Planika najlepše cveti v poznem poletju

TRADICIONALNA TRGATEV V LAPORJU KRAJEVNI PRAZNIK NA PRAGERSKEM PET DNI PO POTEH NAŠE ZGODOVINE Laporska potomka najstarejše trte na svetu letos še slajša Medgeneracijski center - nova pridobitev ob krajevnem prazniku Fosili unovčili turistične bone na planinski poti 2 10 18 leto XXXI številka 39 (1461) cena 1,90 EUR Slovenska Bistrica, 1. oktobra 2020 poštnina plačana pri pošti 2310 Slovenska Bistrica Planika najlepše cveti v poznem poletju (Foto: Nino Verdnik) Praznovanje v prelepem vzdušju! Čestitke, Oktet Planika! 40 let je dolga doba za človeka, kaj šele za neprekinjeno umetniško delo skupine. Uspelo jim je! Naš Oktet Planika je presegel meje mogočega v amaterski kulturi. Njihov jubilejni koncert v pravšnjem ambientu za praznovanje je v vseh prisotnih zbudil neverjetne občutke. Že zdaj ste pripravljeni na praznovanje 50-letnice, dragi oktetovci! Še na mnoga leta! Več na strani 6. www.impol.si INTERVJU TEDNA www.stajerskival.si NAJVEC LOKALNI H NOVIC Žiga Štern, slovenski odbojkarski reprezentant»komaj čakamo, da se spet zberemo«3

2 1. oktober 2020 MED NAMI UVODNIK "Čuj ti, čuj ti, v toti naši Štajerski vsaki poje si..." Tale in podobni refreni so minuli četrtek zvečer odmevali na zunanjem dvorišču Bistriškega gradu in zato tudi tokratni uvodnik ne more mimo veličastnega jubilejnega koncerta Okteta Planika ob njegovi 40. letnici delovanja. Toliko dobrih energij, ki so ta večer preplavile koncertni prostor, se že dolgo ni prepletalo med vsemi prisotnimi. Še vreme je razumelo to veliko željo slavljencev, da koncert uspe v celoti in veselje obiskovalcev, ki so že vnaprej vedeli, da bo čarobno. A da bo tako "močno", si nismo znali niti predstavljati. Zato še enkrat - hvala slavljencem okteta in vsem sodelujočim, ki so tokrat res napolnili naša srca s slovensko pesmijo in glasbo. In še nekaj smo ugotovili. Pogrešamo, res pogrešamo kulturno dogajanje in želimo si, da čimprej mine trenutno obdobje vseh omejitev, strahu, nezaupanja in nerazumnih ukrepov, ki nas delajo nežive in apatične. Sicer pa tokratna številka našega časopisa dokazuje, da se dogodki vrstijo v vseh naših krajih. Pridno se oživlja dvorec Štatenberg, kjer se iz tedna v teden dogaja kaj zanimivega. Tudi črešnjevski KUD je letos v jubilejnem 100. letu svojega delovanja. Tokrat so se predstavili likovniki, ki se množično udeležujejo kolonij in pridno ustvarjajo. Na Pragerskem so v okviru praznika krajevne skupnosti predali svojemu namenu prenovljene medgeneracijske prostore, kar je velika pridobitev v kraju, saj bodo le-ti zelo pripomogli k še aktivnejšemu delu številnih društev. Jesen je že pridno zakorakala k nam, nabrali in spekli smo že prve kostanje, tudi mošt je že pravšnji in vse je tako, kot mora biti. Z izjemo epidemije koronavirusa in z njim Covida 19, ki nas straši in obseda brez meja. Kako zelo si želimo, da se svet umiri in se naša Zemlja ponovno "nastavi na prave tečaje", s katerih je v zadnjih letih zdrsnila. 1990 2020 30 LET lokalnih novic Tradicionalna trgatev v Laporju Laporska potomka letos še slajša Potomka najstarejše, okrog 440 let stare žlahtne trte z Lenta, je tudi letos v Laporju bogato obrodila. Trgatev je spremljal tudi mariborski mestni viničar Stane Kocutar. Prireditev v nenavadnih epidemioloških razmerah je s kratkim kulturnim programom pripravilo laporsko turistično društvo. Kljub izrednim razmeram je letošnja trgatev modre kavčine v nedeljo, 27. septembra 2020, potekala slovesno in s prisotnostjo gostov. Prireditev, ki jo je vodila Živa Šorli, je bila ob sončnem vremenu praznična, tako za TD, kot za Laporčane, ki so na svojo potomko z Lenta zelo ponosni. Po glasbi harmoniharke Biserke Dovnik, deklamaciji Sofije Šorli, učenke 3. r. OŠ Gostje s Stanetom Kocutarjem v sredini Bio vrtnarji vrtca Poljčane Ker se zavedamo, da je narava naša mati, ki jo je potrebno spoštovati, vsako generacijo otrok navajamo na skrbno ravnanje s hrano. Najboljši način, da manj ješči otroci pridobijo radoveden odnos do novih okusov, predvsem zelenjave, je vrtnarjenje. Visoki gredi in zeliščna grmada v jedilnem parku vrtca Poljčane tako ostajata priložnost za pridobivanje delovnih navad, občutka odgovornega ravnanja in priložnost, da se že predšolski otroci srečajo s samooskrbnostjo. Ob tem smo vselej hvaležni Brunu Stergarju, lastniku Kmetijskega centra Plantis Poljčane, ki nas vsako leto razveseli s sadikami zelenjave za naši gredi. Tradicionalno nas kot ambasador našega vrta zalaga z raznolikimi vrstami zelenjave, ki nam odlično uspeva. Ker je naš vrtec v isti ulici kot Plantis, se z otroki občasno odpravimo na opazovanje, učenje in tudi po sadike kar sami. Ob koncu leta nas Bruno razveseli še s semeni božičnega žita ter poskrbi za zemljo, kamor jih posadimo. Dejavnosti v vrtcu, ki slonijo na pomoči in skrbi drug za drugega, otrokom sporočajo, da je medsebojno sodelovanje vrlina, ki jo je potrebno ter smiselno negovati. Metka Kovačič Prah, vzg. predš. otrok, Vrtec Poljčane in recitaciji Zdravljice Jožeta Sobočana je spregovoril gost Stane Kocutar. Spomnil je na obujanje najstarejše trte na svetu, ki je postala turistična zgodba in jo poznajo širom sveta. Sredi osemdsetih let se je porodila ideja, da podelijo sadike še komu in prišla je tudi v Laporje. Zadnja je bila posajena v okolici Trsta in zanimanje za najstarejšo trto je še vedno živo. Trta tako povezuje kraje in ljudi. Kot je dejal Kocutar:»Trta uspeva tam, kjer so dobri ljudje in lahko smo zadovoljni, da živimo v takšnem okolju.«v pozdravnem nagovoru se je predstavnik občinske turistične zveze, Leopold Turk, zahvalil Stanetu Kocutarju za obisk ter pozdravil aktivnost laporskega TD. Predsednik KS Laporje Štefan Otorepec je povedal, da na trgatev Živa Šorli, voditeljica prireditve Medsebojno sodelovanje je vrlina povabimo vselej prijatelje in znance z namenom prijetnega druženja in tako je tudi tokrat.. Zahvalil se je vsem, ki skrbijo za laporsko trto. Sledil je blagoslov domačega župnika Janeza Osvalda, nakar je skrbnik trte Ivan Ambrožič z nečakom Miranom Kovačičem ob zvokih Biserkine harmonike pričel s trgatvijo. Medtem je predsednica TD Laporje Marjetka Visinski podelila gostom steklenice lanskega pridelka. Prisotne krajane in člane starodobnikov Čmrlje so pogostili z lansko žlahtno kapljico. Laporsko turistično društvo je uspešno izvedlo prireditev. Še posebej pa so bili veseli na Kocutarjeve ugotovitve, da je grozdje za nekaj stopenj slajše od tega na trti na Lentu. Marjan Mally Otrok spoznava, da morajo vsi ljudje v določeni družbi pomagati in sodelovati, da bi lahko ta delovala ter omogočila preživetje, dobro počutje in udobje. Cilj s področja družbe v: Kurikulum za vrtce, Zavod RS za šolstvo, 1999, str.50.

Žiga Štern, slovenski odbojkarski reprezentant INTERVJU TEDNA 1. oktober 2020 3»Komaj čakamo, da se spet zberemo«v teh dneh mineva leto dni, odkar je slovenska moška odbojkarska reprezentanca poskrbela za val navdušenja. Na evropskem prvenstvu, ki ga je gostila tudi Slovenija, je izenačila doslej svojo najboljšo uvrstitev, drugo mesto. Srebrne junake je v Parizu ustavila šele Srbija. Še posebej smo ponosni, da so slovenske barve zastopali kar štirje Bistričani: Tonček Štern, Žiga Štern, Alen Šket in Matic Videčnik. Žiga Štern tudi po epidemiji novega koronavirusa nadaljuje z odličnimi igrami. * Žiga Štern, vsaj še eno leto boste igrali v Grčiji pri prvoligaški ekipi Foinikas Syros, s katero ste v minulem prvenstvu osvojili četrto mesto. Kako je prišlo do podaljšanja pogodbe, zakaj ste se odločili, da boste kariero nadaljevali v tem klubu?»glede na to, da sem se v Grčiji počutil zelo dobro in sem imel za sabo uspešno sezono, je bila moja želja ostati tukaj oziroma se preseliti v katerega od preostalih treh močnih klubov. Takoj, ko so v klubu navezali stik z mojim managerjem, sem prišel v kontakt tudi s preostalimi okrepitvami, klub je nakazal spremembe in vse skupaj je bilo dogovorjeno relativno hitro.«*do kakšnih sprememb je pred novo sezono prišlo v ekipi?»ekipa se je skoraj povsem spremenila, ostalo nas je samo pet iz prejšnje sezone, prišli so izkušenejši domači igralci in še močnejše tuje okrepitve. Sponzor je res veliko vložil v ta projekt in to se pozna na vsakem koraku. Naenkrat smo iz mlade, obetavne ekipe prerasli v resnega tekmeca za naslov.«*odigrali ste tudi že nekaj pripravljalnih tekem. Kako ste zadovoljni z igro vašega moštva? Kakšni so cilji za novo sezono?»zdaj je za nami obdobje težjih treningov, ko je primarni cilj dobra fizična priprava, za katero med sezono ni veliko časa, saj je treba vso energijo in osredotočenost prenesti na igrišče. Vidi pa se, da imamo izjemno dobro sestavljeno ekipo in čeprav še nismo na nivoju, kakršnega bi si sami želeli, smo lahko pozitivni glede letošnje sezone.«* Letos ste v grškem prvenstvu osvojili četrto mesto, četrti ste bili že po rednem delu. V polfinalu končnice ste z izidom 1:2 v zmagah izpadli proti Olympiacosu, čeprav ste dobili prvo tekmo v Atenah. Ravno na tej tekmi ste bili z 19 točkami najboljši v svoji ekipi. S prikazanim v prvi polfinalni tekmi ste lahko več kot zadovoljni, kako pa sta potekali ostali tekmi?»v lanski sezoni smo igrali z mnogo mlajšo, neizkušeno zasedbo. Hkrati smo tik pred začetkom polfinalnih tekem ostali brez dveh pomembnih tujcev kar se je zelo poznalo, sploh proti ekipi, kot je Olympiacos. Želeli smo si več, a žal je bil tekmec premočan.«* Zagotovo ste ponosni, da so vas umestili v najboljšo ekipo lanskega grškega prvenstva. To je dokaz, da vam premor zaradi novega koronavirusa ni preveč škodoval. Kako ste preživeli čas pandemije, kako ste ohranjali telesno pripravljenost?»srečo imam, da je tudi moj brat Tonček v istem športu in sva skupaj ohranjala stik z žogo, ob tem pa še treningi za ohranjanje kondicije in vaje za moč. Je pa res, da je tudi počitek po zelo napornem ritmu tekem prišel zelo prav.«*do konca življenja si boste zagotovo zapomnili lansko jesen, ko ste na evropskem prvenstvu z ekipo Slovenije osvojili srebrno odličje. Po Ljubljani so vam tudi v Slovenski Bistrici pripravili veličasten sprejem. Kako danes gledate na ta dosežek?»ravnokar mineva natanko eno leto od tega dosežka in spomini se vračajo. Morda smo na celotno dogajanje že malce pozabili, saj življenje teče dalje in je treba osredotočenost preusmeriti na druge stvari. A vseeno se ob vračanju spominov zavemo, da nam je uspela zares velika stvar, ki bo težko ponovljiva.«*reprezentanca je pred kratkim dobila tekmece v elitni ligi narodov. Težko pričakovana liga bo potekala med 14. majem in 27. junijem 2021. Nastopili boste na petih turnirjih, tretjega po vrsti pa bo gostila Ljubljana (od 28. do 30. maja). Tekmeci v Areni Stožice bodo Kanadčani, Rusi in Francozi. Kakšna so vaša pričakovanja pred tem turnirjem in Ligo narodov?»celotna Liga narodov bo za nas novo doživetje. Igrati s samimi velesilami, dan za dnem, teden za tednom bo zagotovo zelo naporno, a komaj čakamo, da Žiga Štern Rojen: 2. januar 1994 Poklic: profesionalni odbojkar Stan: v razmerju Hobiji: druženje s prijatelji, playstation, križanke se spet zberemo in zaigramo skupaj, predvsem doma, pred domačimi gledalci. Iskreno upam, da bo to mogoče!» * Odbojko ste začeli trenirati v domačem kraju, pri takratnem Svitu iz Slovenske Bistrice. Kako se spominjate svojih odbojkarskih začetkov, kdo vas je navdušil za to športno panogo, kdo je bil vaš prvi trener?»navdušil me je oče, ki je bil igralec in tudi trener, tako da sva z bratom že kot majhna preživela ogromno časa v dvorani. Prvi trener v mlajših kategorijah je bil Mirsad Imširović, med člani pa je bil to Dušan Jesenko.«* Mesto, v katerem igra vaš klub, se nahaja na otoku Siros v Egejskem morju. Kako se počutite tam, kakšne so trenutne temperature?»moram reči, da se tu počutim najbolje do sedaj. Otok je izjemno lep, urejen, ljudje so izjemno prijazni in skoraj vsi govorijo angleško. Je manjši otok, a za razliko od ostalih gosteje poseljen. Krasijo ga izjemno lepe plaže, tudi morje je toplo in ljudje se kopajo celo do novembra. Sedaj je temperatura malce padla in je čez dan okrog 25 do 28 stopinj, prav tako so prijetne noči, temperatura skoraj nikoli ne pade pod 20 stopinj. Lahko rečem, da uživam, ekipa je zelo družabna, tukaj sem tudi z dekletom Niko, tako, da mi ni dolgčas.«*kdaj vas lahko pričakujemo v Slovenski Bistrici?»Dobro vprašanje. Glede na to, da bodo v začetku januarja še potekale kvalifikacije za evropsko prvenstvo, kamor smo mi že uvrščeni, se bo zagotovo spremenil plan tekmovanj. Upam, da vsaj čez praznike, a zagotovo ne prej.«tomaž Ajd Kolodvorska 37a, 2310 Slovenska Bistrica T: +386 2 80 50 500 / www.emmi.si / info@emmi.si Aluminiju dajemo sijaj Program aktivnosti prostovoljnih gasilskih društev Mesec požarne varnosti Prostovoljni gasilci se zavedajo pomena požarne preventive skozi celo leto. V mesecu požarne varnosti še posebej opozorijo na vse, kar rešuje življenja in premoženje. Letošnji mesec požarne varnosti je namenjen preventivnemu osveščanju ljudi na področju požarne varnosti in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami na temo»kdor za požarno varnost poskrbi, je v prostem času brez skrbi«. Prostovoljna gasilska društva bodo glede na epidemiološko stanje v občini organizirala dneve odprtih vrat gasilskih domov, interne operativne vaje, pregled hidrantnih omrežij, pregled požarnih rajonov ter interna usposabljanja. Gasilci bodo obiskali osnovne šole in vrtce, kjer se bodo predstavili in izvedli evakuacijske vaje, v kolikor bo to mogoče. Osveščali bodo občane o pomenu preventive na področju požarne varnosti. Poudarek bo na ukrepih za preprečevanje požarov. Prestavili bodo tudi ukrepe in ravnanje, če pride do požara. Vsako gasilsko društvo bo organiziralo interno operativno taktično vajo s sodelovanjem sosednjih društev. Na nivoju občinskega gasilskega poveljstva občine Slovenska Bistrica se konec meseca oktobra načrtuje tudi večja skupna vaja. Vsako gasilsko društvo bo o časovnih terminih svojih aktivnostih obveščalo krajane preko sredstev javnega obveščanja. Strokovni sodelavec za ZIR: Branko Hojnik

