7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE
|
|
- Zdenko Pintar
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 7. VAJA A. ENAČBA ZBIRALNE LEČE
2 1. UVOD Enačbo leče dobimo navadno s pomočjo geometrijskih konstrukcij. V našem primeru bomo do te enačbe prišli eksperimentalno, z merjenjem razdalj a in b. 2. NALOGA Izračunaj goriščno razdaljo leče! 3. POTREBŠČINE Optična klop z izvorom svetlobe, predmetom (črka L) in zaslonom Zbiralna leča (+50) ŠMI 4. POTEK DELA Kot predmet sem vzel črko L, ki sem jo z zbiralno lečo preslikal na zaslon. Pripravim sem si tabelo, v katero sem vnašal razdaljo predmeta a in razdaljo slike b. Ob vsaki meritvi sem še izračunal izraz (a b/(a+b)). Da nisem prevečkrat prestavljal zaslona in leče, sem vsakokrat, ko sem na novo nastavil ostro sliko in izmeril predmetno in slikovno razdaljo, pustil predmet in zaslon pri miru, prestavil sem le lečo tako, da sta se a in b izmenjala. Tako sem povečal število meritev. Ko sem velikokrat izračunal izraz (a b/(a+b)), sem se prepričal, da je to neka konstanta za dano lečo. Ta konstanta se imenuje goriščna razdalja. Enačba za lečo: a b a+b =f a b =a+b f 1 f = 1 a + 1 b 2
3 5. MERITVE ŠTEVILKA MERITVE RAZDALJA PREDMETA a RAZDALJA LIKE b 1. 10,0 14, ,0 8, ,0 7, ,0 6, ,0 6,5 6. RAČUNI a b a+b =f 10 cm 14,5cm f 1 = 10 cm+14,5cm =5,92cm f cm 8,5 cm 2 =15 =5, 43 cm 15 cm+8,5cm 20 cm 7,5 cm f 3 = 20 cm+7,5 cm =5,45 cm f cm 6,5 cm 4 =25 =5, 16 cm 25 cm+6,5 cm 30 cm 6,5 cm f 5 = =5,34 cm 30 cm+6,5 cm ŠTEVILKA MERITVE RAZDALJA PREDMETA a RAZDALJA LIKE b GORIŠČNA RAZDALJA f 1. 10,00 14,50 5, ,00 8,50 5, ,00 7,50 5, ,00 6,50 5, ,00 6,50 5,34 POVPREČNA VREDNOT GORIŠČNE RAZDALJE: 1. 5,92cm 2. 5,43cm 3
4 3. 5,45cm 4. 5,16cm 5. 5,34cm f = 5, 92 cm+5, 43 cm+5, 45 cm+5, 16 cm+5, 43 cm 27,30 cm = 5 5 =5, 48 cm -> ODTOPANJE OD POVPREČNE VREDNOTI ŠTEVILKA DOBLJENEGA f DOBLJENI f f f [cm ] 1. 5,92-0, ,43 0, ,45 0, ,16 0, ,34 0,14 -> GORIŠČNA RAZDALJA Z ABOLUTNO NAPAKO f = 5,48 cm± 0,14cm f =5,48cm [1±0,03] -> f =5,5 cm±0,1 cm f =5,5 cm [1±0,02 ] 7. KOMENTAR, UGOTOVITVE Največ napak je nastalih pri določanju ostre slike, kar je posledično vplivalo na ostale izmerjene podatke. Ker sem vajo izvajal v paru, je prišlo do odstopanja pri mnenju obeh, kdaj je bila slika najbolj ostra. Končni rezultat je bil kompromis obeh skupaj. Nekomu se zdi slika ostrejša nekaj milimetrov prej, nekomu nekaj milimetrov kasneje od neke točke. Vendar pa je končni rezultat povprečje vseh rezultatov in je najverjetneje zelo blizu resnični goriščni razdalji. Zato menim, da smo dokazali enačbo in jo tudi uspešno uporabili v poskusu. V prvi meritvi sem predmet postavil na razdaljo med goriščem in dvakratno goriščno razdaljo (f<a<2f), zato smo samo v tem primeru dobili povečano sliko. V vseh ostalih poskusih pa smo dobili sliko pomanjšano, saj smo predmet postavili na več kot dvakratno goriščno razdaljo (a>2f). V obeh primerih pa smo dobili realno in obrnjeno sliko. Če bi si izbrali razdaljo predmeta od leče, ki bi bila 4
5 manjša od goriščne razdalje, pa bi dobili navidezno, pokončno in povečano sliko, in je ne bi mogli ujeti na zaslon. B. POVEČAVA ZBIRALNE LEČE 1. UVOD Za vsako preslikavo z dano lečo velja razmerje : P = b : a. Razmerju med velikostjo slike in velikostjo predmeta pravimo povečava. 2. NALOGA Določi povečavo zbiralne leče! 3. POTREBŠČINE optična klop z izvorom svetlobe, predmetom (črka L) in zaslonom zbiralna leča ŠMI 4. POTEK DELA Opazoval sem črko v naravni velikosti ter na zaslonu ter določil njeno povečavo. 5. MERITVE P a b 1. 1,7 1, ,5 2. 0,7 1,2 15 8,5 3. 0,5 1,2 20 7,5 4. 0,3 1,2 25 6,5 5. 0,22 1,2 30 6,5 5
6 P 6. RAČUNI a b 1. cm =1,7 =1,42 1,2 cm P b,5cm =14 a 10 cm =1, 45 P = b a POVEČAVA: 1,42 2. P =0,7cm =0,58 1,2 cm b cm =8,5 a 15 cm =0,57 P = b a POVEČAVA: 0,58 3. P =0,5cm 1,2 cm =0,42 b cm =7,5 a 20 cm =0,38 P = b a POVEČAVA: 0,42 4. cm =0,3 P 1,2 cm =0,25 b a =6,5cm 25 cm =0,26 P = b a POVEČAVA: 0,25 5.,22 cm =0 =0,18 1,2 cm P b cm =6,5 a 30 cm =0,22 P = b a POVEČAVA: 0,18 -> IZRAČUNI PRIKAZANI V TABELI 6
