OPOMBA: Ta priloga ni del originalnega besedila diplomskega dela. PREGLEDNI ABECEDNI SEZNAM VIROV O KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALPAH

OPOMBA: Ta priloga ni del originalnega besedila diplomskega dela. Priloga 2: PREGLEDNI ABECEDNI SEZNAM VIROV O KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALPAH 1. ANDREJKA, R., MURI, I., 1921 : Jezersko. Ljubljana, Generalni komisarijat za tujski promet, 46 strani. 2. BABIČ, S., GOLNAR, T., 1987: Kamniške in Savinjske Alpe, Kamniška Bistrica, desni del. Ljubljana, Planinska zveza Slovenije. 3. BADJURA, R., 1922: Praktični vodić, Jugoslovenske Alpe, Slovenija. Ljubljana. 4. BADJURA, R., 1930: Sto izletov po Gorenjskem, Dolenjskem, Notranjskem. Ljubljana, samozaložba. 5. BADJURA, R., 1934: Zimski vodnik po Sloveniji. Ljubljana, samozaložba. 6. BADJURA, R., 1953: Izbrani izleti po Gorenjskem, Goriškem, Notranjskem, Dolenjskem in Zasavju. Ljubljana, Državna založba Slovenije. 7. BAŠ, A., 1983: Luče sredi 19. stoletja. 8. BEG, D., 1953: Vpliv reliefa in hribin na prve naselitve v Savinjskih Alpah. Planinski vestnik, 8. 9. BEMMELEN, R.W. van, 1970: Tektonische probleme der östlichen Südalpen. Ljubljana, Geologija 13. 10. BIZJAK, J., 1992: Krajinski park Logarska dolina. Planinski vestnik, 193 197. 11. BOARDMAN, D., 1973: Solčava forty years after stamp. 12. BONAČ, M., RAJH-ALATIČ, Z., 1976: Primerjava rezultatov analiz padavin treh različnih krajev v Sloveniji (Ljubljana, Jezersko, Koper). Razprave, Društvo meteorologov Slovenije, 20, 31 43. 13. BOŽIČNIK, D., 1996: Sonaravni turizem (ekoturizem). Okolje 4, št. 1 2, 13 15. 14. BRODAR, M., 1956: Prve paleolitske najdbe v Mokriški jami. Ljubljana, Arheološki vestnik VII/3, 203 219. 15. BRODAR, M., 1959: Ledenodobni človek v Mokriški jami. Kamniški zbornik V., 161 164. 16. BRODAR, M., 1966: Četrto izkopavanje v Mokriški jami. Arheološki vestnik, XVII. 17. BRODAR, M., 1966: Mokriška jama, nova visokoalpska aurignaška postaja v Jugoslaviji. Razprave SAZU, IX. 18. BUSER, S., 1980: Tolmač lista Celovec (Klagenfurt) L 33-53. Beograd, Osnovna geološka karta 1 : 100.000, Zvezni geološki zavod.. 19. BUSER, S., 1987: Vodnik po slovenski geološki poti. Ljubljana, Geološki zavod, 121 strani. 1

20. CEVC, T., 1967: Nastanek in razvoj pastirskega stanu na Veliki planini nad Kamnikom. Kamniški zbornik. 21. CEVC, T., 1972, 1985, 1993: Velika planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev. Ljubljana, samozaložba, 112 22. CEVC, T., 1979: Od kod ime Kočna v Kamniških Alpah?. Planinski vestnik, 8, 543 545. 23. CEVC, T., 1979: Vpliv zemljišča in družbeno zgodovinskih razmer na življenje pastirjev v naravnih zavetiščih na planinah v Kamniških Alpah. Slovenski etnograf, 30, 93 112. 24. CEVC, T., 1997: Davne sledi človeka v Kamniških Alpah. Ljubljana, ZRC SAZU, 107 strani. 25. CORTESE, D., 1995: Nebeška lestev nad Repovim kotom: Zeleniške špice. GEA 5, št. 7, 14 15. 26. ČERČEK, E., 1948: Planine v južnih Kamniških Alpah. Geografski vestnik, XX XXI, Ljubljana, 37 84. 27. DIACI, J., 1994: Spremembe naravne gozdne vegetacije ob višinskem gradientu Veže Dleskovške planote v Savinjskih Alpah. Zbornik gozdarjev in lesarjev, 44, 45 84. 28. DIACI, J., 1995: Proučevanje zgradbe naravnih gorskih gozdov v Savinjskih Alpah. Zbornik gozdarjev in lesarjev, 46, 5 44. 29. DIACI, J., PRELOŽNIK, V., KOLAR, I., 1993: Vzroki in posledice pešanja življenjskih moči gozdov Savinjske. 30. DIMNIK, S., 1958: Grintavci, Grintavec in grintavec. Planinski vestnik, 19 27 in 94 101. 31. DOBNIK, J., 1989, 1994: Vodnik po planinskih postojankah v Sloveniji. Ljubljana, Planinska zveza Slovenija. 32. DOBNIK, J., 1993: Razširjena Slovenska planinska pot. Ljubljana, Planinska zveza Slovenije. 33. DOBNIK, J., 1994: Slovenska planinska pot. Ljubljana, Planinska zveza Slovenije. 34. DOLAR MANTUANI, L., 1939: Keratofirske kamnine v Kamniški in Kokrski dolini. Zbornik prirodoslovnega društva, 52 56. 35. DOVČ, F., 1983: Planinsko gospodarstvo Zgornje Savinjske doline. Ljubljana, Zbornik poročil delovnih skupin. 