenih kapitalskih naložbah, zato jih predlagamo za prodajo. SVETNIKI SPLOŠNI DEL 12

TONE GAČNIK Direktorica MU je sporočila javnosti, da je MOM lani počrpala 40 mio EUR evropskih sredstev? Podatek je napačen; takšnega poročila oz. izjave ni bilo. Gospod župan je na tiskovni konferenci, na kateri smo predstavljali proračun za leti 2008 in 2009 navajal projekte, ki bodo sofinancirani s strani EU. Pri tem je navedel tudi projekt»varovanje vodnih virov«(kanalizacija) in povedal, da v zvezi s tem projektom že potekajo razgovori z Ministrstvom za okolje in prostor. Poleg tega je povedal tudi, da je celotna vrednost projekta 40 mio EUR. Od tod vam verjetno tudi ta številka. Zaposlitev novih kadrov v času začasnega financiranja predstavnica za stike z javnostjo? V Mestni občini Maribor v času začasnega financiranja nismo sklenili nobene pogodbe o zaposlitvi na podlagi javnega natečaja oz. objave na zavodu za zaposlovanje kar pomeni, da se število zaposlenih ni povečalo. V načrtu predvidene zaposlitve bodo izvedene na osnovi predhodno izvedenih postopkov po sprejetju proračuna in potrditvi kadrovskega načrta za leto 2008. JELKA KOLMANIČ Ponovno preveriti možnost zvišanja nekaterih prihodkov Prihodke primerne porabe smo planirani v skladu z izračunanimi zneski Ministrstva za finance, ostale pa na podlagi ocene skrbnikov prihodkov. Planirali smo jih realno - kar je bilo tudi stališče Nadzornega odbora - in jih nismo povečevali zaradi zapiranja odhodkov. Po prvem branju proračuna smo prihodke še enkrat analizirali ter jih na tistih postavkah, kjer so se izračuni spremenili ustrezno korigirali. LIDIJA DIVJAK MIRNIK Splošna proračunska rezerva - 2007 realizacija manj kot 1.000 EUR, v letu 2008 plan 285.000 EUR. Zakaj je postavka tako zelo povečana? Skladno z 42. členom Zakona o javnih financah se v proračunu del predvidenih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Ta sredstva se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu. Sredstva, ki se med letom porabijo, se s sklepom župana razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika, na ustrezno postavko. 13

V letu 2007 je bilo na tej postavki planiranih 284.854 EUR. S sklepi župana so se na ustrezne postavke prenesla sredstva v višini 283.896 EUR, 958 EUR pa je ostalo nerazporejenih. V predlogu plana za leto 2008 se predlaga za splošno proračunsko rezervacijo 285.000 sredstev, kar je dosti nižje od predpisane možnosti 2 %. Primerjava povečanja postavke z ostankom neporabljene ni mogoča. BOJAN HORVAT Področje proračunske porabe 02 Ekonomska in fiskalna administracija, seštevek se ne ujema Sistem zbiranja in prikazovanja odhodkov se je spremenil že v letu 2006, ko je pričel veljati nov Pravilnik o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 57/2005). Po tem pravilniku so bile občine dolžne pripraviti posebni del proračuna (odhodke po finančnih načrtih uporabnikov) v skladu s predpisano programsko klasifikacijo. Zbir odhodkov po programski klasifikaciji od strani 37 do 42 je seštevek vseh področij, glavnih programov in podprogramov, celotnega posebnega dela proračuna z vključeno bilanco B račun finančnih terjatev in naložb in bilanco C račun financiranja, tako, da nam skupni seštevek zbira programov poda podatek višine proračuna (111.104.820,00 EUR). Seštevek 02 Ekonomska in fiskalna administracija v višini 187.340,00 EUR je sestavljen iz glavnega programa 0203 Fiskalni nadzor, str. 56 (34.051,00 EUR), 0202 Urejanje na področju fiskalne politike, str. 77 (88.964,00 EUR) in str. 306 (64.325,00 EUR). Torej je seštevek pravilen v tem zbiru, kot tudi v vseh ostalih. Izpis delamo s programom Ministrstva za finance program APPrA-O in bi nam