7 P b a 1. 1,42 1, ,58 0, ,42 0, ,25 0, ,26 0,22 7. KOMENTAR, UGOTOVITVE Za vsako meritev, ki smo jo opravili v prejšnji vaji, smo izmerili tudi velikost predmeta in slike in s pomočjo tega ugotovili, kakšna je povečava dane leče za določeni primer. Ugotovili smo tudi, da je razmerje : P = b : a v vsakem primeru oziroma poskusu približno enako, saj se leva in desna stran enačbe skoraj ne razlikujeta in ni prevelikih odstopanj. eveda se povečava leče razlikuje od postavitve predmeta. Če je predmet oddaljen od leče za več kot dvakratno goriščno razdaljo (a>2f), dobimo realno, obrnjeno in pomanjšano sliko. Če je oddaljenost predmeta med goriščem in dvakratno goriščno razdaljo (f<a<2f), je slika realna, obrnjena in povečana. Če pa je razdalja predmeta od leče manjša od goriščne razdalje (a<f), pa slike ne dobimo na zaslonu, saj je navidezne, pokončna in povečana. V našem poskusu gre za prvi in drugi primer, saj dobimo pomanjšano, oziroma povečano sliko, ki pa je realna. Predmet smo postavili na daljšo razdaljo kot dvakratno goriščno razdaljo (a>2f) oziroma med gorišče in dvakratno goriščno razdaljo (f<a<2f). 7
8 C. GORIŠČNA RAZDALJA ZBIRALNE LEČE GRAFIČNO 1. POTEK DELA Za grafično določanje goriščne razdalje leče sem uporabil meritve iz točke A. Nanašal sem na abscisno os koordinatnega sistema predmetne razdalje, na ordinatno os pa slikovne razdalje in tako dobljene točke za posamezne dvojice a 1 b 1, a 2 b 2,. Vse tako dobljene spojnice so se sekale v eni točki, ki je enako oddaljena od abscisne in od ordinatne osi. Ta razdalja je enaka goriščni razdalji leče. b T (6 4, 4 9) 8
9 a f x (razdalja do ordinatne osi) = 6,3cm f y (razdalja do abscisne osi) = 4,9 cm ečišče premic T (6`4, 4`9) f = f x +f y 6,3 cm+4,9 cm = =5,6 cm KOMENTAR, UGOTOVITVE Vse dobljene spojnice bi se morale sekati v eni točki, ki bi bila enako oddaljena od abscisne in od ordinatne osi. Če bi bile meritve točne bi morala biti razdalja enaka goriščni razdalji leče. Kot lahko iz grafa ugotovimo, se spojnice ne sekajo točno v eni točki, vendar v približno istem območju, pa tudi razdalji od te točke do abscisne in ordinatne osi nista enaki, čeprav bi morali biti. Do tega seveda pride zaradi napak v merjenju, ki sem jih naredil že v vaji A, ko sem izmeril razdalje predmeta in slike. Če pa bi delal natančno, bi moral ta poizkus uspeti. Razdalja do abscisne osi je v mojem primeru 4,9 cm, razdalja do ordinatne osi pa 6,3cm. eveda če bi izračunal povprečje obeh razdalj, bi dobil goriščno razdaljo 5,6cm, kar pa je dovolj blizu dejanske goriščne razdalje, da lahko rečemo, da je vaja uspela. 9
10 D. GORIŠČNA RAZDALJA RAZPRŠILNE LEČE 1. NALOGA Določi goriščno razdaljo razpršilne leče! 2. POTREBŠČINE Optična klop z izvorom svetlobe in zaslonom Zbiralna leča (+300), razpršilna leča (-100) ŠMI 10
11 3. POTEK DELA Vzel sem točkasto svetilo in zbiralno lečo majhne goriščne razdalje. vetilo sem postavil v gorišče zbiralne leče, da sem na drugi strani dobil vzporedni snop žarkov. Premer tega snopa je moral biti enak tudi na večji razdalji. Potem sem ga izmeril. V ta snop sem postavil razpršilno lepo. V dani razdalji za razpršilno lečo sem postavil zaslon in izmeril premer razpršenega snopa na zaslonu. Velja razmerje r : f = R : (a+f). Od tu dobimo goriščno razdaljo razpršilne leče: f = a r R r 4. MERITVE r (polmer snopa žarkov brez razpršilne leče) = 2,2 cm R (polmer snopa žarkov z razpršilno lečo) = 2,9 cm a =3cm 5. RAČUNI f = a r R r f = 3,0cm 2,2cm =9,43 cm=9,4 cm 2,9 cm 2,2 cm 6. KOMENTAR, UGOTOVITVE Rezultat je dokaj realen, vendar pa je gotovo prišlo do napak pri odčitavanju polmerov. Tudi ugotavljanje, kdaj ima vzporedni snop žarkov brez leče enak polmer kot z lečo, je zelo subjektivno in odvisno od posameznikovega mnenja. Tudi merjenje polmera tega kroga, ki ga naredi snop žarkov, z ravnilom je dokaj težko in kaj kmalu pride do napak. Tako da lahko ugotovimo, da bi bilo za korektno rešitev potrebnih veliko ponovitev, iz katerih bi dobili povprečno vrednost goriščne razdalje. 11
12 E. POVEČAVA LUPE 12
13 1. UVOD Normalnemu očesu lahko predmet, ki ga opazujemo, približamo le na razdaljo 25 cm. Če predmet opazujemo z lupo, ga lahko očesu bolj približamo, s čimer povečamo zorni kot, pod katerim predmet vidimo, od α na β. Navadno predmet opazujemo z lupo tako, da ga postavimo v goriščno ravnino, to je v razdaljo f od lupe. Povečavo lupe definiramo kot: A N= tg β tg α = f A 25 cm 25 cm = f 2. NALOGA Določi povečavo lupe! 3. POTREBŠČINE lupa milimetrski papir zrcalce 4. POTEK DELA a.) b.) Opazoval sem milimetrsko skalo z lupo, z drugim (prostim) očesom pa sem hkrati opazoval milimetrsko merilo v normalno vidni razdalji. Primerjal sem obe sliki in določil povečavo. Potem sem opazoval dve milimetrski skali, eno skozi lupo, drugo pa prek majhnega zrcalca, ki sem ga držal tik nad lupo. Obe skali sem gledal z istim očesom, primerjava pa mi je takoj dala povečavo 5. MERITVE a.) v prvem primeru je po moji presoji lupa povečala za 2 b.) v drugem primeru sem prav tako določil, da leča poveča za 2 6. RAČUNI -> iz določene povečave lahko izračunamo goriščno razdaljo leče 13
