MIKLAVŽEV VEČER Mariza Perat Osebe: Marko, Lenka, Andrej, Marijanka, Petrček, 1. parkelj, 2. Parkelj, l. Angel, 2. Angel, sv. Miklavž MARKO: Danes je Miklavžev večer. Veste, kaj to pomeni? Seveda veste. Nocoj bodo vsi pridni otroci obdarovani, tisti poredni pa... no da, te raje pustimo, s temi bo že sv. Miklavž opravil. Pač pa bi vam rad nekaj drugega povedal. Vsako leto prideva jaz in Lenka, Lenka je moja sestra, sem k babici in tu nastaviva Miklavžu. Pa ne samo midva, tudi vsi drugi babičini vnuki, najini bratranci, pridejo in vseh se Miklavž spomni. Seveda mu prej vsi pišemo. Kako naj sicer sv. Miklavž ve, kaj naj nam prinese. LENKA: (pride) Marko, kje pa tičiš? Vsepovsod te iščem. MARKO: O Lenka, ravno prav, da si prišla. Hotel sem te že iti iskat. Si že napisala pismo? LENKA: Kakšno pismo? MARKO: Kakšno pismo? Kaj tako neumno sprašuješ? Menda nisi pozabila, da je danes Miklvžev večer in da je treba sv. Miklavžu napisati pismo? LENKA: Ne, kaj pa misliš! Kako bi mogla pozabiti kaj takega! Pa ti, si ga napisal? MARKO: Jaz še ne. LENKA: Tudi jaz ga še nisem. Najbolje bo, da se ga kar sedaj lotiva. MARKO: Najboljše bo tako, da. Sicer bova ostala še brez darov. To pa bi bilo prav res škoda, saj sv. Miklavž vendar zato hodi po zemlji, da obdaruje pridne otroke. In midva sva pridna, posebno jaz, hm! LENKA: To pa to! Saj se kar vidi tista tvoja pridnost, že na obrazu se ti bere. MARKO: Zdaj se boš še norčevala. Mar bi spisala pismo, da ne ostaneš praznih rok. LENKA: Saj ga tudi ti nisi napisal. MARKO: Jaz ne; pa ga bom kmalu, ker nisem tako počasen kakor ti, ki ti je treba dve uri, da napišeš dva stavka. LENKA: O ti! Glej ga, kdo govori! Kakor da bi bil ti kaj boljši Hm! Pa prav ti, ki te moram venomer priganjati, da sploh napišeš domačo nalogo. MARKO: No no, Lenkica, nikar se ne jezi! Raje začniva, drugače bova letos res ostala praznih rok. LENKA: Dobro; ampak glej, da me ne boš motil. Le kaj bi si mislil sv. Miklavž, če bi v pismu našel kakšno napako. MARKO: No, mislil bi si pač: tale Lenka ne pozna slovnice. LENKA: Glej, da si česa takega ne bo mislil o tebi. Na, tu imaš pero in papir! In tiho bodi! MARKO: Jaz bom že tiho, samo da ne boš ti klepetala. MARKO: (Govori polglasno) Ljubi sv. Miklavž. Zelo sem vesel, da nas boš spet obiskal. LENKA: Marko, ne tako naglas. MARKO: Saj res. Zdaj bom tiho. LENKA: Če boš klepetal, boš pozabil, kaj moraš prositi sv. Miklavža. MARKO: Ne bom pozabil, ne. Saj vedno samo na to mislim. Veš, tako rad bi imel avtomobil, ampak tako velikega, v katerega bi lahko sedel in ki bi imel pravo krmilo. Misliš, da bi mi ga Miklavž prinesel? LENKA: Hm, ne vem; tako darilo moraš zaslužiti. Ne vem, če si bil dovolj priden. MARKO: Bom pa za naprej. In tudi učil se bom bolj kakor doselj, pa ne samo zaradi avobomila, veš.
