Idejna zasnova študentskih bivališč ob Strossmayerjevi ulici

Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo Amanda Soldo Idejna zasnova študentskih bivališč ob Strossmayerjevi ulici Stanovanja za študentske družine z malim otroškim vrtcem Projektna naloga Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa Arhitektura 1. stopnje Maribor, september 2014

2 Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa Arhitektura 1. stopnje Idejna zasnova študentskih bivališč ob Strossmayerjevi ulici Stanovanja za študentske družine z malim otroškim vrtcem Študent: Amanda Soldo Študijski program: univerzitetni, Arhitektura Smer: Arhitektura Mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Maribor, september 2014

3 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Janku J. Zadravcu za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Posebna zahvala gre moji družini in najbližjim, ki so me podpirali in vzpodbujali med študijem.

4 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI Stanovanja za študentske družine z malim otroškim vrtcem Povzetek Projektna naloga temelji na idejni zasnovi študentskih bivališč za mlade družine ob Strossmayerjevi ulici v Mariboru. V nalogi je predstavljen zgodovinski del območja, današnje stanje študentskih družin in študentskih domov v Mariboru. Naloga je podkrepljena z referenčnimi primeri dobre prakse študentskih domov ter analiz območja. V prilogah je predlagana zasnova študentskih bivališč, ki so zasnovana iz dveh med seboj povezanih stolpičev, katera rušita karejsko zasnovo mesta in skupaj predstavljata zaščitna simbola izobrazbe in družine. Ključne besede: študentski dom, študentske družine, arhitektura, vrtec, Strossmayerjeva ulica STUDENT RESIDENCE ON STROSSMAYER STREET Apartments for student families with small children and a kindergarten Abstract This thesis is based on a concept of student housing for young families on Strossmayer Street, Maribor. It describes the history of the area, the state of student families today and student dormitories in Maribor. It is supported by references which cite examples of good practice in relation to student dormitories, kindergartens and analysis of the area. The proposed design for a student residence can be found in the appendices. It is a design for a residence with two towers, interconnected, and is presented as a protective symbol for education and family togetherness. Key words: student housing, student families, architecture, kindergarten, Strossmayer Street

5 VSEBINA 1 UVOD V DIPLOMSKO DELO... 6 1.1 KRATEK OPIS NALOGE... 6 1.2 CILJI IN NAMEN... 6 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE... 7 1.4 PREDVIDENE METODE DELA... 7 2 ŠTUDENTSKE DRUŽINE... 8 3 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA KOLEKTIVNO STANOVANJE... 9 3.1 NAČRTOVANJE ŠTUDENTSKIH BIVALIŠČ IN STANDARDI... 10 4 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA V MARIBORU... 13 5 VRTEC IN... 14 6 ZGODOVINSKI IN URBANISTIČNI ORIS MESTA MARIBOR... 15 6.1 KONCEPT ŠTIRIH MEST V ENEM... 17 7 PREDSTAVITEV IZBRANEGA OBMOČJA OBDELAVE... 20 7.1 ANALIZE ŠIRŠE LOKACIJE... 20 7.2 ANALIZA OŽJE LOKACIJE... 20 8 REFERENČNI PRIMERI... 23 8.1 PRIMER 1... 23 8.2 PRIMER 2: KILPAILUOHJELMA, LOHJA, FINSKA... 24 8.3 PRIMER 3 STUDENT HOUSING IN PARIS... 25 9 ZASNOVA ŠTUDENTSKIH BIVALIŠČ... 26 9.1 IDEJA IN KONCEPT... 26 9.2 ARHITEKTURNA ZASNOVA... 27 9.3 TLORISNA ZASNOVA... 28 10 SKLEP... 34 11 VIRI, LITERATURA... 35 12 SEZNAM SLIK... 36 13 SEZNAM PREGLEDNIC... 37 14 PRILOGE... 37 15 NASLOV ŠTUDENTA... 38

6 1 UVOD V DIPLOMSKO DELO 1.1 KRATEK OPIS NALOGE Kam s študentskimi družinami? Problem, ki nenehno pesti študentske družine, je najti primerno bivališče v času študija. Mladim to predstavlja velik problem, saj študentska družina zaenkrat še nima svoje uradne definicije, prav tako pa nima priznanih posebnih pravic oz. posebno urejenega statusa študenta na Univerzi, ki bi opredeljeval študentske družine kot študente in starše s posebnimi potrebami, ki se nanašajo na starševstvo (Primožič, 2009). Dejstvo je, da veliko študentskih družin težko zadovolji nekatere življenjske potrebe, saj je način reševanja stisk pogosto precej skop. Vsakdo, ki je bil študent, ve, da je to edinstveno obdobje človekovega življenja. Študentje so oddaljeni od svojega doma in ravno to jim pomaga pri pridobivanju večje samozavesti in neodvisnosti. Prostor, v katerem živimo, je eden izmed najpomembnejših in najvplivnejših elementov osebnega razvoja iz številnih razlogov, od katerih je ena možnost, da oblikuje in bogati socialne interakcije (Glažar, 2006). 1.2 CILJI IN NAMEN Ali dovolj razmišljamo, kako je s študentskimi družinami, kje so nastanjeni in ali imajo vse pogoje za bivanje, študij in oskrbo otrok? S projektno nalogo želim pokazati, kako bi lahko z gradnjo atraktivnih študentskih bivališč za študentske družine, vključno z otroškim vrtcem, povečali kakovost bivanja študentskih družin.

7 Namen je ustvariti in predlagati gradnjo študentskega doma, namenjenega izključno študentskim družinam, kar vključuje urbanistično zasnovo študentskega objekta kot funkcionalnega in kakovostnega prostora, ki odgovarja potrebam študentskih družin in tega dela mesta. Cilj je opozoriti širšo javnost na prisotnost študentskih družin in dejstvo, da bi jim z dobro zasnovanim projektom lahko zagotovili kvalitetno bivanje v času študija. Podani bodo referenčni primeri in analize ožjega in širšega območja ter projektivni del zasnove študentskih stanovanj in vrtca. 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Z željo ustvarjanja funkcionalnega in kakovostnega prostora, ki odgovarja potrebam študentov in otrok, bomo naleteli tudi na omejitve. Zemljišče je omejeno z že obstoječimi parceliziranimi zemljišči oz. stavbami. Na lokaciji stoji že stoletje stara bukev, ki jo bom ohranila zaradi posebne vrednosti. 1.4 PREDVIDENE METODE DELA V projektni nalogi bom razrešila problematiko stanovanjskega vprašanja študentskih družin z izdelavo idejne rešitve študentskega doma z vrtcem. Namen bo zagotoviti možnost prijetnega bivanja študentov z otroki. Upoštevala bom zgodovino lokacije in po analizah prepoznala ustrezno rešitev. Rešitve bodo podprte z zgodovinskimi dejstvi, trenutnim stanjem študentskih domov in obstoječih vrtcev, tlorisi ter referenčnimi primeri.

