AKTUALNO VPRAŠANJE '"Višji življenski standard je seveda odvisen predvsem od delovnih ljudi samih in od dviganja delovne storilnosti, Prav tako pa tud

Transkripcija

1 AKTUALNO VPRAŠANJE '"Višji žiljenski standard je seeda odisen predsem od delonih ljudi samih in od diganja delone storilnosti, Pra tako pa tudi od arčeanja, s čimer nekateri odilni ljudje še edno je računajo doolj. Ko goorim o arčeanju, imam pred očmi predsem arčeanje proizodnji, toarnah n raznih drugih podjetjih, ustanoah I n na raznih proslaah. Ko poorim o arčeanju, pri tem pra tako mislim a drairo grajenje raznih objekto, stanoanjskih poslopij in drugega. Ko Soorim o arčeanju, mislim, da je treba čimbolj zožeati inesticije, ne Pa jih razširjeati izen plana, ker je to skrajni meri škodo standarda držaljano. Vsestransko arčeanje in Prailno razdeljeanje sredste ima eno izmed odločilnih log obladanju naših materialnih teža.«te besede predsednika Tita njegoi nooletni poslanici so zelo aktualne zlasti ob sedanjem usmerjanju inesticijskih sredste. To še posebno, ker Varčeanje imajo kolektii na razpolago dokajšnja sredsta, s katerimi sami razpolagajo. Zlasti je tu prašanje gradbenih inesticij. Na preteklih zborih olice pa tudi ob sedanjih občnih zborih SZDL je bilo slišati marsikatero upraičeno pripombo o dragih gradnjah prejšnjih letih. Toda nobenega zagotoila ni, da ne bomo letos in prihodnje spet grešili pra na tem področju. Zlasti še, ker zadostna sredsta, ki so na razpolago in hitrica tako pri izdelai načrto in celotnem delu upušča nemar prašanje cene in arčeanja. Celo na raznih konferencah in sestankih, ko je beseda o gradnjah in inesticijah, je glano prašanje le: kaj, do kdaj? Premalo pa se goori o cenah, o dinarju, ki ga je treba upošteati in z njim arčeati posod, bodisi proizodnji, kjer se sredsta ustarjajo in še posebno tam, kjer se Ie-ta trosijo. K. M. AKTUALNO VPRAUNJE OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU^ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO V nedeljo, 8. februarja, ob 110. obletnici smrti dr. Francetu Prešerna, bo sa sloenska janost proslaila soj kulturni praznik, saj med nami skoraj ni čloeka, ki ne bi kdaj sodožiljal, eroal, trpel in upal z njegoo pesmijo. Prešernoa pesem, ki je izpoedala bridkosti lastnega žiljenja in trpko usodo njegoega ljudsta, je bila tudi najhujši stiski tega ljudsta, pa tudi njegoih najsetlejših trenutkih, ko se je to ljudsto borilo in izbojealo sojo naječjo zmago, elikega pomena današnji pomen njegoih pesmi pa je še ečji kot kdajkoli prej. L ETO XII., ŠT. 9 CENA DIN 10. KRANJ, 6. FEBRUARJA 1959 OLO sprejel letošnji družbeni načrt okraja Kranj LJUDJE V OSPREDJU Po celodnenem zasedanju in žialinih razpraah so odborniki zglasoali dopolnjeni predlog okrojaega družbenega plina - Naječ razpra o deloni storilnosti, o zaposloanju in inesticijah - Letos 3 milijarde in 156 milijono geč narodnega dohodki - Nijre^ posomosti isbolisinju žiljenjskih pogoje O predlogu letošnjega družbenega načrta so zadnjem času mnogo razpraljali razni organi OLO, občinski ljudski odbori in druge organizacije. Glane značilnosti letošnjega načrta so: noo poečanje skupnega narodnega dohodka od lanskih 44 milijard in 607 milijono na 47 milijard in 763 milijono dinarje, zatem poečanje inesticij za 29 odstotko in poečanje produktinosti dela za 7,2 odstotka. Vse to pa bomo dosegli, kot predidea načrt brez poečanja šteila zaposlenih delace. Kar pa je naše delone ljudi najbolj razgibalo razpraah, je dejsto, da je naječja pozornost letošnje deja 04ti usmerjena k izboljšanju žiljenske rani delonim ljudem. Skrb za ljudi je ospredju na seh toriščih letošnje dejanosti. delonim ljudem Zbora OLO sta razpraljala o nja za 7 odstotko primerjai z Predlogu načrta na ločenih sejah, lanskim letom in poečanje ine- " zboru proizajalce je pred- sticij komunalne in stanoanj- a *j^nik Seta za plan in finance eke objekte za 57 odstotko, kar ^Lo toariš Dušan Horjak ob- bo močno plialo na žiljenjsko razložil nekatera stališča in pred- raen prebialsta. l a8al dopolnila in spremembe k Zatem je pojasnil tudi nekatere Predloženemu načrtu. Ko je tol- pripombe oziroma predloge spre- V^ačil nekatere značilnosti načrta, memb k predlaganemu načrtu, ki J med drugim omenil, da je letos so jih dale posamezne občine. Ta- e Predidena ečja osebna potroš- ko so na primer iz Bohinja predlagali, naj bi jim ne omejeali zaposloanja delasta, z Jesenic, da naj bi upošteali nekatere nujne gospodarske inesticije, iz Kranja, naj bi so združeanje sredste za splošne komunalne potrebe osredotočilo le okiru občin in ne okraja, predlog.škofjeloške občine, naj bi pri merilu narodnega dohodka upošteali tudi dejanost podjetij s sedežem izen občine itd. Zo»nujno zlo" in proti V razprai so se odborniki naječ zadržali pri prašanju omejite zaposloanju. Pri so se oglasili odborniki z Jesenic. Zaradi predidene izdelae bele pločeine je tam nujno potrebno zaposliti noe delace. Omejeanje te proizodnje bi prizadelo tako Jesenice kot tudi skupnost. Predlagali so, naj bi Železarno poslali posebno komisijo z okraja, ki naj bi ugotoila nujnost in ekonomsko upraičenost noe zaposlite delace. Nato se je oglasilo eč odborniko. Menili so, da so omejite pri zaposloanju bistu le začasno»nujno zlo«, a endar imajo za cilj izboljšati žiljenjske pogoje že zaposlenim delacem. Zato so menili, da se morajo tega že sprejetega načela o omejeanju delone sile držati tudi na Jesenicah. Ko so po dolgi in žiahni razprai glasoali o tem, ali naj se drže omejeanja zaposlenih, so se odborniki z Jesenic složno zdržali, medtem ko so drugi glasoali za predlog, ki je bil s tem osojen. Med drugimi pripombami je odbornik Tone Hafner predlagal dopolnilo besedila pri razoju kmetijsta. Po njegoem predlogu, ki