LENKA: No, če je tako, potem te bo mogoče sv. Miklavž le uslišal. Poskusi. A zdaj bodi tiho, drugače naju sv. Miklavž res še tukaj dobi. (kratek glasbeni premor) LENKA: Tako! Tudi pismo je pripravljeno. Kaj pa ti, Marko, si končal? MARKO: Ja, skoraj. Kaj se ti zdi, ali moram napisati tudi pozdrave? LENKA: Gotovo: vsako pismo se konča s pozdravi. MARKO: Torej. Lepo Te pozdravlja tvoj Marko. Tako! Ali je sedaj prav? LENKA: Če si vse napisal, kar bi rad, da bi ti Miklavž prinesel, mislim, da je. Pisma pa bova pustila kar tukaj na mizi. Tako ju bo sv.miklavž takoj opazil. MARKO: Da, toda kaj pa najini bratranci? Kako da jih še ni? Saj smo se zmenili, da bomo pisma za sv. Miklavža vsi pustili tu pri babici! LENKA: Bodo že prišli, nič ne skrbi. Raje mi daj krožnik, tistega z okraski, da postavim pisma nanj. Tako! MARKO: Ravno zdaj prihajata Marijanka in Andrej. (Oba vstopita) OBA: Dober večer. MARKO: Vendarle sta prišla. Z Lenko sva že mislila, da vaju ne bo. Kje je pa Petrček? MARIJANKA: Rekel je, da pride pozneje, ker ima še nujen opravek. LENKA: Škoda da ga ni. Upamo, da je pismo za Miklavža že napisal. Kaj pa vidva? Ali imata pismo pipravljeno? ANDREJ: Tukaj je. To je moje. MARIJANKA: To je pa moje. MARKO: Kaj pa sta pisala sv. Miklavžu? MARIJANKA: Tega pa ne smeva povedati. To mora vedeti samo sv. Miklavž. LENKA: Nama že lahko povesta; midva ne bova nikomur ničesar izdala. ANDREJ: Jaz bom že povedal, kaj sem prosil sv. Miklavža. Veste, rad bi, da bi mi prinesel nekaj prav posebnega. Gotovo ne uganete, kaj. MARKO: Kaj pa takega? Ali kakšno šolsko knjigo? MARIJANKA: Hi, hi! Andreju, pa šolsko knjigo! Prav njemu, ki se knjig tako boji. ANDREJ: Saj ni res. Kaj se pa tako lažeš, a? LENKA: Marijanka se je samo šalila. Povej nam že enkrat, no, kaj si prosil sv. Miklavža. Jaz sem prav radovedna. MARKO in MARIJANKA: In midva tudi. ANDREJ: Veste kaj? Helikopter! MARKO: Helikopter! Ho, ho! Ali takšnega iz čokolade? ANDREJ: Iz kakšne čokolade? Pravi resnični helikopter ti pravim, tak helikopter, ki bo sam letel po zraku. MARKO: Kam pa se boš vozil z njim? Ali v šolo? Ali pa pojdeš z njim celo na luno? (ostali se smejejo) ANDREJ: Kar smejte se; jaz bom pa vseeno dobil helikopter, boste videli. LENKA: Takega iz čokolade prav gotovo. No, pa saj bo tisti še boljši, ga bomo vsaj lahko pojedli. MARKO: Tako je! Živio helikopter! ANDREJ: Kaj s norčujete? Zakaj pa vi ne poveste, kaj ste pisali sv. Miklavžu, a? LENKA: Saj res. Najbolje bo da vsak brebere svoje pismo. Kaj pravite?