36. EICHER, O., 1897: Die Ungrenzung der Sannthaler Alpen. 37. EKAR, F., 1992: Vodine, Vadine, Ledine. Planinski vestnik, 7 8, 360. 38. ERBEN, J., 1866: Vojvodstvo Koroško v zemljepisnem, statističnem in zgodovinskem spregledu, Matica slovenska v Ljubljani. 39. ERMENC, 1974: Stanje in perspektivni razvoj kmetijstva v Gornji Savinjski dolini. 40. FAJGELJ, V., 1953: Planine v vzhodnem delu Savinjskih Alp. Geografski vestnik, XXV, Ljubljana, 123 165. 41. FANINGER, E., 1962: Magmatske kamnine v Kamniških Alpah in pri Laškem. Geologija, 7. 42. FICKO, P., 1973, 1977, 1982, 1993: Kamniške in Savinjske Alpe. Planinski vodnik, Planinska zveza Slovenije. 43. FISTER, P., 1970: Naselbinske oblike od Jezerskega do Bitenj. Kranj, Kranjski zbornik. 44. FLORA IN VEGETACIJA KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALP, 1993. Ljubljana, Referati, Biološki inštitut ZRC SAZU. 2

45. FRISCHAUF, dr. J., 1877: Die Sannthaler Alpen. Wien, Brockhausen & Bräuer. 46. FRISCHAUF, dr. J., 1895: Die Erschliessung der Sannthaler Alpen. Graz, Leuschner und Lubensky. 47. FURLAN, D.,1976: Klima jezerskega in njena klimatska terapevtska vrednost. Ljubljana, Meteorološki zavod SRS. 48. GABERŠČEK, S., 1995: Velika planina konservatorski pristop. Planšarske stavbe v Vzhodnih Alpah: stavbna tipologija in varovanje stavbne dediščine. Ljubljana, 186 191. 49. GABRŠČEK, R., DOLENC, M., 1981 : Kamniške Alpe, Ravenska Kočna, plezalni vzponi. Kranj, Planinsko društvo Kranj. 50. GAMS, I., 1955: Snežni plazovi v Sloveniji v zimah 1950 1954. Geografski zbornik III, Ljubljana, 121 219. 51. GAMS, I., 1982: Gore. Slovenske gore, Cankarjeva založba, Ljubljana, 9 67. 52. GAMS, I., BAT, M., 1983: Metodologija kartiranja ogroženosti visokogorskih dolin na primeru doline Kamniške Bistrice in Logarske doline. Naravne nesreče v Jugoslaviji zbornik zveznega simpozija, Ljubljana, 82 93. 53. GAMS, I., KOPAČ, V., 1955: Poročilo o opazovanju in merjenju ledenika na Skuti 16. septembra 1954. Geografski zbornik III, Ljubljana, 95 96. 54. GEOMORFOLOŠKA INVENTARIZACIJA KAMNIŠKO-SAVINJSKEGA REGIJSKEGA PARKA, 1995, Geografski inštitut ZRC SAZU, 164 strani. 55. GLAUERT, G., 1937: Zur besiedeung der Steiner Alpen und Ostkarawanken. 56. GLAUERT, G., 1957: Über die Altformen in den Steiner Alpen. Geomorf studien. 57. GOLNAR, T., 1982: Logarska dolina, Matkov kot, Peči. Kamniške in Savinjske Alpe, plezalni vodniček, Ljubljana, Planinska zveza Slovenije. 58. GOLNAR, T., 1984: Lučka Bela, Robanov kot. Kamniške in Savinjske Alpe, plezalni vodniček, Ljubljana, Planinska zveza Slovenije. 59. GOLNAR, T., 1988: Kamniške in Savinjske Alpe, Kamniška Bistrica, zahodni del. Ljubljana, Planinska zveza Slovenije. 60. GOLNAR, T., 1993: Plezalni vodnik, Kamniške in Savinjske Alpe, Kamniška Bela, Repov kot. Ljubljana, Planinska zveza Slovenije. 61. GOSAR, A., 1982: Socialno geografska preobrazba Logarske doline. Celje, Celjski zbornik. 62. GRAD, K., FERJANČIČ, L., 1976: Tolmač za list Kranj. Osnovna geološka karta 1 : 100.000, Beograd. 63. GRAFENAUER, S., 1983: Triadne magmatske kamnine vzhodne Slovenije. Geologija, 26. 64. GREGORIČ, V., 1966: Geološko-petrografske razmere Kamniške Bistrice. Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, zvezek XII., Ljubljana, 7 30. 65. HADERLAPP, P., 1982: Alpine vegetation der Steiner Alpen. Klagenfurt, 56 strani. 66. HAYEK, A., 1907: Die Sanntaler alpen. 3

67. HAZLER,V., 1995: Nekatere značilnosti planinskega pašništva v Zgornji Savinjski dolini. Planšarske stavbe v Vzhodnih Alpah: stavbna tipologija in varovanje stavbne dediščine. Ljubljana. 68. HINTERLECHNER, A., 1959: Ladinske kamnine in hidrotermalne spremembe črnega glinastega skrilavca v okolici Črne pri Kamniku. Geologija, 5. 69. HINTERLECHNER, A., PLENIČAR, M., 1967: Smrekovški andezit in njegov tuf. Geologija, 10. 70. HORVAT, A., : Sanacija škode, ki jo je povzročila vodna ujma 1990 v Zgornji Savinjski dolini. Ujma 8, 122 124. 71. HORVAT, A., 1993: Sanacija Tratičnikovega plazu v Podvolovljeku. Ujma 7, 73 76. 