4 1. oktober 2020 POLJČANE / ZG. POLSKAVA 12. redna seja občinskega sveta Občine Poljčane Višje cene storitev oskrbe na domu Glede na ponovne zaostritve zaradi spoštovanja predpisanih ukrepov za preprečevanje širjenja virusa so svetniki zasedali v zaščitnih maskah. Vsem prisotnim je bila ob prihodu poleg merjenja telesne temperature v podpis dana še ustrezna izjava. Svetniki so se v drugi obravnavi seznanili z odlokom o kategorizaciji občinskih cest. Poročala je Nataša Dvoršak, ki je povedala, da je občina po zakonu o cestah dolžna voditi evidence kategoriziranih občinskih javnih cest v odloku o kategorizaciji občinskih cest, banki cestnih podatkov in sloju cest, ki so v zbirnem centru cestnih podatkov infrastrukture pri Geodetski upravi Republike Slovenije. Obstoječi odlok o kategorizaciji je bi sprejet že na občinskem svetu leta 2013. Čeprav ni bilo bistvenih sprememb na tem področju, so pripravili nov odlok o kategorizaciji, ki so ga v 1. obravnavi sprejeli maja letos. Ker pripomb ni bilo, je v 2. obravnavi enako besedilo. Na ta odlok so v septembru prejeli pozitivno mnenje Ministrstva za infrastrukturo RS. V občini imajo zdaj več kategoriziranih lokalnih cest in manj javnih poti. Skupno je kategoriziranih cest 86.818 m. Svetniki Občinska volilna komisija Občine Slovenska Bistrica je sestavila seznam kandidatov za nadomestne volitve v Krajevno skupnost Zgornja Polskava. Volivci krajevne skupnosti bodo v nedeljo, 4. oktobra 2020, izbirali med sedmimi kandidati. Ivana Franca Štruklja, upokojenega inženirja gradbeništva, je s svojo skupino volivcev predlagal Stanislav so predlagani odlok soglasno sprejeli. Seznanili so se tudi s 1. in 2. obravnavo odloka o ureditvi mirujočega prometa v občini Poljčane. Poročala je Renata Golob. Na podlagi zakona o cestah lahko prometno ureditev na občinskih cestah urejajo lokalne skupnosti same. Prometna ureditev zajema parkiranje, ustavljanje vozil in ločitev območij oviranega prometa. Namen sprejetja tega odloka je ureditev mirujočega prometa v centru Poljčan in ureditev odstranitve in hrambe nepravilno parkiranih oziroma zapuščenih vozil na območju občine. Odlok predstavlja tudi pravno podlago za odstranitev zapuščenih vozil. Predlog odloka sta obravnavali tudi komisija za okolje in prostor in statutarno-pravna komisija. V razpravo so se vključili: Boris Kodrič predsednik prvo omenjene komisije, ki se z odlokom strinja, poudaril pa je, da odlok nikakor ne sme biti podlaga za Nadomestne volitve v svet KS Zgornja Polskava Volivci bodo lahko izbirali med sedmimi kandidati Predsednica občinske volilne komisije Jasmina Obrovnik Gril je v ponedeljek, 21. septembra, objavila seznam kandidatov za izvolitev treh članov v svet Krajevne skupnosti Zgornja Polskava. Volitve bodo v nedeljo 4. oktobra 2020. Kalan. Grega Bajc, projektant iz Zgornje Polskave, kandidira na predlog Petre Timošenko in njene skupine volivcev. Na listo kandidatov za svet Krajevne skupnosti je uvrščen mag. inž. logistike Matej Španinger, ki ga je s skupino volivcev predlagal doc. dr. Gregor Rečnik. Za mesto v svetu se poteguje Branko Kapelar iz Bukovca, ki kandidira na predlog Žana Kapelarja in kasnejšo vpeljevanje delov plačljive cone v občini Poljčane. Strinjajo se z modro začasno parkirno cono in z zeleno parkirno cono za električna vozila. Tomaž Kokot je podprl odlok in izrazil zadovoljstvo zaradi upoštevane pravne podlage za odstranitev zapuščenih vozil, parkiranih na javnih cestah in površinah. Robert Majer se zavzema za uporabo parkirne ure, saj bi s tem rešili dokazovanje glede prekrška z občinskim redarjem. Župan Stanislav Kovačič je svetnike seznanil, da bodo v kratkem vsa gospodinjstva od občine prejela parkirne ure. Sklep odloka o ureditvi mirujočega prometa v občini Poljčane je bil soglasno sprejet. V 1. obravnavi pa so se svetniki seznanili s spremembami in dopolnitvami statuta Občine Poljčane. Predsednik statutarno pravne komisije Viktor Pušaver je povedal, da se komisija v strokovnost statuta ni spuščala, obravnavala njegove skupine volivcev. Mizarja Marka Markoviča je s svojo skupino volivcev predlagal Lovro Metikoš, Mileno Selinšek iz Sel pri Polskavi pa Drago Selinšek in njegova skupina volivcev. Dušan Kotnik, finančni kontrolor iz Kočnega pri Polskavi, kandidira na pobudo Antonije Nine Kotnik in skupine volivcev. Tekst in foto: Ines Kresnik in potrdila je le spremembe statuta, ki so bile potrebne. Renata Golob je svetnike seznanila s spremembami statuta Občine Poljčane, ki so nastale na poziv Ministrstva za javno upravo RS (MJU). (Več o tem in o vsebini sprememb si lahko preberete na spletni strani občine). Župan je dodal, da je bil statut konec leta 2017 temeljito pregledan s strani MJU in lokalno samoupravo. Takrat so bili podani predlogi, vendar se je vse začasno ustavilo zaradi predvolilnega časa. Svetnik Vinko Zobec je pohvalil dobro pripravljeno gradivo, saj je lepo vidno kaj se dodaja in kaj opušča. Svetniki so sklep soglasno sprejeli. Spremembe cen storitev oskrbe na domu Na seji so svetniki obravnavali tudi spremembo cen storitev oskrbe na domu. Predlagatelj sprememb je Dom dr. Jožeta Potrča. Goran Frangež iz Doma je svetnike seznanil z vidiki, ki vplivajo na spremembo cen. Frangež je povedal, da so januarja letos na redni seji v Domu obravnavali spremembo cene pomoči na domu, kar so posredovali tudi občinama Poljčane in Slovenska Bistrica. Razlog, ki vpliva na uskladitev cene je letošnji primanjkljaj v višini 8.000 evrov. Poudaril je, da si prizadevajo obvladati stroške, na katere lahko vplivajo - stroške materiala, storitev in amortizacije, bistveno pa na uskladitev cene vplivajo stroški plač. Stroški letno naraščajo ne glede na enako število oskrbovalcev osebnih storitev, ki znašajo okoli 50.000 evrov na letnem nivoju. Vse to bistveno vpliva na skupne stroške in terja uskladitev cene. Stroški plač znašajo v strukturi vseh stroškov kar 83,57 odstotkov, kar bistveno vpliva na ceno storitve. S storitvami oskrbe na domu so ljudje zadovoljni, vsako leto je večje povpraševanje, kar posledično pomeni večje stroške. Uporabniki izražajo željo po povečanju teh storitev. Frangež je povedal tudi, da so bili v lanskem letu izbrani za dodelitev sredstev v znesku 2.600.000 evrov za širjenje in preoblikovanje že obstoječih mrež, kar bo v celoti namenjeno uporabnikom pomoči na domu. Gre za kakovostno nadgradnjo te storitve z medicinsko, patronažno in še kakšno storitvijo na domu. Vključeni bodo že obstoječi uporabniki in tudi tisti, ki doslej niso izpolnjevali pogojev. Trenutno poteka izobraževanje kadra, nabave osnovnih in informacijskih sredstev. Projekt je vsebinsko dober za Dom in za občino, saj so te storitve za uporabnike brezplačne oziroma financirane iz tega projekta. Problem lahko nastane po izkoriščenju teh sredstev, saj se bodo ljudje na te storitve navadili. V naslednjih dveh letih pa imata občina Poljčane in Slovenska Bistrica dodano vrednost pri storitvah oskrbe občanov na domu. Spomenka Vodopivec je dodala, da je občina sofinancer storitev oskrbe na domu. Zakonsko predviden delež večine občin v Sloveniji je nekaj več kot 50 odstotkov, poljčanska občina pa financira večji delež, 67 odstotkov, zato vsak dvig cene pomeni tudi višje sofinanciranje občine. Sicer pa naj bi z januarjem prihodnje leto ta strošek v celoti prešel na državo v okviru trajnostne oskrbe. Svetniki so sklep o soglasju cene storitve pomoči na domu soglasno sprejeli. Poročilo o izvajanju aktivnosti CZ v času razglašene epidemije Covid 19 Poveljnik Štaba civilne zaščite občine Poljčane Mirko Slatenšek je svetnike seznanil z obširnim poročilom o izvajanju aktivnosti sistema za zaščito, reševanje in pomoč v času epidemije Covid 19 v Poljčanah. Povedal je, da ne gre samo za delo štaba CZ, ampak za vse sodelujoče. Zahvalil se je svetnikom za stoodstotni odziv, posebej pa Aleksandri Pirš, Lavri Slatenšek in Borisu Kodriču za neposredno delo v času epidemije in Vinku Zobcu, ki se je prostovoljno javil, vendar je bil prerazporejen na delovanje v okviru PGD. Člani ŠCZ delujejo prostovoljno in so dobro organizirani in usposobljeni za zaščito, reševanje in pomoč. (Obsežno poročilo o delu in finančno poročilo si lahko preberete na spletni strani občine). Tomaž Kokot predlaga, da bi najaktivnejši dobili priznanje občine ali nagrado. Župan Kovačič je povedal, da je bila v tem času občinska uprava izjemno odzivna, delovala je v smislu pravil in zakonodaje. Občina je imela možnost prijaviti za državno priznanje COVID 19 dva posameznika. Predlagali so Lavro in Mirka Slatenška, saj sta opravila daleč največ dela. Svetniki so soglašali s seznanitvijo dela ŠCZ v času Covid 19. Premoženjske zadeve, predlogi in pobude V nadaljevanju so obravnavali še premoženjsko pravne zadeve glede odkupa nepremičnine. Iz parcele, ki je bila ukinjena, sta nastali dve parceli, ki bosta v lasti občine v javnem dobru. Sklep je bil soglasno sprejet. Svetniki so potrdili svetnico Evo Jug kot predstavnico Občine Poljčane v Domu dr. Jožeta Potrča. Sledila so vprašanja in pobude. Andrej Samastur je izpostavil problem muld na Bevkovi in Strmi ulici. Predlagal je tudi razširitev ceste na ovinku pri Golobu, kjer je pozimi srečanje dveh avtomobilov zelo nevarno. Župan je pojasnil, da je projekt že narejen, potreben je le denar. Samastur je predlagal tudi ureditev nadstrešnice na železniški postaji. Tomaž Kokot je postavil vprašanje avtobusne postaje v Poljčanah. Borisa Kodriča je zanimalo, ali se objekt vrtec vzdržuje v skladu s predpisi in, ali se vodijo zapisniki o tem. Izpostavljen je bil tudi problem koriščenja šolske telovadnice in prioritete uporabnikov. Vprašanj in pobud je bilo še kar nekaj. Zdenka Detiček Opič Volitve treh svetnikov Krajevne skupnosti Zgornja Polskava bodo v nedeljo, 4. oktobra 2020 Veterinarska ambulanta Majšperk d.o.o. Lešje 34, 2322 Majšperk Tel : 02/795-00-60, GSM: 041 754 129 www.vamajsperk-sh.si

AKTUALNO / GRAJSKI STOLPEC 1. oktober 2020 5 AKTUALNO IZ EVROPSKIH SKLADOV Ob praznovanju Dneva evropskega sodelovanja in 30-letnice programov Interreg z dravskim splavom od Lavamünda do Dravograda UREJA: SILVO HUSU 1203 Letos že devetič zapored pod pokroviteljstvom Evropske komisije potekajo dogodki ob Dnevu evropskega sodelovanja. 21. septembra smo rezultate in pomen projektov čezmejnega sodelovanja predstavljali na čezmejnem območju slovenske in avstrijske Koroške. Ob istočasnem praznovanju 30-letnice programov Interreg smo, v duhu trajnosti in povezovanja, zasadili po dve drevesi na vsaki strani meje. SPREHODI PO MESTU 25. DEL Ureja: Viktor Ajd Letošnje prireditve ob Dnevu evropskega sodelovanja (European Cooperation Day EC Day) povezujejo tri tematske sklope; zelena in podnebno nevtralna Evropa, mladi in vsi imamo soseda. Z dogodki želimo organizatorji poudariti pomen dosežkov evropskih regij in držav pri čezmejnem sodelovanju. V letu 2020 na ravni Evropske unije obeležujemo tudi 30 let delovanja programov evropskega teritorialnega sodelovanja, ki so bolj znani kot programi Interreg in predstavljajo drugi steber kohezijske politike. Tovrstni programi zagotavljajo okvir za izvajanje skupnih ukrepov, spodbujajo regije in države k reševanju skupnih izzivov ter spodbujajo skladen gospodarski, socialni in teritorialni razvoj. Letošnje dogajanje je bilo postavljeno v čezmejno okolje, kjer so se, oziroma se še izvajajo številni projekti, ki jih brez programov Interreg ne bi bilo. Dogodek, ki je bil izveden na čezmejnem območju slovenske in avstrijske Koroške, je potekal pod okriljem Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), organom upravljanja Programa sodelovanja Interreg Slovenija-Avstrija 2014-2020, v sodelovanju z avstrijskimi programskimi partnerji, Deželno Vlado Koroške (Amt der Kärntner Landesregierung) in Kärntner Wirstchaftsförderungs Fond (KWF) ter projektnimi partnerji. V okviru dogodka sta bila predstavljena tudi dva projekta, sofinancirana v okviru čezmejnega programa Slovenija-Avstrija, NaKult in SMART Tourist, ki sta lep dokaz uspešnega čezmejnega sodelovanja na področju promocije naravne in kulturne dediščine ter trajnostnega razvoja obmejnih regij. Brez čezmejnih projektov tovrstnega sodelovanja najverjetneje ne bi bilo, kot tudi ne bi bilo številnih konkretnih rezultatov za državljane, ki imajo dolgoročen učinek na področju gospodarstva, turizma in ohranjanja bogate naravne in kulturne dediščine. Čezmejno sodelovanje je še posebej v teh časih pomembno ogrodje za vzdrževanje dobrih medsosedskih odnosov ter dodatna finančna spodbuda za organizacije in institucije na obmejnih območjih. Letošnji dan evropskega sodelovanja je sicer potekal nekoliko okrnjeno in je bil po obsegu in izvedbi prilagojen situaciji, vezani na COVID-19, pa vendar je osrednja aktivnost dogodka bila trajnostno naravnana. Slavnostna zasaditev lipe in bukve na obeh straneh meje predstavlja simbolni pogled v prihodnost, investicijo, s katero se, tako kot skozi projekte, trudimo, da bi na programskem območju pustili trajnostni pečat ter s konkretnimi rešitvami pozitivno vplivali na razvoj in življenje na obmejnem območju. Udeleženci so se iz ene strani odpravili na drugo stran meje z dravskim splavom, ki z vožnjo skozi čudovito naravno kuliso reke Drave in njene okolice, povezuje kraja Lavamünd in Dravograd. Programi čezmejnega sodelovanja kljub njihovi majhnosti postajajo iz leta v leto vedno bolj prepoznavni, rezultati sofinanciranih projektov pa nepogrešljiv del razvoja in večanja kakovosti bivanja na čezmejnem območju. Tudi zato sodi čezmejni program med Slovenijo in Avstrijo po porabi sredstev v vrh najuspešnejših programov na ravni EU. V programih sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo je v zadnjih dveh programskih obdobjih v 138 čezmejnih projektih sodelovalo oz. sodeluje več kot 750 slovenskih in avstrijskih projektnih partnerjev, kar dokazuje velik in trajen interes po čezmejnem sodelovanju. Do sedaj so bila za obdobje 2014-2020 razdeljena že vsa programska sredstva, pri čemer je bilo za izvajanje odobrenih 49 projektov, ki s svojimi vsebinami prispevajo k trajnostnemu razvoju čezmejnih regij. Čezmejno sodelovanje se bo nadaljevalo tudi v obdobju 2021-2027, kar odpira potencial za številne nove učinkovite rešitve za skupne izzive čezmejnega območja. mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Domačini so s prostovoljni delom zgradili Slomškov dom. Temeljni kamen je bil položen 4. julija 1937. Slovesno odprtje doma je bilo 5. junija 1939 z velikim prosvetnim taborom. Po pisanjih takratnih časopisov se je tabora udeležilo blizu 10.000 ljudi. Zaradi zaposlenosti se tedanji ban Natlačen ni mogel udeležiti. Zbrane so nagovorili okrajni glavar Leopold Eiletz, mestni župan dr. Schaubach, mariborski podžupan Fr. Žebot, starešina okrajnega sodišča dr. Muhič, narodni poslanec Koban in njegov namestnik Ferk, zastopnik vojske, komandant mesta kapetan Palman, zdravnik dr. Černe, banski svetnik Kac in mnogo duhovnikov. Popoldan ob pol štirih je bil za župniščem javni telovadni nastop. Prireditev je bila do tedaj največja in o njej so veliko pisali najpomembnejši časopisi. Fotografije so iz nastopa telovadcev (1939).

6 1. oktober 2020 OKTETOV JUBILEJ / ZDRAVSTVO Jubilejni koncert ob 40. obletnici Okteta Planika poskrbel za vrhunec letošnjega bistriškega koncertnega dogajanja Planika najlepše cveti v poznem poletju Legendarni bistriški oktet, ki je v vseh letih obstoja prerasel v simbol našega mesta, si je takšen dogodek za svoj štirideseti rojstni dan nedvomno zaslužil. Zdaj že davnega leta 1980 je pod umetniškim vodstvom danes že skoraj ikoničnega, zagotovo pa težko nadomestljivega Ignaca Pančiča, nastal pod imenom Teritorialni oktet Slovenska Bistrica in v štiridesetih letih delovanja prepeval na brezštevilnih odrih doma in po svetu. Moj prvi spomin na oktet je zelo zgoden, in če se malo pošalim celo malce bridek, saj so na turnejo po Švedski odpeljali tudi mojega očeta, ki se jim je pridružil kot prijatelj. Še dobro se spominjam, kako so me, predšolskega mulca, ob slovesu oblivale solze, ker ateja peljejo nekam daleč v neznano. A so se srečno vrnili. In nato daleč odšli še velikokrat. Švedski so dodali gostovanja in turneje po Avstriji, Nemčiji, Češki, Kanadi in ZDA. Štirideset let je dolga doba celo za človeka in je zato priznanje za neprekinjeno delovanje še toliko večje. Veliko entuziazma, predanosti, truda in predvsem ljubezni do petja je potrebnega za to. Oktet je svojo častitljivo in visoko obletnico kljub trenutni zapleteni situaciji izpeljal tako brezhibno, da lahko četrtkov gala večer zagotovo zapiše med vrhunce svojega glasbenega udejstvovanja. Res je, da so se možje na koncert zavzeto pripravljali vse od januarja, vložili v priprave ogromno časa in energije in vse našteto se je povrnilo z obrestmi. Lahko bi dejali, da so se ta večer z ljubiteljske ravni vokalnega izraza povzpeli še stopničko višje. Ločnica med profesionalizmom in ljubiteljskim pristopom je bila ta večer tanka kot že dolgo ne. Imenitno zastavljen koncept v dveh delih je ponudil dinamičen in raznolik večer s številnimi gosti ob glasbeni podpori vedno brezhibnega bistriškega Big banda. Uvodni del so oktetovci, ki v zadnjem obdobju sicer nastopajo kot nonet, odpeli a capella in sicer narodne in umetne pesmi, ki so v celoti prikazale delo od ustanovitve do danes. V drugem delu so se jim na odru pridružili ponovno izjemni Teja Mlakar in Tomi Baaron ter Martin Juhart, Zmago in Damir Tkavc, ki so odigrali in odpeli nekatere zmagovalne pesmi festivala Vesele jeseni. Ob tehnični pomoči režiserja RTV Marjana Gučeja ter producenta Smiljana Greifa in Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, je koncert uspel v popolnosti. Dogodek, ki bi v nekih drugih, manj kaotičnih časih grajsko dvorišče moral zapolniti do zadnjega kotička. Večkrat. Morda pa se tisti boljši časi tako za glasbo kot za ljudi kmalu spet vrnejo. Planika nam je tak občutek v tem poznopoletnem toplem večeru nedvomno pričarala, saj takrat cveti najlepše. (Foto: Nino Verdnik) Sašo Golob Zdravstvo Kako do zdravnika, ko telefon zvoni v prazno? V luči aktualnih dogodkov je nedostopnost zdravnikov v Sloveniji še posebej pereč problem. Za neodzivnost pa ni vedno krivo medicinsko osebje. V ordinaciji dr. Jane Golub v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica se že od maja soočajo s tehnološkimi težavami na telefonski liniji. V obdobju epidemije se pacienti iz celotne Slovenije pritožujejo, da ne morejo do svojih osebnih zdravnikov. V časih, ko smo bolj kot kadarkoli prej odvisni od tehnologije in je za obisk zdravnika nujna predhodna najava, je brezhibno delovanje telekomunikacijskih in elektronskih naprav v zdravstvenem sistemu bistvenega pomena. Vendar tudi te včasih zatajijo.»v luči obtožb na račun težke dostopnosti zavarovancev do vzpostavitve kontakta z osebnim zdravnikom lahko to potrdim na podlagi izkušenj iz svoje ambulante. Težave s telefonskimi linijami opažamo že nekaj let, ampak so bile le sporadične. Od maja letošnjega leta so postale redne, pojavljajo se vsaj na 3 tedne in so zelo moteče. Ugotavljamo, da nas bolniki kličejo, telefonske slušalke v naših ambulantah pa ne zvonijo. Bolniki imajo občutek, da se ne oglašamo. Včasih sploh ne dobijo nobenega kontakta z nami, prav tako jih ne moremo poklicati nazaj. Težave redno prijavljamo telekomunikacijskemu operaterju. Žal, operater za popravilo potrebuje 3-5 dni. V tem času smo popolnoma nedosegljivi in bolniki upravičeno mislijo, da smo zaprti med štiri stene Pacienti lahko svoje naročilo oddajo preko elektronske pošte ali osebno na vstopni točki. V zadnjih 5. tednih se okvare na linijah dogajajo tedensko,«je povedala Jana Golub, dr. medicine, specialistka družinske medicine v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica. Vzrok težav je zastarela oprema.»težave z dostopnostjo smo prijavili tudi na ZZZS OE Slovenska Bistrica. Ugotavljamo, da je telefonska oprema ISDN zastarala in jo je potrebno nadgraditi. Prav tako predvidevam, da se je obremenitev linij pri operaterjih povečala ter maksimalno obremenila vse linije in zato prihaja do omenjenih težav,«je povedala dr. Jana Golub in poudarila, da na reševanju nastalih tehnoloških težav v ambulanti pospešeno delajo. V primeru, da tudi vaš klic zvoni v prazno, v ambulanti dr. Golubove svetujejo naročanje preko elektronske pošte.»zelo sem hvaležna informatorju ZD Slovenska Bistrica in vsem kolegom za pomoč, ker nekoliko bolj vztrajni in iznajdljivi bolniki poskušajo priklicati vse dosegljive telefonske številke, da lahko oddajo svoje naročilo ali sporočilo. Bolj vešči bolniki že poznajo moj elektronski naslov in me lahko kontaktirajo na golub.narocanje@outlook.com. Na elektronska sporočila odgovarjam še isti dan ali v roku 24 ur. Bolniki žal ne morejo priti prosto do čakalnice, kljub temu pa lahko pridejo do vrat ZD, kjer lahko osebno oddajo svoje naročilo ali zahtevek za pregled,«svojim pacientom sporoča dr. Golubova.»Bolnikom se še enkrat zahvaljujem za potrpežljivost in razumevanje v nastali situaciji. Žal rešitev ni odvisna od mene ali kateregakoli zdravnika. Kot izbrani osebni zdravniki smo vam še vedno ORTOPED dr. Vučajnk, 6.10.2020 dr. Mihelak, 20.10.2020 dr. Vučajnk, 3.11.2020 na voljo na istih številkah in istih mailih. Če je uporaba te tehnike za vas težavna, pridite osebno ali pošljite svojce, prijatelje na vstopno točko, kjer bo medicinska sestra prevzela vaše sporočilo in ga dostavila zdravnikom v ambulanto. Zdravniki se nismo zaprli med štiri stene, še vedno delamo, pregledujemo, hodimo na hišne obiske, dežuramo,«je povedala zdravnica Jana Golub in priznala, da tudi sama pogreša»stare čase, ko smo imeli osebni kontakt, dotik in stisk roke. Upam, da bomo kmalu spet zaživeli brez ovir«. Tekst in foto: Ines Kresnik