14 N = 2 25 cm N= f 25 cm f = N =25 cm =12,5cm 2 7. KOMENTAR, UGOTOVITVE Izvajanje te vaje je bilo izredno težko in rezultat zelo približen. V prvem primeru je bilo povečavo zelo težko določiti. Tudi moj rezultat se je razlikoval od tistega, ki ga je dobil moj soizvajalec. Končna povečava je bila nekakšno zlite obeh mnenj. V drugem primeru je bilo veliko lažje določiti povečavo, vendar sva še vedno dobila različne rezultate. V tem primeru so se sicer manj razlikovali, vendar si še vedno nisva bila enotna. 7. VPRAŠANJA 1. Zakaj optiki namesto o goriščni razdalji govorijo o dioptriji? Optiki namesto o goriščni razdalji govorijo o dioptriji, saj nam dioptrija s svojim predznakom pove tudi kakšna je leča ali je konkavna (-) ali konveksna (+). Dioptrijo dobimo tako, da naredimo obratno vrednost goriščne razdalje podane v metrih. Če je človek kratkoviden in nosi očala z razpršilno lečo, ki ima goriščno razdaljo -60cm, pomeni, da ima dioptrijo -1, Ker je povečava pri preslikavi z lečo enaka razmerju b/a, lahko že z eno samo lečo dosežemo neskončno veliko povečavo. Zakaj potem govorimo o mikroskopu in celo elektronskem mikroskopu? Za povečavo predmetov je odločilen zorni kot pod katerim ga gledamo. Z lečo lahko ta zorni kot povečamo do okoli 10-krat, drugače pa predmet že vidimo popačeno, kar je tudi posledica loma svetlobe na krogelnih površinah in disperzije na leči. kombinacijami leč se tega znebimo, leča pa je tudi osnovni sestavni del mikroskopa, ki te napake pri gledanju odpravi in nam omogoča veliko večjo povečavo predmeta. 14
MERJENJE GORIŠČNE RAZDALJE LEČE
MERJENJE GORIŠČNE RAZDALJE LEČE 1. UVOD: V tej vaji je bilo potrebno narediti pet nalog, povezanih z lečami. 2. NALOGA: -Na priloženih listih POTREBŠČINE: -Na priloženih listih A. Enačba zbiralne leče
Prikaži večANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI
3. Analitična geometrija v ravnini Osnovna ideja analitične geometrije je v tem, da vaskemu geometrijskemu objektu (točki, premici,...) pridružimo števila oz koordinate, ki ta objekt popolnoma popisujejo.
Prikaži večLABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE
UVOD LABORATORIJSKE VAJE IZ FIZIKE V tem šolskem letu ste se odločili za fiziko kot izbirni predmet. Laboratorijske vaje boste opravljali med poukom od začetka oktobra do konca aprila. Zunanji kandidati
Prikaži večPoročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranj
Poročilo o opravljenem delu pri praktičnem pouku fizike: MERJENJE S KLJUNASTIM MERILOM Ime in priimek: Mitja Kočevar Razred: 1. f Učitelj: Otmar Uranjek, prof. fizike Datum izvedbe vaje: 11. 11. 2005 Uvod
Prikaži večN
Državni izpitni center *N19141132* 9. razred FIZIKA Ponedeljek, 13. maj 2019 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. razredu Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 N191-411-3-2
Prikaži večMicrosoft Word - CelotniPraktikum_2011_verZaTisk.doc
Elektrotehniški praktikum Sila v elektrostatičnem polju Namen vaje Našli bomo podobnost med poljem mirujočih nabojev in poljem mas, ter kakšen vpliv ima relativna vlažnost zraka na hitrost razelektritve
Prikaži večPRIPRAVA NA 1. Š. N.: KVADRATNA FUNKCIJA IN KVADRATNA ENAČBA 1. Izračunaj presečišča parabole y=5 x x 8 s koordinatnima osema. R: 2 0, 8, 4,0,,0
PRIPRAVA NA 1. Š. N.: KVADRATNA FUNKCIJA IN KVADRATNA ENAČBA 1. Izračunaj presečišča parabole y=5 x +18 x 8 s koordinatnima osema. R: 0, 8, 4,0,,0 5. Zapiši enačbo kvadratne funkcije f (x )=3 x +1 x+8
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M16140111* Osnovna raven MATEMATIKA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Sobota, 4. junij 016 / 10 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat
Prikaži večFizika: Optične naprave Seminarska naloga: Fizika - Optične naprave 1-1-
Seminarska naloga: Fizika - Optične naprave 1-1- -2- Kazalo: Lupa 2 Oko.3 Daljnogled..6 Fotoaparat 9 Mikroskop.21 Projektorji..24 Viri 28 2 -3- Optične naprave oziroma optični inštrumenti rabijo za preiskave,
Prikaži večPowerPointova predstavitev
Obravnava kotov za učence s posebnimi potrebami Reading of angles for pupils with special needs Petra Premrl OŠ Danila Lokarja Ajdovščina OSNOVNA ŠOLA ENAKOVREDNI IZOBRAZBENI STANDARD NIŽJI IZOBRAZBENI
Prikaži večO Č E S N I C E N T E R STAROSTNA DALJNOVIDNOST PRESBYOND IN MENJAVA OČESNE LEČE
O Č E S N I C E N T E R STAROSTNA DALJNOVIDNOST PRESBYOND IN MENJAVA OČESNE LEČE LASERSKA ODSTRANITEV DIOPTRIJE PRESBYOND Kaj pomeni»starostna daljnovidnost«? Starostna daljnovidnost ali t.i. presbiopija
Prikaži večPredtest iz za 1. kontrolno nalogo- 2K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota.