8 2 ŠTUDENTSKE DRUŽINE Študentske družine so socialno ranljive in ogrožene skupine prebivalstva. Zaradi starševstva in obvez, ki poleg študija prinašajo odgovornost in skrb za otroka, običajno ne živijo klasičnega študentskega življenja. Čas študija je obdobje preživljanja z omejenimi finančnimi sredstvi, prehod v odraslost in osamosvojitev pa se pri študentskih družinah odvije mnogo prej kot pri mladih, ki se za družino odločijo kasneje. Njihova obremenjenost je torej v primerjavi z ostalimi študenti veliko večja. Študenti starši se tako v svojem vsakdanjem življenju srečujejo z različnimi omejitvami in težavami, ki pestijo njih in njihove družine ter tako onemogočajo visoko kvalitetno življenje predvsem iz stanovanjskega vidika, virov dohodkov, delovnega življenja ter vseh drugih stvari, ki opredeljujejo kakovost življenja teh družin (Osolnik, 2006). Stanovanjski standard oziroma stanovanjska preskrba študentskih družin je gotovo ena glavnih determinant njihovega socialnega položaja. Splošno poznano je stanje v stanovanjski preskrbi študentske populacije slabo, razlogov za to pa je veliko (npr. premalo finančnega kapitala, da bi samostojno rešile stanovanjsko vprašanje, starši študenti so redno zaposleni in ne morejo najeti stanovanjskega kredita, deficit stanovanj oz. študentskih domov za to vrsto populacije ). Podobno kot običajni študentje imajo tudi študentske družine problem s pomanjkanjem stanovanjskih enot oziroma sob, ki jih nudijo študentski domovi. Država se trudi s sofinanciranjem stroškov ublažiti problem, vendar študentski domovi ne nudijo višjega stanovanjskega standarda oziroma študentskih domov, namenjenih posebej za študentske družine (Osolnik, 2006).

9 3 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA KOLEKTIVNO STANOVANJE Študentski domovi so stanovanjske stavbe, ki služijo začasni rešitvi bivanja študentov v času študija. Štejemo jih h kolektivnim stanovanjem. H kolektivnim stanovanjem štejemo stanovanja z dvema ali več gospodinjstvi v ločenih stanovanjih iste stavbe. Stanovanjski objekt je sestavljen iz dveh ali več stanovanj, ki so ločene, zasebne, popolnoma neodvisne funkcionalne enote, namenjene bivanju posameznih gospodinjstev. Kolektivna stanovanja delimo na primarne in sekundarne. Tako pod primarna bivališča spadajo stanovanjske zgradbe. V kategorijo sekundarnih prebivališč spadajo študentski domovi, zraven vključujemo še več drugih tipov, kot so hoteli, mladinski domovi, domovi za starejše itd. (Popovič 2010). Študentskim domovom, ki so primer sekundarnega kolektivnega stanovanja, se za razliko od individualnega stanovanja, kjer je vsaka stavba Slika 3.1 Študentska bivališča v Brasilii, Le Corbusier, Paris, France, 1953 individualna enota, projektirana glede na potrebe in želje uporabnikov, ne more pristopati individualno. Tako so vsi obravnavani enako in vsako stanovanje v stavbi kolektivnih stanovanj ima značilnosti, ki naj bi zadovoljile najširši spekter potreb morebitnih bodočih stanovalcev (Popovič 2010). Kolektivna stanovanja razumemo kot formo, v kateri ljudje želijo ustvariti dobre sosedske odnose, uporabljajo skupne prostore, skupaj skrbijo za načrtovanje in upravljanje življenja v objektu. Skupaj sodelujejo v vsakdanjih aktivnostih ter si razdelijo naloge, ki jih želijo opraviti (pospravljanje, plačevanje položnic, skrb za pralne in sušilne stroje ter prodaja žetonov za le-te). V študentskih domovih najpogosteje živijo mlade družine različnih starosti, socialnega in kulturnega statusa ter različnih nacionalnosti. Na ta način se razvija atmosfera, v kateri prevladujeta toleranca in odprtost že od samega začetka, kar veliko pomeni tudi pri samem razvoju otroka.

10 Bivanje mladih družin v študentskih domovih je namenjeno poročenim parom, študentom z otroki, materam ali očetom samohranilcem. Da so pari poročeni, ne sme biti pogoj za pridobitev stanovanja. Če v študentskih domovih za mlade družine ostanejo prosta mesta, se lahko vselijo tudi mladi pari (študenti) brez otrok. V Evropi je ta način oskrbe mladih parov zelo priljubljen. Na primer v Nemčiji se mladi zelo zgodaj odločajo za otroke. Študij je mlademu študentskemu paru z otrokom brez dodatnih težav omogočen z oskrbo otroka v vrtcu oz. jaslicah v samem študentskem domu. Na ta način si mladi pari ob študiju lahko ustvarijo družinsko življenje. Po nekaj letih v večini primerov postanejo visoko izobraženi ljudje, ki se lahko posvetijo karieri, saj že imajo ustvarjene družine. 3.1 NAČRTOVANJE ŠTUDENTSKIH BIVALIŠČ IN STANDARDI Z navedenimi standardi so urejene minimalne tehnične zahteve za gradnjo, projektiranje ter opremo študentskih domov:»s predpisom so urejeni standardi o urejanju prostorov za bivanje v študentskih domovih. Soba mora imeti minimalno 8 m 2 (oz. 15 m 2 ) tlorisne površine, minimalno 2 m širine ter 2,40 m svetle višine prostorov. Za sobe v podstrešju je dovolj svetla višina prostorov 2,30 m nad najmanjšo tlorisno površino. Za osvetlitev in ventilacijo potrebujemo okna. Odprtine okna morajo biti 1/10 tlorisne površine prostora. Sobe bi se morale orientirane proti jugu, jugozahodu in jugovzhodu. Severne orientacije če je mogoče se izogniti. V študentskih domovih se morajo projektirati dva komunikacija jedra kot zasilni izhodi. Eno potrebujemo kot izhod na stopnišče, ki gre čez celo stavbo, drugo do mesta, do katerega se lahko pride z gasilskimi lestvami. Za ugodno bivanje moramo projektirati minimalno eno kuhinjo na nadstropje, eno stranišče ter en tuš na vsaki 2 osebi«(neufert, 2008).

11 Slika 3.2 Prikaz bivalne enote Po smernicah za projektiranje mora širša lokacija gradnje študentskih domov biti v bližini zelenih površin, v nehrupnem okolju, v bližini visokošolskih ustanov (oz. dobro prometno povezana z njimi), javni prevoz mora biti v bližini. Zemljišče, na katerem se nahaja študentski dom, obsega zemljišče, na katerem stoji stavba, zelene in rekreacijske površine ter dostope, dovoze in parkirne površine. Dostopi za pešce so varni in ločeni od motornega prometa. Če na gradbeni parceli ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest, se morajo manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe študentskega doma oddaljene največ 300 m in je študentom omogočena njihova trajna uporaba. Prostor za shranjevanje kolesa mora biti pokrit in dostopen iz pritličja in kleti. Predvidi se 20% mest za shranjevanje kolesa glede na število ležišč (Smernice o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje študentov, 2014). Prostore v študentskih domovih ločimo na bivalne prostore, ostale prostore ter komunikacije. Bivalni prostori zajemajo predsobo, študentske sobe s sanitarnimi prostori in kuhinjski del. Ostali prostori so prostori za druženje (npr. s TV sobo), prostori za učenje, za rekreacijo, pralnica in sušilnica, prostori za snažilko, oskrbniški prostori, prostor za recepcijo, prostor s sanitarijami za gibalno ovirane osebe, prostor za smetnjake, tehnične prostore ter prostore za druženje otrok mladih družin. Komunikacije so zazidane površine, namenjene komunikacijam izven bivalnih prostorov. Skupna bruto površina objekta naj ne presega 22 m 2 na ležišče. Študentski dom mora imeti glavni vhod z recepcijo ter stranske vhode za dopolnilne dejavnosti. 2% ležišč mora biti prirejenih za funkcionalno ovirane ljudi ter za študentske družine (Smernice o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje študentov, 2014).

