Značilnosti prometnega toka
|
|
|
- Angela Hribar
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 /4/8 4:8:57 PM Vozilo promeu ozilo je sko preozno sredso, nmenjeno ožnji po cesi, rzen posebnih preoznih sredse, med kere spdjo orošk preozn sreds, bolniški ozički er šporni pripomočki in npre, ki omogočjo gibnje hirejše od hoje pešc; 5. ozišče je del cesišč, ki je nmenjen promeu ozil in g pod pogoji, ki jih določ zkon, lhko uporbljjo udi pešci; 6. smerno ozišče je ozišče li njego zdolžni del, ki je nmenjen ožnji ozil eni smeri in g lhko sesljjo en, d li eč promenih pso; 7. promeni ps je oznčen li neoznčen zdolžni del smerneg ozišč, ki je doolj širok z neoirno ožnjo ozil eni rsi; promeni ok je en, de li eč rs ozil (promeni ok ozil) li pešce (promeni ok pešce), ki se po cesi gibljejo iso smer; To poglje je nmenjeno obrni gibnj cesnih ozil.j. ozil nmenjenih preozu ljudi in/li blg mišljeno cesno ozilo n pnemikh, ki g odi oznik (čloek) in se giblje po cesi... Kinemik Njenosnejši model gibnj ozil po cesi dobimo, če ozilo obrnmo ko msno očko, ceso p ko (prosorsko) kriuljo. Gibnje ozil orej proučujemo ko gibnje msne očke po kriulji. x Slik.. Leg ozil n cesi Leg, hiros, pospešek. Gibnje ozil bo določeno, če skem renuku poznmo njegoo lego. Če je x rzdlj, ki jo je ozilo oprilo čsu iz izhodišče lege poem je gibnje ozil podno s funkcijo
2 /4/8 4:8:57 PM Hiros ozil je po definiciji x xˆ ( ) dxˆ ˆ () d Hiros poe kolikšen premik opri ozilo čsoni enoi. Ker je ozni ps, po kerem se giblje ozilo nmenjen le ožnji eno smer sledi, d pri obrni gibnj ozil n cesi predposljmo, d je njego hiros edno poziin li enk nič.j. ozilo se giblje določeno smer Osnon eno z merjenje hiros je m/s. Pri gibnju ozil se njpogoseje uporblj eno km/h. Zez med enom je nslednj m s 3.6km h km h m s 3.6 Primer.. 35km h 35 m s 9.7 m s 3.6 m s 3.6km h 43.km h Pospešek je po definiciji dˆ ˆ () d ˆ d d x Pospešek poe kolikšn je sprememb hirosi čsoni enoi. Če je pospešek poziien hiros nršč, če je negien se hiros zmnjšuje. Pri obrni gibnj ozil pomeni poziini pospešek pospešenje ozil, negini pospešek oz. pojemek p njegoo zirnje. Z merjenje pospešek se uporblj eno ms. Večji pospeški se izržjo enoh zemeljskeg gricijskeg pospešk g, kereg poprečn rednos znš ngl: elociy ngl: ccelerion
3 /4/8 4:8:57 PM 3 g 9.8m s Primer...6 g.6 9.8m s 5.88m s m s g g Trjekorij. Grfično ponzorimo gibnje ozil rnini ( x, ) ko kriuljo, ki jo imenujemo rjekorij 3. Primer rjekorije je prikzn n sliki.. Iz definicije hirosi sledi, d n rjekoriji predslj hiros ngens nklonskeg ko n kriuljo. Pri em elj: ečji je nklon ečj je hiros. x nα x α nα x α Slik.3. Primer rjekorije Trjekorij je zezn in monoon.j. čs se ne d rči. Primer je prikzn n sliki.4 (B). 3 ngl: rjecory
4 /4/8 4:8:57 PM 4 x A x B x x x x Slik.4. Kriulj n sliki A je rjekorij. Vozilo se legi x nhj čsih, in. Tk kriulj ne more predslji gibnj po cesi. Kriulj n sliki B ni rjekorij. V čsu mesih nj bi se ozilo nhjlo n reh rzličnih x, x in x kr ni mogoče.. Fiziklne omejie Zrdi enosrnskeg sik ozil in ozišč urejjo gibnje ozil sileibnje ozil je določeno sile, ki delujejo nnj. Če ozilo obrnmo ko očko, ki se giblje po kriulji poem je pospešek d + nn + n d pri čemer s enoski ekor ngene, n enoski ekor normle n kriuljo, polmer ukriljenosi kriulje.
5 /4/8 4:8:57 PM 5 n n Slik.. Pospeški Sile, ki delujejo d F m Fn m d ρ Pospešenje. Pospešek, ki g lhko doseže ozilo je omjeno z močjo, ki jo lhko rzije moor in jo prenese n pogonsk koles. Tko elj P P m F m po drugi srni p je pospešek omejen s renjem P min, g m μ Zirnje. Pri zirnju deluje n koles sil renj d m F μn d Iz e enčbe sledi, d je nječji pojemek, ki g doseže ozilo omejen μg Vožnj oinku. Če se ozilo giblje oinku poem je normln (bočn) sil n koles nj ne bi presegl sile bočng renj
6 /4/8 4:8:57 PM 6 m Fn μbn μbmg Iz e zeze dobimo omejie hirosi μ g b Primer. Kolikšn je mejn hiros oinku z rdijem bočneg renj.5. 75m, če je koeficien ešie..3 Inegrcij kinemičnih enčb Če so z obrnno ozilo podni pospešek zčen leg zčen hiros x ˆ ( ) x ˆ ( ) ˆ ( ) poem z inegrcijo določimo hiros d d d d + d in no z ponono inegrcijo še lego dx d x dx d x x + + d x d Oglejmo si d posebn primer.
7 /4/8 4:8:57 PM 7 Enkomerno gibnje. Če je hiros eles sln poem se giblje enkomerno. V em primeru elj pospešek hiros leg ( ) x x + Digrmi, ki podjjo so prikzn n sliki. Slik.. Kinemičn digrm enkomerneg gibnj Dolžin poi je enk kr rzdlji med legm s s s Enkomerno pospešeno gibnje. V primeru, ko je pospešek slen s cons hiros leg ( ) + x x + + ( ) ( ) Če iz enčb izločimo čs dibimo
8 /4/8 4:8:57 PM 8 s x x Osnoni kinemični digrmi so prikzni n sliki. x / x x x Slik. Kinemični digrmi enkomerno pospešeneg gibnj.4 Primer. Vožnj med posjm Vozilo ozi med dem posjm, pri čemer pri speljenju doseže pospešek, pri zirnju pojemek, nječj hiros ožnje p je. Vpršnje je, koliko čs porbi ozil z ožnjo med posjm. N osnoi enčb enkomerno pospešeneg gibnj lhko, pri znnem pospešku in končni hirosi izrčunmo čs in po pospešenj er čs in po zirnj Čs m Speljenje Zirnj 3 m 3 Po m s m s3 3
9 /4/8 4:8:57 PM 9 m Skupj + 3 m s+ s3 pri čemer je reducirni pospešek Prosnek poi,.j. po enkomerne ožnje dobimo, če od celone poi odšejemo po pospešenj in po zirnj. Če upšemo,.. dobimo m s L s s3 L Čs, ki g ozilo porbi z o po je enk s L m m m Skupni čs ožnje je oz. po uredii m L m T m T L m + m Primer. Kolikšen je čs poonje med dem posjm oddljenim 3 m, če je pospešek ozil pri speljenju. g, pojemek pri zirnju p. g in hiros ozil 9 km/h? ešie m s.+.