so ga odborniki sprejeli, je treba proizodnjo mleka perspektii usmerjati na držana posesta. Samo sobodno ljudsto da lahko našemu duhonemu elikanu in elikemu Sloencu tisto priznanje, ki mu gre. Protisloje med izpoedjo Prešernoe besede in našo resničnostjo je končno odpraljeno. Izpoedi Prešerna so uresničile naše ljudske množice, naše delono ljudsto. Danes nam je postal Prešeren še bolj drag. Poglejmo naše učilnice! Prisluhnimo naši mladini s kakšno ljubeznijo, zanosom in toplino šepeče njegoe pesmi! Pojdimo še dlje! Po naših odrih bero njegoe pesmi z zaestjo sobodnega čloeka. Njegoe pesmi bero deloni ljudje, ki se zgajajo in izobražujejo sojih prosetnih društih. Prešernoa pesem je zklila iz ljudsta 'm za ljudsto. Zategadelj tokrat ne bomo goorili o njegoi pesniški podobi in o poslanstu, temeč se bomo s haležnostjo spominjali čloeka, ki je dal sojemu ljudstu se samega sebe. dati noim stanoanjskim skupnostim in potrošniškim setom nekaj V bližnji prihodnosti naj bi tam napotko za delo. imeli 1500 kra molznic in tako zagotoili poloico tržnih potreb Nadalje so na (Seji razpraljali mleka na Gorenjskem. S tem bo o potrošniških setih in delu zboro proizajalce pri ObLO in možna načrtnejša preskrba z mlekom naših delaskih središč. OLO. V nekaterih občinah našega Šteilke goore... Okrajni zbor se je pri sprejemanju okrajnega družbenega pla- (Nadaljeaaje na 3. strani) 13.februarjakonferenco SZDLkranjskega okraja Za jasnejša stališča 0 mkahrili probhmlh družbimga upraljanja Na zadnji seji predsedsta Okrajnega odbora SZDL so med drugim sklenili, da bo letošnja okrajna konferenca SZDL 13. februarja Kranju. Na njej se bo zbralo okoli 170 delegato osnonih organizacij SZDL. Konferenca bo celodnena in bo deloala 2 komisijah in sicer komisiji za ideološko-politična prašanja in komisiji za družbeno upraljanje. Zlasti bo imela dosti dela komisija za družbeno upraljanje. Morala bo razčistiti nekatere nejasnosti o delu potrošniških seto, čepra je o tem razpraljal že okrajni plenum. Hkrati bo treba okraja so že imenoali noe potrošniške sete. V Kranju so olili člane za potrošniške sete na zadnjih zborih olice, na Jesenicah na občnih zborih SZDL. Ljudski odbor Kranju je že izdal odločbe noim članom, kratkem bo to storil tudi ljudski odbor na Jesenicah. Tudi Radoljici in Tržiču so že izbrali noe člane za potrošniške sete. V Kranju je sedaj 36 potrošniških seto s 285 člani, na Jessenicah 9, medtem ko so Tržiču formirali le 3, kar je proti prejšnjim 27 erjetno premalo. Na splošno je čutiti Tržiču stremljenje po centralizaciji družbenega upraljanja in tudi nekaterih političnih organizacij. Med drugim tržiški občini nimajo niti enega krajenega odbora, čepra bi bil potreben Krizah in morda še kaki drugi asi. Teži se, da bi se ukinilo celo odbore ZB itd. krajene Na seji so med drugim ugotoili, da je še precej nejasnosti načinu olite potrošniških seto. Čutiti je odlašanje in hkrati premalo skrbi za razoj le-teh s strani seto za blagoni promet pri občinskih ljud.skih odborih. O teh in drugih prašanjih bodo razpraljali na konferenci in skušali po dosedanjih izkušnjah najti najprimernejša izhodišča. -k Na Bledu letos z zimsko sezem nimajo sreče. Jezero prekria * tenka ledena skorja. Eropsko prensto kegljanju na ledu e bo moralo biti zato na Jesenicah. Tudi snega je bore malo in mednarodnih sankaških tekem s Straže ne bo. Kljub dobrim obetom bo torej pra zimska sezona slaba. Toda slab začetek, dober konec! ObSS o tarifnih prailnikih VEČ SREDSTEV ZA NAGRAJEVANJE P O UČINKU Na ponedeljkoi seji seh predsedniko sindikalnih podružnic, ki jo je sklical Občinski sindikalni set Kranj, so naječ goorili o izdelai tarifnih prailniko gospodarskih organizacijah in o pripraah na občni zbor Občinskega sindikalnega seta Kranj. Poudarili so, da je osnono izhodišče;, ki ljudskega odbora bo potrjeal samo izračun minimalnega osebnega dohodka, ne pa tarifne prailnike. Pač pa bo Občinski sindikalni set dajal soglasja k tarifnim prailnikom. Ti pa morajo letos seboati razen tarifnega prailnika še premijski prailnik, prailnik za nagrade, dalje izračun, koliko bo podjetje poečalo plače zezi z zišanjem produktinosti (plačo se jah. Čimeč razpoložljiih sredste je treba namreč prihraniti za nagrajeanje po učinku. Na seji so goorili tudi o inesticijah za družbeni standard. Poudarili so, da nekatera podjetja čudno gledajo na sklep okrajnega zbora proizajalce, naj bi tretjino sredste, ki jih podjetja dali občinskim ljudskim odborom, ga zasledujejo sindikati pri tarifni politiki, zagotoiti satlno rast namenijo za družbeni Standard, osebnih prejemko delace. Poečanje osebnega zaslužka dela isti odstotek, kot se bo zišala prej zgraditi Zdrasteni dom; bodo namreč lahko poišale za W Kranju je treba namreč čimce pa je mogoče in realno le, če produktinost) in koliko so že izplačali nad tarifnimi postakami. no dinarje. Tudi za dokončno zanj pa je potrebno še 170 milijo se poečuje dohodek gospodarske organizacije, če se poečujeta Soglasje k tarifnemu prailniku uredite Sindikalnega doma bo produktinost in storilnost dela. mora dati tudi sindikalna podružnica podjetju. Naječji problem pa so stanoa treba še 40 milijono dinarje. Na osnoi tega se sindikati ne bodo mešaali tarifne pastake in Stališče sindikato je, da letos nja, za katera je Kranju loženih 2531 nerešenih prošenj. Za osebne zaslužke posameznih delace posameznih kolektiih. Nominalno naj bi jih popraili le se to bodo potrebna sredsta, ki tarifnih postak ne bi poišeali. Kakšna bo najnižja plača in kakšna najišja, se to morajo urediti postake občutno nižje kot osčinskemu ljudskemu odboru. tistih polektiih, kjer so tarifne naj bi jih prispeala podjetja Ob podjetja sama. Aparat občinskega rodnih gospodarskih organizaci A. T.