nepravilnost takoj pokazal že skupni seštevek, ki bi se razlikoval od višine proračuna. Področje 04 Skupne administrativne službe in splošne javne storitve Večino razlike predstavlja priprava dokumentacije za evropske projekte. Mestna uprava bo v letih 2008 in 2009 skušala na tem področju čim več realizirati. Področje 05 Znanost in tehnološki razvoj- ni planiranih sredstev? Po pravilniku o programski klasifikaciji izdatkov občinskih proračunov (Uradni list RS, št. 57/2005) se v to področje uvrščajo aplikativni raziskovalni programi, ki se v letih 2008 in 2009 ne bodo izvajali in zato tudi ni planiranih sredstev. Zaželjen je izpis po programski klasifikaciji z vključenimi uradi Zaradi lažjega pregleda za katere namene zbirno se sredstva namenjajo, bomo kot dodatno gradivo pripravili izpis programske klasifikacije zbirno z vključenimi proračunskimi uporabniki. 01 MESTNI SVET 0101 Mestni svet 14

Odbor za finance Odbor za finance predlaga, da se postavka Priznanja in nagrade poveča na 32.000 EUR, tako da bo višina planiranih sredstev zagotavljala primerno višino izplačila nagrad za zlati, srebrni in bronasti grb ter za častnega občana. Sredstva se naj zagotovijo znotraj mestne uprave. Boštjan VIHER Dajemo podporo Odboru za finance, v zvezi s priznanji in nagradami in se strinjamo, da se ta postavka poveča. Dodatna sredstva na navedeni proračunski postavki bomo zagotovili s prerazporeditvijo sredstev znotraj proračunskih postavk Službe metnega sveta (zmanjšanje postavke 01019002 Izvedba in nadzor volitev in referendumov). Lidija DIVJAK MIRNIK Proračunska postavka Predsedovanje Slovenije EU, v višini 50.000 EUR, je previsoka, zato predlagam, da se zniža in se sredstva namenijo za pomembnejše namene. Sredstva so planirana glede na delovni program Vlade RS, ki v okviru predsedovanja Slovenije EU, predvideva določeno število obiskov raznih delegacij v mestu Maribor. 04 MESTNA UPRAVA 0404 Urad za gospodarske dejavnosti SOCIALNI DEMOKRATI - SD Bojan Horvat - SD (v imenu kluba) Azil za živali: Ali je smiselno na račun izgradnje azila ostale pomembne dejavnosti osiromašiti in se na ta način oddaljiti od začrtane strategije na tem področju? Prav tako se da ugotoviti, da se za azil planirana sredstva iz leta 2007 prenašajo v 2008 le da se ne bodo porabila za realizacijo projekta temveč za nove študije in tako dalje. Torej verjetno iz tega sledi, da tudi v letu 2008 novega azila ne bo. Izgradnja zavetišča za zapuščene živali je ena od prioritet MO Maribor (tudi po mnenju javnosti). Čeprav je mestna uprava MO Maribor že več let iskala primerno lokacijo za vzpostavitev zavetišča za živali, se je izkazalo, da nobena lokacija ni bila ustrezna, zato sredstva v letu 2007 niso bila realizirana. Ker je skrb za zapuščene živali zakonska obveza lokalnih skupnosti in v MO Maribor že več let pereč problem, bo MO Maribor tudi v letu 2008 in 2009 vodila aktivnosti za vzpostavitev lastnega zavetišča (na podlagi potrjene lokacije pridobitev ustrezne dokumentacije in izgradnja le-tega). Svetniška skupina SD, Matevž FRANGEŽ Javna dela: Kje so razlogi za zmanjševanje sredstev (29.160 v letu 2006, 13.904 v letu 2007, 12.690 v letu 2008) za izvedbo javnih del? 15