ANKETA / USPEHI 1. oktober 2020 7 PANORAMINA ANKETA - KAJ PA VI MENITE? Kakšne medije imamo v Sloveniji? Ob spremembah zakona o medijih veliko govorimo o kakovosti slovenskih javnih občil. Panoramine anketirance smo tokrat poprosili za njihovo oceno slovenskega medijskega prostora in jih povprašali o tem, kakšne medije bi si želeli. Helena Kolar iz Makol:»Ko sem prebrala prvi del vprašanja, mi je postalo kar tesno pri srcu. Kako odgovoriti, da si ne nakopljem ostrih in ponižujočih komentarjev z ene ali druge strani? Zakaj bi morala živeti v strahu, kakšen pogrom bo sledil? Zato sem raje tiho. Želim pa si medije, ki bi objektivno poročali o dogajanju po svetu in doma, netendenciozno, brez podtikanj in ideoloških protežiranj. Da bi uravnoteženo odmerjali prostor za različne vsebine. In še nekaj: da ne bi maličili slovenščine in da bi bilo nekaj prostora poleg knjižnega in pogovornega jezika tudi za naša raznolika narečja. Pisci spletnih strani pa bi morali dati svoje članke pred objavo v roke lektorjem. Z jezikovnimi zakonitostmi ne bi smeli delati kot svinje z bučami, če si lahko sposodim slikovitost našega jezika iz preteklih časov.«jani Družovec iz Slovenske Bistrice:»Menim, da je medijev v slovenskem prostoru tako lokalnem kot tudi nacionalnem dovolj in da smo načeloma lahko dobro obveščeni o dogodkih okrog nas. Žal pa je veliko teh medijev neustreznih; pogrešam predvsem objektivnost, strokovnost in pluralnost. Vse preveč je poročanja, ki ne ustreza niti enemu od teh kriterijev, zato prihaja do veliko posplošitev in manipulativnega oblikovanja javnega mnenja. Sam si res želim, da bi novinarji bili bolj vešči medijske etike in strokovnosti, saj bi tako tudi njihovo poročanje bilo veliko bolj ustrezno in pošteno. Izredno pomembno je namreč, da si državljani lahko izoblikujemo stališča o svetu okrog nas in kot vemo, imajo sploh v sodobnem času pri tem mediji eno od ključnih vlog.«maja Bračko iz Poljčan:»Vpliv medijev je velik, prevelik. Sama že kar nekaj časa več namensko ne spremljam medijev. Predvsem me moti vpliv politike na posamezne objave, mediji in velika večina novinarjev je v zadnjih letih izgubila neodvisnost. Ne zavedajo se, da na vratovih nosijo svojo glavo za razmišljanje, da vidijo s svojimi očmi in slišijo z lastnimi ušesi. Zdi se mi, da so se mediji v zadnjih letih prodali zaradi političnih pritiskov, da ni več pomembno realno sporočilo za bralca, ampak zgolj vpliv denarja in sporočila naročnika objav, ne glede na dejansko stanje. Slabe stvari, dogodki, stanja so velikokrat napihnjeni, se ponavljajo in z njimi se namensko perejo možgani bralcev. Vse dobre novice pa so zgolj omenjene, čisto mimogrede in največkrat samo enkrat. Želela bi si, da mediji postanejo vir dobrih, veselih novic, da obveščajo o dogodkih in prireditvah, ki so za populacijo sproščujoči, ki vabijo k sodelovanju, druženju in ponovno k vzpostavljanju pristnih stikov ter uveljavljanju osnovnih človeških vrednot. Slabe novice, situacije, dogodki in pametne odločitve vse politične srenje pa naj postanejo zgolj majhen zapis ali obvestilo nekje na koncu ali na dnu strani.«davor Leskovar iz Oplotnice:»Kar nekaj stvari me močno moti pri medijih v Sloveniji. Na primer dejstvo, da je sploh mogoče, da je lahko neki medij pod vplivom institucij, politike oz. zasebnikov in da objavlja novice, ki so bolj po godu nekim ciljnim skupinam. Senzacionalizem medijev, ko dajejo prednost novicam, za katere verjamejo, da bodo sprejete oz. brane s strani več uporabnikov. Ter to, da mediji dajejo prednost temu, da bodo prej objavili neko informacijo, kot pa temu, ali je ta informacija objektivno preverjena in točna. Raje posežem po tedenskih medijih ali raziskovalnih člankih, kjer imajo avtorji več časa za preverjanje dejstev in lahko bolj stremijo k objektivnemu poročanju. Se pa najbrž mediji premalo zavedajo, kakšno odgovornost imajo v današnjem času, ko nas večina bralcev pavšalno prebira novice, ki nas zadenejo takoj, ko vklopimo televizijo, računalnik ali odklenemo mobitel. Želim si objektivnega poročanja in neodvisnosti medijev.«ines Kresnik 1990 2020 30 LET lokalnih novic Minuli torek smo v Centru domače in umetnostne obrti na doživljajski rokodelski delavnici gostili skupino iz Trbovelj, ki se je v sklopu projekta Inspiracija udeležila testne ture v Slovensko Bistrico. Z zanimanjem so prisluhnili naši predstavitvi, si ogledali razstavo sodobne keramike v CDUO in se preizkusili v oblikovanju izdelkov iz gline in odpadnega industrijskega aluminija. Projektni partnerji iz Slovenske Bistrice, Trbovelj, Labina in Reke v okviru projekta Inspiracija, programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija Hrvaška, vzpostavljajo čezmejno kulturno-turistično pot od Pohorja do Jadrana. Na njej se obiskovalci seznanijo z izvirno predstavljeno obrtniško in industrijsko dediščino mest in obiščejo privlačne turistične točke z različnimi kulturnimi, umetniškimi in interaktivnimi vsebinami, ki zagotavljajo edinstvena doživetja. V sklopu razgibanega programa testne ture so gostje med drugim obiskali vodni stolp in glinokopna jezera na Pragerskem ter se v Cuker Kuhni okrepčali s»sladko zajemalko«, nagrajeno sladico Pije Debeljak, pripravljeno iz lokalnih sestavin in postreženo v lončeni zajemalki. V CDUO smo zanje pripravili doživljajsko rokodelsko delavnico Dotik časa in ustvarjalnosti, v kateri smo jim predstavili delovanje centra, lončarsko nesnovno kulturno dediščino in interpretacije starih lončarskih izdelkov, ki nastajajo v centru. Po predstavitvi, ogledu razstave Keramika v Slovenski Bistrici in rokodelskih prikazih so tudi obiskovalci preizkusili svoje rokodelske sposobnosti. S pomočjo sodelavk CDUO in oblikovalke nakita Vesne Plavec so oblikovali iz gline in industrijskega aluminija, kar jih je še posebno navdušilo! 54. državno srečanje mladih raziskovalcev Karla iz Laporja osvojila 1. mesto na področju arhitekture Na Osnovni šoli Gustava Šiliha Laporje smo kot vsako leto tudi lani zavzeto raziskovali in svoje naloge uspešno zagovarjali na regijskem srečanju mladih raziskovalcev. Na državno srečanje se je uvrstila naša učenka Karla Rap, a le-to zaradi pandemije ni bilo izvedeno v istem šolskem letu. Že 54. državno srečanje mladih raziskovalcev je potekalo v ponedeljek, 14. 9. 2020, na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru, kjer je mlada raziskovalka Karla Rap dosegla izjemen uspeh in sicer 1. mesto v državi na področju arhitekture, gradbeništva in prometa. Že nekaj časa jo spremlja navdušenje nad arhitekturnimi rešitvami izkoristka prostora, zato se je z veseljem lotila raziskovalne naloge z naslovom Iz pritličja v mansardo. Raziskala je zgodovino stopnic, vrste, materiale, lego in konstrukcijo ter ob tem iskala najboljšo rešitev za postavitev stopnic v zapleteni prostorski situaciji. Skupaj z očetom je v domači delavnici izdelala tudi maketo prostora in stopnic, ki bi jih bilo mogoče postaviti v bivalni prostor. Zanimal jo je tudi ekonomski vidik izdelave stopnic in zasedenost prostora, ki ga je dokazovala s pomočjo polinomin. Recenzenti so bili nad izvedbo in predstavitvijo raziskovalne naloge navdušeni, ob tem pa so dejali, da bi predstavitev koristila tudi študentom arhitekture. Karla letos zaključuje osnovno šolo in zagotovo ji bo ta izkušnja koristila pri njenem nadaljnjem izobraževanju. Ob tem uspehu Karli iskreno čestitamo. Tekst in foto: Renata Jesenek

8 1. oktober 2020 MODA KRESNIČKE - informacije, ki jim je vredno posvetiti pozornost Hitra moda Kakovostna oblačila in klasični kroji so brezčasni Ureja: Ines Kresnik Hitra moda z masovno proizvodnjo cenenih trendovskih oblačil je vedno večji ekološki in socialni problem. Nizkocenovna oblačila, ki jih v nehumanih pogojih izdelujejo delavke v potilnicah držav tretjega sveta, se po enkratni uporabi kopičijo v enormnih kupih na odlagališčih smeti. Rešitev pereče problematike sodobne modne industrije je trajnostna moda. O modi, ki deluje po načelih ekološke zavednosti in socialne pravičnosti, smo se pogovarjali s Tatjano Blažič, lastnico Butika Tatjana v Slovenski Bistrici. Tatjana Blažič:»Moda je kot umetnost.«z razvojem industrije so cene tekstila drastično padle, njegova potrošnja pa skokovito narasla. Nakupovanje je za mnoge oblika terapije. Z novimi stvarmi se počutimo bolje za kratek čas, ko dober občutek izzveni, pa se vrnemo v trgovine. Za nekaj centov kupujemo vedno več oblačil, si jih nadenemo zgolj nekajkrat, potem pa jih brez slabe vesti odvržemo. Saj so nas konec koncev stala zelo malo. S cenami pa pada tudi kakovost oblačil, ki postajajo izdelki za enkratno uporabo. Posledično proizvajamo vedno več tekstilnih odpadkov. Povprečna slovenska družina zavrže 14 kilogramov oblačil na leto. Nizko kakovostna in nizkocenovna oblačila, narejena iz sintetičnih vlaken, so ekološki problem, ker jih je zaradi vsebnosti plastike tudi težko reciklirati. Poliester, umetni material, ni biorazgradljiv in za razgradnjo potrebuje 200 let. Modna industrija je tako eden od največjih globalnih onesnaževalcev, zato si v svetu z različnimi načini že prizadevajo obrniti kolesje modnega potrošništva v trajnostno modo.»vedno sem bila pristaš tega, da delamo na dolgi rok. To pomeni, da stvar ni mimoidoča, ni samo za ta trenutek, ampak je trajnostna. Če kupimo kvalitetni kos oblačila, iz kvalitetnega materiala ali modela, ki je večen, ga ne bomo zavrgli čez eno leto. V omari bo ostal več let. Če bi se tega zavedali, bi bilo manj kopičenja stvari v omarah. Oblačila pa morajo krožiti. Kvalitetno stvar bomo nosili daljše obdobje in jo bomo tudi predali naprej, ker se je bomo prej naveličali, kot bi jo uničili,«je povedala Tatjana Blažič in poudarila, da kakovostna oblačila v klasičnih krojih s časom ne bodo izgubila svoje vrednosti. Potrošniki se hitro ujamejo na limanice akcijskih cen. Pogosto kupijo izdelek, ki ga ne potrebujejo ali jim ni prav, zgolj zaradi nizke cene.»že dolgo nisem več pristaš tega, da greš v trgovino kot»ključno je, da ti svetovalec pove, katero oblačilo ti ustreza in katero ne.«eno od pomembnih načel trajnostne mode je tudi predelava oblačil po meri nabiralec in si nabereš trikrat več oblačil, kot jih potrebuješ. Velike količine cenene robe, ki jo še z etiketo podariš naprej ali pa zavržeš,«je povedala Tatjana Blažič, ki zagovarja preudarne nakupe.»zato tudi izobražujem kadre za delo s strankami v trgovini z oblačili. Ne za prodajo, ampak za svetovanje. Ključno je, da svetovalec objektivno pove, katero oblačilo nam ustreza ali ne. Prodaja je posledica svetovanja. Ljudje se na raznih službenih in posebnih dogodkih družijo in se pogovarjajo. Ko drugi ljudje vidijo nekoga, ki je dobro oblečen in ko bo ta povedal, kje se je oblekel, je to že ključ za moj uspeh. Ne bi želela, da stranka zapusti mojo trgovino in ni oblečena, kot mora biti. Primerno svoji postavi, svoji starosti in za želeni dogodek. To mi je najbolj pomembno in to je bistvo trajnostne mode.«poleg brezčasnega kroja oblačil so za dolgotrajnost pomembni tudi materiali.»pri nabavi izbiram pretežno turška oblačila, ker so Turki»alfa in omega«v modi. So edini, ki imajo svoj bombaž. Pri izdelavi oblačil uporabljajo naravne materiale in dizajne, ki so dolgotrajni. Kitajci delajo oblačila na kratek rok, zato so ta nekakovostna, Turki pa delajo na dolgi rok in brez strahu, da bodo zaradi tega izgubili delo. Vedno bodo imeli dovolj dela, ker se ljudje obračajo nazaj k kvaliteti. Turški izdelki so tudi precej dražji. Ampak, glede na to, da prevzemam odgovornost za prodane izdelke, želim, da so res kvalitetni in da tudi po tridesetih pranjih ostanejo enaki.«oblačila so industrijsko narejena po uniformnih številkah. Človeška telesa pa niso obešalniki, temveč obstajajo v vseh oblikah in velikostih. Eden od načinov za zmanjšanje potrošnje neustreznih oblačil in posledično količine zavrženih oblačil je tudi krojenje.»naša telesa so res nesorazmerna, različna in v tem je ravno čar. Je pa nujno, da se oblačilo prilagodi obliki telesa,«je prepričana Tatjana Blažič, ki s tem razlogom v svojem butiku zaposluje tudi šiviljo.»različni ljudje opravljamo različna poslanstva. Vzgojiteljica se za delo v vrtcu ne more obleči z visoko modo. Nekdo, ki javno nastopa, se pa mora nujno obleči drugače. Moda je kot umetnost. Modni oblikovalci so umetniki, ki se izražajo s svojimi kreacijami. Tudi potrošniki se z nošenjem njihovih dizajnov izražajo. Na vsakem nivoju, na vsaki vibraciji, se najde ponudba in povpraševanje. Modne zapovedi - nenapisana pravila oblačenja Obleka naredi človeka V vsaki kulturi obstajajo nenapisane zapovedi oblačenja, ki določajo kaj in kako se obleči za določeno priložnost. Norma oblačenja je pravilo izbire in kombiniranja obleke in modnih dodatkov, ki so primerni za določeno priložnost. Nenapisane zapovedi oblačenja in z njimi tudi obnašanja poznajo vsi pripadniki iste kulture. Zavedamo se, da s črnino na pogrebu izražamo sožalje ob izgubi, da poslovni sestanek terja poslovno obleko in da so dolge svečane obleke namenjene slovesnim priložnostim. S kršenjem pravil oblačenja izražamo nerazgledanost, neurejenost, v določenih primerih pa celo nespoštovanje do dogodka ali gostitelja.»največ tega opažam pri moških sakojih. Skoraj vsi moški nosijo predolge rokave na sakojih. Po pravilih mora centimeter in pol rokava srajce gledati izpod rokava sakoja. To je po normativu, ki je enak za ves svet. Ko vidim tako oblečenega moškega, sploh na televiziji, se vprašam: Kje so stilisti? Jaz si tega kot oblikovalka ne bi dovolila,«je povedala Tatjana Blažič, lastnica Butika Tatjana iz Slovenske Bistrice. V imenu svetovljanstva smo iz tujine povzeli tudi nekatera pravila oblačenja in zdi se, da nam norme sprejemljive toalete diktira zahodnjaška kultura. In vendar so nenapisana pravila določala način oblačenja Slovencev, še preden je svet postal globalna vas. Že v 19. in 20. stoletju so v naših krajih iz čisto praktičnih razlogov delili svoja oblačila na delovna in pražnja. Vsak podeželan je imel»delavski in mešni gvant«. Funkcionalno delitev kmečke noše na praznično, delovno in obredno v svoji knjigi Glavna gibala v razvoju slovenske kmečke noše v 19. in 20. stoletju opredeljuje tudi etnologinja Marija Makarovič.»Delovna noša je v kroju in blagu konzervativnejša od praznične, ki je naprednejša oblika kmečke noše, bodisi zimske ali letne. Blago za vsakdanjo, delovno obleko so pridelali doma. Iz opisa ženske noše pa je razvidno, da so si ženske za pražnja oblačila kupovale tovarniško blago. Na Sladki gori je bila vsakdanja obleka iz domačega platna, polsukna in bukovine. Tako tudi v drugih krajih na Štajerskem, kjer so ob delovnikih še nosili domače blago, ob praznikih pa že kupljeno. Kmetje delovni obleki, ki bi morala biti pravzaprav najpomembnejši del njihove obleke, niso posvečali pretirane pozornosti. Največkrat so uporabili obnošena oblačila starejših ljudi in darovana ali podedovana oblačila,«je o oblačilni kulturi v naših krajih zapisala Marija Makarovič. Pravila oblačenja so določala tudi pričeske in pokrivala. Mlajša dekleta so svoje lase spletale v kite, starejše so kite zvile v figo, jo na vrhu glave pritrdile z glavnički in pokrile s trikotno ruto, ki so jo zavezale pod brado. Tudi starejši možje so bili vedno, razen v cerkvi in pri jedi, pokriti s klobukom, mladeniči pa gologlavi. Mlajše generacije kmečkega prebivalstva so se pri obleki zgledovale po meščanih.»slovenski kmet je tako nekdaj kot še danes iskal zglede za svoj način oblačenja v meščanski noši, ki se prav tako kot kmečka spreminja pod vplivom družbenih in gospodarskih razmer,«je ugotovila Marija Makarovič. Izbira oblačil po vaši meri: za prosti čas za posebne priložnosti ženska in moška eleganca Trg svobode 21, Slovenska Bistrica (bivša Unicredit banka) Odpiralni čas: ponedeljek - petek: 8 00 19 00, sobota: 8 00 12 00, nedelja in prazniki: zaprto Dolge svečane obleke so namenjene slovesnim priložnostim