72. HOSTNIK, S., PODPEČAN, M., 1993: Sistem Molička peč na Dleskovški planoti v Kamniških in Savinjskih Alpah. Naše jame 35/2, Ljubljana, 9 16. 73. ILEŠIČ, S., 1956: Slovenske pokrajine. Geografski obzornik III, Ljubljana, 25 38. 74. INVENTAR NAJPOMEMBNEJŠE NARAVNE DEDIŠČINE SLOVENIJE, 1991, 2. del: osrednja Slovenija. Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. 75. JEZERSKA PLANINSKA POT, 1980. Ljubljana, Planinsko društvo Jezersko. 76. JEŽOVNIK, F., 1995: Molička peč, planina ali gora? Planinski vestnik, 10, 449. 77. JORDAN, B., 1993: Kraški jami nad Savinjo. Planinski vestnik, št. 4, 192a, Ljubljana. 78. JURJEVEC, 1985: Razvoj govedoreje v Zgornji Savinjski dolini. Ljubljana, Zbornik poročil delovnih skupin. 79. JUŽNIČ, B., 1983: Odvisnost višinskih in hribovskih kmetij Zgornje Savinjske doline od gozda. Ljubljana, Zbornik poročil delovnih skupin. 80. KAJZELJ, M., 1932, 1982: Naš alpinizem. Ljubljana, Turistovski klub Skala. 81. KAMNITI PLAZ S KOKRŠKEGA SEDLA V KOT DOLINE KAMNIŠKE BISTRICE, 1970. Proteus, 1970/71, št.5. 82. KARAVANŠKO KAMNIŠKO SAVINJSKI REGIJSKI PARK, 1994. Ljubljana, Varstvo naravne in kulturne dediščine v Sloveniji v letu 1993. 83. KLABUS, A., 1992: Bistričica primerjava hudourniškega izbruha leta 1933 z izbruhom leta 1990. Ljubljana, Poplave v Sloveniji, 89 97. 84. KLABUS, A., 1994: Sanacija škode, ki jo je povzročila vodna ujma leta 1990 na območju Kamniške Bistrice. Ujma 8, 125 128. 85. KLADNIK, D., 1981 : Melišča v Kamniško-Savinjskih Alpah. Ljubljana, Gorenjska, Zbornik 12. zborovanja slovenskih geografov, 147 155. 86. KLADNIK, D., 1991 : Ujma 1990 v Podvolovljeku. Ujma 5, 51 53. 87. KLINAR, S., 1990: Kalški Grebén, (Kalški) Grebén ali Grebén?. Planinski vestnik, 11, 502 503. 88. KLINAR, S., 1991 : Sto slovenskih vrhov. Ljubljana, Prešernova družba. 89. KLINAR, S., 1994: Storžek nad Jezerskim sedlom. Planinski vestnik, št. 12, 524 525, Ljubljana. 4

90. KOCBEK, F., 1903: Savinske planine, vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah. Št. Peter v Savinski dolini, Savinska podružnica Slovenskega planinskega društva,. 91. KOCBEK, F., 1907: Dr. Johannes Frischauf. V proslavo njegove 70 letnice. Celje, Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva. 92. KOCBEK, F., 1926: Savinjske Alpe. Celje. 93. KOCBEK, F., KOS, M., 1894: Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico. Celje, Slovensko planinsko društvo. 94. KOČAR, T., 1992: Izgradnja prometnega omrežja v gozdovih Kamniške Bistrice v obdobju od leta 1831 do 1991. Gozdarski vestnik, 1992, 10. 95. KODRIČ, M., 1967: Talne razmere v Kamniški Bistrici. Ljubljana, Zbornik Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, 1, 111 130. 96. KOPAČ, V., 1940: Razgled z Grintovca. Ljubljana, Akademska skupina SPD. 97. KOPAČ, V., 1946, 1947: Nekaj etnografskega drobiža iz Kamniških Alp. Gore in ljudje (Planinski vestnik), 1946, 47 49, 204 209, 1947, 28 42. 98. KOPAČ, V., 1946: Krajevna imena v Grintovcih. Gore in ljudje. 99. KOPAČ, V., 1959: Velikoplaninski stan. Planinski vestnik, 5. 100. KOPAČ, V., 1965: Še enkrat o Veliki planini. Planinski vestnik, 9. 101. KOPAČ, V., 1974: Pastirska torila z Velike planine. Traditiones, 1974, 3, 155 163. 102. KOPAČ, V., 1995: Ovalna pastirska bajta in njene razvojne modifikacije. Planšarske stavbe v Vzhodnih Alpah: stavbna tipologija in varovanje stavbne dediščine. Ljubljana, 82 93. 103. KOSMAČ, J., 1957: Slatinski vrelec na Jezerskem. Turistični vestnik, št. 10 11. 104. KOŠIR, D., 1976: Ledenik pod Skuto od leta 1955 do leta 1973. Geografski zbornik XV, Ljubljana, 241 271. 105. KOŠIR, D., 1987: Ledenik pod Skuto v letih 1974 1985. Geografski zbornik XXVI., Ljubljana, 138 153. 106. KOZAK, J., 1926: Beli macesen. 107. KRAŠKI VODNI VIRI NA SAVINJSKEM. 108. KREGAR, V., 1985: Raziskave v Jesenski jami na Kalcah. Naše jame, 27, 28 31. 109. KREGAR, V., 1991 : Sledenje podzemnih voda na Veliki planini. Naše jame, 33, 92 94. 110. KRIVIC, P., 1973: Ljubljanska jama. Naše jame, 15, 57 64. 111. KUNAVER, J., 1961 : Visokogorski kras vzhodnih Julijskih in Kamniških Alp. Geografski vestnik XXXIII, Ljubljana, 95 135. 112. KUNAVER, J., 1984: The mountain karst in the Slovene Alps. Geographica Jugoslavica, V, 15 23. 113. KUNAVER, P., 1921 : Na planine. Ljubljana. 114. KUNAVER, P., 1923: Po gorah in dolinah. Ljubljana. 115. KUNAVER, P., 1949: Na groblji bistriškega ledenika. Planinski vestnik, Ljubljana, 9 20. 116. KUNAVER, P., 1949: Prirodni park v Kamniških planinah. Planinski vestnik, 189 194. 117. KUNAVER, P., 1952: Posledice zime 1950/51 v Kamniških planinah. Planinski vestnik, 2, 49 60, Ljubljana. 5