Višina sredstev je bila planirana v času, ko še niso bili znani podatki, koliko prijavljenih programov javnih del, ki jih bo sofinancirala MO Maribor, bo dejansko odobrenih s strani Zavoda RS za zaposlovanje. Ker so vsi prijavljeni programi javnih del sedaj odobreni, bodo sredstva za leto 2008 planirana višje. Svetniška skupina SD in Bojan Horvat svetnik SD Področje 14»Gospodarstvo«: občutno zmanjšanje (skoraj 20%) sredstev za razvoj podjetništva. Poglavitni razlogi za zmanjšanje sredstev na področju 14»Gospodarstvo«so predvsem naslednji: v letu 2007 je bilo financiranje nekaterih nalog zaključeno (sanacija Stara trta in Podjetniški inkubator), zato sredstva za leto 2008 in 2009 za te namene niso več planirana, nekaterih aktivnosti ne sofinanciramo vsako leto (sofinanciranje priprave RRP za obdobje 2007-2013 je bilo realizirano v okviru postavke MRA v letu 2007, takšno sofinanciranje je bilo tudi leta 2002 in delno 2003, in sicer za pripravo RRP 2000-2006), pogodbene obveznosti za projekt Znanstveni park so v letu 2008 nižje kot leta 2007, del sredstev, ki je bil v letu 2007 namenjen za javni razpis sofinanciranja strokovnih srečanj pa je v letu 2008 in 2009 planiran na področju 10»Trg dela in delovni pogoji«, in sicer za vzpodbujanje zaposlovanja. Svetniška skupina SD in Damjana Karlo svetnica SD Sklad dela: Postavka za leto 2008 se zmanjšuje (22.792 ), za leto 2009 pa je planirana enaka vrednost kot 2008; obe postavki povečati na vrednost rebalansa 2007 (25.216 ) ter dodatno za indeks inflacije. Višina sredstev je planirana skladno s proračunskimi možnostmi, predlog za povečanje ni upoštevan, ker ni razpoložljivih sredstev. Svetniška skupina SD in Damjana Karlo svetnica SD CRČV (Center za razvoj in usposabljanje človeških virov): Postavka za 2008 se povečuje (156.947 ), povečati bi se morala tudi postavka v letu 2009, vsaj na vrednost, kot je predvidena za 2008 ter še dodatno za indeks inflacije. Višina sredstev je planirana skladno s proračunskimi možnostmi, predlog za povečanje ni upoštevan, ker ni razpoložljivih sredstev. Svetniška skupina SD in Damjana Karlo svetnica SD Znanstveni park: Sredstva predvidena le za leto 2008, kakšni so rezultati projekta, kakšen je nadaljnji načrt za Znanstveni park v 2008 in 2009, in sicer kot del širšega projekta OREH? Ali ne bo potrebnih nobenih sredstev za izvajanje v letih 2008 in 2009? V juniju 2007 je MO Maribor, na podlagi izvedenih javnih naročil malih vrednosti, izbrala 7 izvajalcev, in sicer za pomoč pri upravljanju in vodenju projekta Konceptualni načrt vzpostavitve Znanstvenega parka (Matjaž B. Jurič) in za izdelavo naslednjih dokumentov:»presoja in ocena tehnološke razvitosti podjetij, laboratorijev in inštitutov ter presoja in 16

ocenitev načinov njihovega povezovanja«(avtor Branko Mayr),»Izdelava skupne enotne strategije vzpostavitve znanstvenega parka«(avtor Miroslav Rebernik),»Definiranje strategije za doseganje kritične mase podjetij v znanstvenem parku v Mariboru«(avtor Matjaž B. Jurič),»Identifikacija ključnih vsebinskih področij za ustanovitev skupnih R&R enot in podrobna zasnova ene skupne R&R enote«(avtor Izidor Golob),»Izdelava dela poslovnega načrta in identifikacija ključnih podjetij za ustanovitev R&R enot znanstvenega parka«(avtor Matej Rus),»Izdelava celostne grafične podobe in promocijskih gradiv ter informiranje javnosti v zvezi s projektom«(izvajalec Altius d.o.o.). Navedeni dokumenti so bili izdelani v 3 fazah in predani MO Maribor skladno s pogodbenimi obveznostmi (1. faza do 31. 8. 2007, 2. faza do 31. 10. 2007 in 3. faza do 31. 12. 2007). Na podlagi aktivnosti partnerja TehnoCenter UM je bila v letu 2007 izdelana tudi urbanistična, arhitekturna in idejna zasnova ter izvedba strokovnih podlag oz. projektne dokumentacije za zastavitev Znanstvenega parka (maketa razstavljena v 1. nadstropju MO Maribor). V dogovoru z Univerzo v Mariboru bo pripravljena ustrezna strategija o nadaljevanju projekta. Svetniška skupina SD in Damjana Karlo svetnica SD Razvojni ukrepi s področja gospodarstva: Vsa sredstva po 1. razpisu (116.484 ) v 2007 razdeljena, ker glede na realizacijo obstaja velik interes, za leto 2008 (95.977 ) in 2009 (97.823 ) pa so planirana nižja sredstva, bi bilo potrebno do 2. obravnave povečati sredstva za leto 2008 in 2009. Realizirana sredstva 2007 v skupni višini 116.484 (na postavki»razvojni ukrepi s področja gospodarstva«) se nanašajo na dva javna razpisa (sofinanciranje strokovnih srečanj v višini 20.517 in sofinanciranje zagona podjetij v inkubatorjih/parkih v višini 95.967 ). Za leto 2008 in 2009 so na tej postavki planirana le sredstva za sofinanciranje stroškov zagona podjetij v inkubatorjih/parkih (del sredstev, ki je bil v letu 2007 namenjen za javni razpis sofinanciranja strokovnih srečanj, je za leto 2008 in 2009 planiran na področju 10»Trg dela in delovni pogoji«, in sicer za vzpodbujanje zaposlovanja), višina le-teh za leto 2008 je na nivoju rebalansa 2007, planirana sredstva za leto 2009 pa so v primerjavi z letom 2008 višja za 1,9 %. Višina sredstev je planirana skladno s proračunskimi možnostmi, predlog za dodatno povečanje ni upoštevan, ker ni razpoložljivih sredstev. Svetniška skupina SD in Damjana Karlo svetnica SD Mariborska razvojna agencija: Kakšni so razlogi, da se sredstva za leti 2008 (169.270 ) in 2009 (170.809 ) zmanjšujejo glede na veljavni rebalans in realizacijo 2007 (204.174 )? Kakšna bo razlika v nalogah za MOM pri pripravi EU projektov med MRA in novo projektno pisarno za EU projekte? Planirana sredstva za leto 2008 in 2009 so nižja, saj v teh dveh letih MO Maribor financira le redno delovanje MRA (stroški dela za 6 zaposlenih), v letu 2007 pa so bila poleg stroškov rednega delovanja (158.123 ) na tej postavki planirana in realizirana tudi sredstva za sofinanciranje stroškov priprave RRP 2007-2013 (46.051 ). Nova projektna pisarna za EU projekte bo v pomoč pri pripravi projektov mestne uprave MO Maribor, pri tem pa bo sodelovala z Mariborsko razvojno agencijo. Svetniška skupina SD in Damjana Karlo svetnica SD LTO - Zavod za turizem: V primerjavi z rebalansom in realizacijo 2007 (845.631 ) se sredstva za leto 2008 (840.000 ) in leto 2009 (816.000 ) zmanjšujejo, glede na razprave pri 17

sprejemu proračuna in rebalansa 2007 (povečanje sredstev za promocijo) bi bilo pričakovano, da se sredstva povečujejo. Ali ni mogoče najti sredstva za boljšo promocijo in za to, da bi zadržali Ryanair? Kako daleč je priprava strategije razvoja turizma, prav tako priprava in izvedba le-te ni predvidena v proračunih 2008 in 2009? Kakšni so razlogi za povečanje zaposlenih na račun programov Zavoda za turizem (več sredstev vložiti v programe, predvsem v promocijo in pripravo strategije razvoja turizma, ne pa v povečanje števila zaposlenih)? Za zadržanje Ryanair-a oz. za vzdrževanje te letalske linije je težko zagotoviti toliko sredstev, kot jih je zahteval Ryanair (Maribor oz. regija bi morala vsak prevoz oz. letalsko karto sofinancirati v višini 40 50 ). Mariborski turizem ima veljavno strategijo do leta 2010. Slednja je bila sprejeta na MS MO Maribor v letu 2002 in je še vedno v veljavi. Ta strateški dokument ima tudi svoje izvedbene akte, kot je npr.:»vizija razvoja in strateška izhodišča ter program aktivnosti trženja turizma v destinaciji Maribor-Pohorje za obdobje 2005-2010«, ki so bili sprejeti na strokovnem svetu in Upravnem odboru Zavoda za turizem v letu 2005. Vsi ti dokumenti so kakovostni in kot obvezna priloga za vse kandidature za sofinanciranja različnih projektov iz EU sredstev. S pomočjo teh dokumentov je bilo pridobljeno sofinanciranje infrastrukturnih objektov različnih investitorjev (APP naselje in hotel Bolfenk, Hotel Bellevue, štirisedežnica na Pohorju, Športno turistični stadion Ljudski vrt, ipd.) in projektov, ki jih je razvijal in izvajal Zavod za turizem Maribor (E-turistična