2 \ 2 Glaa Gormnjikrn KRANJ, 6. FEBRUARJA 1959 PREDSEDNIK TITO, njegoa soproga in jugosloanska delegacija so torek ob 11. url prispeli s posebnim jugosloanskim letalom prestolico Etiopije Adis Abebo. Sprejemu so prisostoali cesar Haile Selasie, cesarica in člani cesarske družine, člani etiopske lade in drugi oditelji dežele. Na letališču in na ulicah, po katerih so se peljali jugosloanski držani gostje in etiopski oditelji, se je zbralo na desettisoče ljudi, ki so nadušeno pozdraljali predsednika Tita, sojega starega znanca in dragega gosta. Etiopsko glano mesto si je ob tej priložnosti nadelo slanostno oblačilo. Uro kasneje je slanostni spreod prispel Palačo jubileja, kateri se je predsednik Tito nastanil za čas sojega obiska etiopski prestolicl. Strokonjaki tekstilnega Instituta Mariboru so izdelali idejni in glani projekt za elik tekstilni kombinat Etiopiji. Po idejnem osnutku bo imel kombinat eliko predilnico z reteni. eliko tkalnico ter obrat za plemenitenje tkanin. Kombinat bodo zgradili na področju Aaša, kjer so ugodne razmere za razoj suroinske baze. Zgrajen bo čez de leti. Skupina španskih industrijce, bančniko, odetniko in generalo je ustanoila noo politično stranko»špansko unijo«. Ker so Španiji prepoedane se politične stranke razen Falange, je noa stranka za zdaj» ilegali«in opoziciji proti režimu. Ob ustanoiti 6tranke je monarhist in znani industrijec Joagin Satrustegui Fernandez obtožil generala Franca, da se je nezakonito polastil oblasti in da se z nasiljem zdržuje na krmilu. ) Po statističnih podatkih, ki jih je objaila komisija, se je New Yorku lani poečalo šteilo kriminalce starosti pod 18. leti za 17 odstotko. Zaradi kazniih dejanj, umoro, goljufij, napado, posilste, lomo in tatin atomobilo, so New Yorku lani zaprli mladoletniko pod 18. leti, pred lanskim pa delace metalurških toarn Sempione in Musocco Milanu je začelo torek stakati znamenju solidarnosti z odpuščenimi delaci podjetjih Praćci. Vodsto tega podjetja je odpustilo z dela 250 delace. Potniško letalo na reaktini pogon tipa»lockheed- Electra«se je s 67 potniki in 5 člani posadke zrušilo sredo East Rier bližini newyorškega letališča. Po zadnjih esteh so iz ode potegnili samo kakih 10 prežielih in 25 trupel, medtem ko je usoda ostalih še neznana. Kot kaže, je pilot zaradi megle in dežja napačno ocenil položaj letališča ter ga je preletel in padel reko. Pred tremi dnei je na Seernem Atlantiku izginila noa 2875-tonska ladja»hans Hedto«. Kaže, da je zadela ob ledeno goro. Vse doslej jo zaman iščejo. Rešeanje oirata eter in led. Radijski postaji na Gronlandiji in na neki ladji pa ista posem razločno ujeli Morsejee znake, tako, da so spet dobili nekaj upanja, da bodo izsledili saj pogrešane brodolomce, ki jih je bilo 90, po drugih podatkih pa 130. Ker so bili Morsejei znaki nerazumljii, domneajo, da so jih oddajali ljudje, ki ne poznajo Morsejee abecede. IZDAJA CP»GORENJSKI TISK«/ UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGO VORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 397 UPRAVE ST. 475 TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU / IZHAJA OB PONEDELJ KIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DI NARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV LJUDJE IM DOGODKI Dullesoa eropska turneja V istem času, ko je ZDA sedla za mizo delona skupina zahodnih drža, da bi izdelala odgoor na sojetske predloge o nemškem problemu, ameriški zunanji minister Dulles potuje po zahodnoeropskih prestolnicah. Nič čudnega torej, če se je takoj ob noici o njegoem odhodu na bliskoiti obhod zahodnoeropskih kolego takoj zastailo prašanje: čemu? Mar ne bi bila osebna prisotnost dirigenta ameriške zunanje politike pra času izdelae pomembnega odgoora dosti ažnejša kot njegoo potoanje? Pra gotoo, pritrjujejo malone si. Toda, če se je Dulles že odločil za eropsko turnejo pra tem času, potem so ga na to gnali doolj močni razlogi. In že je tu prašanje, kakšni so ti razlogi. Pronicljiim mednarodnim opazoalcem seeda ne uide niti najmanjša nadrobnost in tako so brž skozi različna ugibanja izkopali rsto zroko, ki pojasnjujejo nepričakoano Dul- Iesoo potoanje. Njegoa naloga bo predsem rhonih krogih eropskih zaezniko izmenjati gledišča in združiti na skupni imenoalec stališča štirih zahodnih lad o nemškem problemu. Odkar se je začelo, pod udarci sojetske diplomatske ofenzie, tajati doslej nepremakljio zahodno stališče o nemškem prašanju, se pojalja rsta noih predlogo za spremembe zahodne politike. Vse te predloge, priporočila in različna mnenja je zdaj treba proučiti, sprejeti ali zareči, oziroma jih predsem skladiti. Ni treba posebej poudarjati, da je tudi zdaj med najbolj nepopustljiimi nemški kancler Adenauer. Njemu pa stoji tokrat ob strani Pariz, medtem ko sta se London in VVashington precej zbližala s pra nasprotnimi gledanji. Seeda ne gre za bistene razločke, za temeljne spremembe zahodnih stališčih, pač pa zgolj za odtenke skupni politiki zahodnih drža, ki pa so seeno tolikanj pomembni, da stojijo trenutno na poti izdelae skupnega odgoora na sojetsko noto. London in VVashington menita, da bi bilo treba razen predloga o sobodnih olitah pregledati tudi druge možnosti za združite obeh delo Nemčije in postaiti nasprotne predloge Sojetski zezi. V Parizu in Bonnu so glede tega manj gibčni. Pra da pra tako menita, da bi se naj sestali še pred 27. majem, rokom, ki ga je Moska določila za pogajanja. V Bonnu in Prizu pa menijo, da bi bil to dokaz za popuščanje pred sojetskim»ultimatom«. Zato naj bi se sestali šele po tem roku, ali pa naj bi predlogu za sestanek zunanjih ministro izpustili datum. Pra tako ni enotnosti glede ukrepo, ki naj bi jih sprejeli, če bi SZ zares sklenila izročiti uprao nad zhodnim Berlinom pankoski ladi. Vsa ta nesoglasja bo zdaj moral zgladiti Dulles na sojem nič kaj prijetnem potoanju. Poskušal bo najti čim manj boleče zdrailo z?,»morsko