ANDREJ: Dobro, tako se vsaj ne boste samo meni smejali. LENKA: Marijanka, ti kar začni. ANDREJ: Daj, da slišimo. MARIJANKA: Pa kaj moram prav jaz prva začeti? MARKO: Gotovo! Kar daj! MARIJANKA: Pa naj bo! Pa ne, da se boste tudi meni smejali. Torej! Dragi sveti Miklavž. Najprej Te lepo pozdravljam... ANDREJ: Glej jo, ne veš, da pisma nikoli ne začnemo s pozdravi? Te napišemo na koncu. MARIJANKA: Tiho bodi! Kaj klepetaš vmes? Torej... najprej te lepo pozdravljam in Ti sporočam, da sem z veliko težavo pričakovala Tvojega godu in da sem vesela, da je ta dan končno le prišel. MARKO: Koliko besed brez potrebe. Jaz bi bil že davno napisal, kaj naj mi prinese. LENKA: Ali boste enkrat tiho? Marijanka, beri dalje! MARIJANKA: Zdaj pa ne vem, kje sem ostala, ko me motite. Torej... je ta dan končno prišel. Prosim Te, če mi prineseš... MARKO: Vendar! MARIJANKA: Če mi prineseš veliko punčko. LENKA: Toda za punčko sem že jaz prosila sv. Miklavža. MARIJANKA:...punčko, ki bo sama hodila, govorila, odpirala in zapirala oči... ANDREJ:...in naloge pisala in se učila namesto tebe. MARIJANKA: Kaj? Zdaj se boš še norčeval! Pa bom, vseeno prej jaz dobila punčko kot pa ti helikopter, da veš! MARKO: Nič se ne jezi, Marijanka; Andrej se je samo šalil; ali ne, Andrej? Gotovo boš dobila punčko, ki bo prav taka, ko si jo želiš. MARIJANKA: Zdaj se pa še ti norčuješ. LENKA: Nikar se ne prepirajte, sicer ne bo nihče ničesar dobil. Saj veste, da sv. Miklavž ne mara otrok, ki se med seboj kregajo. ANDREJ: Lenka ima prav. Res ni lepo od nas, da se kregamo. Marijanka, kar naprej preberi pismo. MARIJANKA: Pa ne, da se boste spet smejali! Še to sem napisala: obljubljam ti, da se bom v šoli pridno učila in da bom odslej tudi očka in mamico bolj ubogala. MARKO: To se pa lepo sliši. ANDREJ: Kaj si pa ti, Marko, prosil sv. Miklavža? MARKO: O, jaz sem bil bolj skromen. No ja... prosil sem ga samo avtomobil; tak avtomobil, v katerega lahko sedeš in potem seveda tudi polno čokolade in kar je še takih reči. MARIJANKA: Ste ga slišali? In potem še pravi, da je bil skromen. MARKO: Saj si tudi ti prosila za punčko, ki bo tako pametna, da bo še naloge pisala namesto tebe. LENKA: Glej ju! Ali bosta spet začela? In pa, ali mislite, da je sv. Miklavž res tako bogat, da nam bo vse to prinesel? Meni se zdi vseeno malo preveč. MARIJANKA: Dosti smo prosili. Pa sv.miklavž je dober. Mogoče nas usliši. LENKA: Hm, bomo videli. MARKO: Glejte, ali ne gre tam Petrček?