12 Osnovni tip bivalne enote je enoposteljna sobe s sanitarnim delom in mini kuhinjo. Enota lahko ima tudi dve ležišči. Razmerje sob mora biti v korist enoposteljnih sob. Maksimalno dve bivalni enoti sta lahko povezani z enimi sanitarijami ter skupno kuhinjo. Enoposteljne sobe imajo minimalno tlorisno površino 15 m 2, dvoposteljne pa 19 m 2. Dopustni so tudi drugi tipi bivalnih enot, prevladovati pa morajo izhodiščni tipi. Enoposteljna soba mora biti opremljena s posteljo minimalne velikosti 90x210 cm, pisalno mizo dimenzij 160x80 cm, oblazinjenim stolom, knjižnimi policami v skupni dolžini 5 m (globine 25 cm), garderobno omaro dimenzij 120x60 cm, višine minimalno 220 cm, premično mizico ter ustreznim številom električnih priključkov (minimalno 4 na ležišče) (Smernice o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje študentov, 2014). Družinske bivalne enote morajo biti opremljene z dvema posteljama (otroških) dimenzij 180 80 cm, dvema nočnima omaricama (40 50 45 cm), dvema omarama dimenzij 80 60 220 cm, mizico primerne velikosti za dva otroka ter z dvema otroškima stoloma. Predprostori morajo imeti omarico za čevlje (minimalno 4 para na ležišče), stenski obešalnik (2 kosa na ležišče) ter stojalo za dežnike. Če ni ločenega predprostora, se zgoraj omenjena oprema predvidi ob vhodu v bivalno enoto (Smernice o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje študentov, 2014).

13 4 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA V MARIBORU Študentski domovi v Mariboru pretežno razpolagajo z enoposteljnimi in dvoposteljnimi sobami, h katerim pripada tudi kuhinja in sanitarije. Nekateri domovi razpolagajo z rekreativnimi centri in zunanjimi športnimi igrišči. V Mariboru je 14 študentskih domov razporejenih na petih lokacijah: v naselju Tyrševa, na Gosposvetski ulici, na Koroški cesti, na Smetanovi in v naselju Gorkega je en študentski dom. Slednji je prvi nizkoenergetski študentski dom v Sloveniji in je umeščen blizu nove Medicinske fakultete. Študentskim družinam posebej ne pripada nobeden študentski dom, ampak so takšni študenti nameščeni v apartmajih z drugimi študenti. V letu 2013/14 je Visokošolsko središče v Mariboru razpisalo 2867 ležišč, od tega so predvideli 1018 prostih mest za študente, ki prvič zaprošajo za sprejem in 1849 za tiste, ki bivanje želijo podaljšati. Ugotovljeno je, da je na novo vpisanih 4747 študentov, kar pomeni, da ležišč očitno primanjkuje (Pol stoletja študentskih domov v Mariboru, 2014). Slika 4.1 Prvi nizkoenergetski študentski dom, Quadro Slika 4.2 Študentsko naselje Gosposvetska

14 5 VRTEC IN NAČRTOVANJE Slika 5.1 Arhitektura za otroke Arhitektura za otroke, predvsem njene pedagoške ustanove, kot so vrtci in šole je danes velik problem. Vrtec ni le ustanova, v kateri otrok preživi čas, ko starši študirajo ali pa so v službi. Igra pomembno vlogo pri otrokovem odraščanju na fizični in psihični ravni. Vrtci in šole so kraji, kjer otroci najprej zapustijo družino, gredo od doma, se srečujejo s pojavom organizirane socializacije. Tako odhod iz doma v vrtec zaznamuje nov prehod iz družinskega sveta v urejeno in organizirano skupnost. Ob prehodu se menjavajo socialni odnosi, menja se tudi prostorski okvir. Otroci se v vrtcih srečujejo z zgradbami drugačnega merila in organizacije od tistih, ki so se jih naučili doma. V tem smislu so to mesta, kjer se doživljajo drugačne arhitekture in nove prostorske izkušnje, ki predstavljajo refleksijo društvene strukture. Na splošno je arhitektura pedagoških institucij mesto, v katerem se uskladijo interesi posameznika otroka in skupnosti in ta prostorska organizacija pedagoških institucij je izkušnja, ki daje pozitivna in negativna občutja, in je sestavina, s katero se otrok pripravlja na življenje (Mrduljaš, 2008). Tabela 1 Minimalne neto zazidane površine v vrtcih Pri načrtovanju vrtca moramo biti pozorni na normative. Pri načrtovanju smo se osredotočili na kapaciteto otrok, ki bo koncentrirana v študentskem domu. Upoštevali smo, da ima vsaka študentska družina vsaj enega otroka, pri čemer smo izračunali, da je 28 otrok na objekt oziroma 56 na oba objekta. Tako moramo zagotoviti najmanj 3 oddelke, ti pa morajo dosegati normative (glej Tabelo 1).

15 6 ZGODOVINSKI IN URBANISTIČNI ORIS MESTA MARIBOR Maribor je središče Štajerske in drugo največje mesto v Sloveniji. Nastanek in zgodovinska pestrost Maribora pripisujemo predvsem zgodovini lokacije in njeni geografski legi. Trinajsto stoletje je bilo za razvoj mesta odločilnega pomena. Maribor je kot mesto prvič je bil omenjen leta 1254. V tem obdobju se je začelo gradbeništvo posebej razvijati in začel se je oblikovati urbani scenarij, ki ga je moč občutiti še danes. Začelo se je graditi mestno obzidje, ki so ga kasneje utrdili tudi z obrambnimi stolpi. Obzidje je natančno ločilo mesto od podeželja in je s 500m dolgimi stranicami pokrivalo 25ha mestnega zemljišča, ki so ga omejevale Vodnikov trg, Strossmayerjeva ulica, Leninov trg Trg svobode, Svetozarevska ulica ter obzidna poteza vzdolž Slika 6.1 Prikaz mestnega fonda in potek obzidja Usnjarske in vojaške ulice ter Pristana (Curk, 1991). Obzidje so izpopolnjevali vse do 16. stoletja. Zaradi potrebe po širitvi mest je v 17. stoletju padel obzidni obroč in podeželska mesta so se začela močneje povezovati in priključevati z mestnim jedrom (Curk, 1991). Utrdbe so pričele propadati, zlasti od konca 18. stoletja dalje pa so jih namerno odstranjevali. Le redke utrdbe so obnavljali. V 19. stoletju so sistematično rušili večino mestnih in turških obzidij na Slovenskem (Sapač, 2010).

16 Maribor se je postopoma urbanistično razvil v pahljačasto obliko izpod Piramide in nabrežja reke Drave proti Dravskemu polju na jugovzhodu. Tako se je razvil podobno kot mesta, ki ležijo ob morju in se lahko širijo zgolj v nekatere smeri (na primer Barcelona). Na severu je Maribor omejen z vinogradnimi legami in grmičevjem, na zahodu se pokrajina zoži v Dravski dolini in na jugu že doseže obronke Pohorja. Območje razširitve je usmerjeno zlasti proti jugovzhodu na Dravsko polje. Nova prometna os je v Mariboru zgrajena vsake četrt stoletja in vsaka je umeščena bolj proti jugovzhodu. Staro mestno jedro danes leži na severozahodnem delu mesta ob vinogradih in gozdovih. Gre za eno ključnih izhodišč, ki narekujejo smer razvoja mesta Maribor. Zahtevana je nenehna reorganizacija, saj se z rastjo, ki je usmerjena pretežno v eno smer, pojavlja potreba po vedno novem prestrukturiranju območij. To pomeni, da se območje, ki je bilo nekoč v preteklosti na robu, znajde v samem središču mesta. Takšno območje je ob železniškem križišču, ki je bilo ob izgradnji na samem skrajnem robu jugozahodnem robu mesta, danes pa je to geografsko središče, ki se razvija v sodobno središče mesta (Skalicky, 2014).