118. KUNAVER, P., 1953: Dogodki v Predoslju v Kamniški Bistrici. Planinski vestnik, 1953, 3, 115. 119. KUNAVER, P., 1953: Kraški pojavi v Kamniških planinah. Planinski vestnik, 6. 120. KUNAVER, P., 1953: Po nalivu v Beli dolini. Proteus, 1953/54, št. 3. 121. KUNAVER, P., 1953: Slapa v soteski Predoselj ni več. Proteus 1952/53, Ljubljana, 140 144. 122. KUNAVER, P., 1953: Še nekaj besed o Predaslju. Ljubljana, Proteus 1952/53, 255. 123. KUNAVER, P., 1956: Kamniška Bistrica. Kamniški zbornik, II, 120 136. 124. KUNAVER, P., 1957: Kras v Kamniških planinah. Kamniški zbornik, III. 125. KUNAVER, P., 1959: V Kamniški Bistrici nekdaj. Kamniški zbornik, 5, 194 208. 126. KUŠČER, D., 1985: O tektoniki mejnega območja med Vzhodnimi in Južnimi Alpami v Sloveniji. Geologija 28 29, 343 350. 127. LAPAJNE, S., 1960: Krvavec nekdaj danes in v bodočnosti. Planinski vestnik, 7. 128. LENARČIČ, M., 1990: Zgornja Savinjska dolina. Trbovlje, EPSI. 129. LENARČIČ, M., 1996: Savinja. Nazarje, EPSI. 130. LESOWSKY, A., 1915: Die Steiner Alpen. Landeskundliche skizze. 131. LEVSTEK, I., KOČEVAR, R., KILAR, M., 1954: V naših stenah. Ljubljana, Planinska zveza Slovenije. 132. LIPOVŠEK, M., RAVNIK, J., 1980: Odsevi in obličja. Maribor, Založba Obzorja, 168 133. LOVRENČAK, F., 1976: Zgornja gozdna meja v Kamniških Alpah v geografski luči (v primerjavi s Snežnikom). Geografski zbornik XVI., Ljubljana, 5 146. 134. LUCERNA, R., 1906: Gletscherspuren in der Steiner Alpen. Geographische Jahresbericht aus Österreich IV, Wien. 135. LUCERNA, R.: Steiner Alpen studien. 136. MALEŠIČ, F., : Franc Hohenwart iz Zoisovega kroga. Kamniški zbornik, 73 78, Kamnik. 137. MALEŠIČ, F., 1980: Prvi obiski Grintovcev. Planinski vestnik, 1, 5 17. 138. MALEŠIČ, F., 1991 : Kronika smrtnih nesreč v gorah. Ljubljana, Alpinistični razgledi, 36 in naprej, Planinska zveza Slovenije. 139. MALEŠIČ, F., 1997: Barčica po Beli plava. Planinski vestnik, št. 1, 14 17, Ljubljana. 140. MALOVRH, C., 1953: Krvavška gorska skupina. Planinski vestnik, 1953, 3. 141. MASTERL, M., 1967: Kako bomo vključevali naš visokogorski svet v turizem. Okrešelj, Logarska dolina, Gornja savinjska dolina. Turistični vestnik, 2, 47 58. 142. MASTERL, M., 1967: Kako bomo vključevali naš visokogorski svet v turizem. Korošica in Dleskovška planota. Turistični vestnik, 6, 223 239. 143. MASTERL, M., 1967: Kako bomo vključevali naš visokogorski svet v turizem. Gornja savinjska dolina. Turistični vestnik, 4, 152 154. 144. MASTERL, M., 1967: Kako bomo vključevali naš visokogorski svet v turizem. Jezersko. Turistični vestnik, 4, 150 161. 145. MASTERL, M., 1970: Kako bomo vključevali naš visokogorski svet v turizem. Raduha in Savinjske planine. Turistični vestnik, 3, 99 108. 6

146. MASTERL, M., 1973: Izgradnja RTC Krvavec. Turistični vestnik, 179 183. 147. MASTERL, M., 1977: Rekreacijski turistični center Krvavec v pripravah na II. fazo izgradnje. Turistični vestnik, 2, 25 28. 148. MASTERL, M., 1980: Krvavec od pastirskih staj do sodobnega planinskega in rekreacijskega središča. Kranj, Kranjski zbornik, 215 248. 149. MASTERL, M.,1967: Kako bomo vključevali naš visokogorski svet v turizem. Krvavec. Turistični vestnik, 3, 109 118. 150. MAZI, V., in ostali, 1958: Po slovenskih gorah. Vodnik po planinski transverzali, 43 64, Planinska založba, Ljubljana. 151. MELIK, A., 1954: Slovenski alpski svet. Ljubljana, 607 strani. 152. MELIK, V., 1985: Razvoj krajev, občin in okrajev na ozemlju Kamniške občine. Kamnik, Kamnik 1229 1979. 