Predtest iz za 1. kontrolno nalogo- K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih
Prikaži večO Č E S N I C E N T E R ODPRAVA DIOPTRIJE ŽIVLJENJE BREZ OČAL IN KONTAKTNIH LEČ
O Č E S N I C E N T E R ODPRAVA DIOPTRIJE ŽIVLJENJE BREZ OČAL IN KONTAKTNIH LEČ LASERSKA ODPRAVA DIOPTRIJE Kaj je laserska korekcija dioptrije? Laserska operacija oči je postopek, s katerim se trajno odpravi
Prikaži večlenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina
lenses PRIROČNIK za uporabo kontaktnih leč Sentina Pred začetkom uporabe kontaktnih leč Sentina vam svetujemo, da si preberete naslednja navodila. Četudi kontaktne leče uporabljate že dlje časa, je dobro
Prikaži večresitve.dvi
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 2. kolokvij 4. januar 212 Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja. Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer
Prikaži večFizika2_stari_testi.DVI
Stari pisni izpiti in kolokviji iz Fizike 2 na Fakulteti za elektrotehniko 6. november 2003 Tako, kot pri zbirki za Fiziko 1, so izpiti in kolokviji zbrani po študijskih letih (2002/2003, 2001/2002, 2000/2001).
Prikaži večC:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/TESTI-IZPITI-REZULTATI/ /Izpiti/FKKT-avgust-17.dvi
Vpisna številka Priimek, ime Smer: K KT WA Izpit pri predmetu MATEMATIKA I Računski del Ugasni in odstrani mobilni telefon. Uporaba knjig in zapiskov ni dovoljena. Dovoljeni pripomočki so: kemični svinčnik,
Prikaži večVaje: Matrike 1. Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N 0 1 n ; n N Pokaži, da je množica x 0 y 0 x
Vaje: Matrike 1 Ugani rezultat, nato pa dokaži z indukcijo: (a) (b) [ ] n 1 1 ; n N n 1 1 0 1 ; n N 0 2 Pokaži, da je množica x 0 y 0 x y x + z ; x, y, z R y x z x vektorski podprostor v prostoru matrik
Prikaži večMatematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 23. april 2014 Soda in liha Fourierjeva vrsta Opomba Pri razvoju sode periodične funkcije f v Fourierjevo vrsto v razvoju nastopajo
Prikaži večRAČUNALNIŠKA ORODJA V MATEMATIKI
DEFINICIJA V PARAVOKOTNEM TRIKOTNIKU DEFINICIJA NA ENOTSKI KROŢNICI GRAFI IN LASTNOSTI SINUSA IN KOSINUSA POMEMBNEJŠE FORMULE Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z
Prikaži več1. izbirni test za MMO 2018 Ljubljana, 16. december Naj bo n naravno število. Na mizi imamo n 2 okraskov n različnih barv in ni nujno, da imam
1. izbirni test za MMO 018 Ljubljana, 16. december 017 1. Naj bo n naravno število. Na mizi imamo n okraskov n različnih barv in ni nujno, da imamo enako število okraskov vsake barve. Dokaži, da se okraske
Prikaži več7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o
7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor ovrednoten z 2 točkama; če ni obkrožen noben odgovor
Prikaži večIme in priimek
Polje v osi tokovne zanke Seminar pri predmetu Osnove Elektrotehnike II, VSŠ (Uporaba programskih orodij v elektrotehniki) Ime Priimek, vpisna številka, skupina Ljubljana,.. Kratka navodila: Seminar mora
Prikaži večresitve.dvi
FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika Pisni izpit. junij 22 Ime in priimek Vpisna st Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer so
Prikaži večFunkcije in grafi
14 Funkcije in grafi Funkcije Zapisi funkcij Sorazmernost Obratna sorazmernost Potenčne funkcije Polinomske funkcije Druge funkcije Prileganje podatkom 14.1 Funkcije Spremenljivke Odvisnost spremenljivk
Prikaži večOsnove matematicne analize 2018/19
Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko
Prikaži večStrokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega pok
Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega poklicnega izobraževanja NAVODILA: Izpit iz matematike
Prikaži večVAJE
UČNI LIST Geometrijska telesa Opomba: pri nalogah, kjer računaš maso jeklenih teles, upoštevaj gostoto jekla 7,86 g / cm ; gostote morebitnih ostalih materialov pa so navedene pri samih nalogah! Fe 1)
Prikaži večMicrosoft Word - Astronomija-Projekt19fin
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Jure Hribar, Rok Capuder Radialna odvisnost površinske svetlosti za eliptične galaksije Projektna naloga pri predmetu astronomija Ljubljana, april
Prikaži večDN080038_plonk plus fizika SS.indd
razlage I formule I rešeni primeri I namigi I opozorila I tabele Srednješolski Plonk+ Fizika razlage formule rešeni primeri namigi opozorila tabele Avtor: Vasja Kožuh Strokovni pregled: dr. Gorazd Planinšič
Prikaži večOpisi območij rezultatov NPZ
Predmetna komisija za fiziko Opisi dosežkov učencev 9. razreda na nacionalnem preverjanju znanja Slika: Porazdelitev točk pri fiziki, 9. razred Uvodni komentar Pri sestavljanju nalog je PK za fiziko upoštevala,
Prikaži večPREDMETNI KURIKULUM ZA RAZVOJ METEMATIČNIH KOMPETENC
MATEMATIKA 1.razred OSNOVE PREDMETA POKAZATELJI ZNANJA SPRETNOSTI KOMPETENCE Naravna števila -pozna štiri osnovne računske operacije in njihove lastnosti, -izračuna številske izraze z uporabo štirih računskih
Prikaži večDELOVNI LIST ZA UČENCA
ZRCALA - UVOD 1. polprepustno zrcalo 2. ploščice različnih barv ( risalni žebljički), svinčnik 3. ravnilo Na bel papir postavi polprepustno zrcalo in označi njegovo lego. Pred zrcalo postavi risalni žebljiček.