17 6.1 KONCEPT ŠTIRIH MEST V ENEM Mesto po štirih desetletjih sanacije levobrežnega središča in razvoja proti jugu, večinoma na desnem bregu, razpolaga z večjimi površinami brez prave urbane funkcije, ekstenzivno izrabljenimi površinami, katere so mnoge neustrezno urbanizirane, zaradi prostorskih, ekonomskih ali socialnih razlogov, degradiranimi površinami (okoli 400ha prostih in ekstenzivno izrabljenih površin ter sivih con). Posledično je lahko politika novodobnega mestnega razvoja usmerjena v omejevanje ekstenzivnega širjenja mesta z zapolnjevanjem grajenega tkiva in sanacijo sivih con ter degradiranih območij (Lobnik, 1999). Maribor ima zgodovinsko in morfološko pogojene štiri izrazite prostorske enote: na levem bregu Rotovž-Melje-Košaki, na desnem bregu pa Tabor- Studenci-Nova Vas-Radvanje, Tezno in Pobrežje Brezje. Introvertiran razvojni koncept mesta je zato predvsem usmerjen v odpravo arhitekturnega neskladja med severnim in južnim (levim in desnim bregom) delom mesta s konceptom združevanja štirih mest v eno. Vsak del naj bi imel jasno definiran razvojni potencial (Lobnik, 1999). Slika 6.2 Koncept urbanistične zasnove mesta Maribor - koncept štirih mest v enem Štiri mesta v enem povzemajo izoblikovanost posameznih rab prostora v mestu. Vzhodno od železniške postaje prevladuje proizvodna dejavnost, zahodno od nje so locirani bolj stanovanjska in centralna dejavnost ter šolstvo. K takemu konceptu mesta spada tudi ureditev prometnega omrežja z razmestitvijo primarnih in sekundarnih cest. Strukturne spremembe se nanašajo na krepitev posameznih mestnih predelov s prostornim in funkcionalnim zaokroževanjem območij, ki se odraža v razvrščanju delovnih mest, načrtovanjem centralnih dejavnosti ter vzpostavljanjem njihove identitete. Za Maribor to pomeni intenzivni razvoj Tezna, Tabora, Studencev in Pobrežja pr izoblikovanju novih središč centralnih dejavnosti in oskrbnih središč. Povečana stopnja urbanosti posameznega dela sloni na izoblikovanju zelenih površin v mestu. Okoli mesta je predviden zeleni

18 obroč in vzpostavitev zelenih klinov na mejah štirih mest tako, da se bodo zajedali globoko v strjeno mestno pozidavo (Lobnik, 1999). Današnji razvoj mesta daje izrazito prednost levemu bregu Drave, koncept štirih mest pa zagotavlja enakomernost posameznih delov. Poudarek je na razvoju centralnih dejavnosti in javnih površin na desnem bregu, katere so se v mestu razvijale ob primarnih mestnih cestah in na vstopih v mesto. Večina proizvodnih delavnic je nameščenih v bližini železnice. Ob pričakovanem prestrukturiranju bodo le-te locirane bolj ob avtocestnem vozlišču in ob letališču (Lobnik, 1999). V Mariboru prevladuje predvsem individualna stanovanjska zazidava, ki ponekod sega do širšega mestnega jedra. Usmeritev izgradnje mesta navznoter zaustavlja trend prostorsko potratne gradnje enodružinskih hiš in ga nadomešča z raznovrstnimi oblikami sodobne organizirane gradnje. Gradnja stanovanj se preusmerja na že obstoječe površine mesta. Nekdanji funkcionalni coning se nadomešča z snovanjem funkcijsko mešanih območij. Stanovanjske površine so zasnovane na štirih principih in sicer na prenovi dotrajanega stavbnega fonda, na prestrukturiranju degradiranih območij in sivih con, na zapolnjevanju prostih površin znotraj stanovanjskih in mešanih območjih ter na širjenju na nove površine v okolici mesta. Stanovanjska območja so načrtovana v dele, kamor bi se lahko širil javni potniški promet in v bližino oskrbnih središč višjega ranga. Vse to se seveda navezuje neposredno na cestno prometno omrežje. Enodružinska gradnja se pojavlja le v zaključenih območjih posameznega dela, ki zaokrožujejo bližnje soseske. Obsežnejša območja nove stanovanjske gradnje so na Studencih, Pobrežju, Brezju, območja zapolnjevanja pa so na južni strani Maribora, Pobrežja in Brezja (Lobnik, 1999).

19 Zelene površine so v mestu Maribor pomemben del urbane celote. Tu se upošteva oblikovanost, ekološko, socialno in rekreacijsko vrednost, tako da so na vsakem delu mesta zastopane vse vrste zelenih površin. Maribor ima zeleni obroč okoli mesta, kar je nastalo pod enkratnim krajinskim okvirjem mesta in prostorskim konceptom, ki sta bila pogoja za zasnovo le-tega. Zeleni obroč ustvarja oblikovan in funkcionalen rob mesta, poleg oblikovne vrednosti (določa prehod med mestom in pokrajino) pa ohranja tudi ekološko najbolj vredne biotope. Sistem zelenega obroča je dopolnjen z zelenimi preboji v obstoječe in predvideno urbano tkivo, kamor so vključene naravne in grajene dominante. Razmestitev naravnih in pažnja ter dopolnjevanje grajenih dominant na robu mesta, ki predstavljajo nekakšne zunanje mejnike in generatorje pri razvoju rekreacijskih površin, so hkrati argumenti za oblikovni nadzor širjenja mesta (Lobnik, 1999). Slika 6.3 Zelene površine - Štirje mestni deli v zeleni posodi, rob določa zeleni obroč. zeleni preboji povezujejo sredico mesta z naravnim zaledjem

20 7 PREDSTAVITEV IZBRANEGA OBMOČJA OBDELAVE 7.1 ANALIZE ŠIRŠE LOKACIJE Lokacija je umeščena v staro mestno jedro, za katero je značilna tipična tlorisna karejska zasnova analiziranega območja. Za takšno zazidavo je značilno veliko notranjih dvorišč oz. atrijev, ki ustvarjajo mikroambiente. Namembnost je različna, saj so ponekod zasnovane kot parkirišče, ponekod pa kot dvorišča. Severno od lokacije vzdolž Strossmayerjeve ulice se nahaja stadion in velik delež zelenih površin mestni park, ki zvišuje standard izbrane lokacije, saj se študenti tam lahko rekreirajo ali gredo v naravo. Bližina zelenih površin povečuje mestni utrip in njegovo kvaliteto. Slika 7.1 Ortofoto z označenim območjem obdelave in prikazom poteka srednjeveškega obzidja