bolezen, ki tare potnike na ladji zahodne politike«. Kajti le tako bo mogoče uspešno zaključiti tudi delo strokonjako, ki skušajo izoblikoati odgoor na sojetsko noto. To so seeda skrbi, katere drage olje prepuščamo Dullesu, naj si z njimi beli glao. Za nas pa je ažno predsem to, da Dullesna pot nedomno pomeni, da Zahod išče noe prijeme in noe poglede za zastarelo zahodno stališče o nemškem problem i. To je sekakor spodbudno znamenje, kajti po dosedanjem togem kopaanju roe hladne ojne saka ped medsebojnega zbližanja, sprememba dosedanje negibnosti pomeni korak naprej rešeanju zapletenega mednarodnega položaja. MARTIN TOMA2IC kratko, Vendar zanimio DAVNA ZELJA URESNIČENA Deset in eč let bo tega, kar se je Glasbena šola Kranju začela potegoati za prostor sojem šolskem poslopju, ki bi ga bilo moč preurediti primerno koncertno dorano. Končno se je to z združitijo deh prostoro, prejšnje pretesne doranice in še enega prostora, ki je bil doslej zaseden, končno tudi posrečilo. Sedanja koncertna doranica bo posem ustrezala potrebam glasbenega pouka na šoli. V nji bosta adila godalni orkester zaoda in Prešerno peski zbor, ki sa leta od ustanoite ni imel stalnega prostora za aje; razen tega pa bo prostor služil za pouk teorije. MIKROSKOP aa POTREBUJEJO Bolnišnica za porodništo in ginekologijo Kranju se se bolj ueljalja na raznih področjih kuratine in preentine dejanosti. Tudi pri zgodnjem odkrianju raka in zdraljenju te bolezni so dosegli že elike uspehe in rešili prenekatero žiljenje. Toda pri tem delu potrebujejo poseben mikroskop. Ker nimajo potrebnega denarja za nabae mikroskopa, so zaprosili pomoč razna industrijska podjetja. Gre za zdraje žena, ečini delak. Zato so prepričani, da bodo kolektii podprli njihoo prošnjo. 1. c. POMAGALI SO 14 PONESRE ČENCEM Pretekli teden so imeli člani gorske rešealne postaje iz Kranja soj redni letni občni zbor, ki je bil izredno pester in je dal rsto smernic za nadaljnje delo. Vsekakor morajo rešealci tudi letos dobiti saj taka finančna sredsta, kot so jih minulem letu, s katerimi so si nabaili najnujnejšo opremo za rešeanje. Lani je GRP iz Kranja sodeloala pri rešeanju 14 ponesrečence, od katerih so bili 3 smrtni primeri. Za bodoče so sklenili, da bodo se člane postaje izurili rešeanju z najtežjih rho in s sodobnimi rešealnimi pripomočki. Ker ima postaja članjena tudi 2 zdranika, bosta le-ta člane naučila, kako je treba nuditi ponesrečencem pro pomoč. Skušali bodo tehnično še bolj izpopolniti postajo in soje rste pritegniti mlajše alpiniste, ki imajo eselje do te službe. -an MOST ČEZ BISTRICO ODPRT V soboto so Kamniku izročili promotu železni most čez Bistrico na cesti Ljubljana Tuhinjska dolina. Most je bil da meseca zaprt za promet zaradi rekonstrukcijskih del. Na-obeh straneh mosta so napraili hodnik za pešce s kolesarsko potjo, pri tem pa so zožili cestišče za poldrug meter, tako da bo možna samo enosmerna ožnja po mostu.! n a š a k r o n i k a LJUDSKI POSLANEC dr. MIHA POTOČNIK V KROPI Prejšnji petek popoldne je obiskal kroparske koinarje ljudski poslanec dr. Miha Potočnik. V toarni ijako in žeblje -Plamen«je gooril delacem o namenu in pomembnosti nacionalizacije stanoanjskih poslopij ter gradbenih zemljišč in o zišeanju žiljenskega standarda s tem, da bodo deloni kolektii lagali čim ečja sredsta negospodarske inesticije. Deloni kolekti -Plamena«je dr. Miha Potočnika sprejel z elikim nadušenjem. V BESNICI SO USTANOVILI KRAJEVNI MLADINSKI KOMITE Preteklo nedeljo je bil Desnici ustanoni občni zbor krajenega mladinskega komiteja, ki so so ga udeležili zastopniki mladinskih aktio iz Besnice, Cepulj in Podblice. Slednja da sta bila šele pred kratkim ustanoljena. Noi komite, ki bo imel 21 člano in 9-članski sekretariat, bo poezoal se tri aktie in jim dajal smernice za njihoo delo. an PREŠERNOVA PROSLAVA V KAMNIKU V petek, 6. februarja bo eliki dorani Doma akademija proslao obletnice elikega pesnika Prešerna pod nasloom»mladina Prešernu«. Sodeloala bo šolska mladina seh kamniških šol in orkester glasbene šole. LEPI USPEHI AMD SENCUR V soboto je imelo AMD Šenčur dorani prosetnega doma redni letni občni zbor, ki so mu prisostoali šteilni gostje, med njimi tudi predsednik in sekretar AMZ Sloenije ing. Vekosla Jakopič in Lado Košiček, predstanik držanega sekretariata za notranje zadee, okrajnega in občinskega odbora Ljudske tehnike in drugi. Po izčrpnih poročilih je to. Jakopič pohalil delo društa, saj je bilo preteklem letu ocenjeno kot eno najboljših podeželskih društe Sloeniji. Društo šteje okoli 400 člano in 850 pionirje iz se okolice. Usposobili jso 182 šoferje amaterje za A in B kategorijo. Tam nekje med dolenjskimi griči je njen dom. Tam je hodila šolo, sc igrala z otroci, pomagala staršem pri delu na polju, tam je tudi dorasla. In tedaj^ je iz leta leto bolj čutila, da doma ni eč mesta zanjo. Doma sta delala že da starejša brata in sestra, sestrica in brat ia sta hodila še šolo. Dora si je zaie- lepšega žiljenja, lepših oblek. Vča Jela sih bi rada šla tudi kino, ali gledališče... Mar je 19-letno dekle zahtealo preeč? V domačem kraju pa ni imela možnosti, da bi se zaposlila. In je odšla, kot že eč njenih sorstnic, po setu...»s trebuhom za kruhom," prai star sloenski pregoor. Kam? Tja, kjer bo našla delo! In našla ga je na Gorenjskem, okolici Tržiča, toarni... Poln pričakoanj po boljšem žiljenju je bil ta njen pri korak žiljenje. Poln upanja, da si bo lahko kupila moderno obleko, no plašč, morda kolo... Pa se zgodi, da sreča časih pozabi na čloeka, da gre mimo njega. Sobico, ki jo je Dora dobila pri družini s tremi otroci, je morala drago plačati. Rada bi šla kam na kmete, kjer bi popoldne pomagala pri delu in si prislužila nekaj za hrano in stanoanje, pa ji ni uspelo. V toarni je zaslužila 39 dinarje na uro. Delo ni bilo lahko, kya~. lifikacije pa ni imela. Zazdelo se ji je, da sonce ne sije eč tako lepo kot takrat, ko se je prič