Prikaži večNAVODILA AVTORJEM PRISPEVKOV
Predmetna komisija za nižji izobrazbeni standard matematika Opisi dosežkov učencev 6. razreda na nacionalnem preverjanju znanja Slika: Porazdelitev točk pri matematiki (NIS), 6. razred 1 ZELENO OBMOČJE
Prikaži večINTERAKTIVNE REŠITVE PROMETHEAN
INTERAKTIVNE REŠITVE PROMETHEAN Promethean je vodilni svetovni ponudnik interaktivne tehnologije na področju izobraževanja. S svojim inovativnim pristopom in vizijo prihodnosti, spreminjajo način sodelovanja
Prikaži večDiapozitiv 1
Vhodno izhodne naprave Laboratorijska vaja 5 - LV 1 Meritve dolžine in karakteristične impedance linije VIN - LV 1 Rozman,Škraba, FRI Model linije Rs Z 0, Vs u i u l R L V S - Napetost izvora [V] R S -
Prikaži večDN5(Kor).dvi
Koreni Število x, ki reši enačbo x n = a, imenujemo n-ti koren števila a in to označimo z n a. Pri tem je n naravno število, a pa poljubno realno število. x = n a x n = a. ( n a ) n = a. ( n a ) m = n
Prikaži večMicrosoft Word - ELEKTROTEHNIKA2_ junij 2013_pola1 in 2
Šifra kandidata: Srednja elektro šola in tehniška gimnazija ELEKTROTEHNIKA PISNA IZPITNA POLA 1 12. junij 2013 Čas pisanja 40 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno pero
Prikaži večTeorija
1.Newtnovi zakoni, kako je def. gibalna količina,kdaj se ohranja? 2.plinska enačba,poimenuj kaj v njej nastopa..nariši grafe za vse 3 termodinamske procese pri konst. tlaku,temp... 3.vse o nihanju vzmetnega
Prikaži več1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale tkanine (E101, E111
1 EKSPERIMENTALNI DEL 1.1 Tkanina Pri pranju smo uporabili pet tkanin, od katerih je bila ena bela bombažna tkanina (B), preostale (E101, E111, E114 in E160) pa so bile zamazane z različnimi umazanijami
Prikaži večCpE & ME 519
2D Transformacije Zakaj potrebujemo transformacije? Animacija Več instanc istega predmeta, variacije istega objekta na sceni Tvorba kompliciranih predmetov iz bolj preprostih Transformacije gledanja Kaj
Prikaži večUniverza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo Sledenje pogledu (Eye tracking) Seminarska naloga pri predmetu Interaktivni
Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta Oddelek za tekstilstvo Sledenje pogledu (Eye tracking) Seminarska naloga pri predmetu Interaktivni mediji Smer študija: Načrtovanje tekstilij in oblačil,
Prikaži večPoskusi s kondenzatorji
Poskusi s kondenzatorji Samo Lasič, Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Oddelek za fiziko, Ljubljana Povzetek Opisani so nekateri poskusi s kondenzatorji, ki smo jih izvedli z merilnim vmesnikom LabPro.