21 7.2 ANALIZA OŽJE LOKACIJE Lokacija, ki leži med Gospejno in Strossmayerjevo ulico obdajata še dve ulici, Slovenska in Orožnova. Na območju in v neposredni bližini stojijo stavbe, ki so v glavnem stanovanjske, nekatere pa imajo v pritličju poslovni program. Zaradi historičnega mesta in lokacije same (stala je znotraj srednjeveškega obzidja), so obstoječe stavbe iz različnih zgodovinskih obdobij. Povprečne višine okoliških stavb se gibljejo med 3 in 25 metri. Pregled stavb v neposredni bližini: S številko 1 je označena stanovanjska stavba z nekaj poslovnimi prostori projektanta Ivana Ledla, ki je bila zgrajena leta 1937 (P+2+M), številka 2 so garaže, sledi 3 stanovanjska hiša iz leta 1920 (P+1+M), 4 meščanska hiša iz leta 1891 (P+1+M), 5 pritlična stavba, 6 je pomemben atrijski stanovanjski blok Ubalda Nassimbenija iz leta 1931 (P+3+M), številko 7 nosi meščanska hiša (P+1+M). Pomemben je tudi kostanjev drevored (9), katerega je Slika 7.2 Analiza lokacije (Za legendo in merilo 1:1000 glej prilogo 1) leta 1850 dal zasaditi tedanji okrajni glavar Otto, in rdeča bukev (10), ki ima krajinsko vrednost. Zid (11) pokriva ta del lokacije in nima arhitekturne vrednosti. V neposredni bližini so pomembne stavbe kot so UKM (12) in Rektorat mariborske Univerze (13). Površina prostora, ki nam je dana, meri približno 3200 m 2.

22 Lokacija je dostopna tako peš kot z prevoznimi sredstvi. Vezano na lokacijo sta pomembni Gospejna in Strossmayerjeva ulica. Slednja je ena izmed pomembnih prometnic, zato je predstavljena kot glavna dostopna točka na lokacijo. V bližini lokacije, na Gosposvetski ulici, je tudi avtobusna postaja, ki predstavlja dodatno možnost transporta. Parkirnih mest ni veliko. Garaže, postavljene na lokaciji, so zasebne in ne javne. Ob Strossmayerjevi ulici imamo nekaj parkirišč, ki ne zadostujejo kapaciteti tamkajšnje lokacije.

23 8 REFERENČNI PRIMERI 8.1 PRIMER 1: BLOK 1, AMHEM, NIZOZEMSKA Arhitekturni biro: GROUP A Študentski dom v Arnhemu je delo arhitekturnega biroja Group A. Zgradba je bila zagrajena leta 2009, 4 leta po natečaju. Zgradba je postala landmark, vizualni orentir tega področja. Stolpnica z desetimi nadstropji je umeščena na izoliranem območju, kjer še posebej pride do izraza njena veličina. Obkrožena je z zelenimi površinami. Rjava barva fasade omogoča, da se zgradba vklopi v naravno okolje. Na fasadi so se arhitekti poigrali z različnimi velikostmi panel, tako da deluje razigrano kljub strogem rastru oken. Pritličje vsebuje skupne prostore za študente, poslovne prostore in tehnične prostore. Vsako od devetih nadstropij nad pritličjem ima 10 sob, vse skupaj je 90 sob v celem domu. Vsaka soba ima lastno kopalnico, ki se nahaja takoj pri vstopu v sobo. Zadnje nadstropje se uporablja kot terasa in služi kot skupen prostor (Group A, spletni vir). Slika 8.1 Blok 1, Ahnem, Group A

24 8.2 PRIMER 2: KILPAILUOHJELMA, LOHJA, FINSKA Arhitekturni biro: Modostudio V mestu Lohja na Finskem, so izvedli natečaj za kolektivna stanovanje, ki bi bil na območju dveh parcel. Projekt zajema stanovanja, pisarne, javne službe, knjižnico in vrtec. Projekt je v celoti zasnovan z vstavljanjem različnih prostornin na območje. Poleg arhitekturnega oblikovanja so arhitekti veliko pozornost usmerili metodi gradnje, saj so stavbe bile narejene z mešanico betonskih plošč in jeklene konstrukcije. Vsi objekti so prekriti z lesom z namenom vklapljanja v naravno in homogeno strukturo okoli stavbe. Izredno zanimiva pa so tudi dinamično postavljena okna (Modostudio, spletni vir). Slika 8.3 Vizualizacija projekta Kilpailuohjem Slika 8.2 Prikaz kolektivnih stanovanj

25 8.3 PRIMER 3 STUDENT HOUSING IN PARIS Arhitekturni biro: OFIS arhitekti Arhitekt: OFIS arhitekti Lokacija: Pariz, Francija Leto izgradnje: 2008 Skupna tlorisna površina: 8500 m 2 Slika 8.4 Students Apartmants Paris / Študentska bivališča v Parizu Projekt se nahaja na dolgi in zelo ozki parceli, na robu parka La Vilette v 19. pariškem okrožju. Parcela je omejena na jugozahodu z garažo javnega potniškega prevoza (tramvajev), poleg katere se nahaja nogometno igrišče. Ima zelo posebno konfiguracijo; 11 m v širino in ter približno 200 m v dolžino. Parcela stavbe je del urbanega razvoja, projekta Reichen & Robert arhitektov. Glavni cilj projekta je oblikovati študentski dom, ki bi lahko ponudil zdravo okolje za študij, učenje, zabavo, srečanja... Stavba je energetsko učinkovita s poudarkom na enostavnem oblikovanju, dobri izolaciji in prezračevanju. Stavba je razdeljena na 2 glavna volumna. V kleti 11-nadstropne stavbe se nahajajo tehnične dejavnosti, v pritličju javne funkcije, na ostalih 10 nadstropij pa 192 individualnih apartmajev. Konstrukcija je narejena od armiranega betona. Na vzhodni fasadi leseni paneli na terasah, ki izgledajo kot škatle, pomagajo osenčiti okenske odprtine bivalnih enot. Na zahodni fasadi se nahajajo protipožarna stopnišča. Stavba je umeščena v okolje tako izkoristi največ dnevne svetlobe ter zmanjša porabo umetne naprave za gretje oz. hlajenje bivalnih prostorov. Na strehi se nahaja 300 m 2 solarnih celic, na straneh pa sistem za shranjevanje deževnice za potrebe vrtov. Arhitekti so projektirali skupne prostore, v katerih študenti lahko občudujejo notranjost prostorov ter so v stiku z naravo. Sobe so projektirane tako, da se čim bolj izkoristi prostor, prostor prihranijo z zložljivimi posteljami in mobilnimi mizami (OFIS, spletni vir). Slika 8.5 Tloris in prerez enote

26 9 ZASNOVA ŠTUDENTSKIH BIVALIŠČ 9.1 IDEJA IN KONCEPT Zaradi okoliških stavb in že začrtanih gabaridov in višin je oblikovanje postalo velik izziv. Z osnovanjem volumnov velikega kubusa, ki dosega visoko višino in ruši karejsko zazidavo, spominja na novo nastalo veduto v starem mestnem jedru in je malenkost manjša od višine Stolnice ali Frančiškanske cerkve. Stavbi bi zlahka postali nova mestna atrakcija. Prvenstveno idejo predstavlja ravno pomen stavbe, ki predstavlja izobrazbo in družino skupaj. Enako kot izobrazba tudi družina predstavlja pomemben pojem v naši družbi. V ta namen bi zgradba spodbujala mlade študentske družine k uresničitvi svojih ciljev in hkrati imeti družino. Gradnja študentskega doma bi omogočalo mladim, da ostanejo na Univerzi in obenem imajo družino. Zgradba bi predstavljala zaščitni simbol izobrazbe in družine skupaj. Izobrazba je za velika mesta precejšnjega pomena. Velikost objekta bi imela simbolni pomen v podobi mesta. Pokazali bi, da se bariere rušijo in s tem demonstrirali prostor, kjer se izobrazba nahaja v osrčju mesta. Vsi vemo, da je Maribor že mesto kulture in predstavlja univerzitetno mesto, vendar bi z gradnjo demonstrirali ta novonastali simbol kot skrb za mlade ljudi, družino in njeno izobrazbo.