153. MEŠIČ, F., 1938: O ledinskih in hišnih imenih okoli Solčave. 154. MEZE D., 1963: Samotne kmetije na Solčavskem. Geografski zbornik, VIII. 155. MEZE, D., 1955: Ledenik na Triglavu in na Skuti. Geografski zbornik III, Ljubljana, 10 144. 156. MEZE, D., 1960: Gostota naseljenosti in agrarna obljudenost Gornje Savinjske doline. Celjski zbornik, Celje, 68 79. 157. MEZE, D., 1960: Nekaj o hribovskih kmetijah v Gornji Savinjski dolini. Geografski vestnik, Ljubljana, 157 173. 158. MEZE, D., 1960: Prebivalstvo Gornje Savinjske doline. Celjski zbornik, Celje, 5 67. 159. MEZE, D., 1960: Sprehodi po Gornji Savinjski dolini. Planinski vestnik, 4,7,9. 160. MEZE, D., 1961 : Lučka pokrajina z Raduho. Planinski vestnik, 1961, 1. 161. MEZE, D., 1962: Še nekaj geografskih drobcev iz Gornje Savinjske doline. Celje, Celjski zbornik. 162. MEZE, D., 1962: Turizmu v Logarski dolini preti nevarnost. Turistični vestnik, 1. 163. MEZE, D., 1964: Gornja Savinjska dolina s poudarkom na samotnih kmetijah, zlasti na Solčavskem in v lučki pokrajini. Geografski obzornik, 2. 164. MEZE, D., 1965: Samotne kmetije v Lučki pokrajini. Geografski zbornik, IX. 165. MEZE, D., 1966: Gornja Savinjska dolina. Nova dognanja o geomorfološkem razvoju pokrajine. Dela 10, Ljubljana, 199 strani. 166. MEZE, D., 1974: Porečje Kokre v pleistocenu. Geografski zbornik XIV., Ljubljana, 5 101. 167. MEZE, D., 1976: Novejše stanje prebivalstva Gornje Savinjske doline. Celjski zbornik, Celje, 209 246. 168. MEZE, D., 1976: Škaf v Matkovem kotu. Ljubljana, Proteus, 39, 325. 169. MEZE, D., 1978: Poplavna področja v Gornji Savinjski dolini. Geografski zbornik, 17, 99 156. 170. MEZE, D., 1981 : Hribovske kmetije ob Kokri in v Krvavškem predgorju. Geografski zbornik XXX, Ljubljana. 171. MEZE, D., 1981 : Učinki povezave gornjesavinjskih hribovskih kmetij s cestami. Celjski zbornik, Celje, 371 384. 172. MEZE, D., 1992: Leto dni po ujmi v Gornji Savinjski dolini. Ujma 6, 56 60. 7

173. MEZE, D., RAMOVŠ, A., 1978: Logarska dolina. Ljubljana, Zavod SR Slovenije za spomeniško varstvo v Ljubljani. 174. MIHELIČ, T., ZAMAN, R., 1981 : Slovenske stene. Ljubljana, Cankarjeva založba. 175. MIOČ, P., 1983: Tolmač za list Ravne na Koroškem L 33-54. Osnovna geološka karta 1 : 100.000, Beograd, 69 strani. 176. MLAKAR, G., 1993: Kocbekov dom na Korošici nima parcele. Planinski vestnik, št. 6, 290 292 177. MUCK, P., 1991 : Posredni vplivi in vzroki poplave leta 1990 ob Kamniški Bistrici. Ujma 5, 35 38. 178. MUNDA, J., ZEPIČ, L., ZUPAN, F., 1965: Gore v besedi, podobi in glasbi. Ljubljana, Planinska zveza Slovenije. 179. NATEK, K., 1991 : Plazovi v Savinjski dolini. Ujma 5, 62 65. 180. NATEK, K.,: Geoekološke značilnosti in grožnje prihodnjih katastrof v porečju Savinje. 181. NATEK, K.,1991 : Geomorfološki učinki poplav 1.11.1990 v Savinjski dolini. Ljubljana, Zbornik, 5. Ilešičevi dnevi, 72 75. 182. NATEK, M., 1980: Nekateri geografski problemi prebivalstva v hribovskih predelih. 183. NOVAK, D., 1964: Hidrogeologija območja Gozda nad Kamnikom. Naše jame, 1964, 1 2. 184. NOVAK, D., 1964: Ješičev prepad pri Gozdu nad Črno. Planinski vestnik, 9. 185. NOVAK, D., 1967: Zaganjalke. Varstvo narave, 5, 15. 186. NOVAK, D., 1970: Nekaj zanimivosti o kraških pojavih v okolici Igle v savinjski dolini. Planinski vestnik, 1970, 9. 187. NOVAK, D., 1992: Z gora teče (tudi) umazanija. Planinski vestnik, 1, 16 17. 188. NOVAK, D., 1993: Z gora vse priteče v doline. Planinski vestnik, 2, 66 67. 189. NOVAK, D., 1994: Podzemeljske vode v Kamniških in Savinjskih Alpah. Geologija 37 38, 415 435. 190. OREL, T., 1961 : Logarska dolina in Gornja Savinjska dolina v luči turistične problematike. Celjski zbornik, Celje, 256 286. 191. OREL, T., 1961 : Zgodovinski očrt planinstva Logarske doline in Okrešlja. Planinski vestnik, 8. 192. OREL, T., 1963: Še ena vpisna knjiga iz Solčave. Planinski vestnik, 8. 193. OREL, T., 1965: Obisk v trojnih planšarskih vasicah na Veliki planini. Turistični vestnik, 4. 194. OROŽEN-ADAMIČ, M., in ostali, 1996: Priročni Krajevni leksikon Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana, 376 strani. 195. OTOREPEC, B., 1985: Iz najstarejše zgodovine krajev v Kamniški občini. Kamnik, Kamnik 1229 1979. 196. PAVLOVEC, R., 1958: Izkoriščanje lehnjaka na Jezerskem. Proteus 21, Ljubljana, 25 26. 197. PERKO, D., 1987: Pokrajina in raba tal v Pokokrju. Geografski zbornik XXVII, Ljubljana, 115 200. 198. PERKO, D., 1987: Povezanost prebivalstva v Pokokrju z nadmorsko višino in naklonom. Geografski vestnik 59, Ljubljana, 91 99. 8