Prikaži večUniverza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE 12. 11. 2014 Gravitacija - ohranitveni zakoni 1. Telo z maso M je sestavljeno iz dveh delov z masama
Prikaži večglava.dvi
Lastnosti verjetnosti 1. Za dogodka A in B velja: P(A B) = P(A) + P(B) P(A B) 2. Za dogodke A, B in C velja: P(A B C) = P(A) + P(B) + P(C) P(A B) P(A C) P(B C) + P(A B C) Kako lahko to pravilo posplošimo
Prikaži večNAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite
NAJRAJE SE DRUŽIM S SVIČNIKOM, SAJ LAHKO VADIM ČRTE IN KRIVULJE, PA VELIKE TISKANE ČRKE IN ŠTEVILKE DO 20. Preizkusite znanje vaših otrok in natisnite vzorčne strani iz DELOVNIH LISTOV 1 v štirih delih
Prikaži večRC MNZ - kategorija U12 in U13 TRENING 3-4 SKLOP: Igra 1:1 USMERITEV TRENINGA: CILJ: Igra 1:1 v napadu Utrjevanje uspešnosti igre 1:1 v napadu UVODNI
RC MNZ - kategorija U12 in U13 TRENING 3-4 SKLOP: Igra 1:1 USMERITEV TRENINGA: CILJ: Igra 1:1 v napadu Utrjevanje uspešnosti igre 1:1 v napadu UVODNI DEL (20 minut) 1. NAVAJANJE NA ŽOGO (12 minut) S klobučki
Prikaži več4. tema pri predmetu Računalniška orodja v fiziki Ljubljana, Grafi II Jure Senčar
4. tema pri predmetu Računalniška orodja v fiziki Ljubljana, 6.4.29 Grafi II Jure Senčar Relativna sila krčenja - F/Fmax [%]. Naloga Nalogo sem delal v Excelu. Ta ima vgrajeno funkcijo, ki nam vrne logaritemsko
Prikaži večRAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni
RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje
Prikaži večPoslovilno predavanje
Poslovilno predavanje Matematične teme z didaktiko Marko Razpet, Pedagoška fakulteta Ljubljana, 20. november 2014 1 / 32 Naše skupne ure Matematične tehnologije 2011/12 Funkcije več spremenljivk 2011/12
Prikaži več(Microsoft Word - 3. Pogre\232ki in negotovost-c.doc)
3.4 Merilna negotovost Merilna negotovost je parameter, ki pripada merilnem rezltat. Označje razpršenost vrednosti, ki jih je mogoče z določeno verjetnostjo pripisati merjeni veličini. Navaja kakovost
Prikaži večSLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: NAVODILA ZA UPORABO Refraktorski teleskop in mikroskop v kompletu Tasco Kataloška
SLO NAVODILA ZA UPORABO IN MONTAŽO Kat. št.: 49 17 42 www.conrad.si NAVODILA ZA UPORABO Refraktorski teleskop in mikroskop v kompletu Tasco Kataloška št.: 49 17 42 KAZALO REFRAKTORSKI TELESKOP...3 SESTAVNI
Prikaži večGeometrija v nacionalnih preverjanjih znanja
Geometrija v nacionalnih preverjanjih znanja Aleš Kotnik, OŠ Rada Robiča Limbuš Boštjan Repovž, OŠ Krmelj Struktura NPZ za 6. razred Struktura NPZ za 9. razred Taksonomska stopnja (raven) po Gagneju I
Prikaži večSTAVKI _5_
5. Stavki (Teoremi) Vsebina: Stavek superpozicije, stavek Thévenina in Nortona, maksimalna moč na bremenu (drugič), stavek Tellegena. 1. Stavek superpozicije Ta stavek določa, da lahko poljubno vezje sestavljeno
Prikaži večVektorji - naloge za test Naloga 1 Ali so točke A(1, 2, 3), B(0, 3, 7), C(3, 5, 11) b) A(0, 3, 5), B(1, 2, 2), C(3, 0, 4) kolinearne? Naloga 2 Ali toč
Vektorji - naloge za test Naloga 1 li so točke (1, 2, 3), (0, 3, 7), C(3, 5, 11) b) (0, 3, 5), (1, 2, 2), C(3, 0, 4) kolinearne? Naloga 2 li točke a) (6, 0, 2), (2, 0, 4), C(6, 6, 1) in D(2, 6, 3), b)
Prikaži večJerneja Čučnik Merjenje in uporaba kondenzatorja Gimnazija Celje Center LABORATORIJSKA VAJA Merjenje in uporaba kondenzatorja Ime in priimek:
1. LABOATOJSKA VAJA Merjenje in uporaba me in priimek: azred: 4. b Šola: Gimnazija elje ener Menor: Boru Namesnik, prof. Daum izvedbe vaje: 17.12.29 1 VOD in POTEK DELA 1.a Polnjenje Kondenzaor priključimo
Prikaži večDOMACA NALOGA - LABORATORIJSKE VAJE NALOGA 1 Dani sta kompleksni stevili z in z Kompleksno stevilo je definirano kot : z = a + b, a p
DOMACA NALOGA - LABORATORIJSKE VAJE NALOGA 1 Dani sta kompleksni stevili z 1 5 2 3 in z 2 3 8 5. Kompleksno stevilo je definirano kot : z = a + b, a predstavlja realno, b pa imaginarno komponento. z 1
Prikaži večLaTeX slides
Statistični modeli - interakcija - Milena Kovač 23. november 2007 Biometrija 2007/08 1 Število živorojenih pujskov Biometrija 2007/08 2 Sestavimo model! Vplivi: leto, farma Odvisna spremenljivka: število
Prikaži večMicrosoft Word - N _moderacija.docx
2 N151-401-2-2 SPLOŠNA NAVODILA Prosimo, da moderirano različico navodil za vrednotenje dosledno upoštevate. Če učenec pravilno reši nalogo na svoj način (ki je matematično korekten) in je to razvidno
Prikaži več2. izbirni test za MMO 2017 Ljubljana, 17. februar Naj bosta k 1 in k 2 dve krožnici s središčema O 1 in O 2, ki se sekata v dveh točkah, ter
2. izbirni test za MMO 2017 Ljubljana, 17. februar 2017 1. Naj bosta k 1 in k 2 dve krožnici s središčema O 1 in O 2, ki se sekata v dveh točkah, ter naj bo A eno od njunih presečišč. Ena od njunih skupnih
Prikaži večDomače vaje iz LINEARNE ALGEBRE Marjeta Kramar Fijavž Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani 2007/08 Kazalo 1 Vektorji 2 2 Analit
Domače vaje iz LINEARNE ALGEBRE Marjeta Kramar Fijavž Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani 007/08 Kazalo Vektorji Analitična geometrija 7 Linearni prostori 0 4 Evklidski prostori
Prikaži večAdaptive Sound Technology Dodatek
Adaptive Sound Technology Dodatek Prva namestitev televizorja Sistem je opremljen s funkcijo Adaptive Pregled prve namestitve Sound Technology, ki omogoča optimalno doživetje zvoka pri postavitvi več zvočnikov,
Prikaži večTOTP - Fizika 2017/18 Seznam obravnavanih vsebin January 19, 2018 Ta seznam vsebin ne nadomešča zapiskov s predavanj. Je pa izčrpen spisek tega, kar s
TOTP - Fizika 2017/18 Seznam obravnavanih vsebin January 19, 2018 Ta seznam vsebin ne nadomešča zapiskov s predavanj. Je pa izčrpen spisek tega, kar smo obravnavali. Vektorske količine so označene krepko.