10 /4/8 4:8:57 PM 9 m 5.m s 3.6 T L m 5 7.s m T [s] m [m/s] Slik. Grf čs iz primer XXX Njkrjši čs. Opimln hiros. Oblik izrz kže n o, d obsj njmnjši dt čs poonj. Čs poonj bo njkrjši ko bo d li L + m m Iz e enčbe je opimln hiros ožnje enk L m, op Minimlni čs poonj je orej določen z izrzom Tmin po uredii L + L L oz.
11 /4/8 4:8:57 PM T min L Primer. Kolikšen je njkrjši čs poonje med dem posjm oddljenim m, če je pospešek ozil pri speljenju. g, pojemek pri zirnju p. g? ešie m s.+. m, op L.65 6.m s 58km h T min L 4.8s.65.3 Elemeni ožnje Po usljnj Voznik ne sme nendom zmnjši hirosi ožnje, rzen nernosi. Po usljnj je po, ki jo seslj rekcijsk in zorn po 4 : rekcijsk po je po, ki jo ozilo preozi od renuk, ko oznik zzn oiro pred ozilom, do renuk, ko zčne ziri; zorn po je po, ki jo ozilo preozi od zček zirnj do popolne usie; Celoni rekcijski čs od renuk, ko oznik opzi oiro do priček zirnjje sesljjo:. čs percepcije - o je čs, ki g oznik porbi d spozn, d je pred njim oir 4 ZVCP
12 /4/8 4:8:57 PM. čs odločie - o je čs kerem se oznik odloči, d mor usii 3. čs, ki g oznik porbi, d presi nogo n pedlo zore 4. čs, ki g porbi, d poisne pedlo zore Osnon predposk je, d je rekcijsk po hiros ozil enkomern, kr pomeni s pri zirnju p je pojemek slen s z z Iz eg sledi, d je po usljnj su s + sz + In čs usljnj u + Poenosljen izrčun poi usljnj porebuje ri podke: hiros ozil, rekcijski čs in pojemek pri zirnju..3. Vrnosn rzdlj Voznik, ki ozi z drugim ozilom po isem promenem psu, mor ozii z njim n rzdlji, ki ni mnjš od rzdlje, ki jo pri hirosi, s kkr preozi deh sekundh (rnosn rzdlj). () Vrnosn rzdlj mor ne glede n ozne rzmere omogoci: d lhko oznik zmnjš hiros li usi in s em prepreci rcenje, ce oznik, ki ozi pred njim, zmnjš hiros li usi; d se lhko oznik, ki prehie, rno rne n izhodišcni promeni ps. (3) Ne glede n pri odsek eg clen se, ob dobrih promenih rzmerh, kdr se oblikuje kolon, ki ozi z zmnjšno hirosjo, rnosn rzdlj
13 /4/8 4:8:57 PM 3 lhko zmnjš, endr ne sme bii mnjš od rzdlje, ki jo ozilo pri hirosi, s kkršno ozi, preozi eni sekundi (minimln rnosn rzdlj). Pri ožnji koloni morjo ozniki ozii ko, d je rzdlj do sosednjeg ozil kšn d omogoči rno usljnje brez nleneg rčenj, če se ozilo pred njim iz kkršnegkoli rzlog usi. Slik prikzuje ozil h s z s u h Pomen oznk n sliki X je nslednji Slik X. Vrnosn rzdlj, pomen oznk, pojemk ozil pri zirnju h rzmk med ozili pri ožnji (rnosn rzdlj) h rzmk med zusljenim ozilom s u po usljnj ozil s z po zirnj ozil r rekcijski čs ozil hiros ozil Iz skice rzberemo nslednjo zezo med rzmki in pomi ozil: s + h s + h h h + s s z u u z Z rno usljnje mor elji h. Če predposimo, d je zirnje obeh ozil konsnno, poem je po zirnj ozil sz, po usljnj ozil p su +. Če izrz simo zgornjo zezo in uredimo dobimo eoreično rnosno rzdljo
14 /4/8 4:8:57 PM h h Pri uporbi formule predposimo, d je. V primeru, d je < bi imel funkcij pri nehi hirosi dosegl sojo nječjo rednos, poem p bi se rnosni rzmk zmnjšel. To ne usrez opzonju. Funkcij nj bi bil monoon z sko rednos hirosi. To pomeni dh + > d V em primeru s mejn primer če je poem je rnosni rzmk kr h h + min če je.j. če se ozilo usi renuku. poem je lim lim oz. hmx h + + Primer. Kolikšn je nječj in njmnjš rnosn rzdlj pri hirosi 7km h, če je rekcijski čs sisem oznik-ozilo s in pojemek ozil 4m s? ešie. Njmnjš rnosn rzdlj je m 3.6 h h Nječj p
15 /4/8 4:8:57 PM h h m 4 To je eoreičn rzdlj med ozili, ki zgolj rno ožnjo. V posebnem primeru, ko je V prksi se uporblj de rednosi h V 3V s h.8v m 3.6 V.8s h.8.8.5v m 3.6 Pri prkični oceni rnosne rzdlje je enčbbi zmenji hiros izrženo V V ms izrzii km h. Tko je, rnosn rzdlj p h Oglejmo si d primer. V 3V Če je s poem je h.8v li prinližno 3.6 h () 3V Če je V.8s poem je h.8 V li prinližno 3.6 h (.8) Primer. Nj bo hiros 9km h. Vrnosn rzdlj je em primeru h () 3V m V
16 /4/8 4:8:57 PM 6 V 9 h (.8) 45m Okirne rednosii. + Koeficien pli pojemk: α + + ( ) ( ) ms α s m Menj ozneg psu ms bočn rzdlj je rzdlj med skrjno očko n lei li n desni srni ozil do drugeg ozil, udeleženc cesnem promeu li p do oire; Menj ozneg psu ko oznik prehie li se izogib oiri n cesi. Nmen je njprej opisi gibnje ozil pri menji psu no p si bomo ogledli, ko se k mneer održ n ozniku. h Slik s
17 /4/8 4:8:57 PM 7 Pri normlnem bočnem premiku je pospešek (suk oln mj ko deg) je [ ].. V g b pri čemer je V km/h..3.. Gibnje po premici Njenosnejši model gibnj ozil dobimo, če predposimo gibnje po premici s konsnnim bočnim pospeškom. Tko je čs bočneg premik y y h y Po p h s y y.3.. Gibnje po krožnem loku Posopek mner oboz je prikzn n sliki. Z memični popis gibnj mormo predposimo, d se ozilo giblje po deh enkih zporednih krožnih lokih. Bočni posperšek pri krožnem gibnju je enk y Iz skice rzberemo nslednjo zezo iz kere izrzimo polmer krožnih loko
18 /4/8 4:8:57 PM 8 h s h + s + 4h s h Če iz enčb izločimo in izrzimo po dobimo 4h h h s h y y Pri ečjih hirosih lhko zdnji člen znemrimo in dobimo h s Iz dobljene zeze lhko ocenimo čs, ki je poreben z bočni premik. Če je po s poem je y h y K emu mormo dodi še dolžino ozil h s + l min min y y h l +
19 /4/8 4:8:57 PM 9 Primer. Kolikšnen je minimln po spremenbe z premik 3m ozil dolžibne 4.5 m pri hirosi 8 km/h? Čs: s min m 3.6 min s Gibnje po sinusoidi 5 V prejšni obrni smo predposili konsnen bočni pospešek. elnejšo sliko dogjnj dobimo, če predposimo, d se pri bočnem premiku pospešek spreminj. Pri prem,iku nrse n neko rednos in no pde. Predposimo nslednji model gibnj, ki ključuje udi pospešek (pojemek) zdolžni smeri: d d d x x y y d sinω Pri em je pospešek smeri x, b nječji bočni pospešek in ω prmeer, ki g mormo še določii. Če i enčbi inegrermo in upošemo, d je zčen hiros smeri x enk hirosi, hiros prečni p je enk nič dobimo dx x + d dy d ω b y b ( cosω) Po koncu obhod mor bii hiros prečni smeri enk nič. To pomeni, d mor bii po koncu obhod cosω. T pogoj nm d rednos prmer b 5 Neobezno