pripeljala na Gorenjsko. Samo za hrano je namreč na mesec odrinila Šest tisočako. To pa je bilo primeri z njeno skromno plačo precej. Nekoč, ko je dobila denar, se je odločila, da si ho kupila noo obleko. Res jo je kupila. Precejšen del sojega mesečnega zaslužka je pustila trgoini. Kaj za to, če ji je zmanjkalo denarja za hrano. Bo pa drugi mesec plačala! Ko so čez mesec dni delili plače, pa Spet ni sega plačala... žiljenje in zakon Tedaj pa je začela razmišljati... Spra plaho, potem... Kaj, ko bi podjetju kdaj pa kdaj zela nekaj delo za stole in jih prodala?! Nihče ne bo tega opazil, ona pa se bo le rešila dolga! Pa so jo opazili! In to kaj kmalu! Dali so ji delasko knjižico in Dora je poslednjič prestopila prag toarne... Tri leta je bil star, ko mu je umrl oče, in 9 let, ko je izgubil še mamo. Odslej so bili sami na elikem posestu: Peter, ki je hodil drugi razred osnone šole, njego deset let starejši brat in de sestri, tudi starejši.»brihten«fant je! Tako so modroali sosedje. Prerokoali so mu lepo prihodnost.»gospod bo! Ne bo se ubadal z zemljo, kot mi!" Z odličnim uspehom je končal osnono šolo in se pisal gimnazijo. Ni imel praih prijatelje, ker tudi ni imel časa zanje! Dopoldne je trgal hlače na šolskih klopeh, popoldne pa oral, kosil, krmil žiino... skratka, moral je pošteno prijeti. Zelo rad je gledal filme, zlasti kabojke. Rad je bral tudi zgodbe o Indijancih, o potoanjih in pustološčinah, o streljanju... Nadušil ga je Tarzan, pa diji ameriški Zapad, širokokraini klobuki in samokresi za pasom... Nihče mu ni poedal, da je film eno in žiljega je drugo. Nihče mu tudi ni branil, ko je začel barantati z orožjem in ko je postal»diji loec«. Vse lepše se je počutil gozdu, kjer je zalezoal in streljal zajce in fazane, kot pa šoli ali doma pri knjigi... Peter ni postal»gospod*... Končal je nižjo gimnazijo, se pisal išjo in začel razmišljati, kako bi bilo, če bi pobegnil čez mejo! Kako se lepše se žii tam, kjer se oziš z atomobilom in kjer so dolarji, pa funtšterlingi... Pri poskus mu ni uspel. Pač, smola! Tri mesece je presedel ječi, kjer se je za soj načrt še trdneje odločil... Tudi drugič mu»sreča«ni bila naklonjena... Tedaj je imel rokah že pozi za odsluženje ojaškega roka.»leto in pol!«tako je odločil sodnik! Sta Dora in Peter sama kria za soji nezakoniti dejanji? Oba sta kršila zakone in sta bila zato tudi kaznoana. S pranega stališča torej, s stališča zakono, je se najlepšem redu. Kaj pa s čisto čloeškega, z žiljenjskega stališča? Bi tudi tako hudo obsodili Doro in Petra? Nihče se ni rodil kot hudodelec, kot izrazito negatien tip. To lahko postane šele pozneje, pod pliom okolja. Osebnost mladoletnika še ni dokončno formirana, pogledi na set in žiljenje še niso jasno izoblikoani, še edno je moč nanje pliati... V slušni igri»vi, ki nas sodite...* prai Robert' Hossein:»Da, saj em, da ni zakona, s katerim bi obtožili moža, ki ara ženo, ki uniči žiljenje. Ločite, to je se, kar ste iznašli za to!«ali nam ne da to" slutiti, da so med zakonom in žiljenjem še nekatera nasprotja? Cankar prai črtici»skodelica kae«takole:»srce ni kazenski zakonik, da bi razločealo med pregreškom in hudodelstom, med ubojem in umorom. Srce e, da»zaratnež ubija s pogledom, z mečem junak«; in rajši bi dal odezo meču, nego pogledu...«a. T. ASFALTIRANJE CESTE DOMŽALE DUPLICA Spomladi bodo začeli s pripraljalnimi deli za asfaltiranje ceste Domžale Duplica, ki ne more eč zdržati naraščajočega prometa. Nobeno nasipanje eč ne pomaga. Pri urediti ceste bodo morali premagati eč teža. V Domžalah bo treba zgraditi podoz pod cesto Ljubljana Trojane, Jaršah uranati dojni ostri oinek s preložitijo cestišča, zapletenega ozlišča Smarci pa se bodo najbrž ognili z obozom. Z. JESENIŠKI TABORNIKI SO PO DALI LETNI OBRAČUN Pred kratkim je bil Delaskem domu na Jesenicah redni letni občni zbor jeseniških taborniko-jeklarje. - Taborniki Rodu jeklarje na Jesenicah, ki zuružujejo tabornike Jesenic, Jaornika in Blejske Dobrae, so močna mladinska organizacija, ki,ima za seboj leto plodnega dela. V minulem letu so taborili Fazani pri Puli in izedli potoanje po Hratski in Sloeniji. Tekmoali so taborniškem mnogoboju- Noem mestu in dosegli lep uspeh. Lepo so si uredili taborniški dom pod Golico in sojo organizacijo tu.ii notranje okrepili. O seh teh uspehih so poročali na občnem zboru, kjer so se pogoorili tudi o nujnosti osnoanja močne skupine gorske straže, ki bo za Gorenjsko zelo pomembna, ter o bodočem delu taborniko Rodu jeklarje nasploh. Občnega zbora so se poleg člano taborniške organizacije udeležili tudi predstaniki jeseniških organizacij in društe ter predstaniki taborniške organizacije iz Kranja in iz Ljubljane. ZARADI NESREČE VINJENOSTI DINARJEV ŠKODE V sredo'zečer ob 11. uri se je na cesti Toneta Čufarja na Jesenicah pred železniškim nadozom pripetila težja prometna nezgoda. 9- ton.ski toorni ato znamsk?»skoda«. S last»tnin«norta«ljubljana, ki ga je upraljal šofer jeseniške železarne Franc Pogačnik, se je zaletel desno stran nadoza. Šofer je dobil le nekaj prask, na atomobilu pa je za dinarje škode. Nesrečo je zakriil injen šofer, ki je uparljal ozilo brez priolite praega oznika atomobila Alojz Vrščaja iz Več. NEPREVIDNOST OTROKA JE BILA VZROK POŽARA V petek, 30. januarja ob pol treh popogldne je izbruhnil požar gozdu SLP na Kalariji nad Jesenicami. Gorela je traa in mlajdratnih metro. Požar je zanetil ši boro gozd na poršini 1500 ka- 10- letni J. A. z Jsenic, ko je metal goreče žigalice suho trao. Okoliški prebialci so prej kot eni uri požar lokalizirali. Škode je za okoli 5000 dinarje. Z AVTOMOBILOM V OBCESTNI KAMEN V torek zečer je ozil K. iz Dorij pri Cerkljah toorni ato, last Masarskega.podjetja Naklo. Ker je bil močno injen,.se je pri asi Britof zaletel obcestni kamen in pri tem ato močno poškodoal. Šofer je pobegnil in dogodka ni prijail niti Tajništu za notranje zadee niti postaji LM Naklo.