199. PERKO, D., 1987: Preobrazba pokrajine pod vplivom človekove dejavnosti v Pokokrju. Geographica Slovenica 18, Ljubljana, 389 405. 200. PERKO, D., 1992: Tipi pokrajin v porečju Kokre. Geografski obzornik, 39, 2, 25 32. 201. PERKO, D., 1993 : Naravne razmere in prebivalstvo. Savinjska. Ljubljana, 34 54. 202. PETEK, T.,1984: Etnološka podoba poljedelstva v Podvolovljeku. Časopis za zgodovino in narodopisje, 20. 203. PISKERNIK, A., 1965: Jugoslovansko-avstrijski visokogorski park (predlog za zavarovanje). Varstvo narave, IV. 204. PLANINA, F., 1958: Jezersko. Planinski vestnik, 1958, 6. 205. PLANINA, F., 1963: Slovenija in njeni kraji. Ljubljana, 255 strani. 206. PLANINA, F., 1964: Slovenija. Turistični vodnik, Ljubljana, Prešernova družba, 191 strani. 207. PLUT, D., 1985: Pokrajinski in tehnično-ekonomski vidiki izbora ter gradnje malih HE v porečju Kokre. 208. PODPEČAN, M., 1994: Molička peč je votla. Planinski vestnik, št. 12, 521 523, Ljubljana. 209. POGAČNIK, J., 1976: Napovedovanje vplivov na naravne sisteme pri načrtovanju smučišč v gorskem svetu (na primeru Krvavca). Zbornik gozdarstva in lesarstva, 14. 210. POGAČNIK, J., 1988: Vključevanje gozdarstva v urejanje prostora, Krvavec. Gozdarski vestnik. 211. POLAJNAR, S., 1955: Dolina Kokre. Geografski vestnik 27-28. Ljubljana, 209 262. 212. POLLAK, B., 1973: Plezalni vodnik Kamniških in Savinjskih Alp, Korošica. Kamnik, Planinsko društvo Kamnik. 213. POLLAK, B., 1995: Naravne znamenitosti Kamniško-Savinjskih Alp na kamniškem območju. Kamnik, Občina Kamnik. 214. POPOVIČ, B., 1992: Jezersko klimatsko zdravilišče. Geografski obzornik 39, št. 1, 22 23. 215. PREMRU, U., 1975: Geološka zgradba Julijskih in Savinjskih Alp L 33-66. Naše jame 17, Ljubljana, 67 75. 216. PREMRU, U., 1983: Tolmač za list Ljubljana. Osnovna geološka karta 1.100.000, Beograd, 75 strani. 217. PREŠEREN, M., 1955: Živinoreja in planšarstvo v kamniški komuni. Kamniški zbornik. 218. PUC, M., 1982: Ledeniški balvani v Kamniški Bistrici. Ljubljana, Proteus, 44, 5, 163 167. 219. PUC, M., 1985: Babe in dedci. Ljubljana, Proteus, 47, 5, 167 174. 220. RAKOVEC, I., 1934: Prispevki k tektoniki in morfogenezi Savinjskih Alp. Geografski vestnik, X, 116 139. 221. RAMOVŠ, A, 1987: Še drugi slapovi v Logarski dolini in Matkovem kotu. Proteus, 5o, 17 22. 222. RAMOVŠ, A., 1975: Kako je nastal Slap Rinka. Proteus, 38, 51 59. 223. RAMOVŠ, A., 1977: K slapu Orglice na Kamniški Beli. Proteus, 40, 1977/78, 293 296. 224. RAMOVŠ, A., 1983: Slapovi v Sloveniji. Ljubljana, Slovenska matica, 296 strani. 9

225. RAVBAR, M., 1976: Naravovarstveno območje v Kamniško Savinjskih Alpah. Planinski vestnik, 4, 180 182. 226. RAVNIK, J., 1981 : Lepa si, zemlja slovenska. Celje, Mohorjeva družba. 227. REBOLJ, V., 1958: Plavljenje lesa po hudourniku Kamniški Bistrici. Kamniški zbornik, 282 290. 228. REISP, B., 1963: Leta 1499 omenjena krajevna imena v Kamniških Alpah. Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 2. 229. REPOLUSK, P., 1991 : Učinki poplav 1990 v zgornjem toku Kamniške Bistrice. Ujma 5, Ljubljana, 25 28. 230. REŽEK, B., 1938: Svet med Grintovci. Ljubljana, Planinska matica. 231. REŽEK, B., 1939: Jugozahodni greben Planjave (2399 m) z Macesnovca. Planinski vestnik, 357. 232. REŽEK, B., 1959: Stene in grebeni. Planinska zveza Slovenije, Ljubljana. 233. SEIDL, F., 1907: Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice. Ljubljana, Matica slovenska, 255 strani. 234. SKOBE, 1930: Prvič v Kocbekovem kraljestvu. Založila Marija Šarb v Gornjem gradu, Celje. 