20 /4/8 4:8:57 PM ω b π Če dobljene enčbe ponono inegrirmo in upošemo, d je bil leg izhodišču dobimo x + b sinω y ω ω V renuku, ko je premik zključen je bočni premik enk Iz eh enčb sledi čs premik b b h b ω π b b h π.57 b h b Iz e enčbe se idi, d je čs bočneg premik neodisen od dolžine poi porebne z premik. V em čsu je ozilo oprilo po h h s π + π h h b b b b Hiros, ki jo im ozilo ko opri o po je Z celoen premik porebuje ozilo čs + b min h l.57 + b V em čsu p opri po dolžini
21 /4/8 4:8:57 PM s h h+ l min b b.3..4 Verifikcij model. Vsi rije modeli predposljjo, d je čs, ki je poreben z bočni premik enk b λ h b pri čemer je λ Prehienje prehienje je ožnj mimo drugeg ozil, pešc li žili, ki se premik isi smeri po promenem psu li delu smerneg ozišč, ki je nmenjen promeu; hirejš ožnj ene kolone ozil od druge n cesi, ki im njmnj d promen pso z ožnjo eno smer, se ne šeje z prehienje; To poglje je nmenjeno obrni nekerih znčilnih rs prehienj. Osnono pršnje pri prehienju s: kolikšn je po prehienj? kolikšen je čs prehienj? Osnoni model Kinemik prehienj je prikzn n sliki. Pri em se indeks nnš n prehieno ozilo, indeks p ozilo, ki prehie. h L s h s Slik. Geomerij prehien L Pri em so osnoen eličine, ki nsopjo nslednje:
22 /4/8 4:8:57 PM L, L h, h s, s s p s p, dolžini ozil rzmk med ozili pred in po prehienju poi ozil čsu prehienj po prehienj čs prehienj hirosi ozil Osnon zez med dolžinmi ozil in pomi se d rzbri iz skice s h+ L+ s+ h + L Če oznčimo po obhod (ožnj mimo): ožnj mimo je ožnj mimo udeleženc cesnem promeu, ki se ne premik, objek li oire n ozišču; s h+ h + L+ L in predposimo, d je hiros prehieneg ozil sln kons s p poem je po prehienj + sp s s p Opomb : Pri ožnji mimo je. Opomb : zmk med ozili: (oim I/sr. 4) r r.8.5v. (SK sr.45) r r ( ) (.5) V Memično predslj dobljeni izrz enčbo z dem neznnkm: s in. Z izrčun porebujemo dodno enčbo, ki jo dobimo n osnoi predposke o ožnji ozil ki prehie. Tko ločimo: prehienje s konsnno hirosjo prehienje s konsnnim pospeškom prehienje s konsnnim pospeškom in pojemkom (iz kolone) p p
23 /4/8 4:8:57 PM Prehienje s konsnno hirosjo Če je hiros ozil pri prehienju sln.j. če je poem je po ozil čsu prehienj kons s p To enčbo izenčimo z.. p s + p,. Iz e enčbe lhko izrčunmo čs prehienj s Dobljeni čs simo s p s p s ozirom s Ker s čs in po prehienj poziin, bo prehienje možno, če bo >. Primer: L L, V 7 km/h, V 8km/h ešie: 4m zmk med ozili: r r m Po obhod: m s Čs prehienj:
24 /4/8 4:8:57 PM p.6s 8 7 Po prehienj: 6 s p 348m 7 / Prehienje s konsnnim pospeškom Če ozili pred prehienjem ozi eno z drugim.j. koloni, poem im n zčeku prehienj enki hirosi kons Če je pospešek, ki g doseže ozilo pri prehienju približno konsnen poem je po prehienj kons s p + D dobimo po obhod mormo n nek nčin ocenii rzmke ozil pred in po prehienju. Če prizmemo, d je rnosni rzmk pred in po prehienju proporcionlen hirosi ozil poem s rzmk enk p h h + p N nčin dobimo kdrno enčbo s s + P+ p p+ p p p Med rešim e kdrne enčbe izberemo iso, ki usrez pogojem nloge.j. čs prehienj mor bii ečji od nič. s s + + p
25 /4/8 4:8:57 PM 5 N koncu prehienj im ozilo hiros + p Primer: L L, V V V 7 km/h, ešie: 4m zmk med ozili: r r m Po obhod: s m.5m/s Čs prehienj: 8 p.3s.5 Po prehienj:.3 7 s p m 3.6 Končn hiros: km/h Prehienje s konsnnim pospeškom in pojemkom (iz kolone) Predposk : kons (zčen in končn hiros ozil ) Predposk : kons (pospešek), kons (pojemek) Po ozil čsu pospešenj ('): mx + mx s ; Po ozil čsu pojemnj ('') : mx + mx s ; Čs prehienj: + p s Po prehienj : V sp s + p s + p 3.6 Nječj hiros ozil : Vmx V p + Primer: L L, V V V 7 km/h,.5m/s, 3m/s ešie: 4m zmk med ozili: r r m
26 /4/8 4:8:57 PM 6 Po obhod: s m Čs prehienj: Po prehienj: Nječj hiros: p.6s s p m Vmx km/h.5+3 Bočni rnosni rzmk med ozili (oim I/sr. 4) Oddljenos ozil od rob cesišč: b.4 +.5V [m] Oddljenos med mimoozečim ozilom: b.4.5( V ) m + +V [m] Primer: Vozilo širine 7 mm, ki je ozilo s hirosjo 6 km/h, se je n cesi širine 5 m zdelo ozilo širine 5 mm, ki se je giblo s hirosjo 8 km/h. Ali so bile hirosi ozil primerne z dno širino cese? ešie: Vrnosni rzmk med ozilom: b + ( ) m m Oddljenos od rob: b m, b m Porebn širin cese:
27 /4/8 4:8:57 PM 7
28 /4/8 4:8:57 PM 8 Gibnje homogene kolone ozil kolon ozil so ri li eč ozil, ki ozijo rsi po isem promenem psu z enko hirosjo in mjhni medsebojni rzdlji; Opzujmo kolono ozil, ki ozijo koloni. Pri em predposimo kr se d enosno siucijo. T je: s ozil imjo enko hiros s ozil imjo enko dolžino L si ozniki držijo n enki rnosni rzdlji Definirmo Slik. š.ozil š.ozil preok goso eno čs eno dolžine Z oznkmi s osnoni eličini q N T preok k N X goso Iz skice rzberemo, d je po N ozil čsu T rno X. Njego hiros je orej X. Iz definicije q N X X. Torej T k T N T
29 /4/8 4:8:57 PM 9 li z oznkmi preok hiros goso q k Če immo oprii s homogenim okom, poem zzem sko ozilo dolžino L h X N L+ h. Od u +. Vs ozil zzmejo ( ) k q L+ h L+ h Primer. Vozil koloni ozijo s hirosjo 6 km/h ko, d je med njimi rzmk eneg ozil. Kolikšen je preok? ešie. Nj bo dolžin posmezneg ozil L. Po predoposki je h L. Goso ozil je orej k L. zdlj med ozili Njenosnejš endr nereln predposk je, d je rnosn rzdlj neodisn od hirosi. Opimlni hiros in nječji preok ( + ) ( L+ h) h h + + α α dq L h dh d dh ( L+ h) d d L α Opimlni preok je
30 /4/8 4:8:57 PM 3 li q m L α L α L α L L α α L α L L α ( ) + opimln goso q m + α L k L α L L α α L α L L α L α L ( ) ( ) oz po uredii k ( + α ) L L Primer.