3 KRANJ, 6. FEBRUARJA 1959 Qla* Gorenjske 3 OLO s»rfw letnšnfi družbeni načrt okraja Kroni ^ Ob 40-letnici KPJ OSPREDJU»a naječ zadržal pri družbenem se bo brutto proizod predidoma razprai poudaril da bodo za- ^^^^^j^^^ brutto proizodu in narodnem poečal za 5,5 odstotka in narodni radi majhne zmogljiosti gradbe- to. Nastran je poudaril, da jc. d o h o d k u T r f C i e s t i c l j a h t e r p r i dohodek za 7,1 odstotka. Družbeni ne operatie težko uresničeni le- nerazitih občinah še doolj deapo8lwkniu i^uktin«ti V brutto proizod in narodni doho- tošnji načrti inesticij. O tem je lone sile m da zato zaposloanja letu 1957 te dek sta se torej lani in se bosta gooril tudi to. Horjak i n nada- teh krajih ne bi smeh omeje- **t poečal Zr'l5 2 S o t k a tudi letos letu 1953 poečala pri- ljeal, da se nekatera podjetja ati. To Božič z Jesenic prai, Primerih preisniimlet^^od- bližno za tretjino poečanja le- kljub majhnim gradbenim kapa- da je pri tem naječji problem n i. 4 o ^ e k p a ^ % X ^ T - tu Zaka je bilo letu 1957 citetam še edno pojaljajo z no- neenak položaj medl gospodarskimi Pa pri a 57 odrtx to dru- tako nenormalno poečanje, to je imi gradbenimi načrti. Družbeni mi organizacijami ki so ze doaetfa5 1^otka^diTlcTul959 kimalo nekatere odbornike. - plan poudarja, da morajo gradbe- gle maksimalno stopnjo razoja, Spomin na tragični dogodek Na seji sekretariata okrajnega obeležiti 15-letnico tragičnega dogodka, ko je bilo tam ustreljenih odbora za proslao 40-letnice KPJ so ugotoili, da se z ečjo 50 talce. ali manjšo razliko po seh občinah loteajo konkretnih nalog. ustanoili odbor tu proslao 40- Na gimnaziji Kranju so tudi Naječ dela pri zbiranju zgodoinskega gradia se obeta Tr skupno 6 člano iz rst profesor letnice. V odbor so imenoali žiču, Kranju in še zlasti na Jesenicah, kjer je bila reolucionar gradia in sodeloanja z občinje in dijako. Poleg zbiranja na dejanost zelo razgibana že skim odborom so sk.enili poabiti začetku deloanja KPJ, koj po pri setoni ojni. so nekoč tu odili napredno gi tudi biše dijake te gimnazije, ki o,i odstotka, rudi letu ^ predsem elikih na podjetja letos sklepati pogod- in onimi, ki je še niso dosegle. Tozalogah, ki so ostale iz leta 1956 be najprej za negospodarske ine- ariš Popit pa je poudaril, da je V Bohinju so se marljio rgli di reolucionarnega deloanja. banje ali bili celo izključeni zara in ki so bile se realizirane šele stici je. Vsa prizadeanja za poe- okiru globala, ki ga določa druž- n a hiranje in urejeanje zadnjeleta čanje sredste za družbeni sta n- beni plan, možno zaposliti so raz- g a potrebnega gradi, za Zbornik, n S ; ~, T 7 r ^ ^ T Pripraili bodo poseben program p r e d a a n Družbeni plan kranjskega okra- dard bi se namreč precej onemo-o- polozljio delono silo in es na- L n i m p -iin i^dnti oh l«tat J delu KPJ, SKOJ in i predidea, da bo potrošnja gočila, če negospodarskih ine- rani prirastek praega proleta- SiJ AW?S^J L i * si iikato, katerin bodo poleg Težnje manj razitih Loki f riata, kmete in polkmete, ki so U S ^ S S ^ ^ l 2 a J p r o e s o r e nastopali tudi znani zaposleni industriji, pa je treba t ^ n e?ni- n^ * " * NOB. r e V 1 U C i i b c i K. M. usmeriti drugam. Izgoarjanje na n i., ~ KO«, noe šole itd.) sklajeati nezaposlenost ni upraičeno, saj ^ m G m^ i m^ reolucionarnimi plan dooljuje zaposloanje ne- d o d k i z a d n j i h g^j Zaradi razširite proizodnje uedbo izdeloanja noih artiklo se je Toarna gumbo znašala 7835 milijono dinarje, to sredste za inesticije letu 1959 sticij ne bi mogli realizirati. Kamniku preimenoala»mo- je za 29 odstotko eč, kot je bilo «elit«. Skrčila je na najmanjšo loženih letu Stanoanjska Količino izdeloanje gumbo iz gradnja se bo poečala za 26 od- občin biserne matice in začela izdelo- stotko. Spričo sprememb V Tako kot na zboru proizajalce katerih drugih panogah, n. pr. j i n ati gumbe iz galalita in drugih strukturi inesticijskih naložb se V Skofji Loki se te dni pripraz nekaterimi ljajo na pomembno komemoraci- Plastičnih mas. Njeni izdelki ne komunalnih in ostalih dejano- je bilo tudi na okrajnem zboru gradbeništu, Zaostajajo za uoženimi, so pa stih družbenega standarda računa naječ produktinosti. goora o Do zaposloanju izraza so pri- in zbora Po končanih OLO Kranj razpraah sta oba dopolnitami jo, ki bo ponedeljek, de tretjini cenejši. Za sojo za leto 1959 s poečanjem obsega 7hr»r:i OT.O Krani z nekaterimi -. ie zlasti težnje manj razitih ob- spremembami in fnbalažo. iz poginila za kon- In^Ucij za približno 53 odstoi- č i n, d a M jim dali motno*» na- ^ <*»!» ^ f f - S * * t&i h,*ejo^os L Akcijo je lani prejela najišje ko. Za inesticije bo letu 1959 dalje zaposloati noo delono si- proračun. i*. * 40 t^aneje febru odlikoanje jugosloanskega loženih skupno 7835 milijono dinarja za embalažo. Ce bi imela narje, od tega za gradnje 3403 mi- V eč deiznih sredste na razpo- lijone, za domačo opremo 2162 mikgo, bi lahko zadooljila se fijono dinarje in za uoženo Potrebe držai, ker ima strokono izežban kader. Zahtee člano T D Begunje opremo 1726 milijono dinarje. Predsednik OLO to. Hafner pa je na občnem zboru Razprtije in nesposobnost gospodarjenja pozročile moralno in gmotno škodo pod nasloom:»kadar se ne e, sebnih turističnih sob in s pomočkdo pije in kdo plača,«smo že po- jo Gorenjske turistične zeze podali o nekaterih neprailnostih skrbelo za nabao opreme turistič- * gostišču Dragi pri Begunjah. občnem zboru Turističnega ^ušta so člani obsojali take in Šteilne druge pojae, kot nam Priča naslednji dopis. y soboto, 31. januarja zečer je ii redni letni občni zbor Turističn a društa Begunje. nih sob. Gorenjska turistična ze za pa je sojih prospektih tudi propagirala Begunje, grad Kamen in Dom Dragi. Vendar je neenotnost TD Be S seje Občinskega ljudskega cdbora Železniki Program priredte kranjski občini V ponedeljek popoldne je imela sejo komisija za program pri občinskem odboru za proslao 40-letnice KPJ kranjski občini. Slaba pripraa je kria, seji so sklenili, da bodo razen mnogih manjših prosla kolektiih ob priliki proslaljanja" reolucionarnih dogodko iz preteklosti, predsem proslaljali 17. obletnico boje in junaške smrti mladin- da seja ni uspela - Čudna stališča o nekaterih ažnih prašal ce-skojece okrogelski Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora že- XS^^^JSSS ^ ' * - o b l e t n i c o c l i k e lekfiti ne t;lkc Na jami, občinski praznik 1. agusta in na leznikih, ki je bila dne 29. januarja, se je razila sila d e l w n i h m c f i t D a' j e nemogoče iz- ^ f s e č e I a f 20. agusta ležiahna razpraa o nekaterih aktualnih problemih Vesti, ker ni prostoro. ObLO pa {? b i V S! t o a r n i»-["greška«komune Ima neko ilo, ki je last SLP in SESL i n,. s?. razkrila na se komune. upodablja podjetje tmske in loške tekstilne Set za družbeni plan in finance ObLO Železniki Nj ^ T o ^/ e t j e p J J a ^ a j i ni a toarne. Proslaa na Okroglem je za sejo priprail odlok O dopolnilnem proračun- noe prostore in bi ilo lahko od- *>yp centralnimi *ečanost- a d a s. i.,,, _.,»..... mi okir praznoanja 40-letskem prispeku, odlok o imenoanju komisije za na- stopilo ptrebam Občinskega ljud- niče KPJ, ki bodo 19. in 20. aprila. cionalizacijo «in predlog ii zazidalnega okoliša rurtiiso ">olo7ni_ Železniko. Vsa ta prašanja so danes med najbolj aktualstopnik podjetja ^Niko«dejal tudi neje proslaiti. Dne 19. aprila ze skega odbora. V razprai pa je za Zato jo nameraajo toliko sloes- tole:»vila je naša last in jo he čer pa bo razen tega še sečana nimi seh komunah. damo, pa konec!