destinacija, Vinsko kulturna pot nadvojvode Janeza od Gradca do Maribora, Via Urbium in še vrsto manjših). Že nekaj časa Zavod za turizem Maribor načrtuje noveliranje oz. oblikovanje nove strategije, ki pa bo zajemala nova dognanja (trende), predvsem pa novo opredeljeno turistično območje delovanja. V vsem tem vmesnem času so intenzivno pripravljali celovito sliko o načrtovanem širšem območju, za katerega so nameravali izkoristiti novo regionalno razdelitev. Na tem področju zakonodaja žal kasni, zato tudi ni bilo nikjer v Sloveniji oblikovanih regijskih DMO oz. širših turističnih območij, katerih opredelitev pa je predpogoj za izdelavo in oblikovanje novih strateških odločitev. V dogovoru z županom je bilo odločeno, da bodo ne glede na to, da regionalna zakonodaja kasni, vseeno pričeli z oblikovanjem novih razvojnih dokumentov za potrebe turizma. V kratkem bo prišlo do novih aktivnosti v zvezi s tem, načrtovan je sestanek županov na celotnem področju Zg. Podravja (Štajerske), kjer bo opredeljeno območje (najverjetneje Štajerska) za blagovno znamko, ki bo potrjena v novih dokumentih. Nove aktivnosti so načrtovane že v prvem četrtletju 2008, dotlej pa bodo v uporabi obstoječi dokumenti. Dodatne zaposlitve v letu 2008 se nanašajo na 2 informatorja (v letu 2009 se predlagana dodatna zaposlitev prav tako nanaša na 1 informatorja), ki jih Zavod za turizem Maribor mora (v skladu s sprejetim programom zaposlovanja) realizirati zaradi potreb po kakovostnem informiranju obiskovalcev mesta v naših info centrih. Te storitvene dejavnosti se sedaj izvajajo v treh rednih info centrih (TIC Maribor, Bolfenk, Hiša Stare trte) in občasno oz. 3 krat tedensko tudi na Letališču Maribor. Delovni čas centrov je praktično 7 dni na teden, trenutno so zaposleni le trije informatorji, kar pa več ne zadošča, saj obisk centrov nenehno raste (kadrovski primanjkljaj trenutno rešujejo s pomočjo javnih del in študentov). Po oceni Zavoda za turizem Maribor sta dodatna informatorja (dve osebi, stroški zanje ca. 20.000 letno) v letu 2008 potrebna, kajti delo z gosti zahteva veliko znanja (tuji jeziki) oz. poznavanja te tematike, kar pa informatorji pridobijo šele tekom časa, s temi dodatnimi zaposlitvami pa bistveno ne bi krnili sredstev za programe. Zavod za turizem Maribor ima trenutno 11 redno zaposlenih, katerih plačo financira MO Maribor s proračunskimi sredstvi (Ljubljana ima od 23-27 zaposlenih na zavodu za turizem). 18

Svetniška skupina SD Kmetijstvo: precejšnje zmanjšanje sredstev na področju kmetijstva (investicijska sredstva v kmetijska gospodarstva, ukrepi za preprečitev škod iz naravnih nesreč, izboljšanje konkurenčnosti podeželja) Proračunska sredstva so planirana skladno s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju dejstva, da namenskih sredstev za področje kmetijstva ni več na razpolago, saj je namenski vir odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov ukinjen. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS Helena Hvalec (v imenu svetniške skupine LDS) Turizem: Sredstva v promocijo celotne in celovite turistične ponudbe pomenijo investicijo v prihodnost, naloga občine je zagotovitev sredstev za informacijsko in promocijsko dejavnost ter za pospeševanje poznavanja turistične blagovne znamke. Predlog, da se sredstva za turizem ohranjajo na nivoju preteklega leta. Višina sredstev je planirana skladno s proračunskimi možnostmi. Glede na to, da ni razpoložljivih sredstev, predlog ni upoštevan. SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SDS Boštjan Viher (v imenu svetniške skupine SDS) Vzpodbujanje zaposlovanja: Predlog za povišanje sredstev za samozaposlovanje brezposelnih oseb (v povezavi