Značilnosti prometnega toka
/3/9 :46:57 AM Equation Chapter Section Predaanje : Gibanje kolone ozil Opazujmo ozila, ki ozijo koloni. Pri tem predpostaimo kar se da enostano situacijo. Ta je: sa ozila imajo enako hitrost sa ozila
Matematika Uporaba integrala (1) Izračunaj ploščine likov pod grafi danih funkcij: (a) f(x) = x 2 na [0, 2], (b) f(x) = e x na [0, 1], (c) f(x) = x si
![Matematika Uporaba integrala (1) Izračunaj ploščine likov pod grafi danih funkcij: (a) f(x) = x 2 na [0, 2], (b) f(x) = e x na [0, 1], (c) f(x) = x si](/thumbs/101/150629166.jpg "Matematika Uporaba integrala (1) Izračunaj ploščine likov pod grafi danih funkcij: (a) f(x) = x 2 na [0, 2], (b) f(x) = e x na [0, 1], (c) f(x) = x si")
Mtemtik Uporb integrl () Izrčunj ploščine likov pod grfi dnih funkcij: () f() n [ ] (b) f() e n [ ] (c) f() sin n [ π]. Rešitev: Nj bo f zvezn pozitivn funkcij n intervlu [ b]. Ploščin lik ki leži pod
DN4(eks7).dvi
DN#4 lnsk DN#7) - mrec 09) B Potence s celimi eksponenti Potenc je izrz oblike n, kjer je poljubno število R), n p poljubno nrvno li celo število n N li n Z). Število imenujemo osnov, n je stopnj li eksponent.
KOTNE FUNKCIJE Kotne funkcije uporabljamo le za pravokotni trikotnik! Sinus kota α je enak razmerju dolžin kotu nasprotne katete in hipotenuze. sin α
KOTNE FUNKCIJE Kotne funkije uporljmo le z prvokotni trikotnik! Sinus kot α je enk rzmerju dolžin kotu nsprotne ktete in hipotenuze. sin α = Kosinus kot α je enk rzmerju dolžin kotu priležne ktete in hipotenuze.
24. državno prvenstvo iz gradbene mehanike za 3. letnike 16. maj naloga Med dve enakostranični prizmi s stranico a postavimo valj s polmerom r
24. držvno prvenstvo iz grdbene menie z 3. letnie 16. mj 2018 1. nlog Med dve enostrnični prizmi s strnico postvimo vlj s polmerom r, ot je prizno n slii. Tež prizm je G = 10 N, tež vlj p V = 14 N. Koeficient
Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol. l. 2016/17 Vaje iz MATEMATIKE 9. Integral Določeni integral: Določeni integral: Naj bo f : [a, b] R funkcija. Int
![Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol. l. 2016/17 Vaje iz MATEMATIKE 9. Integral Določeni integral: Določeni integral: Naj bo f : [a, b] R funkcija. Int](/thumbs/102/155395496.jpg "Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol. l. 2016/17 Vaje iz MATEMATIKE 9. Integral Določeni integral: Določeni integral: Naj bo f : [a, b] R funkcija. Int")
Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol. l. 6/7 Vje iz MATEMATIKE 9. Integrl Določeni integrl: Določeni integrl: Nj bo f : [, b] R funkcij. Intervl [, b] rzdelimo n n podintervlov z delilnimi točkmi: = x
DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. št. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. št. št. prij. matič na števi
DOLŽNIK: MARJAN KOLAR - osebni steč aj Opr. St 3673/ 2014 OSNOVNI SEZNAM PREIZKUŠENIH TERJATEV prij ava terjatve zap. prij. matič na številka firma / ime upnika glavnica obresti stroški skupaj prij ava
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE Gravitacija - ohranitveni zakoni
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za aplikativno naravoslovje Fizika (I. stopnja) Mehanika 2014/2015 VAJE 12. 11. 2014 Gravitacija - ohranitveni zakoni 1. Telo z maso M je sestavljeno iz dveh delov z masama
Integrali odvisni od parametra Naj bo f : D = [a; b] [c; d]! R integrabilna na [a; b]. Deniramo funkcijo F : [c; d]! R z Z b F (y) = f (x; y) dx in im
![Integrali odvisni od parametra Naj bo f : D = [a; b] [c; d]! R integrabilna na [a; b]. Deniramo funkcijo F : [c; d]! R z Z b F (y) = f (x; y) dx in im](/thumbs/102/154127257.jpg "Integrali odvisni od parametra Naj bo f : D = [a; b] [c; d]! R integrabilna na [a; b]. Deniramo funkcijo F : [c; d]! R z Z b F (y) = f (x; y) dx in im")
Integrli odvisni od prmetr Nj o f : D = [; ] [c; d]! R integriln n [; ]. Denirmo funkcijo F : [c; d]! R z F () = f (; ) d in imenujemo F integrl odvisen od prmetr. Izreki: Ce je f zvezn n D, je F zvezn
CT_JumpyVU_0417.indd
CITROËN JUMPY TEHNIČNI PODATKI CITROËN JUMPY TEHNIČNI PODATKI April 2017 IZVEDENKE BlueHDi 95 BVM BlueHDi 95 S&S ETG6 BlueHDi 115 S&S BVM6 BlueHDi 120 S&S BVM6 BlueHDi 150 S&S BVM6 BlueHDi 180 S&S EAT6
Poglavje 6 Krivulje v ravnini 6.1 Risanje krivulj Krivulja v ravnini je zvezna preslikava ϕ : [α, β] R 2, ki vsaki točki t [α, β] priredi neko točko (
![Poglavje 6 Krivulje v ravnini 6.1 Risanje krivulj Krivulja v ravnini je zvezna preslikava ϕ : [α, β] R 2, ki vsaki točki t [α, β] priredi neko točko (](/thumbs/99/140446337.jpg "Poglavje 6 Krivulje v ravnini 6.1 Risanje krivulj Krivulja v ravnini je zvezna preslikava ϕ : [α, β] R 2, ki vsaki točki t [α, β] priredi neko točko (")
Poglvje 6 Krivulje v rvnini 6.1 Risnje krivulj Krivulj v rvnini je zvezn preslikv ϕ : [α, β] R 2, ki vski točki t [α, β] priredi neko točko (x(t), y(t)) R 2. y (x(),y()) (x(b),y(b)) x Slik 6.1: Krivulj
Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t
![Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t](/thumbs/102/155599169.jpg "Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t")
Matematika II (UN) 2. kolokvij (7. junij 2013) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) ƒasovna funkcija f je denirana za t [0, 2] in podana s spodnjim grafom. f t 0.5 1.5 2.0 t a.) Nari²ite tri grafe: graf (klasi ne)
2.1 Osnovni pojmi 2 Nim Ga²per Ko²mrlj, Denicija 2.1 P-poloºaj je poloºaj, ki je izgubljen za igralca na potezi. N- poloºaj je poloºaj, ki
2.1 Osnovni pojmi 2 Nim Ga²per Ko²mrlj, 2. 3. 2009 Denicija 2.1 P-poloºaj je poloºaj, ki je izgubljen za igralca na potezi. N- poloºaj je poloºaj, ki je dobljen za igralca na potezi. Poloºaj je kon en,
Tehnični podatki Velja za modelsko leto 2019 Crafter
Tehnični podatki Velja za modelsko leto 2019 Crafter Motorji. Crafter z emisijsko stopnjo Euro 6/EURO VI Motor 2.0 TDI s 75 kw (102 KM) s SCR/Adlue 1) Motor 2.0 TDI z 90 kw (122 KM) s SCR/Adlue 1) Vrsta
1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekm
1 Tekmovanje gradbenih tehnikov v izdelavi mostu iz špagetov 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki jih mentor po predhodni izbiri prijavi na tekmovanje. Končni izdelek mora biti produkt lastnega dela
Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y
Matematika Diferencialne enačbe prvega reda (1) Reši diferencialne enačbe z ločljivimi spremenljivkami: (a) y = 2xy, (b) y tg x = y, (c) y = 2x(1 + y 2 ). Rešitev: Diferencialna enačba ima ločljive spremenljivke,
VAJE
UČNI LIST Geometrijska telesa Opomba: pri nalogah, kjer računaš maso jeklenih teles, upoštevaj gostoto jekla 7,86 g / cm ; gostote morebitnih ostalih materialov pa so navedene pri samih nalogah! Fe 1)
Jerneja Čučnik Merjenje in uporaba kondenzatorja Gimnazija Celje Center LABORATORIJSKA VAJA Merjenje in uporaba kondenzatorja Ime in priimek:
1. LABOATOJSKA VAJA Merjenje in uporaba me in priimek: azred: 4. b Šola: Gimnazija elje ener Menor: Boru Namesnik, prof. Daum izvedbe vaje: 17.12.29 1 VOD in POTEK DELA 1.a Polnjenje Kondenzaor priključimo
7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor o
7. tekmovanje v znanju astronomije 8. razred OŠ Državno tekmovanje, 9. januar 2016 REŠITVE NALOG IN TOČKOVNIK SKLOP A V sklopu A je pravilen odgovor ovrednoten z 2 točkama; če ni obkrožen noben odgovor
Matematika II (UN) 1. kolokvij (13. april 2012) RE ITVE Naloga 1 (25 to k) Dana je linearna preslikava s predpisom τ( x) = A x A 1 x, kjer je A
Matematika II (UN) 1 kolokvij (13 april 01) RE ITVE Naloga 1 (5 to k) Dana je linearna preslikava s predpisom τ( x) = A x A 1 x, kjer je 0 1 1 A = 1, 1 A 1 pa je inverzna matrika matrike A a) Poi² ite
Novi SEAT Tarraco.
Novi SEAT Tarraco. Tehnični podatki. 1.5 EcoTSI 150 KM (110 kw) 2.0 EcoTSI 190 KM (140 kw) ACT DSG-7 4Drive Start/Stop 2.0 TDI 150 KM (110 kw) 2.0 TDI 190 KM (140 kw) CR DSG-7 4Drive Start/Stop Motor CR
Microsoft Word Testiranje AM kategorija.docx
01. Kdaj uporabljamo svetlobne opozorilne znake? Kadar želimo opozoriti druge voznike na policiste, ki merijo hitrost vozil Kadar pripeljemo v zavoj ali oster ovinek Kadar smo ogroženi sami ali kdo drug
Slide 1
Zaščina ehnika in avomaizacija Diskreni Fourierev ransform Digialna zaščia Razvoj numeričnih meod Upoševanje višjih harmonskih komponen, šuma, frekvence odbiih valov, Za pravilno obdelavo signalov je ključna
Izpit iz GEOMETRIJE 17. junij 2004 Vpisna ²tevilka: Vrsta: Ime in priimek: Sedeº: 1. Poi² i vse stoºnice v P(R 3 ), ki se dotikajo premice x = 0, prem
17. junij 2004 1. Poi² i vse stoºnice v P(R 3 ), ki se dotikajo premice x = 0, premice z = 0 v to ki (1, 1, 0) in premice y = 0 v to ki (1, 0, 1). 2. V projektivni ravnini so dane premice p 1 : 4x 3y z
Predtest iz za 1. kontrolno nalogo- 2K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota.
Predtest iz za 1. kontrolno nalogo- K Teme za kontrolno nalogo: Podobni trikotniki. Izreki v pravokotnem trikotniku. Kotne funkcije poljubnega kota. Osnovne zveze med funkcijamo istega kota. Uporaba kotnih
O EKSPONENTNI FUNKCIJI Martin Raič Jesen 2013
O EKSPONENTNI FUNKCIJI Mari Raič Jese 203 M. RAIČ: O EKSPONENTNI FUNKCIJI Ekspoea fukcija z osovo a > 0 je defiiraa ko fukcija, ki x preslika v a x. Ta fukcija je pomembe sesavi del začeega ečaja aalize.
SPECIJALNA BOLNICA ZA MEDICINSKU REHABILITACIJU KRAPINSKE TOPLICE Ured za centralno naručivanje Tel. (049)
PA BR 147884430 Hum Na Sutli 13.05.2019 0830 BO JO 147858624 Hum na Sutli 29.05.2019 0815 JU BO 147474917 Pregrada 09.07.2019 0800 DL MA 148427658 Sv Križ Začretje 09.07.2019 0745 ST ŠT 148037359 K.oplice
Microsoft Word - M docx
Državni izpitni center *M77* SPOMLADANSK ZPTN OK NAVODLA ZA OCENJEVANJE Petek, 7. junij 0 SPLOŠNA MATA C 0 M-77-- ZPTNA POLA ' ' QQ QQ ' ' Q QQ Q 0 5 0 5 C Zapisan izraz za naboj... točka zračunan naboj...
4PSL A_2016_02
Omric z opcijsko opremo z nizkotemperturno enoto ROTEX Slovenščin Kzlo rezervneg grelnik: Kzlo Nvodil z montžo Formt: Ppirni izvod (v šktli rezervneg grelnik) O dokumentciji. O tem dokumentu... O šktli.