235. SKOBERNE, P., 1983: Naravna okna in mostovi. Ljubljana, Proteus, 46, 163. 236. SKOBERNE, P., 1988: Sto naravnih znamenitosti Slovenije. Ljubljana, Prešernova družba. 237. SLOVENSKE GORE, 1982. Ljubljana, Cankarjeva založba, 344 strani. 238. SORE, F., 1995: Vodna imena na območju Savinje, Zgornje in Srednje Sotle. Geografski vestnik, 137 144. 239. STELE, F., 1983: Grintovci. Ljubljana, Državna založba Slovenije. 240. STELE, F., 1988: Nalivi svetlobe. Komenda, samozaložba. 241. Sto let Cojzove koče na Kokrskem sedlu. Planinsko društvo Kamnik, 1997. 242. STRITAR, A., 1993: 111 izletov po slovenskih gorah. Ljubljana, Sidarta. 243. STRITAR, A., 1995: Grintovci južni pristopi. Planinski vodnik, Ljubljana, 175 strani. 244. SUPIN, M., 1993: Kraški jami nad Savinjo. Planinski vestnik, št. 9, 402, Ljubljana. 245. ŠERBELJ, F., 1995: Sv. Primož nad Kamnikom. Kamnik. 246. ŠIFRER, M., 1957: Pleistocenski razvoj Kamniške Bistrice in pritokov. Kamniški zbornik, III. 247. ŠIFRER, M., 1961 : Porečje Kamniške Bistrice v pleistocenu. Dela 12, SAZU, Ljubljana, 211 strani. 248. ŠIFRER, M., 1961 : Snežišča v Kamniških Alpah. Geografski zbornik VI., Ljubljana, 271 286. 249. ŠIFRER, M., 1981 : Nova dognanja o razvoju reliefa na Gorenjskem. Gorenjska, Zbornik 12. zborovanja slovenskih geografov, Ljubljana, 64 77. 250. ŠIFRER, M., 1995: Površje Slovenije. Gradivo za Splošno geografsko monografijo Slovenije, Geografski inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. 251. ŠIFRER, M., KOŠIR, D., 1976: Nova dognanja na Triglavskem ledeniku in ledeniku pod Skuto. Geografski zbornik XV, Ljubljana, 213 269. 10

252. ŠIVIC, A., 1963: Knežja miza v Kamniški Bistrici, Kamniški zbornik IX, 133. 253. ŠKARJA, T., 1975: Stene mojega življenja. Založba Obzorja Maribor. 254. ŠTIRN, J., 1953: Visokogorski kras na Malih podih pod Skuto. Proteus, 1953/54, 9, Ljubljana. 255. ŠTIRN, J., 1954: Nova odkritja na Malih podih. Proteus, Ljubljana, 1954/55, 9, 247 251. 256. ŠUMI, N., 1991 : Slovenija, Umetnostni vodnik. Ljubljana, Marketing 013, ZTP. 257. TAVČAR, J., 1952: Razvoj planinskih poti v naših Alpah. Geografski vestnik 24, Ljubljana, 145 176. 258. TRATNIK, Z., 1992: Markacije iz prvega leta SPD. Planinski vestnik, št. 6, 248 250. 259. TRATNIK, Z., 1993: Okrešelj je last planincev. Planinski vestnik, št. 6, 292 295 260. URAJNAR, L., 1994: Vsi slovenski dvatisočaki?. Planinski vestnik, 7 8, 292 301. 261. URBANC, J., 1982: Kamniška jama. Naše jame, 23 24, Ljubljana, 25 34. 262. VALENČIČ, V., 1982: Posestne razmere na Veliki planini ob koncu fevdalne dobe. Traditiones, 1978 1980 (izšlo leta 1982), 7 9, 127 158. 263. VALIČ, A., 1960 1961 : Velika planina. Varstvo spomenikov. 264. VARGA, J., 1965: Novo turistično naselje na Veliki planini. Turistični vestnik, 2. 265. VATOVEC, F., 1960: Že poje svoj spev Velika planina naše največje gorsko rekreacijsko jedro. Turistični vestnik, 1. 266. VEITER, T., 1984: Die problematik der deutschen und slowenischen Orts-, Berg-, und Flurnamen in den Karawanken und Steiner Alpen. 267. VELIKA PLANINA: Program turističnega razvoja, 1974. Urbanistični inštitut SR Slovenije. 268. VESENJAK, M., 1968: Kje so ekonomske osnove rekreacijskega centra na Veliki planini? Turistični vestnik, 6. 269. VIDEČNIK, A., 1978: Po Gornji Savinjski dolini. Celje, Gornjesavinjska turistična zveza. 270. VIDER, V., 1982: Zapiski o Solčavi in njeni okolici. Solčava, Turistično društvo Solčava, 184 strani. 271. VIDER, V., 1993: Kraški jami nad Savinjo še enkrat. Planinski vestnik, št. 12, 547 548, Ljubljana. 272. VIDER, V., 1993: Slovenska zastava na Ojstrici. Planinski vestnik, št. 2, 73 75, Ljubljana. 273. VIDER, V.,1980: Kot, Kočna in Kočna. Planinski vestnik, 3. 274. VODLER, Z., 1958: Turistična problematika Logarske doline. Turistični vestnik, 9. 275. VRŠNIK ROBANOV, J., 1954: Drobci iz Solčave. Planinski vestnik, 1954, 7. 276. VRŠNIK ROBANOV, J., 1956: Jezero v Matkovem kotu. Planinski vestnik, 1956, 1. 277. VRŠNIK ROBANOV, J., 1956: Presihajoči studenec pod Iglo. Planinski vestnik, 1956, 2. 11