27 9.2 ARHITEKTURNA ZASNOVA Obliko stavbe predstavljata dva kubusna volumna, ki prekineta karejsko zazidavo. Arhitekturno sta stavbi zasnovani ločeno. Povezuje ju tunel v šestem nadstropju, ta pa služi kot otroški skupni prostori vrtca. Parter oz. pritličje zlahka ločimo, saj sta objekta dvignjena nad tlemi in s stebroma ter komunikacijskimi jedri nosita zgradbi. Prostorno parter obdaja praznina z večinoma zelenimi in tlakovanimi površinami, ki so zapolnjene z družabnimi aktivnostmi na prostem. Dodatno dinamiko predstavlja fasada s Slika 9.2 9.1 Skica svobodno postavijo oken, ki so različne velikosti in naključno razporejene in nudijo razglede na različne strani. Ovoj fasade sestavlja temni vidni beton. Veliko kvaliteto dajejo tudi skupni prostori v 10. in 11. nadstropju, prav tako igralnica za otroke in prostori za druženje na strehi stavbe. Na ta način se skušajo združiti individualni in kolektivni interesi.

28 9.3 TLORISNA ZASNOVA Racionalno izkoriščen prostor je projektirati velik izziv, saj je od samega začetka bilo začrtano, da iz omejenega prostora naredimo čim več. Sama konstrukcija je armirano betonska, z ovojem z vidnega betona. Pred vhodom v stavbo je tlakovan tlak, ki ga soustvarjata zelenje in urbana oprema, ki se razprostira po lokaciji. Za pešce so vstopi v samo lokacijo možni z vseh strani, Strossmayerjeve in Gospejne ulice. NAČRT PARTER Slika 9.2 Parter (Za legendo in merilo 1:250 glej prilogo 5)

29 Prvo nadstropje je namenjeno pralnici in sušilnici, oskrbniški prostori za vzdrževalca doma, prostori za snažilko in tehniko, vodjo študentskega doma, zraven pa najdemo tudi papirnico in kopirnico. NAČRT 1. NADSTROPJA Slika 9.3 Tloris 1. Nadstropja (Za legendo in merilo 1:250 glej prilogo 6)

30 Študentski dom ima 44 sob. Od tega je 32 sob za družine z enim otrokom, 12 sob je namenjenih družinam s starejšim otrokom ali več kot enim otrokom. V objektu sta tako zasnovana dva tipa nadstropja. Prvi tip je nadstropje s štirimi stanovanji. Dva stanovanja sta večja in namenjena za študentsko družino z majhnim otrokom, eno stanovanje je manjše namenjeno študentskim družinam z manjšim otrokom, četrto pa je namenjeno materi/očetu samohranilki/samohranilcu. Drugi tip stanovanj je namenjen za študentske družine, ki imajo starejše otroke ali več otrok. NAČRT TIP 1 in TIP 2 Slika 9.4 Tip študentskih bivališč (Za legendo in merilo 1:100 glej prilogo 8)

31 Da ne bi študentskemu domu pristopali samo kot individualno bivanje ampak tudi kot kolektivno stanovanje smo se odločili za skupne prostore v 10. in 11. nadstropju. Ti prostori so namenjeni skupnemu druženju in preživetju prostega časa. Skupni prostori so sestavljeni iz velikega galerijskega prostora, ki je namenjen tako otrokom kot staršem. Namenjen je za različne dejavnosti kot so (branje, igranje instrumentov, slikanje ). Prav tako je dodana soba za fitnes, majhna kinodvorana ter čitalnica, ter kuhinja, kjer bi lahko potekali razni kuharski tečaji. NAČRT SKUPNIH PROSTOROV Slika 9.5 Tloris skupnih prostorov (Za legendo in merilo 1:250 glej prilogo 7)

32 Vrtec Vrtec je sestavljen iz 4 igralnic, od tega 2 jasli, prostori za vzgojitelje, posebej soba za vodjo, kuhinja z jedilnico, z dolgim tunelom, ki služi kot igralnica, jedilnica ali spalni prostor za otroke in igralnico ter sanitarije za otroke in vzgojitelje. NAČRT VRTCA Slika 9.6 Tloris vrtca (Za legendo in merilo 1:250 glej prilogo 7) Terasa Terasa na severnem stolpiču služi kot igralnica za otroke, ki je varovana s 5 metrov visoko mrežo. Tam bi se otroci lahko igrali in bili varni, drugi stolpič, pa služi druženju na prostem, za študente v domu, kjer bi lahko posedali in uživali na svežem zraku. NAČRT TERASE Slika 9.7 Tloris terase (Za legendo in merilo 1:250 glej prilogo 7)

33 Glavni prometni dostop je urejen z Strossmayerjeve ulice. Zaradi dobre prometne povezave je lokacijo smiselno povezati z Strossmayerjevo ulico. Tako se parkirišče razprostira po celotni lokaciji in je dostopno iz Strossmayerjeve ulice. Garaže imajo 70 parkirnih mest. Od tega 12 za električna vozila in 2 za invalidne osebe. 1. Parkirna mesta : 2235m 2 2. Komunikacije: 50m 2 NAČRT GARAŽE Slika 9.8 Tloris garaže (Za legendo in merilo 1:250 glej prilogo4)

34 10 SKLEP Z realizacijo študentskega doma za mlade družine bi mladim, željnim znanja, skupaj z njihovimi otroki omogočili kvalitetno bivanje, varstvo otrok in višjo kvaliteto življenja v obdobju študija. Zasnova dveh visokih stolpičev se ne sklada z okolico, ampak ravno nasprotno. Ker je z njo v kontrastu, opozarja nase. Menim, da bi gradnja študentskega doma pustila velik pečat, saj bi z odprtjem le-tega rešili stanovanjski problem številnih mladih družin. Izgradnja bi pomenila velik korak naprej pri zagotavljanju brezskrbnosti mladih v študentskih časih. Študentski dom ne bi pomagal le pri razreševanju bivanjske problematike, ampak bi pripomogel tudi h krepitvi mestne identitete. Izobrazba in družina bi bili združeni na enem mestu, stavba kot taka pa bi predstavljala zaščitni simbol mladih študentskih družin. Z gradnjo bi mesto pokazalo posebno skrb za mlade ljudi, družino in njeno izobrazbo.