z Zavodom za zaposlovanje). Višina sredstev je planirana skladno s proračunskimi možnostmi, predlog za povečanje ni upoštevan, ker ni razpoložljivih sredstev. Boštjan Viher (v imenu svetniške skupine SDS) Podjetniški inkubator: Predlog za povišanje sredstev za»podjetniški inkubator«(v letu 2007 prijavljenih 13 podjetij, zato se v letu 2008 pričakuje povečan interes). Predvidevamo, da se pripomba nanaša na postavko»razvojni ukrepi s področja gospodarstva«, kjer so planirana sredstva za sofinanciranje zagona podjetij v inkubatorjih/parkih v višini 95.977. Višina sredstev je planirana skladno s proračunskimi možnostmi, predlog za dodatno povečanje ni upoštevan, ker ni razpoložljivih sredstev. SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA SLS Tatjana Mileta svetnica SLS Mariborska razvojna agencija: Pod postavko MRA so predvideni stroški delovanja zavoda v višini 170.000, čeprav je v pojasnilih zapisano tudi, da MRA kandidira za finančni instrument EU, kar pa ni finančno ovrednoteno. 19

MO Maribor že več let sofinancira delovanje MRA in sicer tako, da za 6 zaposlenih pokriva del plač in stroškov dela, razliko do dejansko izplačane plače in stroške dela za ostale zaposlene ter druge stroške, ki so nujni za samo delovanje in niso posledica projektnega delovanja (materialni stroški, nabava opreme, redna vzdrževalna dela, zavarovanje in varovanje objekta, stroški obvezne revizije delovanja javnih zavodov, sejnine sveta zavoda, izobraževanja ) pa zagotavlja MRA iz drugih virov. Letna sredstva, ki jih MO Maribor zagotavlja z mesečnimi dotacijami, vključujejo med drugim tudi pokrivanje stroškov delovanja dveh zaposlenih v okviru EIC, ki ima svoje naloge opredeljene v okviru pogodbe z Evropsko komisijo (MO Maribor preko sofinanciranja dela plač 2 zaposlenih zagotavlja obvezno lastno udeležbo) ter sofinanciranje regionalnih nalog, ki jih MRA izvaja kot RRA (MO Maribor zagotavlja svoj delež v okviru sredstev za redno delovanje, z drugimi občinami Podravja pa MRA sklene posebne pogodbe o sofinanciranju regionalnih nalog). Po podatkih MRA je trenutno zaposlenih 17 oseb, tako da znaša sofinanciranje MO Maribor (170.000 ) v skupnem letnem proračunu MRA ca. 15 %. Za ta del posredujejo podatke in finančni načrt na MO Maribor, svet zavoda MRA pa sprejema in potrjuje poslovni načrt (in poročilo ter zaključni račun) za MRA kot celoto in v celotnem planu so razvidni tudi drugi viri financiranja, vključno z EU sredstvi, ki jih načrtujejo na osnovi pričakovanj in napovedi, velikokrat pa pride do večjih odstopanj, saj prihaja do zamikov razpisov. Tatjana Mileta svetnica SLS Zavod za turizem: Za delovanje je predvidenih 840.000, od tega je 400.000 namenjenih za ves turizem v Mariboru in okolici, to je od promocije mesta na tujih trgih, oglaševanja, vseh prireditev v mestu in razvoja novih turističnih produktov, ki bi sicer morali biti opredeljeni in ovrednoteni v strategiji razvoja MO Maribor za 2008-2012. Razpoložljiva sredstva za programe Zavoda za turizem bi lahko bila višja (Maribor bo postal EPK leta 2012). V kolikor je s»strategijo razvoja MO Maribor 2008-2012«mišljen načrt razvojnih programov 2008-2012, ki je bil obravnavan na 3. izredni seji MS MO Maribor, je potrebno poudariti, da se v načrt razvojnih programov uvrščajo izdatki za projekte in programe, ki imajo značaj investicijskih odhodkov in transferjev (ter drugi izdatki, vezani na izvedbo projekta) ter odhodki, ki predstavljajo državne pomoči. Višina sredstev je planirana skladno s proračunskimi možnostmi, predlog za povečanje ni upoštevan, ker ni razpoložljivih sredstev. ODBOR ZA KMETIJSTVO IN CELOSTNI RAZVOJ PODEŽELJA Nivo proračunskih postavk na področju