278. VRŠNIK ROBANOV, J., 1963: Ledinska imena v Robanovem kotu. Planinski vestnik, 1963, 6, 7, 8, 279 282, 336 338, 380. 279. VRŠNIK ROBANOV, J., 1963: Logarjeva Logarska dolina. Planinski vestnik, 1963, 2. 280. VRŠNIK ROBANOV, J., 1972: Iz solčavske preteklosti. Planinski vestnik, 2. 281. VRŠNIK ROBANOV, J., 1978: Preproste zgodbe s Solčavskih planin. Celje, Mohorjeva družba. 282. WESTWR, J., 1953: Grintavcem v slovo. Planinski vestnik, 1 283. ZADRAVEC, J., 1982: Znamenje ob poti. Ljubljana, družina, 332 strani. 284. ZAKLADI SLOVENIJE, 1979. Ljubljana, Cankarjeva založba. 285. ZBORNIK PLANINSKEGA DRUŠTVA KAMNIK, 1993. Kamnik, Planinsko društvo Kamnik. 286. ZBORNIK POROČIL DELOVNIH SKUPIN:ŠTUDENTSKI RAZISKOVALNI TABOR, 1983, 1984. 287. ZBOROVANJE SLOVENSKIH GEOGRAFOV, SAVINJSKA: Možnosti regionalnega in prostorskega razvoja, 1993. Celje. 288. ZEMLJIČ, 1956: Solčavski kot. Planinski vestnik, 1956, 4. 289. ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA: vodnik, 1990. Nazarje, EPSI. 290. ZIKA, I., 1967: Še o Knežji mizi v dolini Kamniške Bistrice. Kamniški zbornik, XI, 167. Seminarske naloge: 1. CERAR, T., 1977: Turizem na Veliki planini. Seminarska naloga, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. 2. CIGALE, D., 1990: Planine in njihova navezanost na naravne pogoje. 3. DIVJAK, T., 1961 : Gospodarjenje v planinah Kamniških Alp. 4. GOLOB, U., 1991 : Geomorfološka podoba visokogorske planote Kalce v Kamniško Savinjskih Alpah. 5. JANEŽIČ, M.: Kamniška Bistrica (morfogenetski, hidrografski pogled). 6. KLADNIK, D., 1978: Melišča s posebnim ozirom na kamniške in Savinjske Alpe. 7. KLEMENC, B., 1976: Krvavec geografija turizma. 8. KOMPARE, Z.: Kamniška Bistrica. 9. KUCLAR, D., 1978: Fizično geografski oris Kamniško in Savinjskih Alp ( s posebnim ozirom na ekološke razmere). 10. KURALT, 1960: Osrednje Kamniške Alpe. 11. LUKAN: Vpliv razvoja prometne mreže na pokrajino Kamniških Alp na območju občine Kamnik. 12. MEJAČ, I., 1960: Dolina Črne. 13. PERŠOLJA, B., 1995: Planine v Vzhodnih Kamniških Alpah. 14. PLEVEL: Zmogljivosti žičniških naprav in smučarskih centrov na območju Karavank, Kamniško-Savinjskih Alp in Zahodnega Predalpskega sveta ter analize prometa žičniških naprav v zimskih sezonah 1982/83, 1985/86. 15. PODLESNIK: Klimatske značilnosti Zgornje Savinjske doline. 16. RADEŽ, M., 1992: Visokogorski kras v Kamniških in Savinjskih Alpah. 17. ROTAR, N:, 1995: Travniška vegetacija Kamniško-Savinjskih Alp. 18. SEVEROVZHODNI DEL KAMNIŠKIH ALP. 12

19. ŠTERBENC, I.: Popis prebivalstva občin Kamnik, Kamniška Bistrica, Lukovica, Moravče, Tuhinj, Motnik. 20. VIDIC, H., 1961 : Gorska dolina Kamniške Bistrice. 21. ZULJAN, V., 1993: Pomen slovenskih pokrajin za planinstvo Kamniške in Savinjske Alpe. Diplomske naloge: 1. BOLTA, R., 1994: Dolina Kamniške Bistrice kot območje geografskih šolskih ekskurzij Koželjeva učna pot. 2. DOVČ, F., 1948: Regionalni razvoj Jezerskega in doline Koritnice. 3. FERDER, T., 1994: Regionalna geografija Zgornje Savinjske doline s poudarkom na rastju in prsti. 4. JEREB, S., 1997: Ustreznost in izkoriščenost slovenske pokrajine za gorništvo. 5. KUNAVER, J., 1958: Visokogorski kras v Vzhodnih Julijskih in Kamniških Alpah. 6. VESENJAK, M., 1965: Velika planina. 7. VIDIC, H., 1960: Geografski oris SV okolice Kamnika. Nekateri v diplomi neuporabljeni kartografski viri: 1. Grintavci, 1 : 100.000, izdalo SPD Ljubljana. Okoli 1910. 2. Kamniški okraj, narisal Valentin Burnik. 1 : 150.000, Kartografski zavod G. Freytag et Berndt. Dunaj. 1895. 3. Kamniške planine. Gorenjska ravnina. Ljubljansko polje. Risal Slavoj Dimnik. 1 : 150.000. Založilo društvo Učiteljski konvikt v Ljubljani. Ljubljana, 1925. 4. Kamniške ali Savinjske Alpe. Risal Oskar Delkin. 1 : 50.000. Izdalo in založilo SPD. Ljubljana 1924. 5. Kamniške Alpe. Risal Vlasto Kopač. 1 : 50.000. Izdala PZS, Ljubljana, okoli 1950. 6. Ojstrica 2350 m. 1.100.000. Pred 1914. PV 1955, 137. 7. Zemljevidi slovenskih gora. Izdelal Vilko Mazi. Ljubljana 1950. 13