NAGRADE / KOLUMNA 1. oktober 2020 9 Prestižna kulinarična nagrada Bistriški kremni med je najboljši in najprestižnejši kulinarični spominek Kremni med Žlahtna izabela družinskega podjetja Mr. Bee je bil izbran med desetimi najboljšimi izdelki na evropskem tekmovanju za najboljše ter najprestižnejše kulinarične in gastronomske spominke. Podjetje si je prislužilo tudi certifikat IGCAT, ki ima v kuharski umetnosti velik pomen. O Žlahtni izabeli in prestižni nagradi smo se pogovarjali z Niko Poslek iz podjetja Mr. Bee. *Kaj je kremni med in v čem se razlikuje od običajnega?»kremni med je čisto naravni kristaliziran med - strd brez dodatkov (po navadi gre za cvetlični med), ki ga nekaj dni mešamo v posebnem mešalcu po predpisanem tehnološkem postopku. Kot rezultat dobimo med kremaste strukture z nežnim okusom, lahko mazljivostjo in obliko, ki ne kaplja, zato so nad njim navdušeni predvsem naši najmlajši. Ker ga z lahkoto mažemo, je odličen kot namaz na kruhu, palačinkah, v sladicah ter kot dodatek k jedem, kot je naša Žlahtna izabela.«*kaj vsebuje Žlahtna izabela in kaj jo naredi tako edinstveno?»žlahtna izabela je mešanica kremnega medu z dodanim liofiliziranim grozdjem izabela. V praksi to izgleda tako, da grozdje najprej poberemo in skrbno JESENSKA AKCIJA 1.-31.10.2020 vse jope in jakne izločimo vsako jagodo posebej ter jo pripravimo na zelo dragocen način sušenja sadja, ki ga imenujemo liofilizacija. Gre za nizkotemperaturno sušenje oz. sublimacijo globoko zamrznjenih plodov v komorah, pri katerem po posebnem postopku odstranimo vodo in s tem ohranimo skoraj 95% arom, barve, strukture in sestave grozdja. Ko je grozdje liofilizirano, ga dodamo k osnovni masi kremnega medu. Ker gre za tehnološko zelo zahteven in dolgotrajen postopek, je izdelek res nekaj edinstvenega tako zaradi svojega okusa, kot tudi zaradi izbora kvalitetnih lokalnih surovin. Izdelek temelji na tradiciji in sodobnosti ter daje slovenjebistriškemu prostoru posebno prepoznavnost, saj se v njem prepletajo bogata dediščina kmetijstva (čebelarstvo in vinogradništvo), rokodelska obrt in umetnost. Navdih za izdelek je trta Izabele babice Micike -30% pižame, spalne srajce Žlahtna izabela najboljši in najprestižnejši kulinarični in gastronomski spominek Pri embalaži je uporabljen material iz domačega okolja leseni pokrov iz orehovega lesa, ki je delo lokalnega mojstra oblikovanja lesenih izdelkov Bojana Rateja. Izdelek, kot je Žlahtna izabela, je prvovrsten in svetu še nepoznan, prav zaradi tega je edinstven.«*od kod vam ideja za izdelek?»inspiracijo za izdelek sem dobila iz spomina na babico Marico - Miciko (Marijo Godec) ter njeno dišečo domačo trto izabele, ki se je lahko vsi spominjamo iz časov, ko so ob vsaki kmečki hiši v jesenskem času obirali to temno slastno lepotico. Grozdje izabela je stara trta samorodnica, ki je v slovenjebistriškem okolišu prisotna že od nekdaj. Je čvrsta, odporna, aromatična in omamnega okusa. Nostalgija in dišeč spomin je tisto, kar da izdelku posebno sporočilno vrednost.«*kako dojemate priznanje za najprestižnejši gastronomski in kulinarični spominek, ki ste ga prejeli za Žlahtno izabelo?»že to, da je naša Žlahtna izabela v lanskem letu dobila zlato medaljo za kulinarični in gastronomski Intimo+Style Trgovina Partizanska 41A, Slovenska Bistrica (zraven Lentek bara) jeans perilo: pri nakupu vsaj 3 kosov spominek Slovenije s strani Turistične zveze Slovenije in bila izbrana tudi za naj spominek Slovenske Bistrice v sklopu projekta Inspiracije, je bil za nas velik uspeh ter potrditev, da ima izdelek res potencial. Ko pa smo pred kratkim izvedeli novico, da je bila izbrana še kot zmagovalka na 1. evropskem tekmovanju za najboljše in najprestižnejše kulinarične spominke, ki je potekalo 10. septembra 2020 v Kuopiu na Finskem, nas je to resnično presenetilo. Ta laskavi naziv si zagotovo štejemo v čast in smo iskreno veseli, da nam je uspelo. S tem priznanjem smo pokazali Evropi, da slovenska kulinarika sega v sam vrh ter da smo lahko ponosni na svojo deželo in na naše lokalne dobrote.«*kaj pomeni, ko si živilo zasluži certifikat IGCAT?»IGCAT je kratica za International institute of gastronomy, culture, arts and tourism oz. Mednarodni inštitut za gastronomijo, kulturo, umetnost in turizem, ki ga sestavljajo sami strokovnjaki, ki ta naziv oz. certifikat podeljujejo z namenom, da bi za daljše obdobje povečali prepoznavnost pomena kulturnih in kulinaričnih posebnosti krajev in regij ter s tem spodbujali trajnostni gastronomski turizem. Kot že verjetno vsi vemo, tudi Slovenija prehaja v letu 2021 v evropsko gastronomsko regijo. Na globalni ravni Slovenija postaja vse bolj prepoznavna kot vrhunska gastronomska destinacija za butična, celo tudi 5-zvezdična, doživetja. Izdelki s certifikatom IGCAT bodo torej mednarodno bolj prepoznavni, cenjeni in zagotovo bolj zanimivi, tako za naše, kot tudi za tuje kupce.«(foto: Mr. Bee) Ines Kresnik KOLUMNA Kdo krade Bogu čas, državi pa denar? To je pa preveč. Če me ti nagobčniki ne bodo ubili, potem me ne bo nič. Komaj sem prilezla domov iz trgovine s to larfo na frisu. Pa saj to je noro. Mislim, da gre ta svet h koncu in pika. To, kar sem danes slišala v naši štacuni na vasi, je preprosto nemogoče. Seveda sem o vsem, kar se pogovarjajo ljudje, takoj obvestila svojega Jožeka. Ta pa, kot vedno, najprej me nahruli, potem pa pove še marsikatero pametno. Veste, zdaj sem že čisto zmedena. Saj ne vem, komu naj verjamem in kaj je res, kaj pa je napihovanje celotne zadeve. No, naj grem lepo po vrsti. Moja soseda, ki se ima za sila pametno, je v trgovini razlagala, da je s Slovenijo konec, da bodo zaprli meje, fabrike, gostilne, da moramo maske nositi tudi zunaj in ne samo v zaprtih prostorih, da odpadejo vsi dogodki od kulture do družabnega življenja in da bodo ponovno zaprli tudi šole, tako kot spomladi. Kaj je pa mene še najbolj podžgalo, je bila pa njena izjava, da baje zdaj hodijo inšpektorji v kontrolo, če nosimo maske tudi doma in da bo že to jesen cepljenje obvezno. Tu se je pa meni malo zameglilo. Komaj sem čakala, da pridem domov in vse povem Jožeku. No, pa se je začela spet verbalna vojna. Takole mi jih je spet napel...»stara moja, predlagam ti, da ne hodiš več v trgovino, ker prideš nazaj bolj zmešana, kot greš od hiše. Saj sem ti že stokrat povedal, da te lahko vsak prepriča, ki ima pet minut časa, pa že vse verjameš. Škoda, da imaš glavo samo za viklarje. Tole okoli korone, prisilnega nošenju mask, kontroli inšpektorjev,..., to je pa, stara moja, protiustavno. Razumeš, kaj to pomeni? Protiustavno! Boš videla, kako bodo ljudje, ko jim bo počasi dovolj vseh teh omejitev, zaropotali, kakšna štala bo nastala iz vsega tega. Nihče nas, zdravih državljanov, nima pravice prisiliti, da nosimo maske. Tisti, ki pa so bolni, pa itak morajo ostati doma. Povej mi logiko, zakaj bi si jaz nadel masko zvečer, ko grem k Pepiju v bife na pir, če smo pa tam vsi zdravi? Kdo bi lahko koga okužil?! Nihče. In zato nismo in ne bomo nosili maske. Tisti, ki jim pa kaj manjka, pa itak ne hodijo zunaj. Je res? Glede šole pa..., a se ti ne zdi popolnoma neumno pravilo, da so ubogi otroci v razredu lahko brez maske, na hodnikih jih morajo imeti, domov pa spet grejo skupaj in se družijo. Povej mi, čemu ta zmeda, ki nekomu očitno odgovarja, da lahko dela, kar se mu zahoče. Ampak za vsakim delom pride plačilo, tudi ti norci ga bodo dobili! Pa še to ti povem! A nisi videla zadnjič šolske ministrice brez maske in cela njena kompanija, pa jih je bilo gotovo več kot dvajset, pa ni imel nihče maske. Kje so takrat bili inšpektorji? Potem je pa po televiziji ta sivi bradač iz NIJZ celo novinarko nahrulil, zakaj so snemali te nepravilnosti!? To, vidiš, si malo poglej in razmisli s svojo glavo, pa boš videla, kako se delajo norca iz nas bedakov. Kar se pa inšpektorjev tiče, bi rad videl tistega, ki bi upal samo čevelj položiti na moje dvorišče z namenom, da bi me kontroliral! Mislim, da bi ga minilo za vse večne čase.no, Joža, pa saj ne moreš biti tak. Človek je v službi in opravlja svoje delo.za tebe ja, za mene pa samo špijuni in krade bogu čas, državi pa denar. Sicer pa mi je oni dan Štefan povedal, da so odkrili dokumente, s katerimi so že leta 2018 vse evropske države naročale maske, respiratorje in ves ta potrošni material od svetovne banke za prihajajoči Covid 19. Kaj ti to razumeš? Ti to kaj pove? Se ti še ni posvetilo, da je vse to narejeno in zelo precizno zrežirano. Tu se gre samo za denar in za nič drugega. Veliko denarja bo prineslo tudi cepivo, saj bodo takšne, kot si ti, prepričali, da je cepljenje obvezno. Mene ne bo nobeden cepil, še najmanj v možgane, da veš! Saj ne rečem, da virusa ni. Seveda je, saj so ga spustili v svet z namenom. Ozadje vsega tega je umazano bolj, kot si mi navadni, pošteni ljudje sploh lahko zamislimo. Sicer pa, se spominjam svojega zdaj že pokojnega zdravnika, ki je imel navado reči, da od nečesa pač moraš umreti. Torej, če ti odbije zadnja ura, je čisto vseeno, če te stisne gripa, korona ali kaj drugega. Prej, ko nam je namenjeno, ne gre nihče s tega sveta. Ko se izteče, se izteče - vsemu na tem svetu, naravi, živalim... Tako da, stara moja, malo se ohladi in zbudi še kakšno sivo celico v svoji glavi,«je dodal, vzel šajtrgo in šel na njivo. Zdaj sem pa tam. Spet bom cel preostanek dneva razmišljala, kaj naj verjamem. Čeprav sem slišala od vaških babnic veliko hudih stvari, bom rajši verjela moj mu Jožeku, ki, saj sem vam že povedala, premore še največ zdrave pameti. Takole čisto po tiho pa vam vseeno povem, da me je malo strah, da ne bi res prišel kakšen inšpektor k nam, ker moj Joža, ko mu»stopiš na žulj«, je hujši ko rotvajler. Čisto zares. No vidite, pa imam JAZ spet same težave s toto korono...

10 1. oktober 2020 PRAZNIK NA PRAGERSKEM Medgeneracijski center na Pragerskem Nova pridobitev ob krajevnem prazniku Med kraje v Sloveniji, ki imajo svoj medgeneracijski center, se je vpisalo tudi Pragersko. V stavbi starega zdravstvenega doma so v sodelovanju s KS Pragersko-Gaj članice in člani DU Gaj-Pragersko in TD Breza Pragersko - Gaj lepo uredili prostore, kjer bodo odslej potekale različne dejavnosti in omogočile prijetno druženje različnih generacij. V tem mesecu praznuje KS Pragersko - Gaj svoj krajevni praznik. Zaradi znane situacije so morali vse načrtovane in že tradicionalne prireditve ob praznovanju odpovedati, tudi predvideno odprtje medgeneracijskega centra, ki se ga je nameraval udeležiti tudi predsednik republike Borut Pahor. Seveda se uradni prireditvi ob odprtju še niso odpovedali in jo bodo izvedli, ko bodo razmere to dopuščale. So pa v soboto in nedeljo pripravili dneve odprtih vrat, ko so si obiskovalci lahko ogledali nove prostore, ki so jih DU Gaj - Pragersko in TD Breza Pragersko - Gaj obogatili z razstavami, ki predstavljajo dejavnosti društev. Povabili so tudi udeležence tradicionalne, že 14. likovne kolonije v okviru 12. Festivala Forma viva DPD Svoboda, ki so ustvarjali na Pragerskem, da so razstavili svoja dela v novih prostorih. O ideji za nastanek medgeneracijskega centra, načrtih in programih njegove oživitve smo se pogovarjali s predsednikom KS Pragersko Gaj, Matejem Arnušem, predsednikom DU Gaj Pragersko, Zlatkom Trebovškom in predsednikom TD Breza Pragersko Gaj, Milanom Lahom. Matej Arnuš je o ideji za ureditev centra v stavbi nekdanjega zdravstvenega doma povedal:»ko sta se splošna in zobna ambulanta preselili v nove prostore, je stavba zdravstvenega doma ostala prazna. Kar nekaj let je samevala, dokler se ni v društvu upokojencev, ki ni imelo svojih prostorov, porodila ideja o ureditvi prostorov. Ker pa je v kraju še nekaj društev, ki nimajo prostorov za izvajanje svojih programov, se je porodila ideja o medgeneracijskem centru. Medgeneracijsko sodelovanje namreč spodbuja tudi dialog med generacijami in nudi podporo med posamezniki različnih generacij, kar pomeni soustvarjanje, prenos znanja in izkušenj med različnimi generacijami za večjo solidarnost in ostrenje posluha za sočloveka ter življenje tega časa in izpolnjevanje potreb po drugačnih pristopih in načinih delovanja na vseh ravneh družbe. V KS Pragersko-Gaj vidimo možnost odvijanja medgeneracijskih delavnic, ki bi omogočale prenos različnih znanj med generacijami. Tudi naša društva sodelujejo med seboj in z mladimi ter najmlajšimi sokrajani in prenašajo svoja znanja nanje, pa tudi starejši želijo novih znanj. Ob pomoči Občine Slovenska Bistrica smo uredili zunanjost stavbe, notranje prostore pa so lepo uredili člani društva upokojencev in TD Breza. Želimo, da bi center čim bolj zaživel, da bi se vanj naselil vsakodnevni živžav in bi lahko s ponosom zrli na letošnjo prireditev ob krajevnem prazniku.«zlatko Trebovšek je predsednik DU Gaj-Pragersko, ki je dobilo svoje prostore v prenovljeni stavbi. Bil je med prvimi, ki je začel razvijati idejo o domu, kjer bodo sodelovala in delovala krajevna društva, ki še nimajo svojih prostorov. Tako so članice in člani društva upokojencev uredili svoje prostore, lepo pa so uredili tudi okolico doma. Ob domu in v njem bodo v prihodnosti uredili tudi prostore za delovanje svoje najaktivnejše sekcije kegljačev. O načrtih za delo je Trebovšek povedal:»v novih prostorih želimo predajati znanje, ki ga med našimi člani ni malo, tako svojim vrstnikom kot mlajšim sokrajanom in jim približati življenje različnih generacij. Zato bomo pripravljali različne ročnodelske delavnice, razne tečaje, predvsem pa želimo dejavnost obogatiti s predavanji o zdravem načinu življenja in reševanju pogostih težav starostnikov ter sodelovati z mladimi in najmlaj- šimi. Želimo, da bi naši člani prostore sprejeli kot kraj, kjer bodo lahko pregnali osamljenost, poiskali želeno družbo in obogatili svoje dneve. Ob predstavitvi smo v prostorih društva razstavili izdelke naših članic, pokazali zanimivo zbirko trakov z različnih praporov ter dela slikarjev likovne kolonije DPD Svoboda. Razstavili smo tudi obnovljen in dopolnjen prapor s podatki novega društva, ki ga bomo obogatili z žebljički darovalcev zanj.«zlatko Trebovšek je sodeloval tudi na likovni koloniji in razstavlja svojo sliko, vse obiskovalce pa pred domom pozdravlja njegovo delo iz lesa izdelan in izrezljan labod, ki bo v prihodnje bdel nad gajskim ribnikom. V prostorih TD Breza Pragersko-Gaj in KK Pragersko so si obiskovalci lahko ogledali bogato razstavo cvetja iz krep papirja in najlona ter druge ročnodelske izdelke članic in članov društva. V spomin na ustanovnega, a žal že preminulega člana društva in znanega zbiralca Franca Pajtlerja so razstavili nekaj eksponatov iz njegove bogate zapuščine. O načrtih in programu dela je predsednik TD Breza Milan Lah povedal:»izjemno veseli smo, da smo ob 15-letnici zelo aktivnega delovanja našega društva končno dobili svoje prostore, kjer bomo lahko uresničili številne zastavljene cilje. Naše prostore si delimo s KO Zveze združenj borcev za vrednote NOB, ki tudi niso imeli svojih prostorov. V naših prostorih bomo izvajali delavnice, s katerimi smo doslej gostovali v prostorih gasilskega doma, za kar smo gasilcem zelo hvaležni. Ker smo uredili malo kuhinjo, bodo naše članice in člani delili bogato kulinarično znanje z mladimi in starejšimi, pripravljali bomo različne ročnodelske delavnice, saj v društvu zelo aktivno delujeta ročnodelska sekcija in skupina izdelovalcev cvetja iz krep papirja, znana daleč naokrog. Prav tako pa je v naših vrstah kar nekaj ljudi, ki so pripravljeni svoje bogato znanje brezplačno deliti in pomagati učencem in dijakom v okviru individualne strokovne pomoči (inštrukcij), ki jih bomo prav tako izvajali v prostorih.«v stavbi so svoje prostore dobili tudi člani KK Pragersko za svojo bogato zbirko pokalov in priznanj. Znanje in izkušnje pa želijo nabirati in deliti tudi mladi s Pragerskega, ki imajo v svojih vrstah sokrajana Petra Mrdovića, študenta mednarodnih odnosov v Ljubljani, ki je tudi mladinski delegat RS v Svetu Evrope in mladinski ambasador EU državah vzhodnega partnerstva in želi s svojim Predsednik TD Breza Pragersko-Gaj Milan Lah med cvetjem na razstavi Predsednik DU Gaj-Pragersko Zlatko Trebovšek ob svoji sliki znanjem in izkušnjami pomagati pri oblikovanju dela in programa v medgeneracijskem centru. Želimo, da bi novi medgeneracijski center na Pragerskem zaživel v izvedbi vseh načrtov novih»stanovalcev«, predvsem pa, da se bodo prepletali znanje in izkušnje z radovednostjo in željo po novih znanjih in spretnostih, da si bosta pogumno podajali roko mladost in zrelost in se preko sedanjosti povezovali preteklost in prihodnost. M.F. Zveza kulturnih društev občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica Likovna razstava slik, nastalih na slikarski koloniji Zveza kulturnih društev občin Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica je pretekli teden otvorila likovno razstavo slik, nastalih na 19. Likovni koloniji na Štatenbergu. Razstava je na ogled v viteški dvorani dvorca Štatenberg. Ker je otvoritev potekala po strogih navodilih NIJZ, kulturnega programa ni bilo, je pa Darja Belič, tajnik Zveze kulturnih društev recitirala dve Krakarjevi pesmi o jeseni in obiskovalce popeljala v dneve ustvarjanja v čudovitem okolju dvorca Štatenberg. Jože Foltin, ki je kolonijo vodil, je v svojem govoru poudaril, da je pomen kolonije tudi medsebojna izmenjava izkušenj in učenja. Akademski slikar Dušan Fišer, ki si je strokovno ogledal nastala dela, ocenjuje, da se dela zelo razlikujejo med seboj. Slikarji, ki se veliko izobražujejo, eksperimentirajo s koncepti slike in se približujejo naturalističnemu slikanju. Pogreša eksperimentiranje z različnimi pristopi znotraj nastalega dela. Vsa dela bodo razstavljena na regijski razstavi. Vsi udeleženci razstave so prejeli priznanja, ki jih je podelila Tanja Vintar, podpredsednica Zveze kulturnih društev Makole, Poljčane in Slovenska Bistrica. Razstava je na ogled in dela, ki so nastala, kar vabijo, da si jih ogledate. Marjeta Klajnšek Stavba medgeneracijskega centra, ki jo»čuva«labod iz lesa Udeleženci razstave na Štatenbergu Ivan Skledar s sliko, ki jo je naslikal na koloniji.