kmetijstva ohraniti na nivoju plana za leto 2007, zmanjšanje kvečjemu za 10%. Proračunska sredstva so planirana skladno s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju dejstva, da namenskih sredstev za področje kmetijstva ni več na razpolago, saj je namenski vir odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov ukinjen. Glede na to, da ni razpoložljivih sredstev, predlog ni upoštevan. ODBOR ZA KMETIJSTVO IN CELOSTNI RAZVOJ PODEŽELJA Pod ukrepi za preprečitev škod iz naravnih nesreč se zagotovijo samo sredstva za preventivno delovanje obrambe pred točo z letali (okrog 4.000 ), opusti se sofinanciranje zavarovalnih 20

premij za zavarovanje posevkov, trajnih nasadov in živine, ta sredstva se preusmerijo v postavko izboljšanja konkurenčnosti podeželja. Glede na to, da sta bili v letu 2007 za sofinanciranje zavarovalnih premij le 2 prijavi, bo upoštevan predlog Odbora za kmetijstvo in celostni razvoj podeželja pri pripravi podatkov za 2. obravnavo proračuna 2008 in 2009. ODBOR ZA KMETIJSTVO IN CELOSTNI RAZVOJ PODEŽELJA Odbor poziva vodstvo občine, da si prizadeva za ustanovitev lokalne akcijske skupine (LAS), pri zagotavljanju sredstev lokalnih skupnosti bi se kot osnova za izračun potrebnih sredstev upoštevalo število prebivalcev in površina mestne občine. Predvidena sredstva se naj iz 7.900 v letu 2008 povečajo na 27.000, v letu 2009 pa na 15.000 (za izdelavo razvojnih programov za razvoj podeželja v MOM za obdobje 2007-2013 in pokrivanje stroškov pisarne do ustanovitve pravne osebe, ki bi nadalje izvajala sprejete programe in naloge v okviru LAS). Skladno s predlogom Odbora za kmetijstvo in celostni razvoj podeželja o prerazporeditvi sredstev iz postavke»ukrepi za preprečitev škod iz naravnih nesreč«(sredstva za zavarovalne premije in mreže) na postavko»izboljšanje konkurenčnosti podeželja«, so sredstva (za leto 2008 in 2009) za razvojne projekte višja, tako da je za ta namen planiranih 15.829. Predlog za dodatno povečanje ni upoštevan, ker ni razpoložljivih sredstev. ODBOR ZA GOSPODARSTVO Cilji občine na področju razvoja gospodarstva in turizma v proračunu niso opredeljeni. Cilji MO Maribor so opredeljeni v okviru področja 14»Gospodarstvo«in v okviru posamezne proračunske postavke tega področja. ODBOR ZA GOSPODARSTVO Zavod za turizem še ni izdelal strategije razvoja turizma na območju MOM, povečuje se število zaposlenih v zavodu za dva delavca. Odbor pričakuje pojasnila in čim prejšnjo predstavitev strategije razvoja turizma. Mariborski turizem ima veljavno strategijo do leta 2010. Slednja je bila sprejeta na MS MO Maribor v letu 2002 in je še vedno v veljavi. Ta strateški dokument ima tudi svoje izvedbene akte, kot je npr.:»vizija razvoja in strateška izhodišča ter program aktivnosti trženja turizma v destinaciji Maribor-Pohorje za obdobje 2005-2010«, ki so bili sprejeti na strokovnem svetu in Upravnem odboru Zavoda za turizem v letu 2005. Vsi ti dokumenti so kakovostni in kot obvezna priloga za vse kandidature za sofinanciranja različnih projektov iz EU sredstev. S pomočjo teh dokumentov je bilo pridobljeno sofinanciranje infrastrukturnih objektov različnih investitorjev (APP naselje in hotel Bolfenk, Hotel Bellevue, štirisedežnica na Pohorju, Športno turistični stadion Ljudski vrt ipd) in projektov, ki jih je razvijal in izvajal Zavod za turizem Maribor (E-turistična destinacija, Vinsko kulturna pot nadvojvode Janeza od Gradca do Maribora, Via Urbium in še vrsto manjših). Že nekaj časa Zavod za turizem Maribor načrtuje noveliranje oz. oblikovanje nove strategije, ki pa bo zajemala nova dognanja (trende), predvsem pa novo opredeljeno turistično območje delovanja. V vsem tem vmesnem času so 21