ANDREJ: Pa res. Veste kaj, skrijmo se! Bomo videli, če nas najde. OSTALI: Ja, ja, skrijmo se! (kratek glasbeni premor) PETRČEK: (pride) Nikogar ni. Ravno prav. Vsaj nihče ne bo slišal, kaj bom povedal sv. Miklavžu. Le kam bi postavil pismo? Aha, kar sem, poleg drugih. Veš, ljubi sv. Miklavž, letos nisem ničesar prosil zase. Pa saj tudi ničesar ne potrebujem. Še vedno imam doma tisti rdeči avtomobilček, ki si mi ga lani prinesel, saj veš, kajne. Še zmeraj je kot nov, čeprav se vedno igram z njim. Veš, nekaj drugega bi te prosil, če ne boš hud: vsa darila, ki bij jih prinesl meni, nesi Matjažku. Saj veš, kdo je Matjažek, kajne? Revež je; že več kot leto dni je bolan; niti hoditi ne more. Gotovo bo vesel, če bo dobil kašno igračo. In ko ga pojdem enkrat obiskat, se bova skupaj igrala. Vse to sem ti pisal v pismu; saj ga boš prebral, kajne? In prav lepa hvala, sv. Miklavž. Zdaj pa je najbolje, da grem. Drugače lahko pride kateri mojih bratrancev; jaz pa ne bi hotel, da bi kdo slišal, kaj sem ti povedal. (odide) (kratek glasbeni premor) MARKO: (priteče, za njim ostali) Ste slišali? Mene je prav sram. Kdo bi si bil mislil, da ima tale Petrček tako dobro srce? LENKA: Kaj naj zdaj naredimo? MARIJANKA: Meni se zdi, da bi bilo najbolje, da bi vsi pismo še enkrat napisali in naredili kot Petrček. MARKO: Da, ampak zdaj je že pozno. Sv. Miklavž bo vsak čas tu. ANDREJ: Mogoče pa le utegnemo. Poskusimo! (zasliši se krohot in rožljanje z verigo) LENKA: Kaj je to? Ali nič ne slišite? (speet rožljanje) MARIJANKA: Mene je strah! Bežimo! (rožljanje in krohot se vedno bolj bližata) MARKO: (čez nekaj časa) Zakaj naj bi bežali? Jaz se nič ne bojim. (rožljanje čisto blizu) ANDREJ: Joj, kaj je to? Bežimo! (vsi bežijo) (v istem trenutku vstopita - krohotanje in rožlajnje dva parklja) 1. PARKELJ: Kje so tisti pobalini, ki se zmeraj samo kregajo in zmeraj samo zahtevajo. Kaj že... bratec škratec... kaj zahtevajo? 2. PARKELJ: Helikopter! Ho, ho, ho! Ste slišali? Helikopter! Ho, ho, ho! 1. PARKELJ: Jim bom že jaz dal helikopter! Naj le počakajo! Ho, ho. In kaj še potem, kaj so še napisali v pismu, bratec škratec, kaj? 2. PARKELJ: Hm, ne vem več... aha.. avto... pa tak velik in ne vem še kaj, hhmm, hm tako na primer kot tisti... kako se že imenuje tisti fantiček? 1. PARKELJ: Če bi hoteli, da jim sv. Miklavž vse to prinese, bi morali biti zelo pridni. Kako se imenuje tisti fantiček? 2. PARKELJ: Petrček. 1. PARKELJ: Aha! Petrček! Ta pa že zasluži, da mu sv. Miklvž prinese lepo darilo, ampak tisti drugi... tisti zaslužijo... kaj praviš, bratec škratec, kaj zaslužijo? 2. PARKELJ: Šibo, ho, ho, veliko šibo! To zaslužijo, pa prav nič drugega. Nič drugega, ho, ho. (zasliši se zvončkljanje). 1. PARKELJ: Tiho! Ali nič ne slišiš?