«akademija. V razprai o dopolnilnem pro- goji. ObLO Železniki namreč niračunskem prispeku je imel ma primernih delonih prostoro lo sejo precejšen del kride tisti, ajo Kranju odkriti tudi Nedomno nosi za tako neuspe V jubilejnem letu KPJ namera doprsna gunje pozročila društu težko predstanik toarno»niko«neka- V prostoru, ki je elik 5 krat 7 m. ki je sejo odil, ker ni bil doolj k i p a n a r o d n e m u h e r oju Iu Sla moralno in finančno stanje. tere pomisleke o stališču za plan dela deet referento, na dan gre pripraljen. Odborniki praijo, cu-joklu in premu sekretarju Noben organ TD Begunje ni bil i n finance in o prailnosti tolma- skozi preko 50 ljudi. V tem pro- da na take seje ne bodo eč pri- bračundela katerega i e zboru sposoben pošteno in prailno go- čenj, ki so mu jih dali zastopniki štoru je tudi glana občinska pi- hajali. Položil stari uprantodbor TD spodariti z Domom Dragi ObLO na seji. V razprai se je sarna. Delati pod takimi pogoji je C. N. Segunle, T ' W ^ F ^." Občni zbor je po dolgi razprai zadržeal ^ ^ f * ^ I W k bilo pomanjkljio tudi zato, ker sklenil, da se zamenjajo si dose- in nazadnje predlagal, da se od- S Vse&alo predloga programa danji organi TD. Hkrati so skle- lok o dopolnilnem proračunskem ^la TD za leto 1959 nili, da se Dom Dragi začasno prispeku sprejme, endar M Do.sed-.nii odbor se Je sicer tru- zapre in končno ugotoi dejansko 10 % kot so predlagali.ampak 5 ^ ^ ^ ^ ^ ^ S * * 5 * -to pa takoj z noimi or- odstotko. Dra«i pri Begunjah, opraljal gani začne s prailnim m pošte- ljeal s potrebo po zišeanju Anketa med mladimi Okrožnega komiteja Francu Vodopicu. seminaristi PREDLOGI IN POBUDE Pri nalogi odbor ni uspel. Le ^ Prijaili sodišču, ki naj krice potreb ObLO in po drugi strani iz- t l*u druge turistične naloge. Toda m delom. Vse neprailnosti bo- p l a c. To je očitno nerazumeanj loma pa je bilo narejenih nekaj kaznuje. r a z i t o l o k aii stično gledanje na no P o r o c a l i smo že, da so sobotošem socialističnem družbenem simanjaih propagandnih akcij in Člani TD Begunje in množične odlok. Tudi noi urbanistični na- D ijaskem domu na Zlatem polju stemu. Goorili so o ŠOLSKI reioid a na iniciatia organom ObLO organizacije bodo morali nuditi arti Železniko mu niso bili fiei, zaključili 5-dneni ideološki se- mi, o ozadju napado zhodnega ^doljiea, da so razširili in po- mnogo podpore noemu uprane- *.,.Q<w0nti tam«u1tn ~~ cr^nioisnickn in i Pn- h P raiu doozno cesto Drago. Na mu odboru, da bo lahko nastopal Predlog TD so bile uedene tudi enotno in odločno. Le na ta nanekatere atobusne poezae Be- čin se bo dalo popraiti obstoječe J U n z J&senicami, Kranjem in stanje, Begunjam pa priboriti zo- ^adoljico. TD je poprailo tudi pet tisti turistično-organizacijski n e kaj kažipoto na sojem pod- ugled, ki so ga nekoč užiale in r čju ter poskrbelo za popis za- ki ga sicer tudi zaslužijo, b. č. r nn uneunem r b d u V K O M U N A H To pot ni beseda o eni sami občini. Gre za preskrbo. To prašanje je ažno za se naše kraje, hudo pereče pa je močnejših potrošniških središčih kot na primerr na Jesenicah, Tržiču in tudi Kranju. Medtem ko trgoska podjetja razmeroma dobro zadooljujejo potrošnika s tekstilnim in drugim industrijskim blagom, je preskrba z žiljenjskimi potrebščinami dokaj težanejša. Na zborih olice in drugod je slišati zlasti precej pripomb in tudi upraičene kritike o preskrbi z mlekom, sadjem, zelenjao in drugimi kmetijskimi pridelki. Kako usmerjati preskrbo s temi potrebščinami prihodnje? Kakšno logo naj bi imela kmetijska posesta, Poslona zeza oziroma kmetijske zadruge? Kakšne organizacijske spremembe so predidene, da bi izboljšali preskrbo s temi potrebščinami naših delonih središčih? S takimi prašanji smo se oglasili najprej pri predsedniku OLO Kranj Vinku Hafnerju. PRESKRBA razložili. Zadnja točka dnenega reda je Okrajnega odbora Zeze borce bilo pismo sindikalne podružnice priredil Okrajni komite LMt. O tem je bilo že goora na okraju, je poedal to. Hafner. Za uredite nekaterih teža preskrbi z mlekom se je zazel celo Izršni set Sloenije. Pri tem gre za odkupna oziroma za preskrboalna področja,sosednih področij goriškega in ljubljanskega okraja. Tudi prašanje odkupnih cen mleka zahtea širše razpraljanje okiru republike, ker je prišlo do nekaterih neskladnosti. Za izboljšanje preskrbe s sadjem in zelenjao so predidena tako imenoana preskrboalna podjetja. Pred kratkim je bilo okrajnem merilu tudi po.setoanje s prizadetimi podjetji in predstaniki občin. Gre za trgoska preskrboalna podjetja, ki naj bi brez prekupčealnih nagibo z dogoori s proizajalci zagotoila potrebne količine blaga. V dogooru je seeda potrebno naprej določiti tudi odkupno ceno. Ta pa utegne biti zaradi nihanja proizodnje in drugih okolnosti nasprotju s starnimi cenami na trgu. Se prai, da preskrboalno podjetje naprej prezame riziko morebitne izgube. Ljudski odbori bi jih morali podpreti s potrebnimi garancijami. Kako pa je s to rečjo pri občinah? Kako daleč so priprae zezi s trgoinami? S takim prašanjem smo se obrnili še na občinski ljudski odbor Kranju. Poedali so, da je to prašanje res na dnenem redu njihoega Seta za blagoni promet, ki bo zasedal prihodnji teden. Zamisel o teh trgoinah je dokaj dobra. Toda za praktično ueljaljanje so mnoga prašanja še nerešena. Verjetno se?