35 11 VIRI, LITERATURA [1] Primožič, L 2009, Kakovost življenja študentskih družin v Sloveniji. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. [2] Glažar, T 2006, Študentsko domovanje, Oris št. 43, str. 106-112. [3] Osolnik, V 2006, Kvaliteta življenja študentskih družin. Diplomsko delo, Maribor: Fakulteta za organizacijske vede. [4] Popovič, I 2010, Današnji razvoj kolegtivnog stanovanja i mogući smjerovi u budućnosti, Sveučilište u Zagrebu, Arhitektonski fakultet, Zagreb. [5] Neufert 2008, Elementi arhitektonskog projektiranja, Golden marketing, Zagreb. [6] Smernice o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev in opremo študentskih domov in drugih prostorov za bivanje študentov, 2008, Ministrstvo za šolstvo, znanost in tehnologijo, Dostopno na: <www.arhiv.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/pdf/investicije/smernice-sd.pdf> [7] Stavbar, V 2014, Pol stoletja študentskih domov v Mariboru, Univerza v Mariboru. [8] Mrdujjaš, M 2008, Arhitektura za otroke, Oris, št. 50, str. 4-5. [9] Curk J 1991, Trgi in mesta na slovenskem štajerskem, Založba obzorja, Maribor, str. 99-103. [10] Sapač, I 2013, Mariborski srednjeveški obrambni sistem,maribor. [11] Skalicky,S 2008, Mestni arhitekt in arhitektura Maribora,AR. Arhitektura, raziskave, št. 2, str 32-37. [12] Lobnik, U. 1999, Urbanistična zasnova mesta Maribor, Urbani izziv, vol10, št 2, str 41-47. [13] Kilpailuohjelma 2008,Modostudio. Dostopno na: <http://www.modostudio.eu/housing-lohja.html> [28.8.2014] [14] Student housing, Blok 1.. Dostopno na: <http://www.groupa.nl/uploads/files/projects/364_blok_1_eng_lowres.pdf> [28.8.2014]

36 12 SEZNAM SLIK Slika 3.1 (vir: Skripta: Abadić, Z 2013, 24/7 Studentsko stanovanje-studio projekat 4- Sinteza, Beograd) Slika 3.2 (vir: http://www.culturenet.hr/userdocsimages/matea%20fotke/hitna-arhitektura.gif) Slika 4.1 (vir: http://www.deloindom.si/sites/deloindom.si/files/styles/article_page_title_image/public/stud._dom_tr.jpg ) Slika 4.2 (vir: http://www.um.si/studij/bivanje/publishingimages/panorama.gosp.jpg) Slika 5.1 (vir: http://www.oris.hr/files/g/1-85/540x360-9/djeca-(8).jpg) Slika 6.1(vir: Puff G. 1999, Maribor njegova okolica, prebivalci in zgodovina, Obzorje. Str.325) Slika 6.2 (vir: Mestni arhitekt in arhitektura Maribora,AR. Arhitektura, raziskave, št. 2, str 33. Slika 6.3 (vir: http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=10982) Slika 7.1 (vir: lastni vir) Slika 8.1 (vir: http://www.dearchitect.nl/binaries/content/gallery/architect/projecten/2009/43/arnhem+blok+1+group+a/090911 _GROUPA_Presikhaaf.JPG/090911_GROUPA_Presikhaaf.JPG/architectimage%3Aextralargethumnail) Slika 8.2 (vir: http://www.modostudio.eu/housing-lohja.html) Slika 8.3 (vir: http://www.modostudio.eu/housing-lohja.html) Slika 8.4 (vir: http://www.ofis-a.si/str_9%20- %20HOUSING/7_PARIS_STUDENT_APARTMENTS/ofis_PARIS_STUDENT_APARTMENTS.html) Slika 8.5 (vir: http://www.bustler.net/images/uploads/student_studios_ofis_06.jpg) Slika 9.1 (lasten vir) Slika 9.2 (lasten vir) Slika 9.3 (lasten vir) Slika 9.4 (lasten vir) Slika 9.5 (lasten vir) Slika 9.6 (lasten vir) Slika 9.7 (lasten vir) Slika 9.8 (lasten vir)

37 13 SEZNAM PREGLEDNIC Tabela 1 - Minimalne neto zazidane površine v vrtcih(vir: http://pisrs.si/pis.web/npb/2013-01- 1791-2000-01-3427-npb5-p1.pdf) 14 PRILOGE PRILOGA 1 OBSTOJEČE STANJE PRILOGA 2 ANALIZA LOKACIJE PRILOGA 3 ZELENE POVRŠINE PRILOGA 4 - GARAŽA PRILOGA 5 - PARTER PRILOGA 6 - NOTRANJI PROSTORI 1 PRILOGA 7 NOTRANJI PROSTORI 2 PRILOGA 8 TLORISI SOB PRILOGA 9 PREREZ A-A PRILOGA 10 PREREZ B-B PRILOGA 11 FASADA SEVER PRILOGA 12 FASADA JUG PRILOGA 13 FASADA ZAHOD PRILOGA 14 FASADA VZHOD PRILOGA 15 FASADNI PAS PRILOGA 16 VIZUALIZACIJA 1 PRILOGA 17 VIZUALIZACIJA 2

38 15 NASLOV ŠTUDENTA Amanda Soldo Pameče 2 2380 Slovenj Gradec Tel.: 00386 (0) 70 987 749 e-mail: amanda.soldo@gmail.com Kratek življenjepis Rojen: Šolanje: 07.02.1991, Slovenj Gradec 1998-2006: Osnovna šola Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem 2006-2010: Gimnazija Ravne na Koroškem 2010-2014:Univerza v Mariboru, Fakulteta a gradbeništvo, smer arhitektura

ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI SLOVENSKA ULICA PRILOGA SITUACIJA OBSTOJEČEGA STANJA merilo: 1:1000 LEGENDA: 1 1 območje obdelave STROSSMAYERJEVA ULICA 8 11 10 5 3 2 4 GOSPEJNA ULICA 1- Projektant Ivan Ledl (1937) P+2+M (20,30m) 2-Garaže 3-Stanovanjska hiša (1920) P+1+M (13,50m) 4-Meščanska hiša (1891) P+1+M (15,70m) 5-Pritlična stavba 6-atrijski stanovanjski blok - Ubald Nassimbenij (1931) P+3+M (20,90m) 7- meščanska hiša P+1+M (20,90m) 8-meščanska hiša (13,60m) 9-drevored 10-rdeča bukev 11-obzidje 12-UKM (25,20m) 13-Rektorat mariborske univerze 9 12 13 7 6 OROŽNOVA ULICA Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA 2 ANALIZA LOKACIJE SLOVENSKA ULICA merilo: 1:1000 LEGENDA: Vozlišče Krožni enosmerni promet Dvosmerni promet STROSSMAYERJEVA ULICA GOSPEJNA ULICA Enosmerni promet Vedute OROŽNOVA ULICA Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA 3 ZELENE POVRŠINE merilo: 1:1000 LEGENDA: 1 - NOVONASTALE ZELENE POVRŠINE 2 - RDEČA BUKEV 3 - OBSTOJEČI DREVORED 4 - NOVI DREVORED 1 1 2 3 4 1 1 Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

73,26 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA 4 TLORIS GARAŽE merilo: 1:250 LEGENDA: PARKIRIŠČE ZA GIBALNO OVIRANE PARKIRIŠČE ZA ELEKTRIČNA VOZILA PROSTOR ZA POLNJENJE ELEKTRIČEGA VOZILA 32,00-2,67-3,30 ±0,00 Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA 5 TLORIS PARTERJA merilo: 1:250 LEGENDA: 5 +1,77 B A A B 2 6 1 1 6 2 8 A 8,00 8,00 KONSTRUKCIJSKI RASTER ±0,00 1 7 2 3 B A- BLOK 1 B- BLOK 2 1-KOMUNIKACIJE 2-POŠTNI NABIRALNIKI 3- RDEČA BUKEV 4- VHOD V GARAŽO 5- NOVI DREVORED 6- OTROŠKO IGRIŠČE 7- GRMIČEVJE 8- STOJALA ZA KOLESA 9- KOLESARSKA STEZA VHOD KOLESARSKA STEZA ±0,00=268,97mnm 4 4 3 8,00 8,00 8,00 8,00 8,00 8,00 8,00 8,00 8,00 9 A B C D E E F G H GSEducationalVersion Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo

9 8 7 6 5 4 18 x 0,17 = 3,10 10 1 11 12 13 14 15 16 17 18 3 2 1 18 x 0,17 = 3,10 2 3 4 5 6 7 8 9 18 17 16 15 14 13 12 11 10 TLORIS 1. NADSTROPJA ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI 2 1 7 7 6 4 7 7 1 3 merilo: PRILOGA TLORIS NOTRANJIH PROSTOROV 1 1:250 6 4 LEGENDA: 3 7 7 TLORIS OD 2. DO 5. NADSTOPJA TIP NADSTROPJA 2 10 5 7 10 2 TLORIS 1. NADSTROPJA 1 - KOMUNIKACIJE - 25m 2 2 - PRALNICA IN SUŠILNICA - 20m 2 3 - TEHNIKA + SNAŽILKA - 20m 2 4 - VODJA ŠTUDENTSKEGA DOMA - 27m 2 5 - KOPIRNICA - 27m 2 6 - PAPIRNICA - 27m 2 7 - WC - 3m 2 SKUPAJ - 131m 2 - na posamezen blok 9 9 10 10 9 1 8 8 8 8 10 10 10 10 1 9 TLORIS OD 2. DO 5. NADSTOPJA 8 -STANOVANJE 1-28m 2 9 -STANOVANJE 2-21m 2 10 -KOPALNICE - 3m 2 SKUPAJ: STANOVANJE 1-31m 2 STANOVANJE 2-24m 2 TLORIS OD 7. DO 9 NADSTROPJA TIP NADSTOPJA 2 TLORIS OD 7. DO 9 NADSTROPJA 12 13 13 12 11 -STANOVANJE 3-30m 2 12 -OTROŠKA SOBA : 18m 2 13 - KOPALNICA: 4m 2 SKUPAJ - 52m 2 11 11 1 1 12 11 11 12 13 13 Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

10 18 x 0,17 = 3,10 1 2 3 4 5 6 7 8 9 18 17 16 15 14 13 12 11 4 - VRTEC - 6 NADSTROPJE 5 - SKUPNI PROSTOR - 10 NADSTROPJE 6 - SKUPNI PROSTOR - 11 NADSTROPJE 14 23 15 16 17 18 19 17 1 1 17 19 20 21 15 16 22 23 28 28 27 27 26 26 25 25 1 1 26 26 24 24 26 26 29 30 31 31 1 1 30 29 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI merilo: PRILOGA TLORIS NOTRANJIH PROSTOROV 2 1:250 LEGENDA: 4 - VRTEC - 6 NADSTROPJE 1 - KOMUNIKACIJE - 25m 2 14 - SOBA ZA RAZGIBAVANJE - 20m 2 15 - KABINET ZA VZGOJITELJE - 22m 2 16 - KOPALICA ZA OTROKE - 6m 2 17 - PREDPROSTOR Z GARDEROBO - 3,5m 2 18 - IGRALNICA - 23m 2 19 - IGRALNICA (JASLI) - 25m 2 20 - IGRALNICA/PROSTOR ZA POČITEK/JEDILNICA - 80m 2 21 - KUHINJA Z JEDILNICO - 28m 2 22 - VODJA ODDELKA - 22m 2 23 - WC ZA ZAPOSLENE - 3m 2 SKUPAJ VRTEC: 353,50 5 - SKUPNI PROSTOR - 10 NADSTROPJE 1 - KOMUNIKACIJE- 25m 2 24 - ČITALNICA - 21m 2 25 - GALERIJSKI PROSTOR ZA DRUŽENJE - 57m 2 26 - WC - 3m 2 27 -KUHINJA - 21m 2 28 - SHRAMBA - 3m 2 SKUPAJ na blok : 135m 2 6 - SKUPNI PROSTOR - 11 NADSTROPJE 1 - KOMUNIKACIJE - 25m 2 29 - MAJHEN KINO - 21m 2 30 - FITNES - 21m 2 31 - BALKON Z POGLEDOM NA GALERIJO - 30m 2 SKUPAJ na blok: 97m 2 7 - TERASA TERASA ZA POSEDANJE/IGRALNICA 126m 2 7 7 - TERASA GSEducationalVersion Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo

0,55 0,55 5,90 12,00 0,30 5,80 0,55 0,55 TIP NADSTROPJA 1 TIP NADSTROPJA 2 0,55 12,00 0,55 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI 0,55 12,00 0,55 PRILOGA 8 0,55 TLORISI SOB 12,00 0,55 0,55 3,51 0,30 4,36 A 7 7 7 7 C 1 0,55 5,90 0,30 5,80 0,55 A 0,30 3,52 B 0,55 0,55 D D 13 13 3,51 0,30 4,36 0,30 3,53 1 0,55 merilo: 1:100 LEGENDA: TIP NADSTROPJA 1 1 - KOMUNIKACIJE A - VEČJE STANOVANJE ZA DRUŽINO Z MAJHNIM OTROKOM B - MANJŠE STANOVANJE ZA DRUŽINO Z MAJHNIM OTROKOM C - STANOVANJE ZA MATER/OČETA SAMORANILKO/SAMOHRANILCA 7 - KOPALNICA Z WC-jem TIP NADSTROPJA 2 1- KOMUNIKACIJE D - STANOVANJE ZA DRUŽINO Z STAREJŠIM OTROKOM ALI VEČ OTROKI 13 - KOPALNICA Z WC-jem Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

+45,70 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI +40,70 +37,60 +34,50 merilo: PRILOGA 9 PREREZ A-A 1:250 LEGENDA: +31,40 +28,30 +25,20 +22,10 +19,00 +15,90 +12,80 +9,70 +6,60 Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

+45,70 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI +40,70 +37,60 +34,50 merilo: PRILOGA 10 PREREZ B-B 1:250 LEGENDA: +31,40 +28,30 +25,20 +22,10 +19,00 +15,90 +12,80 +9,70 +6,60 +1,77 +1,00 ±0,00-2,17-2,67-3,30 Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA 11 FASADA SEVER merilo: 1:250 LEGENDA: Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA FASADA JUG 12 merilo: 1:250 LEGENDA: Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA 13 FASADA ZAHOD merilo: 1:250 LEGENDA: Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA 14 FASADA VZHOD merilo: 1:250 LEGENDA: Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

Z1 ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI S1 PRILOGA FASADNI PAS 15 merilo: 1:20 LEGENDA: Z1 NOTRANJI OMET 2cm AB KONSTRUKCIJA 30cm T.I. VIDNI BETON S1 FINALNI TLAK (TEHNO PARKET)2cm PLAVAJOČI ESTRIH 5cm PE FOLIJA T.I. 3cm AB KONSTRUKCIJA 30cm Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA 16 VIZUALIZACIJA 1 PROSTORSKI PRIKAZ OBMOČJA PRED IN PO NAČRTOVANJU LEGENDA: Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion

ŠTUDENTSKA BIVALIŠČA OB STROSSMAYERJEVI ULICI PRILOGA 17 VIZUALIZACIJA 2 LEGENDA: Diplomski izpit mentor: doc. Janko J. Zadravec, univ. dipl. inž. arh. Avtorica: Amanda Soldo GSEducationalVersion