2. PARKELJ: Kaj pa? Nič takega ne! (zvončkljanje bližje) 1. PARKELJ: Hu, hu, beživa, bratec, beživa! Zvonček slišim, angeli prihajajo in to ni za naju. Hu! 2. PARKELJ: In za njimi sv. Miklavž. Brž odtod. Hu! (rožljanje se oddaljuje) (Angela prideta - primerna glasba) 1. ANGEL: Nikjer ni nikogar, otroci gotovo že spijo. 2. ANGEL: Pisma so pa kar na mizi pustili, poglej! 1. ANGEL: Si jih slišal, kaj so dejali, ko je Petrček odšel? 2. ANGEL: Žal jim je bilo,da ga niso posnemali. 1. ANGEL: Gotovo se bodo poboljšali in odselj bodo tudi oni tako kot Petrček. 2. ANGEL: Mislim, da bodo; saj jim je bilo res hudo, da se niso spomnili Matjažka. (v daljavi se zasliši petje) 1. ANGEL: SV.Miklavž prihaja s svojim spremstvom. 2. ANGEL: Pripravi pisma! (petje prihaja vedno bližje; sv. Miklavž pride; petje utihne). SV. MIKLAVŽ: Kaj vidim! Moja odposlanica sta mi že pripravila pisemca. 1. ANGEL: Pozdravljen, dragi svetnik! 2. ANGEL: Otroci na zemlji te že težko čakajo. SV. MIKLAŽ: Prav, prav! Pa poglejmo najprej, kaj mi pišejo moji mali prijatelji, poglejmo! A poprej moram pogledati še svojo zlato knjigo, kaj tam piše o njih, ja, ja! (lista po knjigi) Hm, hm! Ni ravno najboljše, kar piše tukaj, ni, hm! 1. ANGEL: Kaj pa piše v knjigi? SV. MIKLAVŽ: Tukaj je napisano,da je neki Marko včasih len, ja, ja, in da Marijanka, če sem prav prebral, da, torej, da je Marijanka včasih precej jezična in... kdo je pa ta? Aha, Andrej! Ej, ta navihanec! Ta pa večkrat v šoli nagaja, jej, jej! In potem je še Lenka... ja, o tej pa piše... poglejmo... poglejmo... da, o tej piše, da mame večkrat ne uboga. Jej, jej, to so hude reči, hude, hm! 2. ANGEL:Ljubi sveti Miklavž, ti si tako dober svetnik in imaš rad otroke; saj veš, da so včasih, no, včasih so pač otroci nekoliko poredni, pa imajo vseeno dobro srce, veš. SV. MIKLAVŽ: To že, ampak tukaj piše tudi o nekem Petrčku, in piše, da tale deček ni zase ničesar prosil, ampak je dejal,naj vsa darila, ki so bila njemu namenjena, nesenm njegovemu bolnemu prijatelju. To je zelo lepo, vidiš, stari Miklavž je tega zelo vesel. Veste, kaj vam povem, angelčki mali, rad bi videl tega Petrčka. 1. ANGEL: Ali najti ga pripeljemo? Veš, pa saj je tudi ostalim otrokom bilo žal, da niso Petrčka posnemali in so ti hoteli to tudi napisati, pa ni bilo več časa. SV. MIKLAVŽ: Res? To me pa zelo veseli. 2. ANGEL: Zato pa bi jim radi pripavili presenečenje. Bi dovolil, da bi otroci prišli sem in bi jih ti obdaroval? SV. MIKLAVŽ: Seveda, pa prav rad. Saj sem njihov prijatelj in samo njim v veselje se vsako leto podajam na tako dolgo in težko pot iz nebes na zemljo. Zato me bo prav veselilo, če jih pripeljete. Rad bi jih spoznal, posebno Petrčka. 1. ANGEL: Hvala ti, ljubi svetnik. Pojdimo, bratci! (kratek glasbeni premor, po možnosti petje, ki se počasi oddaljuje) SV. MIKLAVŽ: Jaz bom pa ta čas malo pogledal pisemca; tako... najprej tole... (glasbeni premor) OTROCI: (od daleč) Nikar, strah nas je! Sv. Miklavž nas bo okregal, ker smo bili poredni. Nikar nas ne peljite k njemu! (glasovi prihajajo vedno bliže) 1. ANGEL: Ne bojte se! Sv.Miklavž ima rad otroke. (pridejo do Miklavža)