Poslovilno predavanje
Poslovilno predavanje Matematične teme z didaktiko Marko Razpet, Pedagoška fakulteta Ljubljana, 20. november 2014 1 / 32 Naše skupne ure Matematične tehnologije 2011/12 Funkcije več spremenljivk 2011/12
[ifra kandidata: Dr `avni izpi t ni ce nte r * * K E M I J A Izpitna pola 2 3. september 1999 / 90 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomo~k
[ifr kndidt: Dr `vni izpi t ni ce nte r *99243112* K E M I J A Izpitn pol 2 3. septemer 1999 / 90 minut Dovoljeno dodtno grdivo in pripomo~ki: kndidt prinese s seoj nlivno pero li kemi~ni svin~nik, svin~nik
RAM stroj Nataša Naglič 4. junij RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni
RAM stroj Nataša Naglič 4. junij 2009 1 RAM RAM - random access machine Bralno pisalni, eno akumulatorski računalnik. Sestavljajo ga bralni in pisalni trak, pomnilnik ter program. Bralni trak- zaporedje
Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolo
Turingov stroj in programiranje Barbara Strniša 12. 4. 2010 1 Opis in definicija Definirajmo nekaj oznak: Σ abeceda... končna neprazna množica simbolov (običajno Σ 2) Σ n = {s 1 s 2... s n ; s i Σ, i =
Uradni list RS - 32/2004, Uredbeni del
PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) Stran 1 A) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)
PowerPoint Presentation
RAK: P-III//33 Nmrični modl aproksimatino ršanj: mtoda končnih lmnto (MKE): mtoda j zasnoana na intgralski formlaciji problma izhodiščna intgralska načba MKE j šibka oblika intgralsk načb obranaano območj
vaja4.dvi
Laboraorijske vaje Račuališka simulacija /3. laboraorijska vaja deifikacija diamičih sisemov Pri ej vaji bomo uporabili eosavo meodo ideifikacijo diamičega sisema. Srejceva meoda emelji a odzivu procesa
Učinkovita izvedba algoritma Goldberg-Tarjan Teja Peklaj 26. februar Definicije Definicija 1 Naj bo (G, u, s, t) omrežje, f : E(G) R, za katero v
Učinkovita izvedba algoritma Goldberg-Tarjan Teja Peklaj 26. februar 2009 1 Definicije Definicija 1 Naj bo (G, u, s, t) omrežje, f : E(G) R, za katero velja 0 f(e) u(e) za e E(G). Za v V (G) definiramo presežek
Microsoft Word - Pravila - AJKTM 2016.docx
PRAVILA ALI JE KAJ TRDEN MOST 2016 3. maj 5. maj 2016 10. 4. 2016 Maribor, Slovenija 1 Osnove o tekmovanju 1.1 Ekipa Ekipa sestoji iz treh članov, ki so se po predhodnem postopku prijavili na tekmovanje
Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega pok
Strokovni izobraževalni center Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad PRIPRAVE NA PISNI DEL IZPITA IZ MATEMATIKE 2. letnik nižjega poklicnega izobraževanja NAVODILA: Izpit iz matematike
Microsoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij.docx
9. vaja: RAČUN EJNE NOSILNOSTI AB PLOŠČ PO ETODI PORUŠNIH LINIJ 1. ZASNOVA S pomočjo analize plošč po metodi porušnih linij bomo določili mejno obtežbo plošče, za katero poznamo geometrijo, robne pogoje
Svet elektronika 195.indd
LCD ti mer z iz re dno niz ko po ra bo in zu na njim pro že njem Avtor: Ju re Mi keln E-pošta: stik@svet-el.si Bral ci na še re vi je se ver jet no spom ni jo na ših ti mer jev. Spr va smo na re di li
ANALITIČNA GEOMETRIJA V RAVNINI
3. Analitična geometrija v ravnini Osnovna ideja analitične geometrije je v tem, da vaskemu geometrijskemu objektu (točki, premici,...) pridružimo števila oz koordinate, ki ta objekt popolnoma popisujejo.
Poglavje 1 Kinematika in dinamika 1.1 Premočrtno gibanje Rešene naloge 1. Točka se giblje premočrtno po osi x. V času od 0 do t 1 se giblje s ko
Poglavje 1 Kinematika in dinamika 1.1 Premočrtno gibanje 1.1.1 Rešene naloge 1. Točka se giblje premočrtno po osi x. V času od 0 do t 1 se giblje s konstantno brzino v 1, v času od t 1 do t 2 enakomerno
Diapozitiv 1
RETERN - TEHNIKA CILJI 1. Poznati vrste in dele reterna 2. Uporabiti biomehanske principe pri analizi reterna 3. Poznati tehnične podrobnosti pri izvedbi reterna. Biomehanska analiza reterna Uspešnost
PowerPoint Presentation
Integral rešujemo nalogo: Dana je funkcija f. Najdimo funkcijo F, katere odvod je enak f. Če je F ()=f() pravimo, da je F() primitivna funkcija za funkcijo f(). Primeri: f ( ) = cos f ( ) = sin f () =
SEAT Tarraco.
SEAT Tarraco. Tehnični podatki. Motor 1.5 EcoTSI 150 KM (110 kw) MQ-6 Start/Stop Valji/ventili (skupaj) 4/16 4/16 Gibna prostornina (cm 3 ) 1.498 1.984 Premer in hod bata (mm) 74,5/85,9 82,5/92,8 Kompresijsko
N
Državni izpitni center *N15164132* 9. razred TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA Ponedeljek, 11. maj 2015 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA 9. razred RIC 2015 2 N151-641-3-2 SPLOŠNA NAVODILA Prosimo,
SEAT Arona.
SEAT Arona. Tehnični podatki. Motor 1.0 EcoTSI 95 KM (70 kw) Start/Stop 1.0 EcoTSI 115 KM (85 kw) Start/Stop DSG Valji/ventili (skupaj) 3/12 3/12 4/16 Gibna prostornina (cm 3 ) 999 999 1.498 Premer in
Napotki za izbiro gibljivih verig Stegne 25, 1000 Ljubljana, tel: , fax:
Napotki za izbiro gibljivih verig Postopek za izbiro verige Vrsta gibanja Izračun teže instalacij Izbira verige glede na težo Hod verige Dolžina verige Radij verige Hitrost in pospešek gibanja Instalacije
Vektorji - naloge za test Naloga 1 Ali so točke A(1, 2, 3), B(0, 3, 7), C(3, 5, 11) b) A(0, 3, 5), B(1, 2, 2), C(3, 0, 4) kolinearne? Naloga 2 Ali toč
Vektorji - naloge za test Naloga 1 li so točke (1, 2, 3), (0, 3, 7), C(3, 5, 11) b) (0, 3, 5), (1, 2, 2), C(3, 0, 4) kolinearne? Naloga 2 li točke a) (6, 0, 2), (2, 0, 4), C(6, 6, 1) in D(2, 6, 3), b)
Slide 1
Primer modeliranja z DE MODEIANJE Tripsin je encim rebušne slinavke, ki nasane iz ripsinogena. V reakciji nasopa ripsin ko kaalizaor, zao je hiros nasajanja ripsina sorazmerna z njegovo koncenracijo....