LIONS KLUB 1. oktober 2020 11 Novinarska konferenca Lions kluba Slovenska Bistrica Z branjem do znanja o sladkorni bolezni V petek, 25. septembra, so člani Lions kluba Slovenska Bistrica priredili novinarsko konferenco, na kateri so s predstavitvijo slikanice Sladka Ana začeli vseslovensko akcijo ozaveščanja otrok o sladkorni bolezni. Akcijo in dobrodelne aktivnosti v lokalnem okolju so predstavili Vesna Štitić, predsednica Lions kluba Slovenska Bistrica, dr. Maja Kavalar, zdravnica in alergologinja, Peter Tič, lanski predsednik Lions kluba Slovenska Bistrica in Maja Krušič Šega, pooblaščenka guvernerja za New Voice in odnose z javnostmi. Člani Lions kluba v Slovenski Bistrici so aktivni že 11. leto. Prvič so se sestali 13. junija 2009.»Dobivali smo se v Hotelu Leonardo, klubska srečanja smo posvečali iskanju svojega poslanstva v lokalnem okolju in ob tem spoznavali, da je v naši bližini mnogo pomoči potrebnih, veliko več, kot se je zdelo poprej,«so svoj program predstavili na svoji spletni strani. Bistričani jih poznajo po številnih tradicionalnih dobrodelnih akcijah. Sredstva za pomoči potrebne so zbirali s palančinkijadami, teki za dober namen, dobrodelnimi koncerti in predstavami. Akcije in donacije Lions kluba Slovenska Bistrica v preteklem letu je predstavil nekdanji predsednik kluba, Peter Tič.»Lansko leto smo na morje, na kopalni enodnevni izlet v Fieso, odpeljali otroke. Pomagali smo pri nakupu dveh defibrilatorjev. Donirali smo za nakup flavte, ki jo je mlada glasbenica potrebovala za nadaljnje izobraževanje v srednji šoli in plačali njeno bivanje v dijaškem domu. Pomagali smo varni hiši v Mariboru. Otrokom v naši občini oziroma v našem okolju smo podarili sredstva za različne terapije in ortopedske pripomočke. Naša najpomembnejša akcija je zagotovo palančinkijada, ki poteka vsako leto na Trgu svobode v decembru in je bila lansko leto zelo dobro obiskana.«letošnje leto je delovanje Lions kluba Slovenska Bistrica omejila epidemija. Zaradi koronavirusa je odpadla akcija Dan družin, odpovedali so dogodek Tečem, da pomagam, prav tako pa ni bilo mogoče izpeljati Odprte kuhinje. Kljub vsemu so v klubu s svojim delom v preteklem letu zadovoljni in napovedujejo, da bo prihodnje še boljše.»novi globalni cilj, ki smo ga zastavili v tem letu, je akcija Sladka Ana. Poznam deklico Ano, ki je za diabetesom zbolela pri 6 letih in spremljala sem njihovo družino, ki je s to boleznijo živela. Njena mama, zdravnica, je o tem napisala knjigo, mi pa smo po enem letu dogovarjanja uspeli pridobiti pravice do prevoda in tiskanja knjige za namene promocije zdravja in ozaveščanja o sladkorni bolezni,«je povedala predsednica Lions kluba Slovenska Bistrica Vesna Štitić in pojasnila, da je akcija namenjena otrokom od 4. do 11. leta. S knjigo Sladka Ana do znanja o sladkorni bolezni»naš cilj je, da bi imela vsaj en izvod te knjige v svoji knjižnici vsaka slovenska šola in vrtec, da si jih bodo lahko sposodili otroci in jih skupaj s starši, starimi starši in učitelji prebrali ter se ozaveščali o sladkorni bolezni.«diabetes je na novinarski konferenci predstavila zdravnica in alergologinja dr. Maja Kavalar.»Sladkorna bolezen je poleg astme za otroke druga najpogostejša bolezen. Vsako leto na novo zboli 75 otrok. Lahko zbolijo že dojenčki in žal je bolezen kronična, neozdravljiva in dokončna. Kadar zboli otrok, se to odraža tudi v celotni družini. Poznamo dva tipa bolezni. Tip ena je avtoimuna bolezen, kjer lasten imunski sistem uničuje celice, ki producirajo hormon inzulin in zaradi tega je moteno uravnavanje sladkorja v krvi. Sladkorna bolezen tipa dva je bolezen sedanjega časa. Nastane zaradi prevelike teže otrok, hrane, ki vsebuje preveč sladkorja in maščob ter nezadostnega gibanja. Pomembno je, da znamo prepoznati začetne znake bolezni. Otrok hujša, veliko pije, veliko urinira in je zelo nerazpoložen,«je povedala dr. Maja Kavalar in poudarila, da je za preprečevanje razvoja bolezni potrebno usklajeno delovanje zdravstvenega sistema in družbe oziroma ozaveščanje otrok, staršev, šol in vrtcev. Slikanice Sladka Ana so člani Lions kluba Slovenska Bistrica že podarili vrtcu in osnovni šoli v Hajdini, ter Osnovni šoli Ljudevita Pivka na Ptuju. Za promocijo ozaveščanja o sladkorni bolezni pri otrocih v lokalnem okolju se dogovarjajo z Osnovno šolo Pohorskega odreda. Časovni okvir akcije Sladka Ana Konference so se udeležili (od desne) Vesna Štičić, Maja Krušič Šega,Peter Tič in Maja Kavalar so v bistriškem Lions klubu postavili v prihodnji dve leti oziroma, dokler ne bodo s knjižico oskrbeli vseh slovenskih osnovnih šol. Izvedbo vseh predvidenih dogodkov pod taktirko Lions kluba Slovenska Bistrica je slaba epidemiološka slika Člani KORK Studenice obiskali slavljenko Pri Droskovih so praznovali Terezija Drosk se je rodila v Naratovi družini v Pečkah kot tretji otrok. Imela je dva brata in sestro. Leta 1956 se je poročila z Ivanom Droskom. Živela sta v Globokem, nato v Studenicah, leta 1960 pa sta si ustvarila dom v Hrastovcu pod Bočem. Mož je delal na železnici, Terezija pa je pridno gospodinjila ter vzgajala tri otroke, sina Ivana ter hčerki Milko in Sonjo. Na domačiji je ostal Ivan z ženo Miro, ki sedaj, ko mama ni več tako dobrega zdravja, pridno skrbi za njo. Leta 2008 je Terezija postala vdova, njeno veselje pa so vnuki, ki jih je kar šest. Veseli se tudi obiskov svojih dvanajstih pravnukov. Ob njenem praznovanju 90. rojstnega dne so jo obiskali vsi njeni. Zdravja in lepih dni z družino ji želimo tudi prostovoljci KORK Studenice. Anica Šumandl v zadnjem obdobju postavila pod vprašaj.»vse akcije, ki jih bomo poskušali izpeljati to leto, bodo na prostem. Prva od takih akcij je jesensko obarvana. Kostanji bodo počasi zreli, zato smo se odločili, da bomo 6. novembra na trgu v Slovenski Bistrici poskušali izpeljati akcijo Vroči kostanji, če bomo za to seveda dobili dovoljenje. Spremljamo navodila NIJZ in v skladu z njimi bomo poskušali delovati,«je načrte kluba v prihodnje zastavila Vesna Stitić. Tekst in foto: Ines Kresnik Društvo upokojencev Zgornja Polskava Prijetno druženje v lepem vremenu V soboto, 19. septembra, je Društvo upokojencev Zgornja Polskava organiziralo društveni izlet. Popeljali so se do Stične, kjer so si ogledali še edini delujoči cistercijanski samostan na Slovenskem. Vhod v Krško jamo V okviru samostana so obiskali Muzej krščanstva na Slovenskem, kjer je pokopan pater Simon Ašič. V neposredni bližini samostana so si ogledali spominsko sobo Kristine Gorišek Novaković, prve slovenske letalke. Obiskali so tudi Muljavo, rojstni kraj našega pisatelja Josipa Jurčiča. Jurčičeva domačija je etnografski muzej na prostem, ki prikazuje zgodbe o življenju kmečkega prebivalstva in njihovi povezanosti z naravo. Muzej je vsebinsko povezan z delom in življenjem pripovednika in pisatelja Josipa Jurčiča. Pot so nadaljevali po slikovitih prizoriščih snemanja priljubljene televizijske nadaljevanke Po poteh reke ljubezni. Prizorišča, ki jih lahko vidimo na malih ekranih, se v veliki meri nahajajo v prelepi dolenjski vasici Krki, kjer zelena lepotica, reka Krka, tudi izvira. V bližini se nahaja Krška jama, ki leži nad izvirom reke Krke. Skupna dolžina raziskanih rovov je 490 metrov. Za vhodom je prostorna dvorana, dolga 210 metrov in široka okoli 30 metrov. Dvorano zaključuje 30 metrov dolgo in do 20 m globoko sifonsko jezero. Ogledali so si še naravne toplice Klevevže blizu Šmarjeških toplic in pred slabim mesecem odprto fontano vina» Izvir cvička«v Šmarjeti. V lepem vremenu je bilo druženje prijetno. Upoštevali pa so tudi vsa varnostna priporočila za zajezitev širjenja koronavirusa. Tekst in foto: Katarina Zorko

12 1. oktober 2020 ŠPORT V NK Pragersko več kot 100 nogometašev Cilj je osvojitev naslova prvaka Članska ekipa Nogometnega kluba Pragersko v tej sezoni igra v 2. razredu MNZ Ptuj. Ker klubu zaradi epidemije novega koronavirusa ni uspelo sestaviti mladinskega moštva, se je morala letos iz ptujske Superlige preseliti v najnižji razred. Članska ekipa NK Pragersko in vijolični dan v nogometni šoli Pragersko Po štirih odigranih krogih so uvrščeni na tretje mesto.» Z uvodom v prvenstvo nikakor nismo zadovoljni, saj po naši presoji ne bi smeli izgubiti derbija v Makolah. Po dobrem začetku tekme smo nerazumljivo padli v igri, celotna ekipa, ki je še lani uspešno igrala v Superligi bi morala pokazati več,«začetek prvenstva kritično ocenjuje Niko Petrovič, predsednik NK Pragersko. Cilji kluba so namreč postavljeni najvišje, vse drugo razen naslov prvaka bo označeno kot neuspeh. Članom priključili mladince Pred sezono je prišlo do sprememb tako v igralskem kot v strokovnem kadru. Novi trener članskega moštva je Bojan Majal, za vodenje mladinske ekipe pa so imenovali Janka Simoniča. Prišlo je tudi sedem novih igralcev. Po razpadu mladinskega moštva so se v klubu odločili, da Simonič ostane v klubu in s svojimi bogatimi izkušnjami pomaga Majalu pri treniranju članske ekipe. Nogometaši Pragerskega so se pred leti vpisali v zgodovino, saj so zaporedoma preskočili kar dva razreda, kar je uspelo le redkim.» Izredno smo ponosni na to. Žal se nam je koncept podrl zaradi mladinske ekipe, nekateri fantje so zaradi strahu pred koronavirusom prenehali igrati nogomet. Dobra stvar pa je, da so ostali vsi članski igralci, katerim smo priključili nekaj fantov iz naše mladinske ekipe, ki zelo obetajo,«pravi Niko Petrovič. Trenira skoraj 50 otrok Za klub v vseh selekcijah igra več kot 100 nogometašev. Zelo dobro delajo z mlajšimi selekcijami, prav tako pa odlično sodelujejo z NK Spodnja Polskava.» Najmlajši nogometaši zelo številčno obiskujejo treninge. Kar nekaj nogometašev s Spodnje Polskave, katere predsednik je Igor Ritonja, pomaga pa mu Boštjan Koren, igra pri naših selekcijah U-9 IN U-11. Na Spodnjo Polskavo so odšli naši fantje in dekleta, ki igrajo za selekcijo U-13. Želimo si še naprej takšnega dobrega sodelovanja, saj le tako lahko rasteta oba kluba. V naši nogometni šoli trenira 45 otrok. Ekipo fantov in deklet vodita strokovno usposobljena trenerja Sašo Prijol in Rok Sagadin, oba sta tudi aktivna nogometaša. Svoje znanje odlično prenašata na mlade nogometaše, ki nizajo zelo dobre uspehe, tako doma kot tudi v tujini. Zdaj poteka vpis v nogometno šolo, tako, da bomo poleg selekcije U-9 imeli tudi selekcijo U-7. Načrtujemo, da bi vzgojili čim več nogometašev, da bi lahko oba kluba, NK Pragersko in NK Spodnja Polskava,»obstala«,«pojasnjuje predsednik pragerskih nogometašev. Prenova slačilnic in tribun Vodstvo kluba se zahvaljuje sponzorjema Locco Cafe, katere lastnik je Uroš Šinkovec in Talnim oblogam Sagadin (Božidar Sagadin), ki sta zagotovila žoge ter vadbene majice in drese, v katerih nastopajo v prvenstvu. Locco Cafe skrbi tudi za pogostitev nogometašev po tekmah v njihovem lokalu. In kakšni so nadaljnji načrti?»prenoviti bo treba slačilnice, v katerih so ometi v slabem stanju. Urediti moramo tudi tribune, ki so v zelo slabem stanju, lahko se celo zgodi, da jih bomo primorani zaradi varnosti gledalcev zapreti. Problem je tudi pri košnji trave, saj imamo dotrajano kosilnico. Nabaviti bi morali novo, za kar pa ob skromnem finančnem stanju nimamo denarja. Trudimo se tudi, da bi zaradi treningov osvetlili vsaj polovico igrišča. Dolgoročna želja kluba je, da bi našli sponzorja, ki bi lahko klubu vsaj malo pomagal pri normalni vadbi in ureditvi dotrajanih stvari,» napoveduje Niko Petrovič, predsednik NK Pragersko. (foto: NK Pragersko) Tomaž Ajd 9. dirka za SP v MXGP Tim v Mantovi četrti in do rdeče številke V Mantovi so imeli motokrosisti na sporedu deveto preizkušnjo za točke svetovnega prvenstva v letošnji sezoni. Najboljši motokrosisti, ki tekmujejo za točke svetovnega prvenstva, so po dvotedenskem premoru znova zagnali motorje. V Mantovi so imeli na programu prvo od skupaj treh dirk v tednu dni na tem prizorišču. Slovenijo sta z licencama AMZS zastopala Tim Gajser in Jan Pancar. Tim Gajser, branilec naslova svetovnega prvaka v razredu MXGP, je v preteklih dneh doma trdo in zavzeto treniral, kar nekaj časa pa je posvetil štartom, ki se mu na zadnjih treh dirkah v Faenzi niso posrečili. V kvalifikacijah je postavil najboljši čas in je prvi izbiral mesto na štartni rampi. Prvo vožnjo je začel nepričakovano slabo, saj se je zapletel v padec moštvenega kolega Mitchella Evansa in je na prvo merjenje časa pripeljal šele enaindvajseti. To je pomenilo v nadaljevanju divje lovljenje tekmecev pred njim in ciljno črto je ob koncu prevozil na 8. mestu. Druge vožnje se je Gajser nato lotil bistveno bolje. Štartal je tako kot zna in prvo merilno mesto prečkal tretji. Nato je nekaj časa potrpežljivo čakal na priložnost za prehitevanje in jo dočakal v sedmem krogu, ko se je prebil na prvo mesto, ki ga nato ni več izpustil iz rok.»prvo vožnjo nisem odpeljal po načrtih, saj sem slabo štartal, nato pa tudi nisem našel niti dobrega ritma. Zato sem v drugo vožnjo vložil ogromno truda in energije, s čimer sem navdušen nad rezultatom. Hvala ekipi in tudi navijačem, ki sem jih videl ob progi in so prišli iz Slovenije,«je povedal Gajser, ki je skupno dirko končal na 4. mestu, v skupnem seštevku točkovanja za naslov svetovnega prvaka pa je prevzel vodstvo in bo na naslednji preizkušnji, ki bo prav tako v Mantovi, vozil z rdečo številko. Pancar brez novih točk Jan Pancar v šibkejšem razredu MX2 se v kvalifikacijah ni izkazal, saj je dosegel šele 27. čas. V prvo vožnjo se je podal dokaj zadržano in nikakor ni uspel dvigniti tempa dirkanja na zahtevni progi, da bi se prebil med dvajseterico, ter je skozi cilj pripeljal na 25. mestu. Tudi druga vožnja ni šla po njegovih željah. Prvo merilno mesto je prevozil šele osemindvajseti, na koncu pa je zasedel 29. mesto ter tudi v drugo ostal brez novih točk v skupni razvrstitvi točkovanja za svetovno prvenstvo. Skupno na dirki je pristal na 32. mestu, kar ni prav lep obet za še dve dirki, ki bosta na tem prizorišču v naslednjem tednu. Deseta dirka sezone za točke svetovnega prvenstva v motokrosu v razredih MXGP in MX2 je bila znova v Mantovi, in sicer že v sredo 30. septembra 2020. REZULTATI MXGP Skupno na VN Lombardije: 1. Jeremy Seewer (Švi): 45, 2. Glen Coldenhof (Niz): 40, 3. Jorge Prado (Špa): 40, 4. Tim Gajser (Slo): 38,... Skupno v SP (9/18): 1. Tim Gajser (Slo): 316, 2. Antonio Cairoli (Ita): 311, 3. Jeremy Seewer (Švi): 300, 4. Jorge Prado (Špa): 277,... AMZS Kegljanje, 3. krog v slovenskih ligah Poraz ženske ekipe v zadnjih 15 minutah V soboto, 26. septembra, je ženska ekipa gostovala pri kegljavkah v Celju, kjer pa se jim je zmaga izmuznila v zadnjih 15. lučajih in izgubile so za 28 kegljev, 5:3, z rezultatom 3129 kegljev (Maja Plavčak 549 kegljev, Petra Pečovnik 545 kegljev, Maja Raner 466 kegljev, Barbara Jurančič 540 kegljev, Špela Kunčič 515 kegljev in Ksenija Detiček 514 kegljev). Moška ekipa je gostovala na kegljišču v Radencih, kjer je bila njihov nasprotnik Lendava, ki je izkoristila domači teren in moška ekipa je izgubila 6:2,z rezultatom 3030 (Sašo Papotnik 478 kegljev, Primož Topolšek 513, Ivan Štefanič 488, Tadej Topolšek 531, Zmago Tkavc 485 kegljev in Marko Topolšek 536 kegljev). Naslednjo soboto, 3. oktobra 2020, ponovno obe ekipi gostujeta, in sicer v dvorani Tabor v Mariboru, kjer ženska ekipa igra proti KK Miklavž ob 17.uri večni derbi, moška ekipa pa ob 19. uri s KK DeVesta. Vesna Pečovnik Moška ekipa KK Impol, stojijo z leve: Tadej Topolšek, Zmago Tkavc, Danijel Papotnik, ki je tudi vodja ekipe, Ivan Štefanič. Čepijo z leve Marko Topolšek, Sašo Papotnik in Primož Topolšek.

ŠPORT 1. oktober 2020 13 Nogomet, 3. SNL vzhod, 6. krog Kety Emmi Bistrica v Šmarju s petico do šeste zaporedne zmage Šmarje pri Jelšah Kety Emmi Bistrica 0:5 (0:2) Šmarje pri Jelšah, Športni park Šmarje pri Jelšah, gledalcev 60. Sodniki: Lackovič, Ogrin, Marin. Strelci: 0:1 Šlak (28.), 0:2 Kovačič (34.), 0:3 Bračko (70.), 0:4 Rozman (80.), 0:5 Pušnik (83.). Kety Emmi Bistrica: Dabanovič, Pušnik, Rozman, Ljubec, Al. Korošec, Ribič, Bračko, Polegek, Martinčič, Šlak, Kovačič. Trener: Simon Dvoršak Bistriški nogometaši so gostovanje v Šmarju pri Jelšah opravili s čisto petico. Jaka Dabanovič je zaklenil svoja vrata, med strelce pa se je vpisalo kar pet nogometašev Kety Emmija. Bistričani so v srečanje vstopili kot favoriti, vendar so, za razliko od prejšnjih sezon, tako tudi zaigrali, trdno odločeni, da se domov vrnejo s polnim izkupičkom. Povedli so v 28. minuti, ko je po levi strani lepo prodrl Jaša Martinčič in poslal predložek v kazenski prostor na drugo vratnico, ki ga je izkoristil Sebastjan Šlak in z nogo zadel za vodstvo z 0:1. Le šest minut kasneje so bistriški nogometaši uprizorili fantastično akcijo po desni strani, kjer so kombinirali Nejc Bračko, Aljaž Polegek in Marcel Pušnik. Slednji je podal na drugo vratnico, kjer je Šlak Lestvica z glavo poslal povratno žogo v sredino, Žan Kovačič pa jo silovito zabil v mrežo. Klasična šolska akcija, vredna aplavza s tribun. V drugem polčasu smo videli umirjen nogomet, brez pravih priložnosti, nato pa so znova nastopile minute, kjer Kety Emmi Bistrica stopnjuje tempo svoje igre. V pičlih 13 minutah so varovanci Simona Dvoršaka zadeli kar trikrat in dokončno prekinili dileme okoli zmagovalca srečanja, če so sploh bile. Najprej je Bračko v 70. minuti prejel žogo z leve strani, T Z N P D:P +/- T 1. Kety Emmi Bistrica 6 6 0 0 20:4 +16 18 2. Rogaška 6 5 0 1 12:3 +9 15 3. Zreče 6 4 1 1 9:8 +1 13 4. Cirkulane 6 4 0 2 11:4 +7 12 5. Dravinja 6 3 1 2 11:11 0 10 6. Koroška Dravograd 6 3 0 3 10:8 +2 9 7. Podvinci 6 2 1 3 13:10 +3 7 8. NK Korotan Prevalje 6 2 0 4 8:9-1 6 9. Šampion 6 2 0 4 9:14-5 6 10. Videm pri Ptuju 6 1 1 4 9:16-7 4 11. Dobrovce 6 1 0 5 8:20-12 3 12. Šmarje pri Jelšah 6 1 0 5 8:21-13 3 preigral domačega igralca ter z 18 metrov fantastično zadel spodnji desni kot domačih vrat. Deset minut pred koncem se je med strelce vpisal tudi Rok Rozman, ki je z glavo zabil po strelu s kota. Peti zadetek za Kety Emmi je zabil Nejc Pušnik, ki je v igro vstopil le nekaj sekund pred tem! Po podaji s prostega strela je s čudovitim volejem zaključil bistriško gostovanje v Šmarju pri Jelšah in postavil končni izid srečanja. Z novo zmago so Bistričani z 18 točkami trdno na prvem mestu prvenstvene tabele. Včeraj popoldan so odigrali pokalno srečanje MNZ Ptuj, kjer so se pomerili z ekipo iz Markovc, v 7. krogu pa doma gostijo ekipo Dravinje. Derbi ekip iz sosednjih občin bo na sporedu v soboto, 3. oktobra, s pričetkom ob 15:30 uri v športnem parku v Slovenski Bistrici. 2. SML 4. krog: Šmartno 1928 Kety Emmi Bistrica 2:3 (1:2), strelci za Kety Emmi Bistrica: Tibor Roj (14.), Vito Draganić (18.), Rožle Slaček (84.) 2. SKL 4. krog: Šmartno 1928 Kety Emmi Bistrica 3:0 (0:0), U - 15 9. krog: Aluminij Kety Emmi Bistrica 1:0 (0:0). Damijan DRAME Nogometni Minimasters Slovenija 2020-21 U11 Dve zmagi in neodločeno v prvem krogu za Kety Emmi U11 V Kranju je potekal 1. krog nogometne lige, v kateri sodeluje večina najboljših slovenskih nogometnih šol. Bistriška ekipa, ki brani lanski naslov prvaka, tudi tokrat ni razočarala in se domov vrača s sedmimi osvojenimi točkami. Rezlutati: NK Kety Emmi Bistrica - NK Maribor 4:2, NK Kety Emmi Bistrica - NK Aluminij 2:2, NK Kety Emmi Bistrica - NŠ Jarenina-Pesnica 4:1. NK Nogomet, MNZ Ptuj, 4. krog Makole slavile v Oplotnici Oplotnica - Makole Bar Miha 1:5 (0:1) Oplotnica, stadion v Oplotnici, gledalcev 40, sodniki: Herga, Bezjak, Teran. Strelci: 0:1 Peterkovič (37.), 0:2 Peterkovič (53./11-m), 1:2 Šraml (56.), 1:3 Smogavec (62.), 1:4 Jernejšek (79.), 1:5 Korez (85.). Nogometaši Makol so v 4. krogu 2. razreda MNZ Ptuj gostovali v Oplotnici ter na koncu slavili z 1:5. Haložani so bili boljši nasprotnik skozi vse srečanje, medtem ko so se gostitelji osredotočili na hitre protinapade. Rezultati, sobota: 60 m ovire U14: Matic Modrijančič si je pritekel 3. mesto v finalu (10.15) in dosegel nov osebni rekord, Urška Gorjup je osvojila 6.mesto v B finalu (11.63) in dosegla nov osebni rekord. 60 m U12: Blaž Hren je osvojil 6.mesto v A finalu (8.81) in nov osebni rekord, Lia Šket 30. mesto (9.69) in nov osebni rekord, Eva Mastnak 47. mesto (10.16) in nov osebni rekord, Taja Lešnik 54. mesto (10.38) in nov osebni rekord, Ana Bednar 60. mesto (10.87) in nov osebni rekord, Mija Živko 65. mesto (11.29) in nov osebni rekord. Daljina U12 : Ula Grm 10. mesto (3.99) in nov osebni rekord, Gala Aurednik 28. mesto (3.38). Daljina U14: Urška Gorjup 14. mesto (4.34), Zala Krošel 31. mesto (4.01), Katarina Fermolšek 33. mesto (3.97). 200m U14: Linda Novak 52. mesto (30.89) in nov osebni rekord. Vortex U14 : Linda Novak 4. mesto (41.79) in nov osebni rekord. Rezultati, nedelja: 200 m U12: Blaž Hren 3. mesto (28.80) in nov osebni rekord, Ula Grm 7. mesto (31.20) in nov osebni rekord, Ruby Pečnik 18. mesto (31.40) in nov osebni rekord. Makolski nogometaši so povedli v 37. minuti, ko je po podaji Davida Rojsa z glavo streljal Tomaž Peterkovič in zadel levi spodnji kot. Po zadetku so si gostje priigrali še nekaj priložnosti, vendar je izid do konca prvega polčasa ostal nespremenjen. Že v drugi minuti nadaljevanja so nogometaši Makol imeli priložnost za zvišanje vodstva, ko je sodnik Herga po prekršku nad Peterkovičem upravičeno pokazal na belo točko. Kazenski strel je izvajal Jen Jernejšek, a je njegovo namero prebral vratar Oplotnice Matic Jarni ter strel ubranil. Do drugega zadetka so gostje vendarle prišli v 53. minuti, ko je iz novega kazenskega strela zadel Peterkovič in dosegel svoj drugi zadetek na srečanju. Le tri minute kasneje so se veselili tudi Oplotničani. S kakšnih 25 metrov se je za strel odločil Anej Šraml in žogo neubranljivo poslal v levi zgornji kot tik pod prečko. Fantastična poteza oplotniškega strelca je znova spodbudila goste iz Makol, ki so odločitev o zmagovalcu dokončno prelomili v 62. minuti, ko se je v gneči najbolje znašel Gašper Smogavec ter zadel za 1:3. Jernejšek se je za zgrešeno enajstmetrovko oddolžil v 79. minuti, ko je z natančno odmerjenim strelom z roba kazenskega prostora zadel za 1:4. Končni izid je v 85. minuti postavil Borut Korez, ki je v mrežo pospravil odbitek po strelu Davida Rojsa. Makole Bar Miha in Zgornja Polskava po novih zmagah nadaljujeta mrtvi tek in si z desetimi točkami delijo vrh lestvice, vendar pri tem ne gre pozabiti na Pragersko in Leskovec, ki za vodilnima zaostajata le točko. Makolčani so včeraj odigrali pokalno srečanje z lokalnim rivalom iz ptujske Superlige, ekipo Boča. V prihodnjem krogu bo v Makolah nov veliki derbi kroga, saj v goste prihaja ekipa Zgornje Polskave. Ostali rezultati okoliških klubov: Superliga, 6. krog: NK Apače NK Boč Poljčane, 2. razred, 4. krog: Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik NK Pragersko 1:6 (0:4), NK Zgornja Polskava Mladinec Lovrenc 3:0 (1:0), Damijan DRAME Prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U12 in U14 Matic Modrijančič in Blaž Hren osvojila bronasti medalji Minuli konec tedna je v Mariboru potekalo atletsko prvenstvo Slovenije za pionirke in pionirje U12 in U14. Udeležili so se ga tudi mladi bistriški atleti ter dosegli obilo osebnih rekordov in odličnih rezultatov. 60m U14: Žiga Jurše 5. mesto v A finalu (8.05) in nov osebni rekord, Urška Gorjup 30. mesto (9.10) in nov osebni rekord in Julija Vrbek 60. mesto (9.66). Daljina U14: Matic Modrijančič 5. mesto (5.07) Daljina U12: Jurij Mikulič 10. mesto (4.00) in nov osebni rekord. Vortex U12: Maša Kunčič 10. mesto (19.51), Maša Laubič 11. mesto (17.95) in nov osebni rekord. ADSB Blaž Hren na 3. mestu Matic Modrijančič