Prikaži večPowerPoint Presentation
Lasersko obarvanje kovin Motivacija: Z laserskim obsevanjem je možno spremeniti tudi barvo kovinskih površin, kar odpira povsem nove možnosti označevanja in dekoracije najrazličnejših sestavnih delov in
Prikaži večSlide 1
Vsak vektor na premici skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer je v smerni vektor premice in a poljubno število. r a v Vsak vektor na ravnini skozi izhodišče lahko zapišemo kot kjer sta v, v vektorja na
Prikaži več2
Drsni ležaj Strojni elementi 1 Predloga za vaje Pripravila: doc. dr. Domen Šruga as. dr. Ivan Okorn Ljubljana, 2016 STROJNI ELEMENTI.1. 1 Kazalo 1. Definicija naloge... 3 1.1 Eksperimentalni del vaje...
Prikaži večMicrosoft Word - N doc
Š i f r a u ~ e n c a/-k e : Dr`avni izpitni center *N05140131* REDNI ROK MATEMATIKA PISNI PREIZKUS Ponedeljek, 9.maj 005 / 60 minut Dovoljeno gradivo in pripomo~ki: u~enec prinese s seboj modro ali ~rno
Prikaži večSrednja šola za oblikovanje
Srednja šola za oblikovanje Park mladih 8 2000 Maribor POKLICNA MATURA MATEMATIKA SEZNAM VPRAŠANJ ZA USTNI DEL NARAVNA IN CELA ŠTEVILA Opišite vrstni red računskih operacij v množici naravnih števil. Kakšen
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Presentation1
Drža telesa čelno proti tlom»klop«vzdrževati ravno linijo telesa. Opora je na podlahteh in prstih nog. Stisnite trebušne mišice in postavite medenico v nevtralni položaj (t.j. poteg popka noter in stisk
Prikaži večLiveActive
Oblikujte svoje roke s temi 5 vajami brez obiska fitnesa! Dvig noge in nasprotne roke na veliki žogi 1 Vaja Y na telovadni žogi 2 z 8-12 ponovitvami na vsaki strani s 15-20 ponovitvami Dotik roke in nasprotne
Prikaži večPosebne funkcije
10 Posebne funkcije Posebne funkcije Geometrijska vrsta Binomska vrsta Eksponentna funkcija Logaritemska funkcija Kotne funkcije Kotne tabele Grafi kotnih funkcij Obratne kotne funkcije 10.1 Posebne funkcije
Prikaži večUradni list Republike Slovenije Št. 44 / / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja
Uradni list Republike Slovenije Št. 44 / 18. 8. 2017 / Stran 6325 PRILOGA II Del A NAJVEČJE MERE IN MASE VOZIL 1 NAJVEČJE DOVOLJENE MERE 1.1 Največja dolžina: - motorno vozilo razen avtobusa 12,00 m -
Prikaži večZgledi:
a) za funkcijo f(x)= 1/3x 1 izračunaj ničlo, zapiši začetno vrednost in nariši graf (x=3, začetna vrednost: f(0)= 1, graf seka abscisno os v točki (3,0), ordinatno os pa v točki (0, 1)) b) nariši graf
Prikaži več1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm
1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela
Prikaži večDelovni zvezek / matematika za 8 izrazi POENOSTAVLJANJE IZRAZOV 3. skupina 2. Izra~unaj, koliko stane izdelava `i~nega modela, ~e meri rob
izrazi POENOSTAVLJANJE IZRAZOV 2. Izra~unaj, koliko stane izdelava `i~nega modela, ~e meri rob a = 10 dm in b = 20 dm. 1 m `ice stane 1,6. Mojster pa za izdelavo modela ra~una toliko, kot smo pla~ali za
Prikaži večGOALS
BELGIAN DEFENCE FORCES General Directorate Material Resources Section Ammunition Risk Management HQ Queen ELISABETH Rue d'evere, 1 1140 BRUSSELS BELGIUM (BE)AC326(SG5) IWP 2012-01(I) 26. marec 2012 ORODJE
Prikaži večUniverza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA
Enopredmetna matematika IN STATISTIKE Maribor, 31. 01. 2012 1. Na voljo imamo kovanca tipa K 1 in K 2, katerih verjetnost, da pade grb, je p 1 in p 2. (a) Istočasno vržemo oba kovanca. Verjetnost, da je
Prikaži večC:/Users/Matevž Èrepnjak/Dropbox/FKKT/testi in izpiti/ /IZPITI/FKKT-februar-14.dvi
Kemijska tehnologija, Kemija Bolonjski univerzitetni program Smer: KT K WolframA: DA NE Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I 6. 2. 2014 Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument.