SV. MIKLAVŽ: Kar naprej, otročiči, saj sem vaš prijatelj. Pridite bliže, da vas bom videl. Kje pa je Petrček? Zdi se mi, da ga ne vidim med vami. 2. ANGEL: Domov je šel. Ali naj ga grem iskat? SV. MIKLAVŽ: Seveda; rad bi ga še posebej nagradil zaradi njegove plemenitosti. No, kar naprej, otroci, ne bojte se! Ali ne marate, da bi vas sv. Miklavž obdaroval? MARKO: Toda mi... mi nismo zaslužili tvojih darov. LENKA: Res, samo zase smo skrbeli, na druge pa se nismo spomnili. MARIJANKA: Da, šele ko smo slišali Petrčka, kako se je pogovarjal s teboj, smo se zavedali, da nismo prav ravnali. ANDREJ: Sv. Miklavž, ne bodi hud. Saj se bomo poboljšali. 1. ANGEL: To se pa lepo sliši. Ste že pridni. MARKO: Da, skrbeli bomo tudi za druge in ne samo zase. SV. MIKLAVŽ: Moji dragi otročiči, zelo sem vesel vaše obljube. Vem, da jo boste držali. Pa glejte, Petrček že prihaja. 2. ANGEL: Le vstopi, Petrček, nikar se tako ne boj. PETRČEK: Toda zakaj si me pripreljal sem? Joj, sv. Miklavž! SV. MIKLAVŽ: Da, sam sv. Miklavž te čaka. Le pridi bliže, Petrček. Veš, slišal sem tvojo prošnjo in videl tvoje dobro srce. Zato bi te rad še posebej obdaroval. Povej kaj bi rad? PETRČEK: Ne vem, saj imam vsega dovolj. Pač! Nekaj bi te prosil, če smem. SV. MIKLAVŽ: Vse, kar hočeš, ljubi Petrček. Kar povej brez strahu. PETRČEK: Toda jaz imam zelo veliko prošnjo. Ne vem, če mi jo boš hotel izpoliti. 1. ANGEL: Sv. Miklavž je mogočen svetnik. Kar povej, kar ti leži na srcu. PETRČEK: Veš ljubi sveti Miklavž, tako rad bi, da bi Matjažek ozdravel, da bi lahko tekal in se igal kot tekamo in se igramo mi, da bi ne bil vedno takko žalosten in tako sam, ampak da bi se tudi on od srca smejal in se veselil z nami. Vidiš, Sv. Miklavž, to darilo bi rad od tebe. (kratek molk). SV. MIKLAVŽ: Velika je tvoja želja, Petrček; velika pa je tudi tvoja velikodušnost, saj ničesar ne prosiš zase, ampak vse le za prijatelja. 1. ANGEL: Usliši mu željo sv. Miklavž! 2. ANGEL: Tudi mi vsi te prosimo za to. Ali ne, otroci? MARKO: Seveda, tako radi bi videli, da bi Matjažek ozdravel in se igral z nami. ANDREJ: Tudi mi bi mu radi pripravili darilo. Veste kaj? Vse igrače in sladkarije, ki jih bo sv. Miklavž prinesel, dajmo Matjažku. Kaj pravite? LENKA: Prav; jaz sem za to. Pa ti Marijanka? MARIJANKA: Jaz tudi. SV. MIKLAVŽ: Ljubi moji otroci. Vaše dobro srce me je rasnično razveselilo in zato vam prošnje res ne morem odbiti. Obljubljam vam, da se bo Matjažek prav kmalu igral z vami. VSI: Hura! Matjažek bo ozdravel! Živio sv. Miklavž! MARKO: Naš Matjažek spet bo zdrav, spet bo z nami se igral. Hura! PETRČEK: Hvala, sv. Miklavž, zelo smo ti hvaležni. SV. MIKLAVŽ: To je darilo za tvoje dobro srce, Petrček. Le ostani tako dober tudi za naprej in tvoji prijatelji te bodo gotovo posnemali, ali ne?
MARKO: Da, sv. Miklavž, radi! 1. ANGEL: Zapojmo zdaj vsi skupaj na čast sv. Miklavžu. Ste pripravljeni?