14 1. oktober 2020 SPOROČILA / POLICIJSKA KRONIKA NAPOVEDNIK DOGODKOV * SOBOTA, 3. OKTOBER: NOGOMET, 3. SNL, 7. KROG, KETY EMMI BISTRICA - DRAVINJA Kje: športni park Slovenska Bistrica Kdaj: ob 15.30 uri Organizator: NK Kety Emmi Bistrica CENTER ZA STAREJŠE METULJ TEDENSKI PROGRAM Četrtek, 1. oktober ob 8.30 kegljanje (v prostorih Zavoda za šport) ob 8.30 kartanje (tarok, šnops in bridž) ob 9.00 igranje namiznega tenisa ob 10.30 pevske vaje Petek, 2. oktober ob 8.00 terapevtska telovadba za starejše ob 9.00 telovadba z elementi joge in pilatesa ob 10.30 telovadba z elementi joge in pilatesa Ponedeljek, 5. oktober ob 8.00 terapevtska telovadba za starejše ob 9.00 telovadba z elementi joge in pilatesa ob 10.30 telovadba z elementi joge in pilatesa Torek, 6. oktober ob 9.00 ročna dela ob 9.00 kartanje (tarok, šnops in bridž) ob 10.30 družabno petje Sreda, 7. oktober ob 9.00 plesne vaje»zaplešite z nami«četrtek, 8. oktober ob 8.30 kegljanje (v prostorih Zavoda za šport) ob 8.30 kartanje (tarok, šnops in bridž) ob 9.00 igranje namiznega tenisa ob 10.30 pevske vaje Vse uporabnike naprošamo, da ob obisku prostorov Centra za starejše Metulj upoštevajo predpisane ukrepe in navodila zaposlenih. PRODAMO ODDAMO Agenti nepremičnine in okoljski program hiše, stanovanja, posesti, poslovni prostori 040 818 849 Brezplačni ogledi svetovanje. e-mail: emil.pintaric@agenti-nep.si / www.agenti-nep.si Izvajam vsa zemeljska dela z mini bagrom, manjši izkopi, polaganje odtokov, tlakovcev, plošč, prevozi oseb, posoja raznih strojev (vibro plošč, žabe, vibro igla, stroj za rezanje tlakovcev, ), posoja kombija, za prevoz oseb. Rezanjebetona, armiranega betona in asfalta. Prevoz manjših količin razsutega tovora (kiper), do 2,5 ton. Izdelava raznih konstrukcij, nadstreškov, jeklenih ali lesenih. Za zabave vam ozvočim prireditev z vso opremo in poskrbim za glasbo. Informacije: Branko 041 488 012 Sandi Sever je ulovil 92 kg težkega in 242 cm dolgega brkatega soma Rekordni ulov v Radehovi Član lenarške riibške družine Pesnica Sandi Sever je 23. septembra zjutraj iz globin jezera Radehova pri Lenartu v Slovenskih goricah potegnil rekordnega soma. Tehtnica je namreč pokazala 92 kg, brkati velikan pa je meril kar 242 cm in je novi rekorder Radehove. Po ocenah lenarških ribičev iz RD Pesnica bi lahko bil celo med največjimi doslej ulovljenimi somi v Sloveniji. Sandi je kljub dolgoletni ribiški karieri doslej iz vode potegnil nekaj 25 in 30 kilogramskih brkačev, a radehovški»brkač«je ribiška trofeja za zgodovinsko kroniko. Njegovi ribiški prijatelji so mu brez zavisti in iz srca čestitali. Takšnega velikana iz Radehove od lenarških ribičev bojda ni potegnil še nihče, malo manjše pa že, a od tistih trofejnih ulovov je v RD Pesnica minilo precej let. Zdaj je, kar je, Sandijev»brkač«je novi rekorder Radehove, ki po prepričanju dolgoletnih lenarških ribičev v svojih globinah skriva še večje»brkate mrcine«. M.T. (Foto: Marjan Toš) Ribnik Pragersko Som kapitalec Branko Justinek iz Slovenske Bistrice je strasten ribič in tako kot lani mu je tudi letos na ribniku Pragersko uspelo uloviti kar 84 kg težkega in 2,44 visokega soma. Borba je trajala kar eno uro in Branku je s pomočjo prijateljev Janija in Mitje uspelo iz vode izvleči kapitalnega soma. (ur) Franci Motaln GSM: 041 615 961 - servisno vzdrževanje - potrošni material - VREČKE, KOBOSAN - PRODAJA APARATOV GLOBINSKI ČISTILNI APARATI Brezplačna dostava Njihove izdelke lahko kupite na kmetiji Vidnar v Novakah ali na TRŽNICI v Slovenski Bistrici VSAKO SOBOTO OD 8. DO 11. URE! Napovednik 1. 10.2020 1. Lokalne novice - Okrogla miza ob tednu mobilnosti - Koncert ob 40.obletnici Okteta Planika - Tiskovna konferenca Lions kluba Slovenska Bistrica - Predavanje naturopatinje Erike Brajnik KJV 2. Policijski dosje Ponovitev: Sobota, 3. 10.2020 ob 20. uri, Bistriški TV tednik Nedelja, 4. 10.2020 ob 11. uri, Bistriški TV tednik POLICIJSKA KRONIKA Kaznivo dejanje nevarne vožnje Pri opravljanju del in nalog od 21. do 28. septembra 2020 smo policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica obravnavali naslednje dogodke in pojave: KAZNIVA DEJANJA: Obravnavali smo dve kaznivi dejanji poškodovanja tuje stvari, kaznivo dejanje poskusa velike tatvine in štiri kazniva dejanja tatvine. 21. 9., Slovenska Bistrica Obveščeni smo bili o kaznivem dejanju tatvine, kjer je neznani storilec oškodoval lastnika za 50 evrov. 24. 9., Slovenska Bistrica Obveščeni smo bili o kaznivem dejanju nevarne vožnje, kjer bomo podali kazensko ovadbo zoper znanega storilca. 25. 9., Spodnja Polskava Obveščeni smo bili o kaznivem dejanju tatvine, kjer je neznani storilec oškodoval podjetje za 500 evrov. 26. 9., Zgornja Polskava Obveščeni smo bili o kaznivem dejanju poškodovanja tuje stvari, kjer je neznani storilec oškodoval lastnika za 1000 evrov. 26. 9., Pragersko Obveščeni smo bili o kaznivem dejanju goljufije. PROMETNA VARNOST: Obveščeni smo bili o 15 prometnih nesrečah, od tega smo obravnavali sedem prometnih nesreč kot prekršek, v osmih primerih smo odstopili od ogleda kraja prometne nesreče in udeležencu izdali pisno obvestilo ali dogodek zaključili z uradnim zaznamkom. Zaradi povzročitve prometne nesreče smo povzročiteljem izdali plačilni nalog, zoper enega povzročitelja bo uveden hitri postopek. Zaradi kršitev cestno prometnih predpisov smo podali 1 obdolžilni predlog na Okrajno sodišče v Mariboru, izdanih je bilo 73 plačilnih nalogov. JAVNI RED IN MIR: Zaradi kršitev javnega reda in miru smo opravili 13 intervencij in sicer 5 intervencij v zasebnem prostoru in 7 intervencij na javnem kraju. V dveh primerih smo intervencijo zaključili z izdajo plačilnega naloga, v ostalih primerih smo intervencijo zaključili z uradnim zaznamkom, saj niso bili ugotovljeni elementi prekrška. Prijeten, uspešen in varen prihodnji teden vam želimo policisti PP Slovenska Bistrica. Simon Jarc, višji policist I

VICI / SPOROČILA 1. oktober 2020 15 MALO ZA ŠALO IN MALO ZARES Gostilne in korona»čuj Joža, si slišal, da morava zdaj oditi iz gostilne ob 22.30 uri.ne, ne Franc, če si naročiva pred 22.30, uro lahko tam ostaneva še 30 oziroma 60 minut.joža, ne, to velja samo, če bova imela pozno večerjo.«tako pač je Ostareli mož reče svoji ostareli ženi: Kdor je pošten, sladko spi! Žena jezno doda: Kdor pa ni, pa sladko živi! Štejem Mož in žena, poročena že vrsto let, sedita na kavču. Nenadoma mož vpraša:»kolikokrat si me doslej prevarala?«tišina. Mož slabe volje malo glasneje:»no, povej mi, kolikokrat si me prevarala?«žena:»kaj se dereš, ko štejem!«panoramin HOROSKOP TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.) Dobre novice iz tujine, potovanje ter obiski bodo močno spremenili vaš način življenja. Ne boste popolnoma iskreni, saj boste prikrili svojo nejevoljo in lenobo. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11.) Zvesti boste in čakali na uresničitev obljub in sprememb na bolje, ki so vam bile dane. Čakanje vas bo počasi utrudilo in težko boste ohranili zbranost v pozitivni smeri. STRELEC (23. 11. - 21. 12.) VODNAR (21. 1. - 18. 2.) Iskali boste pomoč pri starejši ženski in naleteli na presenečenje. Namesto, da bi ona pomagala vam, se bo zgodilo ravno obratno in ne boste preveč zadovoljni. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Izolacija in osama v preteklosti sta vas pripravili do tega, da delate kompromise v odnosih in se s tem vse bolj odmikate od tega, kar bi si zares želeli. Preverite vse možnosti. OVEN (21. 3. - 20. 4.) Janezek in kosilo Pri Janezku v šoli je učiteljica svoje učence vsak dan spraševala, kaj so imeli za kosilo. Vsi Janezkovi sošolci so vsak dan povedali drugo jed od zrezkov na takšen in drugačen način, rižote, lazanje Pri Janezku pa je bil vedno na jedilniku segedin. Pa se Janezek nekega dne potoži mami: vsi jedo zrezke, lazanje in ne vem kaj še vse, samo mi vedno segedin! In mama mu svetuje: Pa še ti reci, da smo jedli zrezke. In res, naslednji dan Janezek ves ponosno naznani, da so tudi pri njih jedli zrezke. O, kaj res, koliko si jih pa pojedel? vpraša učiteljica. Dve zajemalki in pol! DVOJČKA (22. 5. - 22. 6.) Privoščili si boste vse, kar ste pogrešali zadnje dni in tedne. Stik z naravo in brezdelno druženje vam bo zelo pogodu. Lahko, da boste preveč veselja našli v hrani. RAK (22. 6. - 22. 7.) Zadali ste si prevelike cilje, ki vam sedaj belijo glavo in vam jemljejo moč. Ne boste mogli sami dokončati, kar ste začeli, ne glede na to, kako močno si želite rešitve. LEV (23. 7. - 23. 8.) ALI STE VEDELI? Druge najstarejše orgle v Sloveniji * Da v kraj Stara Gora v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer živi le 86 ljudi, prihaja veliko turistov iz Slovenije in sosednje Avstrije. V neposredni bližini tamkajšnje podružnične cerkve svetega Duha, ki je bila zgrajena 1697 leta in so v njem druge najstarejše orgle v Sloveniji, stoji od leta 1996 kopija mlina na veter iz sosednjega kraja Kokolajnščaka. Ob objektu nekdanje osnovne šole, ki je bil zgrajen leta 1904, je tudi 33 metrov globok vodnjak, ki je bil zgrajen leta 1907 in leta 2015 s pomočjo sredstev tovarne Helios iz Domžal tudi obnovljen. Skozi Staro Goro so speljane tudi turistična učna pot Breza, kolesarska pot Slovenske Gorice I in vinsko- -turistična cesta. Vozniška dovoljenja po 80. letu starosti * Da zakon o vozniških dovoljenjih določa, da se od dopolnjenega 80. leta starosti veljavnost vozniškega dovoljenja podaljša, ko voznik predloži zdravniško spričevalo iz katerega je razvidna telesna in duševna sposobnost za vožnjo vozila določene kategorije. Ob tem se vozniško dovoljenje B kategorije podaljša za 5 let, lahko pa tudi za krajši čas glede na duševno in telesno zmožnost voznika. Po podatkih ministrstva za infrastrukturo je bilo na zadnji dan lanskega leta v Sloveniji 17.488 takšnih voznikov. Najstarejši še živeči slovenski olimpijec je Marko Račič * Da bo na Jakopičevem sprehajališču ljubljanskega parka Tivoli do 15. decembra odprta razstava Atletske zveze Slovenije ob 100. obletnici delovanja. Naključje je hotelo, da slovenska atletika ta pomemben okrogli stoletni jubilej praznuje prav v letu, ko je že stoto svečko upihnil morda celo njen najbolj legendarni član Marko Račič. Gre za najstarejšega še živečega slovenskega olimpijca, ki je daljnega leta 1948 na olimpijskih igrah v Londonu nastopil v teku na 400 metrov. Vožnja z očali * Da ima 241.837 slovenskih voznikov kategorije B določene omejitve. Najpogostejša omejitev je vozi z očali, ki jo ima 46 odstotkov voznikov z omejitvami, sledi omejitev vozi z očali ali kontaktnimi lečami, ki jo ima 41 odstotkov voznikov. Skupaj ima torej težave z vidom 87 odstotkov vseh voznikov, ki imajo zdravstvene omejitve, le 13 odstotkov ima drugo omejitev, na primer slušni aparat, protezo za ude in kaj podobnega. Cerkev zgrajena leta 1710 * Da je v Negovi v Slovenskih goricah, ki je poznana predvsem po Ivanu Krambergerju, ki je bil v volilni kampanji 17. junija 1992 v Jurovskem dolu ustreljen, tamkajšnja cerkev posvečena Marijinem rojstvu, zgrajena v sedanji obliki že leta 1710. Župnija je v soupravljanju sosednje župnije Benedikt. Cerkev je lepo vzdrževana. F r a n c i K l e m e n č i č PRAVNI NASVETI Nihali boste med vročekrvnimi prepiri, skrivanjem glave v pesek ter med tem, da se začnete obnašati bolj sproščeno, manj odgovorno in ne le po pričakovanjih okolja. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) Iskali boste nove poti na stari način, kar se ne bo najbolje izšlo. Novosti pridejo z razmislekom in pogovori, česar pa se vi izogibate, saj si ne želite razkriti se javnosti. Preveč ponosni ste, da bi prosili za pomoč, boste pa nadvse veseli, ko se bodo prijatelji sami spomnili na vas in vam ponudili nekaj, kar vam bo v tem obdobju pomenilo veliko. BIK (21. 4. - 21. 5.) Hrepenenje se bo izpolnilo, kar pa vas ne bo navdušilo. Z glavo boste namreč že vnaprej v prihodnjih dogodkih in se ne boste zmogli sprostiti, da bi doživljali sedanjost. Na glavo si boste nakopali številne spremembe drugih ljudi, ki pa vas bodo bolj vznemirjale kot veselile. Vsi bodo želeli nasvet ali potrditev od vas, kar vas bo utrudilo. DEVICA (24. 7. - 22. 9.) Ne glede na to, da si želite odmika od ljudi, vam to ne bo šlo najbolje. Prestavljali se boste iz družbe v družbo, iz sestanka na sestanek in ob tem povsem pregoreli. Bolniška odsotnost Po preteku bolniškega staleža z Odločbo nam delavec ni sporočil nadaljnje odsotnosti zaradi podaljšanja bolniškega staleža, ki mu je bil naknadno odobren. Ali je to razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi? Obveščanje delodajalca o vsakršnih okoliščinah, ki lahko vplivajo na izvrševanje dela in samo delovno razmerje med delavcem in delodajalcem spada med osnovne dolžnosti vsakega zaposlenega. Posledično in z namenom nemotenega zagotavljanja delovnega procesa in preprečevanja škode delodajalcu mora delavec svojo odsotnost javiti nemudoma oz. v primeru objektivnih razlogov nezmožnosti nemudoma, ko je to mogoče. V nasprotnem primeru predstavlja njegovo ravnanje kršitev pogodbene obveznosti, zaradi katere se mu lahko izreče disciplinska sankcija (v kolikor je ta vnaprej določena), opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ali pa se mu v primeru neprekinjene 5-dnevne odsotnosti od dela brez predhodnega obvestila in opravičila, pogodba o zaposlitvi odpove izredno. Takšne delavčeve dolžnosti predhodnega obvestila tudi ne nadomesti naknadno izdano Potrdilo/Odločba o podaljšanju začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni. Ob tem je potrebno vzeti v obzir, da lahko osebni zdravnik potrdilo za začasno delovno nezmožnost zaradi bolezni izda največ za tri dni nazaj. Jaka SVATINA LORENCI Odvetnik v odvetniški pisarni BERKOVIČ/LORENCI TEDNIK PANORAMA izhaja ob četrtkih, neodvisni časopis za občane občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane in Makole. Prva številka izšla 8. decembra 1990. Maloprodajna cena: 1,90 EUR, v ceno je vštet 5 % DDV. Časopis je vpisan pod zaporedno številko 269 v razvidu medijev Ministrstva RS za kulturo in 880 v evidenci javnih glasil. Izdajatelj: PANORAMA SB d.o.o., Partizanska ulica 24, 2310 Slovenska Bistrica, tel.: 02/805 00 74, e-mail: urednistvo@tednikpanorama.si, davčna številka izdajatelja: 28614682; poslovna sekretarka Sonja Sedenik. Naročnina se poravnava mesečno ali po dogovoru na transakcijski račun PANORAMA SB, d.o.o.: SI56 0443 0000 3566 998, Nova KBM, podružnica Slovenska Bistrica. Odpoved naročnine upoštevamo ob koncu obračunskega obdobja, s pisno odpovedjo. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne honoriramo. Odgovorna urednica: Jelka Sinič, uredniški odbor: Tomaž Ajd, Niko Turk, Zdenka Detiček Opič, Marjan Mally, grafično oblikovanje: Jurij Moličnik (041 688 476), marketing 02/805 00 74, marketing@tednikpanorama.si, križanke: Peter Skrbiš. Tisk: Evrografis d.o.o., Maribor.