Matematika II (UNI) Izpit (23. avgust 2011) RE ITVE Naloga 1 (20 to k) Vektorja a = (0, 1, 1) in b = (1, 0, 1) oklepata trikotnik v prostoru. Izra una
Matematika II (UNI) Izpit (. avgust 11) RE ITVE Naloga 1 ( to k) Vektorja a = (, 1, 1) in b = (1,, 1) oklepata trikotnik v prostoru. Izra unajte: kot med vektorjema a in b, pravokotno projekcijo vektorja
FGG13
10.8 Metoda zveznega nadaljevanja To je metoda za reševanje nelinearne enačbe f(x) = 0. Če je težko poiskati začetni približek (še posebno pri nelinearnih sistemih), si lahko pomagamo z uvedbo dodatnega
Microsoft Word - 9.vaja_metoda porusnih linij_17-18
9. vaja: RAČUN EJNE NOSILNOSTI AB PLOŠČ PO ETODI PORUŠNIH LINIJ S pomočjo analize plošč po metodi porušnih linij določite mejno obtežbo plošče, za katero poznate geometrijo, robne pogoje ter razporeditev
N
Državni izpitni center *N13164132* REDNI ROK 3. obdobje TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA Torek, 14. maj 2013 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NAIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ob koncu 3. obdobja RI 2013 2 N131-641-3-2 SPLOŠNA
Optimizacija z roji delcev - Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije
Univerza v Ljubljani Fakulteta za matematiko in fiziko Seminarska naloga pri predmetu Izbrana poglavja iz optimizacije 2. junij 2011 Koncept PSO Motivacija: vedenje organizmov v naravi Ideja: koordinirano
SEAT Ateca.
SEAT Ateca. Tehnični podatki. Motor 1.0 EcoTSI 115 KM (85 kw) MQ-6 Start/Stop 1.5 EcoTSI 150 KM (110 kw) ACT MQ-6 Start/Stop ACT DSG-7 Start/Stop Valji/ventili (skupaj) 3/12 4/16 4/16 Gibna prostornina
NOVA H Y BR I D
NOVA H Y BR I D PREFINJENOST HIBRIDA HIBRID Nova Toyota Camry Hybrid je limuzina, v kateri se združujeta prefinjena eleganca in izjemne zmogljivosti naslednje generacije hibridnega pogona. Z izjemno obliko,
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk
 XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk](/thumbs/99/142829198.jpg "EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropsk")
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, XXX [ ](2013) XXX draft DIREKTIVA KOMISIJE.../ /EU z dne XXX o spremembi prilog I, II in III k Direktivi 2000/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih, ki jih je treba
PowerPointova predstavitev
MESTNO KOLESARSKO OMREŽJE Vsebina 1. Mestno kolesarsko omrežje VZHOD 2. Mestno kolesarsko omrežje CENTER 3. Mestno kolesarsko omrežje ZAHOD Skupna vrednost projekta: 4.295.153 EUR Projektiranje: Andrejc,
Organizacija, letnik 43 Razprave številka 4, julij-avgust 2010 Vpliv pro jekt ne zre lo sti or ga ni za ci je na us pe šnost pri pra ve evrop skih pro
Vpliv pro jekt e zre lo sti or ga i za ci je a us pe šost pri pra ve evrop skih pro jek tov Mar ja Kraj ik 1, Mir ko Mar kič 2 1 Ku rir ska pot 2c, Slo ve ski Ja vor ik, 4270 Je se i ce, marjakrajik@yahoo.com
Tehnična specifikacija odtočnega sistema MEAFLUID CW 100 MEAFLUID 100 kanaleta z GRP robom A15 B125 C250 MEAFLUID Ø110 MEAFLUI
MEAFLUID 100 kanaleta z GRP robom MEAFLUID 100 1000 136 100 127 68 Ø110 MEAFLUID 100 Lastnosti a: o Material mulde: ojačan poliester s steklenimi vlakni, z naravnimi minerali Zaščita robov o ojačani poliester
PREDMETNI KURIKULUM ZA RAZVOJ METEMATIČNIH KOMPETENC
MATEMATIKA 1.razred OSNOVE PREDMETA POKAZATELJI ZNANJA SPRETNOSTI KOMPETENCE Naravna števila -pozna štiri osnovne računske operacije in njihove lastnosti, -izračuna številske izraze z uporabo štirih računskih
Direktiva Komisije 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologacij
L 82/20 Uradni list Evropske unije 20.3.2014 DIREKTIVA KOMISIJE 2014/44/EU z dne 18. marca 2014 o spremembi prilog I, II in III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES o homologaciji kmetijskih
Microsoft Word - N _moderacija.docx
2 N151-401-2-2 SPLOŠNA NAVODILA Prosimo, da moderirano različico navodil za vrednotenje dosledno upoštevate. Če učenec pravilno reši nalogo na svoj način (ki je matematično korekten) in je to razvidno
Microsoft Word - Delo_energija_12_.doc
12 Delo in potencialna enegija Vsebina: Delo kot integal sile na poti, delo elektične sile, delo po zaključeni poti, potencialna enegija, potencialna enegija sistema nabojev, delo kot azlika potencialnih
10108-Bench-mark-brochure-6pg.indd
Unikatna konstrukcija mostu Kompaktna izvedba O podjetju Perceptron: Temperaturna kompenzacija stroja in merjenca (opcijsko) X in Y osi na isti stopnji za povečano togost Perceptron (NASDAQ: PRCP) zagotavlja
Izpitne naloge
Višj dini in Dini strojev Zbir izpitnih nlog Priož Čerelj Zdnj spreeb: 5. j 9 Kzlo 1 Periodično vzbujn nihnj - uporb Fourierovih vrst 4 Nlog 1.1............. 4 Nlog 1............. 4 Nlog 1.3............