Prikaži večINDIVIDUALNI PROGRAM PREDMET: MATEMATIKA ŠOL. LETO 2015/2016 UČITELJ: ANDREJ PRAH Učenec: Razred: 7. Leto šolanja: Ugotovitev stanja: Učenec je lani n
INDIVIDUALNI PROGRAM PREDMET: MATEMATIKA ŠOL. LETO 2015/2016 UČITELJ: ANDREJ PRAH Učenec: Razred: 7. Leto šolanja: Ugotovitev stanja: Učenec je lani neredno opravljal domače naloge. Pri pouku ga je bilo
Prikaži večN
Državni izpitni center *N15164132* 9. razred TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA Ponedeljek, 11. maj 2015 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA 9. razred RIC 2015 2 N151-641-3-2 SPLOŠNA NAVODILA Prosimo,
Prikaži večNAVADNA (BIVARIATNA) LINEARNA REGRESIJA O regresijski analizi govorimo, kadar želimo opisati povezanost dveh numeričnih spremenljivk. Opravka imamo to
NAVADNA (BIVARIATNA) LINEARNA REGRESIJA O regresijski analizi govorimo, kadar želimo opisati povezanost dveh numeričnih spremenljivk. Opravka imamo torej s pari podatkov (x i,y i ), kjer so x i vrednosti
Prikaži večIme in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 6. julij 2018 Navodila Pazljivo preberite be
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULEA ZA MAEMAIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Statistika Pisni izpit 6 julij 2018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Za pozitiven rezultat
Prikaži večNaloge iz kolokvijev Analize 1 (z rešitvami) E-UNI, GING, TK-UNI FERI dr. Iztok Peterin Maribor 2009 V tej datoteki so zbrane naloge iz kolokvijev za
Naloge iz kolokvijev Analize (z rešitvami) E-UNI, GING, TK-UNI FERI dr. Iztok Peterin Maribor 2009 V tej datoteki so zbrane naloge iz kolokvijev za predmet Analiza na smereh E-UNI, GING in TK-UNI na Fakulteti
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx
Goriva, zrak, dimni plini gorivo trdno, kapljevito: C, H, S, O, N, H 2 O, pepel plinasto: H 2, C x H y, CO 2, N 2,... + zrak N 2, O 2, (H 2 O, CO 2, Ar,...) dimni plini N 2, O 2, H 2 O, CO 2, SO 2 + toplota
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ID02_ANALIZA REZULTATOV JAMOMERSKIH MERITEV ZA IZGRADNJO JAŠKA NOP II - predstavitev skok čez kožo.pptx
43. SKOK ČEZ KOŽO Analiza rezultatov jamomerskih meritev za izgradnjo jaška NOP II Matjaž Koželj 1, Jure Slatinšek 2, Tomaž Ambrožič 3 1 Premogovnik Velenje d.d., Velenje 2 PV Invest, d.o.o., Velenje 3
Prikaži več10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, k
10. Meritev šumnega števila ojačevalnika Vsako radijsko zvezo načrtujemo za zahtevano razmerje signal/šum. Šum ima vsaj dva izvora: naravni šum T A, ki ga sprejme antena in dodatni šum T S radijskega sprejemnika.
Prikaži večIme in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5. februar 2018 Navodila Pazljivo preberite
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost Pisni izpit 5 februar 018 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Nalog je
Prikaži večMicrosoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx
PRAVILA ALI JE KAJ TRDEN MOST 2016 3. maj 5. maj 2016 10. 4. 2016 Maribor, Slovenija 1 Osnove o tekmovanju 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki so se po predhodnem postopku prijavili na tekmovanje
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - OVT_4_IzolacijskiMat_v1.pptx
Osnove visokonapetostne tehnike Izolacijski materiali Boštjan Blažič bostjan.blazic@fe.uni lj.si leon.fe.uni lj.si 01 4768 414 013/14 Izolacijski materiali Delitev: plinasti, tekoči, trdni Plinasti dielektriki
Prikaži večOptimizacija z roji delcev - Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije 2. junij 2011 Koncept PSO Motivacija: vedenje organizmov v naravi Ideja: koordinirano
Prikaži večIR termometer testo 830 testo 830 hiter, za brezkontaktno merjenje površinske temperature Merjenje z laserskim pointerjem za natančno merjenje tudi na
IR termometer testo 830 testo 830 hiter, za brezkontaktno merjenje površinske temperature Merjenje z laserskim pointerjem za natančno merjenje tudi na večjih razdaljah Hitro shranjevanje odčitkov (2 odčitka
Prikaži večPrevodnik_v_polju_14_
14. Prevodnik v električnem polju Vsebina poglavja: prevodnik v zunanjem električnem polju, površina prevodnika je ekvipotencialna ploskev, elektrostatična indukcija (influenca), polje znotraj votline
Prikaži večSlikovne transformacije_2017_18_DKT
DEJAVNIKI KAKOVOSTI V TISKU Deja Muck Pri obdelavi digitalnih slik se večinoma srečujamo s slikami v prostorski domeni, a določeni postopki, npr. filtriranje, lahko potekajo tudi v t. i. frekvenčni domeni.
Prikaži večPravila za merjenje izdelkov
Pravila za merjenje izdelkov Zakaj so pomembna pravila merjenja? Kadar partnerji v poslovnem procesu uporabljajo vsak svoja pravila merjenja, se lahko zgodi, da bodo bistveni podatki o prodajni enoti napačni.
Prikaži večMatematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t
Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t 0.5 1.5 2.0 t a.) Nari²ite tri grafe: graf (klasi ne)
Prikaži večFIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA
FIZIKA IN ARHITEKTURA SKOZI NAŠA UŠESA SE SPOMNITE SREDNJEŠOLSKE FIZIKE IN BIOLOGIJE? Saša Galonja univ. dipl. inž. arh. ZAPS marec, april 2012 Vsebina Kaj je zvok? Kako slišimo? Arhitekturna akustika
Prikaži večMicrosoft PowerPoint _12_15-11_predavanje(1_00)-IR-pdf
uporaba for zanke i iz korak > 0 oblika zanke: for i iz : korak : ik NE i ik DA stavek1 stavek2 stavekn stavek1 stavek2 stavekn end i i + korak I&: P-XI/1/17 uporaba for zanke i iz korak < 0 oblika zanke:
Prikaži večMatematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y
Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y 2 ). Rešitev: Diferencialna enačba ima ločljive spremenljivke,
Prikaži večMicrosoft Word - SI_vaja5.doc
Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta Sanitarno inženirstvo Statistika Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko Š.l. 2011/2012, 3. letnik (1. stopnja), Vaja 5 Naloge 1. del: t test za
Prikaži več