16 1. oktober 2020 MALI OGLASI / SPOROČILA MALI OGLASI - TEL.: 02 80 50 074 Naročila malih oglasov za objavo v Panorami za naslednjo številko sprejemamo do TORKA do 9. ure na telefonski številki (02) 80 50 074 oziroma v uredništvu (Partizanska ulica 24, Slovenska Bistrica), naročniki jih lahko oddajo tudi prek spleta (). Za naročnike so objave malih oglasov brezplačne (pogoj: poravnana naročnina). Prodam, kupim: Prodam kvalitetno domače vino zvrst. Cena 1,5 evrov /liter. Tel.: 041 522 487. (2) Prodam suha metrska hrastova drva. Cena 45 evrov / m3. Tel.: 041 522 487. (2) Prodam cisterni za vino 300 in 400 litrski ter mlin za grozdje s pecljalnikom. Cena po dogovoru. Tel.: 040 500 235. (2) Prodam 4 zimske gume na platiščih, 195x65x15, platišča 4x108, rabljene eno sezono, letnik 2018. Tel.: 041 688 476. (1) Naprodaj so kvalitetni ekološki pridelki, krompir, paradižnik, korenje in rdeča pesa. Tel. : 031 572 795. (1) Zelo ugodno prodam mizarsko kombinirko, pet operacij z odsesalno napravo. Naprava je kot nova. Tel.: 031 489 404. (2) Prodam suha bukova ter mešana drva, dolžine 33. Tel.: 031 489 404. (2) Prodamo bukova in mešana drva, možnost prevoza in razreza. Tel.: 031 520 300. (0) Prodam bukova in mešana drva. Dostava na dom, možna tudi razrez in spravilo. Informacije: 040 736 184. (0) Prodam razrezana bukova drva na 25, 33 ali 50 cm. Možnost dostave. Tel.: 051 322 240. (0) Prodam večjo količino grozdja na brajdah. Tel.: 031 558 871. (1) Prodam grozdje z brajd, jurko in kvinton. Tel.: 051 635 165. (1) Prodam siloskombanj Lifam. Tel.: 031 489 404. (1) Prodam Pony express, na novo registriran, lepo ohranjen, cena 550 evrov. Tel.: 041 411 952. (1) Prodam mobilnih kokošnjak. Cena po dogovoru. Tel.: 041 482 960. (5) Prodam avto JEEP GRAND CHEROKEE, letnik 2000, motor 3.1, registriran in ohranjen. Cena po dogovoru. Tel.: 041 482 960. (5) Prodam 4 zimske gume Kumho, 195x65x15, rabljene 1 sezono. Tel.: 040 555 048 (2) Prodamo grozdje laški rizling, rumeni muškat, modra frankinja. Možnost nakupa mošta. Tel.: 041 539 573. (2) Prodam suha bukova drva dolžine 33 cm in suha mešana drva dolžine 33 cm. Tel.: 031 489 404. (1) Prodam 200-litrsko škropilnico ZUPAN, odlično ohranjeno. Tel.: 031 509 309. (1) Prodam bukova in mešana drva. Izvajamo tudi posek in spravilo lesa. Tel.: 040 958 477. (0) Prodam bukova in mešana cepana drva, bukova: 60 /m, mešana: 45 /m. Ugodna prodaja jabolk, zaboj 15 kg / 6 evrov. Sadjarstvo Anton Soršak, Vrhloga 50. Tel.: 041 606 256. (0) Količinski popust. Prodam tudi hlode, možna dostava. Tel.: 040 243 648. (0) Nepremičnine: V tej sezoni oddamo apartma na VIRU pri Zadru. Več informacij na tel. št. 031-307- 586. (0) V centru Slovenske Bistrice prodam manjšo garsonjero. Več informacij na Nepremičnine Zoro d.o.o.. Tel.: 02 818 30 53. (1) V Hrastovcu pod Bočem prodam zidanico s 1040 m2 zemljišča (vinograd, sadovnjak, vrt), skupaj z vso opremo. Tel.: 070 833 021. (0) V najem oddam 8 hektarjev kmetijskega zemljišča: njive GERK (3409506 1.3 ha, 1932173, 2.12 ha, 6002173 1.69 ha, 1932171 0.60 ha, skupaj: 5.71 ha) tranik GERK: (1948467, 2.31 ha). Zemljišče se nahaja v vasi Kočno ob Ložnici pri avtobusni postaji, ob glavni cesti. Najemna pogodba se sklepa za dobo 7 let (1.1.2021 do 31.12.2027) najboljšim ponudnikom. Ogled do 1.12.2020. Tel.: 031 728 666 (Vlado). (3) Delo: Iščemo obrazovalca dreves, višine cca. 10 metrov. Tel.: 041 798 586. (1) Iščemo delavca za gradnjo komunikacijskih objektov (gradbeno-strojno-elektro delo). Stimulativno nagrajevanje. Janez Javšovec s.p., Cigonca 73, 2310 Slovenska Bistrica. (13) Gozdarstvo Tomaž AČKO s. p. Cigonca 49, 2310 Slovenska Bistrica NUDIMO VAM: posek in spravilo lesa iz gozda, prevoze, drva Tel.: 040 958 477 Z vami na poti do zdravja www.spletnalekarna.net Ljubljanska cesta 35, Slovenska Bistrica odškodnine priprava pravnih listin pomoč posameznikom svetovanje podjetjem www.czpp.si 080 34 70 Nesnice, mlade jarkice, rjave HITEX, v začetku nesnosti, opravljena vsa potrebna cepljenja. Prodaja vsak dan od 8.30 do 17. ure. Kmetija Soršak Jožica, Podlože 1, Ptujska gora. Tel.: 041 694 124. (0) PRAŠIČE za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 27 do 140 kg, prodam. Kočno pri Polskavi. Tel. 02/803-66-68. (0) Živali: Prodam mlado bursko kozo, staro 8 mesecev. Tel.: 070 724-767. (2) Prodam štiri mesece starega ovna za zakol ali nadaljnjo rejo in dve mladi kozi. Tel.: 041 604 155. (2) Prodam polovico prašiča. Tel.: 041 604 155. (2) Prodam jagneta ta zakol. Tel.: 041 960 876. (2) Prodamo jarkice - mlade kokoši nesnice. Trenutno so na voljo rjave v začetku nesnosti. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane. Tel: 031 751 675. (0) ODKUPUJEMO KOSTANJEVE DROGO- VE (za elektrogospodarstvo), dolžine 9 11 m (tudi obeljene). Tel.: 041 86 55 96; SES d. o. o., Maribor. (1) CVETLIČARNA ROŽICA Žolgarjeva ulica 8, Slovenska Bistrica T: 059 979 755, M: 041/951 846 * Aranžiranje * Darila * Šopki * Izdelava vencev in aranžmajev * Poroke * Prodaja cipres in drevnin * Svetovanje in zasaditev okolice 02 80 50 710 041 710 461 SPOMIN, ZAHVALA Spomine in zahvale za objavo v Panorami sprejemamo najpozneje do TORKA do 9. ure v uredništvu tednika Panorama. Cene so odvisne od velikosti, naročniki imajo 20 % popusta. Fotografije vračamo po objavi. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št.: (02) 80 50 074. POGREBNO PODJETJE 24 UR 041/353 160, 041/722 655 OSMRTNICE - na spletni strani www.panek.si Obiščite nas v poslovalnici na Ljubljanski cesti 12, zraven Centra za Socialno delo v Slovenski Bistrici. Ko ugasne luč svetlobe niste sami, ampak smo mi z vami! Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. SPOMIN 3. oktobra bo minilo leto dni, odkar si za vedno odšla od nas draga žena, mama, tašča, babica in prababica PAVLINA VRBEK iz Prepuža 6. Vsem, ki ste jo imeli radi, postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko, iskrena hvala. Vsi njeni Koliko lepih misli se utrne, ko zvezda zaide. Koliko spomina zažari, ko življenje mine. Koliko besed, a ena sama misel ZAHVALA ob boleči in nepričakovani izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta JOŽEFA BRDNIKA iz Malega Tinja, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste z nami delili bolečino v žalostnih trenutkih slovesa in ga pospremili ter izkazali spoštovanje na njegovi zadnji poti. Hvala za darovane svete maše, cvetje in sveče v njegov spomin ter izraženo pisno in ustno sožalje. Posebno zahvalo izrekamo PGD Tinje, kakor tudi vsem ostalim prisotnim gasilskim društvom in gostišču Jakec na Treh Kraljih za organizacijo sedmine. Hvala Jožici Repnik in Maksu Tramšku za občutene besede ob slovesu, MPZ Tinje za odpete žalostinke ter župniku Dejanju Frangežu za opravljeno pogrebno sveto mašo in obred. Iskreno se zahvaljujemo Goranu Frangežu za vso pomoč in podporo. Hvala pogrebnemu podjetju Negra-Geo d.o.o. iz Slovenske Bistrice za opravljene pogrebne storitve. Verjamemo, da bodo spomini nanj, na njegovo življenje in delo, ki se je prekinilo na pragu 60. leta, ostali živi in večni. Vsem tistim, ki ste čutili z nami v težkih trenutkih in nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Stanka, hčeri Jasmina in Janja z družinama Odlične cene bele tehnike in elektromateriala TRGOVINA I: BELA TEHNIKA TEL:02/843-20-20 TRGOVINA II: ELEKTROMATERIAL TEL:02/843-20-19, 11 TRGOVINA III: nova prodajalna v Mariboru na Lackovi cesti 47. Tel: 059 023 703, 059 023 704. Delovni čas trgovine: vsak delovnik od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Kolodvorska ulica 31 b, Slovenska Bistrica Tel.: 02 80 50 410 e-pošta: trgovina@megatekstil.si www.megatekstil.si S. Gaber s.p. Mlače 7, 3215 Loče BARVANJE FASAD IN NAPUŠČEV. Barvanje fasad in napuščev - od 5 evrov dalje. / Kitanje in beljenje 2 x na belo 5 evrov. / Polaganje knaufa. Tel.: 031-588-097 MESO IZDELKI FINGUŠT JOŽE s.p. 02/80-39-150 www.fingust.si Kupujte dobro in poceni, kupujte mesnine FINGUŠT. Mizarstvo Ogrizek Leskovec 37, 2331 Pragersko 041 790 988 IZDELAVA NOTRANJE OPREME PO NAROČILU (kuhinje, spalnice, predsobe, vrata, stopnice ), vhodna vrata; FURNIRANJE IN BRUŠENJE PLOŠČ

ŠOLSKI KOTLIČEK / NAGRADNA KRIŽANKA 1. oktober 2020 17 V evropskem tednu mobilnosti Pešbus ponovno»vozil«promocija mobilnosti med najmlajšimi Tudi v letošnjem šolskem letu smo na Osnovni šoli dr. Jožeta Pučnika organizirali akcijo Pešbusa, ki je spodbudila učence, da so v času evropskega tedna mobilnosti, med 16. in 22. septembrom, v šolo prišli peš. Dokazano je namreč, da se otroci, ki hodijo peš oziroma imajo zadoščene potrebe po gibanju, lažje skoncentrirajo in sledijo pri pouku. Hoja in gibanje sta pomembna dejavnika za zdrav psihični in fizični razvoj otrok in zato je eden izmed ključnih ciljev naše šole spodbujanje učencev k zadostnemu gibanju. Telesno pripravljeni otroci so bolj zdravi, samozavestni in razvijejo tesnejše socialne stike s svojimi vrstniki kot tisti, ki se vozijo. Akcija Pešbusa je zato odlična priložnost, da na prijazen način spodbudimo naše učence, da v svoja vsakdanja opravila vključijo hojo. Akciji Pešbusa, ki si prizadeva za človeku in okolju prijaznejše načine mobilnosti, se vsako leto pridružuje več mest in občin in veseli nas, da smo tudi letos v sodelovanju z Inštitutom za politike prostora in Razvojno informacijskim centrom (RIC) Slovenska Bistrica uspešno izpeljali Pešbus. Učitelji in ostali prostovoljci smo vsak dan pred pričetkom pouka spremljali naše učence, da so v šolo prišli peš. Proga Pešbusa je imela, tako kot prava avtobusna proga, postaje, ki so bile hkrati tudi postaje šolskega avtobusa. Na njih smo»pobirali«svoje potnike, učence. Ti so se v spremstvu učitelja in staršev oziroma starih staršev varno odpravili do šole peš. Vsaka postaja Pešbusa je bila opremljena s tablo Pešbus, kjer je bil naveden čas odhoda. Za vsako prehojeno pot v šolo so učenci na vozovnicah prejeli žig. Za zbranih pet žigov so prejeli tudi nagradno nalepko Pešbusa. Vsi udeleženci pa so prejeli še simbolično nagrado, ki jo je prispeval RIC Slovenska Bistrica, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Letos smo organizirali 3 proge Pešbusa, in sicer iz Lokanje vasi, Pretreža in Leskovca oziroma Starega Loga. Kljub temu, da so naši učenci od šole v povprečju oddaljeni okoli 3 kilometre, se lahko pohvalimo z izjemno velikim številom sodelujočih učencev in spremljevalcev. V celem tednu se je za hojo do šole prostovoljno odločilo 63 učencev in okoli 20 spremljevalcev. Glede na izjemno pozitiven odziv lahko z gotovostjo trdimo, da bomo akcijo Pešbus organizirali tudi v naslednjem šolskem letu, vsem sodelujočim pa se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo, saj so s svojo udeležbo olajšali organizacijo Pešbusa ter prispevali k promociji trajnostne mobilnosti med najmlajšimi krajani. Tekst in foto: Nina Globovnik Dan slovenskega športa v vrtcu Otona Župančiča Smeh in gibanje blagodejno vplivajo na naše zdravje Letos v Sloveniji prvič praznujemo državni praznik Dan slovenskega športa. Ker v vrtcu ne mine dan brez gibalnih aktivnosti, smo ta dan obeležili še s toliko večjim veseljem. Zavedamo se, da je vsakodnevna telesna dejavnost eden najpomembnejših dejavnikov za otrokov razvoj. Ne moremo zagotoviti celostnega razvoja otroka, če se ne zavedamo pomena gibalnega razvoja, ki temelji na pestrosti in kakovosti gibalnega učenja. Vsi otroci, vključeni v Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica, so na ta dan izvedli športne aktivnosti, s katerimiso seznanili tudi starše preko oglasnih desk. Zdrav odnos do rekreacije in športnih aktivnosti se začne že v ranem otroštvu, pogosto pa tudi otroci k športnim aktivnostim pritegnejo tudi svoje starše. Otroci se ob spoznavanju različnih zvrsti športov učijo za življenje, za zdrav način življenja, krepijo osebnostne lastnosti in socialne spretnosti. Dokazano je, da pozitivna čustva ugodno vplivajo na učenje, širino in prožnost razmišljanja ter na produciranje ustvarjalnih idej. Otroku pomagamo in ga spodbujamo, da zazna svoj napredek, ne glede na dosežke vrstnikov in da ta napredek doživi kot uspeh. Prizadevamo si, da gibanje daje otrokom občutek ugodja, varnosti, veselja in tudi dobrega razpoloženja. Otrok ob pozitivnih izkušnjah gradi in razvija svojo samopodobo. Seznanitev otrok s športnim in zdravim načinom življenja je naša prioritetna naloga, ker spretnosti, ki jih v tem času lahko najbolje razvije, kasneje v celoti ni mogoče več nadoknaditi. Razvijanje gibalnih sposobnosti je odločilno v zgodnjem otroštvu, ko je ves organizem, zlasti pa živčni sistem, najdovzetnejši za nova znanja. Predšolsko obdobje je z vidika razvoja zato eno najobčutljivejših obdobij za razvoj naravnih oblik gibanja, ki so podlaga za zahtevnejše oblike gibanja. Tega, kar otrok zamudi v zgodnjem otroštvu, kasneje žal ne more nadoknaditi, zato je ena temeljnih nalog staršev in vrtca, da otroke spodbuja k različnim gibalnim dejavnostim. Ta dan smo povabili k gibalnim dejavnostim tudi druge delavce vrtca, kar je bilo za otroke nekaj posebnega. Bilo je veliko smeha in veselega razpoloženja in Dan slovenskega športa si bodo otroci zagotovo zapomnili. (foto: Judita Kamenšek) Marjeta Klajnšek avtor: PETER SKRBIŠ HIMA- LAJSKI OSEM- TISOČAK ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI, OKAČ BUTALSKI RAZBOJNIK PREBI- VALCI KRANJ- SKEGA BIVŠI AVSTRIJ. DRŽAVNIK (ALOIS) ANGL. POVRŠIN. MERA SKRIV- NOST ETIOPSKA POKRAJINA ČRESLO- VINA DRAG KAMEN SINJIH BARV 23 LAHKO- VERNOST GORLJIV PLIN, SESTAVINA NAFTE PISATELJ MNAČKO RUSKO M. IME 1461 OTOČEK PRED DUBROV- NIKOM SPISEK NAPAK FR. SKLAD. (FRANCIS) PREBI- VALEC LEEDSA POT NEBES- NEGA TELESA SLAV- NOSTNI OGENJ RADIJ PRAZEN UP, SLEPILO 16 5 4 9 SEBIČNEŽ 20 11 ŠVIC. PRA- KANTON SESALO ŽUŽELK 10 18 TONOVSKI NAČIN ZORAN JERIN PLAVALKA (ANJA) KOSTNICA 15 8 OLEG POPOV 12 VERZNA STOPICA NOVINAR ŽERDIN 7 3 2 14 PANO- RAMA SB SOSEDNJI ČRKI IGRALKA PARKER PREBI- VALEC RENČ 1 19 KRAJ PRI SEŽANI CHRISTIAN FURUSETH OTOK ALS KDOR VELI- KO GOVORI VOJAN RUS MALO- PRIDNEŽ 22 KANADSKI PISATELJ (ERNEST THOMPSON) 6 17 13 TORINO NATRIJ 21 AM. FILM. IGRALEC (LEE) VEČJI OGNOJEK, TUR 25 24 POVPR. DOLŽINA BESED JE 4,77 NAGRADNI RAZPIS Nagrajenec križanke št. 1461 bo prejel nagrado pokrovitelja križanke! REŠITEV pošljite na dopisnicah do 10. 10. 2020 na naslov: PANORAMA SB d.o.o., Partizanska 24, Slovenska Bistrica. Rešitev nagradne križanke št. 1459: Vodoravno: Lakota, Enakit, Ostruh, vrtiljak, Rilke, Ivo, jalapa, Vernon, epizoda, Suada, Franc Horvat, A.K., Ise, Rav, Ti, ab, Sadat, Ekland, Ita, predmetni učitelj, Adrian, Ajda Kalan. Nagradno geslo: ŽE TRIDESET LET Z VAMI IZŽREBANEC NAGRADNE KRIŽANKE (1459): IVAN BERDNIK PRVOMAJSKA 15, SLOVENSKA BISTRICA Čestitamo! Izžrebanec prejme obvestilo o načinu prevzema nagrade po pošti! 1461. KUPON Rešitev gesla: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25