1. TERENSKA VAJA V DOMAČEM KRAJU ŠTETJE PROMETA Datum izvedbe vaje: UVOD
1. TERENSKA VAJA V DOMAČEM KRAJU ŠTETJE PROMETA Datum izvedbe vaje: UVOD Velika večina ljudi si dandanes življenja brez avtomobila ne more predstavljati. Hitro napredujeta tako avtomobilska industrija
(Microsoft Word - fungicidi in insekticidi v \236itih 2018)
Preglednica: Registrirana sredstva v Republiki Sloveniji za uporabo v žitih fungicidi(na dan 21. 3. 2018) pripravila Metka Barbarič, KGZS-zavod MS PRIPRAVEK ODMER EK /ha ACANO 1 l Listna pegavost pšenice,
Seminar Feynmanova interpretacija kvantne mehanike in primeri re²evanja problemov Avtor: Gal Lemut Mentor: prof. dr. Anton Ram²ak 31. maj 2016, Ljublj
Seminr Feynmnov interpretcij kvntne mehnike in primeri re²evnj problemov Avtor: Gl Lemut Mentor: prof. dr. Anton Rm²k 31. mj 016, Ljubljn Povzetek Vsi poznmo kvntno mehniko predstvljeno s Schrödingerjevo
Pravilnik št. 58 Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ ECE) – Enotni predpisi za homologacijo:
20.2.2019 L 49/1 II (Nezakonodajni akti) AKTI, KI JIH SPREJMEJO ORGANI, USTANOVLJENI Z MEDNARODNIMI SPORAZUMI Samo izvirna besedila UN/ECE so pravno veljavna v skladu z mednarodnim javnim pravom. Status
C:/Users/Marko.PEF010003/Dropbox/Matematicna analiza/MatematicnaAnaliza.dvi
Mrko Slpr Zpiski predvnj iz mtemtične nlize Ljubljn, Junij Nslov: Zpiski predvnj iz mtemtične nlize Avtor: Mrko Slpr. izdj Dostopno n spletnem nslovu hrst.pef.uni-lj.si/~slprm CIP - Kttloški zpis o publikciji
(Microsoft Word - fungicidi in insekticidi v \236itih dovoljeni na nuv)
Pregednica: Registrirana sredstva v Repubiki Soveniji za uporabo v žitih fungicidi (na dan 21. 3. 2018) DOVOLJENI NA NUV pripravia Metka Barbarič, KGZS-zavod MS PRIPRAVEK ODMER EK /ha ACANO 1 Listna pegavost
POPOLNI KVADER
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 031-662 Letnik 18 (1990/1991) Številka 3 Strani 134 139 Edvard Kramar: POPOLNI KVADER Ključne besede: matematika, geometrija, kvader,
IMP Klima Enote za regulacijo zraka Regulacijske žaluzije Regulacijske žaluzije PREZRAČEVALNE REŠETKE IN VENTILI Regulacijske žaluzije RŽ-1, RŽ-2, RŽ-
RŽ-1, RŽ-2, RŽ-3 Uporaba so namenjene za regulacijo pretoka zraka in tlaka v prezračevalnih kanalih in klima napravah. Lahko jih vgrajujemo samostojno ali v kombinaciji s zaščitnimi ali nadtlačnimi rešetkami.
'Kombinatoricna optimizacija / Lokalna optimizacija'
Kombinatorična optimizacija 3. Lokalna optimizacija Vladimir Batagelj FMF, matematika na vrhu različica: 15. november 2006 / 23 : 17 V. Batagelj: Kombinatorična optimizacija / 3. Lokalna optimizacija 1
Mladi za napredek Maribora srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 2015
Mladi za napredek Maribora 015 3. srečanje DOLŽINA»SPIRALE«Matematika Raziskovalna naloga Februar 015 Kazalo 1. Povzetek...3. Uvod...4 3. Spirala 1...5 4. Spirala...6 5. Spirala 3...8 6. Pitagorejsko drevo...10
Microsoft Word - M docx
Š i f r a k a n d i d a a : Državni izpini cener *M1614111* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Izpina pola Peek, 10. junij 016 / 90 minu Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandida prinese nalivno pero ali kemični
1
2 PRIKAZ STANJA PROSTORA 2.1 OPIS OBSTOJEČEGA STANJA 2.1.1 MAKROLOKACIJA Območje OPPN PSC Mačkovec-2 v velikosti cca 4,5 ha je del gospodarske cone GC Mačkovec in se nahaja na skrajnem SV delu Novega mesta
PRILOGA II MERE IN MASE VOZIL V CESTNEM PROMETU 1. Ta priloga v skladu Direktivo Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih
PRILOGA II MERE IN MASE VOZIL V CESTNEM PROMETU 1. Ta priloga v skladu Direktivo Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem
Microsoft PowerPoint - ep-vaja-02-web.pptx
Goriva, zrak, dimni plini gorivo trdno, kapljevito: C, H, S, O, N, H 2 O, pepel plinasto: H 2, C x H y, CO 2, N 2,... + zrak N 2, O 2, (H 2 O, CO 2, Ar,...) dimni plini N 2, O 2, H 2 O, CO 2, SO 2 + toplota
ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (
ZAŠČITNA IZOLACIJA BREZ VSEBNOSTI HALOGENIH SNOVI ZA ZMANJŠEVANJE KOROZIVNIH UČINKOV IN TOKSIČNOSTI DIMA V PRIMERU POŽARA Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) Brez vsebnosti halogenih snovi Majhna količina
Olga Arnuš Mirjam Bon Klanjšček Bojana Dvoržak Darjo Felda Sonja France Mateja Škrlec MATEMATIKA 2 Z b i r k a n a l o g z a g i m n a z i j e
Olg rnuš Mirjm on Klnjšček ojn voržk rjo Feld onj Frnce Mtej Škrlec MTEMTIK Z i r k n l o g z g i m n z i j e Zirko nlog so nisli Olg rnuš, rof., mg. Mirjm on Klnjšček, ojn voržk, rof., mg. rjo Feld, onj
N
Državni izpitni center *N19141132* 9. razred FIZIKA Ponedeljek, 13. maj 2019 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA v 9. razredu Državni izpitni center Vse pravice pridržane. 2 N191-411-3-2
Številka:
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR Sektor za evropske zadeve in tehnično egulativo Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana Izvajalec za
Uporaba preglednic za obdelavo podatkov B. Golli, PeF 15. november 2010 Kazalo 1 Uvod 1 2 Zgled iz kinematike Izračun hitrosti
Uporaba preglednic za obdelavo podatkov B. Golli, PeF 15. november 2010 Kazalo 1 Uvod 1 2 Zgled iz kinematike 1 2.1 Izračun hitrosti................................... 2 2.2 Izračun povprečja in napake............................
Zadeva: Ponudba
Navodila za urejanje Spletne strani CTEK.si 1. Dodajanje novega polnilnika Za dodajanje novega polnilnika nikoli ne prepisujte že objavljenih vsebin, ampak sledite tem navodilom. Ta so zagotovilo, da bodo
Microsoft Word - Series 9_rezultati raziskave_slo.docx
Series 9 Rezultati raziskav, ki dokazujejo trditev»najbolj učinkovit in udoben brivnik/britje na svetu, testiran(o) na nekajdnevni bradi.«za utemeljitev reklamnega sporočila:»najbolj učinkovit in udoben
Poštnin«plačana» HalenisKi list rotovhh GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV NOVO L e t o III. Štev. 51. MESTO, POSAMEZNA ŠTEVILKA 8 M N TEDN
Pš HK hh GLASLO OSOBODLNE FRONTE DOLENJSKH OKRAJE L Š 5 MESTO POSAMEZNA ŠTELKA 8 M N TEDNK Z A POLTČNA GOSPODARSKA N KULTURNA PRAŠANJA ČETRTLETNA 9 c 9 5 2 NAROČNNA 00 D N ZHAJA SAK PK' š N š P šh hh h
Osnove matematicne analize 2018/19
Osnove matematične analize 2018/19 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja D f R priredi natanko
Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko Oddelek za matematiko in računalništvo Enopredmetna matematika IZPIT IZ VERJETNOSTI IN STA
Enopredmetna matematika IN STATISTIKE Maribor, 31. 01. 2012 1. Na voljo imamo kovanca tipa K 1 in K 2, katerih verjetnost, da pade grb, je p 1 in p 2. (a) Istočasno vržemo oba kovanca. Verjetnost, da je
resitve.dvi
FAKULTETA ZA STROJNISTVO Matematika Pisni izpit. junij 22 Ime in priimek Vpisna st Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite resevanja. Veljale bodo samo resitve na papirju, kjer so