18 1. oktober 2020 PLANINSTVO / PABERKI 1380. PLANINSKA PANORAMA Ureja: Marjan MALLY 1180. PABERKI Ureja: Marjan MALLY Fosili unovčili turistične bone na planinski poti Pet dni po poteh naše zgodovine Ker so letos turistični kraji prepolni turistov, smo se v skupini Fosilov v PD Slovenska Bistrica odločili, da se podamo po planinskih poteh iz naše zgodovine. Tu ni bilo nobene gneče, bili smo skoraj povsod sami. Leta niso v oviro za dvatisočaka Pri spomeniku na Predelu Najprej čez tromejo v rudarsko mesto Rabelj, kjer so celih 700 let izkopavali svinec in cink. Po ogledu smo nadaljevali čez mejni prehod Predel do trdnjave, zgrajene za obrambo v času vojne z Napoleonom. Pod trdnjavo se ob cesti ustavimo pri spomeniku v spomin leta 1809 padlim avstroogrskim vojakom v boju s Francozi. Ob pogledu na umirajočega leva se postavi vprašanje, koliko in čigave krvi je bilo prelite po naši lepi slovenski zemlji. Nadaljujemo pot z vožnjo po naši najvišji gorski cesti na 2055 m visoko Mangartsko sedlo. Zakriva ga gosta megla, zato se obrnemo in spustimo do cilja naše nastanitve: Log pod Mangartom,» Hotel Alpine». Po prijaznem sprejemu so nam povedali, da v hotelu stanujemo sami. Hvaležno smo sprejeli novico, saj ni bilo nobene nevarnosti za covid 19. Preostanek dneva smo izkoristili za ogled vasi. Kraj spada med najlepše vasi v Triglavskem narodnem parku, ki pa je skozi stoletja preživljal burno zgodovino. Najprej si ogledamo muzejsko urejen prostor ob vhodu v» Štoln», to je 4844 m dolg rudniški rov, zgrajen leta 1905 za odvodnjavanje iz rudnika v Rablju. Spominski posnetek na Rombonu Rov je odigral pomembno vlogo v obeh svetovnih vojnah in pozneje za krajši prehod na delo iz Loga v Rabelj. Nazadnje je služil kot zatočišče domačinom ob uničujočem plazu leta 2000. V bližini je pokopališče, kjer počiva 800 avstroogrskih vojakov, padlih na Rombonu v prvi svetovni vojni. Na sredi stoji veličasten spomenik. Na Rombonu je bilo največ borcev iz Bosne, zato je na tem mestu stala prva džamija v Sloveniji. Drugi dan pa zopet nazaj v Italijo na planino Pecol - 1510 m. Naš cilj je Špik-Hude police, 2420 m. Bomo zmogli? Nismo več mladi naša povprečna starost je 73 let. Počasi smo zakorakali v hrib in proti skalam. 900 višinskih metrov in preko 22.000 korakov ni mačji kašelj za naše obrabljene sklepe. A smo uspeli, ponosni in srečni, da še zmoremo. Tretji dan smo se podali ob reki Možnici (Nemčlja ji pravijo domačini). Pot je strma in precej zahtevna, toda slapovi in korita, po katerih drvi divja reka, so res vredni ogleda. Pot smo končali pri trdnjavi Kluže, kjer se Možnica izlije v reko Koritnico. Mogočna trdnjava Kluže postavili so jo v 15.stoletju Benečani za obrambo pred Turki. Kasneje jo je koristila avstroogrska vojska, vmes tudi Francozi. Današnjo podobo je dobila v letu 1882v času Franca Jožefa. Četrti dan smo obiskali Kobarid. Podali smo se po njihovi zgodovinski poti od antičnih časov do prve svetovne vojne mimo naravnih lepot, ki jih ponuja soteska reke Soče in skrivnostni slapovi na njenih pritokih. Zadnji dan pred odhodom domov pa še skok v Bovec in z gondolo na Kanin, da pogledamo, če so iz 2202 m višine še vedno enako lepi panoramski pogledi na Alpe in Jadransko morje. Vse, kar smo videli in doživeli, se na kratko ne da opisati. Vsak kraj, spomenik ali trdnjava ima svojo zgodovinsko resnico, mi pa smo je nekaj odnesli v spominih. Štefka Feltrin Znanci iz naših krajev Sofija Šorli iz Laporja Brezhibno, kot profesionalka, je tretješolka Sofija povedala pesmico na prireditvi. Pa to ni bila otroška pesmica, temveč prava pesem, primerna za javno prireditev. Talent, ki jo bomo zagotovo še srečali! Laporski Čmrlji brenčijo Modre misli Bedaka pohvali za pamet in lopova za poštenje, pa se jima boš prikupil. Henry Fielding, ang. pisatelj Ali ste vedeli? Le kdo bi pomislil, da človeško telo proizvede 2.500.000 rdečih krvničk vsako sekundo. Te se pretakajo po človeškem telesu, ki ima kar 96 tisoč kilometrov žil. Iz ljudske zakladnice Oktober je bil po rimskem koledarju osmi mesec (octo) in od tod je njegovo ime. Slovenci smo ga poimenovali vinotok. Matej (21.) in Mavricij (22.) sta bila sončna. Na Mateja vreme ugodno, ostane tako štiri tedne prihodno. Mavricij pa obeta hudo zimo. Bo res tako? Skoraj ni prireditve v našem okolju, da ne bi sodelovali Čmrlji. Njihovi starodobniki zares brenčijo, ne morete jih zgrešiti. S svojo udeležbo popestrijo praznovanja in družabne dogodke. Sodelovali so tudi na laporski trgatvi in so se žal morali odpovedati žlahtnini letnika 2019. Ob dnevu slovenskega športa Poljčanski in bistriški planinci, združeni v skupini Veterani, so dostojno obeležili Dan slovenskega športa. Opravili so daljši pohod čez Tinjsko Goro po poti, ki so jo že nekajkrat prehodili. Nove razmere jih ne ustavijo, pa čeprav morajo upoštevati predpisana navodila. NAROČILNICA na Ime in priimek:... Naslov:... Pošta:... Tel.:... Znamenita trdnjava Kluže Kostnica nad Kobaridom Naročilnico pošljite na naslov PANORAMA SB d.o.o., Partizanska 24, 2310 Slovenska Bistrica Naročite se lahko tudi na tel.: 02 805 00 74 ali na spletni strani

KNJIŽNICA / SPOROČILA 1. oktober 2020 19 393. VOŠNJAKOV KOTIČEK Ureja: Tanja Jakolič, višja knjižničarka MILANOVE FOTOGRAFIJE (Fotografije: Milan Sternad) Rastlinski svet 10 let knjižnice Tinje Ko so pred desetimi leti zgradili prizidek k osnovni šoli na Tinju, sta svoje mesto dobila tudi vrtec in knjižnica. Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je svoj oddelek na Tinju odprla 1. oktobra 2010. Sodobni, svetli in prijazni prostori se razprostirajo na 112 m 2. Od vsega začetka so namenjeni vsem krajanom in krajankam vsem ljudem, ki imajo radi knjige. Misel iz knjižnice Med branjem ugotoviš, da so tvoja hotenja univerzalna hotenja, da nisi osamljen in izoliran. Temveč pripadaš. To je del lepote literature. (Francis Scott Key Fitzgerald) Vabimo vas, da izkoristite možnost brezplačnega vpisa za leto 2021 v naši knjižnici na Tinju. Knjižnica Tinje je odprta ob ponedeljkih od 11. do 15. ure in ob sredah od 15. do 18. ure. Zaključila bom z mislijo neznanega avtorja:»knjige, misli in dežniki delujejo le, če jih odpremo!«aleksandra Repnik Merc, knjižničarka v Knjižnici Tinje Fuksije Knjižnica je v teh desetih letih močno obogatila knjižnično zbirko bralci lahko izbirajo med okoli 8000 izvodi knjižnega in neknjižnega gradiva. Če se sprehodijo po naših prostorih, lahko vsakdo najde nekaj zase: knjige za branje doma, revije za kratkočasenje, lutke, s katerimi otroci ustvarijo svoj pravljični svet, ali didaktične igrače, s katerimi bogatijo svoj razvoj. Računalnik jim nudi povezavo do informacij na svetovnem spletu in še marsikaj bi se našlo. V knjižnici enkrat mesečno ob sredah potekajo pravljične urice, dvakrat letno otroci ustvarjajo na delavnicah, kjer pokažejo svojo kreativnost. Vsako leto vrtčevskim in osnovnošolskim otrokom podarimo predstavo obiskal jih je že čarovnik, štrk iz Prekmurja, Mojca Pokrajculja, žabica v rdečih hlačkah in še kdo. V njihovih bleščečih očeh odseva veselje ob popotovanju v domišljijski svet. Otroci iz sosednjega vrtca in šole so pogosto naši gostje, radi prisluhnejo pravljici, si ogledajo knjižnico, nato pa se tudi vpišejo in nas obiskujejo skupaj s starši. Nekajkrat letno tudi pripravimo raznolika predavanja potopisna, o osebnostni rasti, zdravilnih rastlinah, gobarjenju Kar nekajkrat smo tudi organizirali pohod, ki smo ga poimenovali Zakladi tinjskega Pohorja. Tako smo se podali do Ančnikovega in Likovna razstava na Črešnjevcu Razstavlja 39 slikarjev Kotnikovega gradišča, obiskali zeliščarja Boža Žerjava in si ogledali Jakčev mlin. Nekaj izmed naših prireditev smo organizirali v sodelovanju s Turističnim društvom Tinje, oglede pa obogatili s tematskimi pohorskimi pravljicami. Tudi v letošnji jeseni smo načrtovali podoben dogodek, toda verjetno ga bomo morali prestaviti na ustreznejši čas. Imeli smo tudi dve večji razstavi, ki smo ju posvetili tinjskim ustvarjalcem. Prva je bila posvečena ljudski ustvarjalki Jelki Verdeljak in njeni pesniški zbirki Hrepenenja, druga pa pisatelju in zbiralcu pohorskega ljudskega pripovedništva, Jožetu Tomažiču. Za razstavi so nam gradivo prijazno odstopili potomci obeh ustvarjalcev. Oba dogodka sta spremljala literarna večera, obogatena z melodijami glasbenikov s Tinja. Uredili smo poseben kotiček, kjer so razstavljena dela, ki so nastajala izpod peres domačinov. V Knjižnico Tinje je vpisanih 287 aktivnih članov, ki jo redno ali občasno obiskujejo. Zadovoljni smo, da so nas domačini v teh desetih letih prijazno sprejeli medse, da se je knjižnica dobro vključila v lokalno okolje in da se iz leta v leto vpisuje tudi vse več odraslih bralcev. Želimo si, da bi še več krajanov in krajank začutilo besede Stephena Kinga:»Knjige so edinstvena prenosljiva čarobnost.«v četrtek, 17. septembra, so v Domu kulture na Črešnjevcu odprli likovno razstavo del, nastalih na likovni koloniji Črešnjevec 2020. Na razstavi, ki sta jo pripravili Zveza kulturnih društev občin Makole, Poljčane, Slovenska Bistrica in Likovna sekcija KUD Štefan Romih Črešnjevec, razstavlja 39 udeležencev in udeleženk kolonije. Udeleženci so prejeli priznanja Zveze kulturnih društev občin Makole, Poljčane, Slovenska Bistrica. Odprtje so popestrili tudi s kulturnim programom. Prireditev je sodila v okvir praznovanja 100. obletnice delovanja KUD Štefana Romiha Črešnjevec. (foto: Jan Kolar) T.A. Grintavec BRALNO PRIPOROČILO Karel Glastra van Loon NEVIDNI O KNJIGI Roman Nevidni (2004) je zgodba o karenskih beguncih iz Burme, ki se je spremenila v Mjanmar. Pisatelj je nekaj mesecev živel v taboru Mae La na Tajskem, kjer je podrobneje spoznaval begunce, njihove zgodbe, njihovo kulturo in zgodovino. Osebna zgodba glavnega lika se prepleta z zgodovino njegove dežele. Ko odvetnik v malem mestecu, ki se skuša izogibati politiki, izve, da je njegova žena noseča, si zaželi drugačno prihodnost za svojega otroka in z ženo se odločita za pobeg na Tajsko. Po dolgotrajni in nevarni poti prispe v begunski tabor sam in slep. Pretresljiv roman o nasilju in izgubi pa ne govori le o begunstvu, hkrati je tudi portret kulture in družbe v eni od dežel, ki jih je oblast za dolga desetletja zaprla pred svetom. Karel Glastra van Loon (1962-2005), nizozemski pisatelj, esejist in publicist, se je uveljavil z romanom Sad strasti, prevedenim v več kot 30 jezikov, tudi v slovenščino. RECENZIJA BUKLA Nizozemski pisatelj Karel G. van Loon (1962 2005, veliko prezgodaj je umrl zaradi možganskega tumorja) je mednarodno zaslovel z (tudi v slovenščino prevedenem in ekraniziranem) romanom Sad strasti v njem se moški po smrti svoje žene vnovič poroči, potem pa ugotovi, da je neploden, kar pomeni, da ga je bivša žena, s katero je imel otroka, varala; to sproži njegovo raziskovanje, kdo je bil njen ljubimec. Van Loon je bil tudi družbeno angažiran pisatelj. Tako se je leta 2002 odzval na vabilo humanitarne organizacije»begunec«, da odpotuje na Tajsko in tam razišče usodo burmanskih beguncev. Rezultat tega projekta je izvrsten roman Nevidni. Gre za široko zastavljeno, retrospektivno pripovedovano ter z mnogimi karakterističnimi detajli izpisano ter s kulturo Daljnega vzhoda prepojeno dramatično pripoved, v kateri spremljamo prvoosebno izpoved protagonista, sicer odvetnika. Ta v svoji zgodbi prepleta lastno odraščanje in odraslo življenje v drugi polovici 20. stoletja z usodo Burme, kasneje Mjanmarja, polnega notranjih prevratov in državljanskih spopadov. Ko junakova žena v tem okolju in ozračju zanosi, se odločijo, da bi bilo prav, da bi otrok živel varnejše in boljše življenje. Zato sklenejo po nevarni in težavni poti pobegniti na Tajsko, kamor pa pripovedovalec pride sam in slep, vendar z zgodbo, ki nam jo razkrije. Roman o nasilju in izgubi, ki dokazuje univerzalnost begunskih zgodb. (bukla.si; Samo Rugelj, Bukla 137)

20 1. oktober 2020 ZADNJA STRAN 650. IZSVEDRANKA Bledo upanje Pred časom me je moj zvesti bralec ob srečanju pred vaškim bifejem okaral :»Saj ne pravim, da tvoje pisanje na zadnji strani Panorame ni zanimivo in aktualno, a nekaj mu vseeno manjka kakšno kritično pisanje o dogajanju v naši domači občini, namreč! Pa se menda ja nisi kdaj preveč opekel na račun tvojih neusmiljenih kritik?«še sreča, da se je ravno ob pravem času, ko sem v zadregi iskal odgovor na njegovo»provokacijo«, s terase bifeja oglasil njegov pivski kolega:»daj, pridi že enkrat, kavica in brinjevec te že čakata!«me kar zelo zanima, komu oziroma kateremu od obojega brinjevcu ali kavici, se moram zahvaliti, da me je rešil(a) pred odgovorom na to kočljivo vprašanje, na katerega tudi do tega trenutka še nisem našel vsaj približno prepričljivega odgovora? Sploh pa le zakaj si bi s tem sploh utrujal možgane, če se mu je tudi ta, ki mi ga je zastavil, odpovedal v zameno za brinjevec in kavico, ki skupaj staneta le pičle tri evre? No, je pa tudi res, da me je po zaslugi zastavljenega vprašanja zapekla vest, ker sem toliko časa dajal prednost brezplodnim razpravam o stranpoteh in bedarijah naših ministrov in poslancev, da korona krize niti ne omenjam, PANORAMINI OBRAZI (734) namesto, da se bi posvetil temu, kar se je in se še dogaja tik pred mojim nosom. Naša občina je zadnje čase res zakorakala čisto»vštric«z nekdaj precej bolj razvitimi in proračunsko mnogo bogatejšimi občinami. To dokazuje tudi bronasti kip našega rojaka, vrhunskega promotorja narodno zabavne glasbe in občine Oplotnica, Tineta Lesjaka, ki odslej krasi park v središču našega malega mesta. Sodeč po izjavi župana Matjaža Orterja za neki lokalni časopis, je postavitev tega kipa dosežek, s kakršnim se lahko ponaša le redkokatera občina v lepi naši. Sicer se občasno najde kdo z zlobno pripombo, da kip ni do popolnosti podoben Tinetu, a takšnih pikolovcev je na srečo zelo malo. Akademska kiparka Katja Majer bo pa menda že vedela, čigavo podobo je poustvarila! Kdor še vedno dvomi v pristnost njenega dela, naj si prebere napis na podstavku kipa! Če k temu dosežku dodam še prenovo mestnega središča, ki doslej zajema le ureditev križišča, pločnikov in dodatnih zelenih površin, lahko zatrdim, da bo center našega malega mesta sčasoma le dobil podobo, ki bo privlačna tako za nas domačine, kot za tiste, od katerih KARIKATURA: UROŠ ČOŽ bi naj bilo po planu dolgoročnega razvoja naše občine odvisno polnjenje občinske blagajne turistov! Upam, da jih bodo naši vrli turistični vodniki znali zadržati le v centru našega mesta! Zakaj? Ja, zato vendar, ker se navidezna idiličnost našega mesta konča le nekaj metrov od njegovega centra, na zgornjem delu Partizanske ceste, kjer se je napredek ustavil že pred davnimi petdesetim in še nekaj leti. Sicer obstaja bledo upanje, da je v občinski blagajni po omenjenih dveh podvigih le ostalo še dovolj denarja za obljubljeni pločnik in ostalo infrastrukturo, kar bi vsaj delno pripomoglo k večji varnosti tako prebivalcev naše ulice, kot k varnosti tistih neubogljivih turistov, ki bi se izmaknili budnim očem turističnih vodnikov. Sveder Prispevek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva! Sandra Rošar iz Gorice pri Oplotnici Investicija v znanje prinaša najvišje obresti Sandra Rošar iz Gorice pri Oplotnici pravi, da investicija v znanje prinaša najvišje obresti. Po osnovni šoli v Oplotnici in srednji ekonomski v Slovenski Bistrici je po študiju postala diplomirana ekonomistka in je zdaj na magistrskem študiju marketinga in managementa. Po izkušnjah predavateljice in inštruktorice v šoli vožnje, kjer njeni kandidati vozijo z njenim avtomobilom, pa pravi, da bo ostala nekje v prometu.»kar študiram je uporabno. Sem predavateljica in potrebujem izobrazbo.«v šoli je bila mirna in tiha odličnjakinja, v četrtem letniku pa se ji je odprlo, kot pravi. Matematika in športna vzgoja sta ji bili zelo všeč, v osnovni šoli pa še zgodovina.»všeč so mi zgovorni, nasmejani, pozitivni,»živi«ljudje, energični, da mi ne umrejo. Človek mora biti komunikativen. Tudi sama sem zgovorna in nasmejana. Na tečaju me kdaj vprašajo, od kod toliko energije.«na zabave ni veliko hodila, je pa šla kdaj ven.»boljša je družba v krogu prijateljev.«rada pogleda kakšno komedijo in grozljivko. Poskusila se je v boksu in imela hondo cross.»potem pa»se postaraš«in vidiš, da divjanje ni vse.ko je služba hobi, je to zelo dobro in ne greš s težkim srcem v službo. Se smejiš že ob štirih zjutraj. «Pes Beno, ki je pri mami in muca Tobi, ki je več pri sosedih, jo malo vidita, ker veliko dela. Opravlja pa še izpit za avtobus.»avtobus je»frajersko«voziti, to je zame kraljica kategorij. Moraš vzeti več manevrskega prostora.«sandra je rosno mlada, v pokoju pa bo imela urejenega starodobnika, seveda pišem o avtomobilu. Dela je veliko, čas pa se najde.»da ni časa, je samo poceni izgovor, da ti ni treba. Sami smo gospodarji svojega časa. Doma so ponosni, da sem inštruktorica. Jim je najbrž v veselje, da sem mlada prišla do tega, kar me veseli. Tudi bratec Rajko je naredil izpit pri meni.«pogovori s Sandro ob kavi in palačinkah so bili res prijetni, tudi vožnja z njo je užitek. Še za»kremšnite«sva dogovorjena in vem, da ne bo pozabila. S Sandro se poznava že iz oplotniške osnovne šole, ko je bila tiha in mirna učenka. Tokrat sem bil prav vesel njene zgovornosti in energije. Sandra, pozitivno naprej Tekst in foto: Drago Jovič Piše, rovari in spletkari: Drago ČOŽ Oblikuje: Jurij Moličnik 31 ZAKAJ JE IZRAEL ENA NAJVARNEJŠIH DRŽAV NA SVETU? ZATO KER V BLIŽINI NIMA NOBENIH PRIJATELJEV. A se bo v zvezi s temi poročili o stanju v našem pravosodju, ki se pošiljajo v Bruselj, tudi mene kaj vprašalo? SONET ZA 10 o varda O Varda! srčna draga straža vaška, kjer poligon se vadbeni razteza! Vardist po tleh se plazi in opreza, tam drugi je pokukal ven iz jaška. Nenadoma se komandant pojavi, na glavi nosi čepico rudečo, na hrbtu pa krompirja polno vrečo, tam kotel za kosilo se že stavi.»poslušajte junaki tukaj zbrani, dolžnost do domovine nas poziva!«, medtem iz kotla zadiši po hrani.»poveljnik, zopet zmanjkalo je piva!prekleti nesposobneži, cigani, kako se z vami bitke naj dobiva?!«vi SPRAŠUJETE, MI ODGOVARJAMO! Zanima me, kdo skrbi za spomenik NOB v središču Poljčan, ki je zadnje leto vse prej kot zgled urejenosti in v ponos kraju? 1. Spomenik NOB nikoli ne more biti v ponos (Franček domobranček). 2. Zadnjič se je okolice spomenika na lastno pest»usmilila«starejša gospa. Upati je, da je ne bodo preganjali zaradi motenja revolucionarne posesti (veliki mali). 3. Ne bodi malenkosten. Z Boča se neurejena okolica spomenika sploh ne opazi (zijalo tedna). 4. Danes marsikomu še za žive ni mar, kaj šele za mrtve (na minimalcu). 5. Na zlonamerna in tendenciozna vprašanja ne odgovarjamo (Združenje za vrednote NOB). Ja, seveda. Jih naj pošiljamo po klasični, elektronski ali po letalski pošti? KUVERTA Naposled naš Janez kuverto odpre, v spokoju pisarne prebira;»predsednik predragi, razumite me, nekdo nas očitno blokira«.»posebno skupino sem brž zadolžil, naj bdi nad globoko državo, ob tem sem še Kanglerja jim dodelil, da zmaju odsekajo glavo«.»na žalost je to trdovratna pošast, saj lovke gredo na vse kraje. Nedvomno je funkcija tale mi v čast, a kaj, ko efekta ne daje«.»zatorej predsednik, odločil sem se, odstopam in to nepreklicno! Še enkrat, predsednik, razumite me, odhajam zares nepreklicno!«