> tem prašanjem borijo tudi drugih potrošniških središčih. K. M. terem delajo. So tudi pojai, ko mladinci poskušajo brez truda in ustreznega znanja zasesti boljše delono mesto. To je tudi eden Občinskemu ljudskemu iodboru, Kranj. Seminar jo imel naften nekaterem člani kolektia zahtea- znaniti udeležence z <«" o n m u jo da se jim uredijo deloni po- značilnostmi m logo LMS nasko mladino, ki ga je na pobudo pomenu ZK in o šolstu na Koro- osnonih zroko, da zanimanje škem zezi s kršitijo mirone za izobražeanje ponekod se bolj pogodbe. pada. Med seminaristi, ki jih je bilo Odgoori udeležence seminarja 61, so ob zaključku seminarja izedli na prašanje, kako ste zado anketo, ki je dala precej zanimiih oljni z odstom mladinske or in koristnih napotko za ganizacije ašem kraju, so bili delo mladinske organizacije in precej različni in kažejo, da bo "S pokazala na rsto teža, ki jih bo odilne mladinske kadre treba treba odpraiti. preudarneje izbirati. To prašanje Kaj misliš o izboljšanju dela je preez zanemarila tudi organizacija mladinske organizacije? Večina ZK. udeležence je na to prašanje odgoorila, da se je treba izogibati suhoparnosti, nežiljenskih predaanj in slabo organiziranih sestanko. Boljše je treba pripraiti sestanke. Mladinska odsta naj se izogibajo prežielih oblik dela. Treba je najti noe oblike, ki bod dostopnejše sedanji razojni stopnji mladega čloeka. Nekdo anketi predlaga, da bi skupinske izlete narao, po poteh partizanskih enot in ob pripoedoanjih starih skojece, lahko koristno uporabili zlasti letos ob 40- letnici KPJ, za seznanjanje mladih z našo preteklostjo. Nekateri menijo, da mladinska organizacija premalo skrbi za kulturno in družabno žiljenje mladine. V kulturno-prosetnih društih in sekcijah je še edno premalo mladih. Mladinske organizacije po aseh naj bi prirejale družabne ečere s plesom in kratkimi kulturnimi programi. Mnenja seminaristo o strokonem in ideološko-političnem izobražeanju so precej enaka. Vsi si želijo strokonih predaanj in tečaje, si želijo napredoati soji stroki. Strokone tečaje naj bi prirejali tistih podjetjih, kjer. mladi nimajo ustreznih kalifikacij. V skoraj.seh podjetjih na Gorenjskem je namreč precejšen odstotek ljudi ne samo mladih ki nimajo tiste kalifikacije, ki jo zahtea delono mesto, na ka- Anketa je ugotoila, da ečina udeležence seminarja bero časopise in zasleduje politično in gospodarsko dogajanje doma in setu. Mladinski tisk je med mladimi precej razširjen, zlasti šolah in podjetjih, manj na asi. Naječ berejo»mladost«,»mladino«,»mlada pota«itd. I. Zboroanja in priprae za nacionalizacijo V minulem tednu je bilo po se Gorenjski na desetine /boroan, na katerih so jani in političn delaci našega okraja, pa tudi re publiški in zezni ljudski poslanci tolmačili. Zakon o nacionalizaciji hiš in stabnih zemljišč, ki ga je nedano sprejela Zezna ljudska skupščina. Zboroanja so organizirali seh ečjih podjetjih, mestih in naseljih. Občinski ljudski odbori so že posod začeli s pripraami za izajanje noega zakona. Imenoali so posebne komisije za nacionalizacijo najemnih stanoanjskih hiš in posebne strokone komisije za določite gradbenih okoliše. Le-te so že tudi pripraile ustrezne predloge o katerih sklepajo ljudski odbori.

4 4 Glas-Gorenjih* KRANJ. 6. FEBRUARJA 1959 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdrasteni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za preoz bolniko telefon 04. MALI OGLASI Priatnikom ne objaljamo o- glaso pfed plačilom. Cena malih oglaso je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede, naročniki imajo 50 % popusta. Telefonska šteilka naročniškega in oglasnega oddelka je 475, uredništa 397. Kupim suhe mescesnoe in smrekoe deske 25 mm. poleg tega tudi nekaj 50 mm. Krelj, mizar, Kranj, Stara cesta Od mlekarne do Krtine Cirčah sem ponedeljek ob 17. uri Šenčur Obeščam, da sem odprl odetniško pisarno Radoljici IzTubil desno usnjeno rokaico. Najditelja prosim, naj jo odda Kajuhoa 4. Odetnik: France na Smledniško c Galičič Prodam odličnem stanju harmoniko klairsko 24 baso»hohner«. Fende Vido, Kokrica 14, Kranj 2434 Prodam 11 tedno brejo sinjo ah' zamenjam za pitanca in 5 mladih prašičko. Palic Kristina, Ljubno 21, Podnart Prodam 4 mesece stare prašičke. Sas, Bašelj 9, Preddor Vsem, ki so ob težki izgubi naše predrage MICI Iščem gospodinjsko pomočnico samo za dopoldanski čas. Naslo oglasnem oddelku Moški gre skupno stanoanje ob progi Kranj.Ljubljana. Ostalo po dogooru. Naslo oglasnem oddelku Delaka drugi izmeni dobi stanoanje. Naslo oglasnem oddelku. ' 2449 Opozarjam, da nisem plačnik kakršnih koli dolgo in obeznosti soje žene Dore Presterl Prodam seme pasje trae. Brane Potočnik, Bukoica 24, pošta Lelca Prodam del hiše okolici Kranja. Takoj seljio. Naslo ogl. oddelku Delaka dobi stanoanje in hrano. Ostalo po dogooru. Visoko B8j Pri AMD Podnart se bo pričel 15. februarja 1959 no tečaj za šoferje amaterje. Prijaite se sredo 11. februarja od 16. do 18. ure ali nedeljo 15. februarja ob 8. uri društeni pisarni Podnartu. LAKNER sestre počastili njen spomin, ji prinesli cetja in jo spremili na njeni zadnji poti, nam pa izrekli sožalje, iskrena hala. Kokrica pri Kranju, 5. februarja Laknerjei SPREMEMBA AVTOBUSNEGA VOZNEGA REDA NA PROGI SKOFJA LOKA ŽIRI Poštni atobus na progi Skofja Loka Ziri bo ozil od 5. februarja t. 1. ob delanikih po naslednjem oznem redu: Skofja Loka Poljane Gorenja as Ziri Dosedanja ožnja ob iz ZiroV * odpade. PODJETJE ZA POSTNI, TELEGRAFSKI IN TELEFONSKI PROMET V LJUBLJANI ameriški barni cinemaseopski film» milj pod morjem«, ob 21. uri premiera ameriškega barnega filma»pohlep po žiljenju«.»triglav«, Primskoo: 7. in 8. februarja zaprto.»svoboda«, Stražišče: 7. februarja ob ameriški barni film»mirni čloek«, ob 21. uri premiera ameriškega barnega cinemaskopskega filma»pohlep po žiljenju«. 8. februarja ob uri premiera amer. barnih risank Sestaljen program VIII - stopnina 30 din. Ob 15., 17. in 19.»RADIO«, Jesenice: 7. februarja jugosloanski film»dobro morje«. 7. do 10. februarja italijanski barni cinemaseopski film»izgubljeni kontinent«.»plavž«, Jesenice: 7. do 10. februarja ameriški barni film»puščaa žii«. Žironica: 7. in 8. februarja ameriški barni film»čaronik iz Oza«. Doje-Mojslrana: 7. in 8. februarja angleški film»jaz sem ka GLEDALIŠČE. GLEDALIŠČE»TONE CUFAR«, JESENICE V soboto, 7. februarja ob uri N. Manzari:»Naši ljubi otroci«komedija treh dejanjih Za premierski abonma. Ostale stopnice prodaji. V nedeljo, 8. februarja ob uri N. Manzari:»Naši ljubi otroci«komedija treh dejanjih Za abonma nedelja Ostale stopnice prodaji. Zeze z laki ugodne. S M U Č A N TRI PRVA MESTA ZA KRANJČANE V soboto in nedeljo je bilo Ranah na Koroškem pro letošnje srečanje naših najboljših uri premiera ameriškega barnega filma»jezdili so na zapad«. so se zbrali tekmoalci iz štiri alpskih smučarje. Na Uršli gori najstih društe, ki so se izenačenih borbah borili za nasloe NAKLO: 7. februarja ob 19. uri francoski barni film»francoski republiškega praka. Vsekakor can-can«. 8. februarja ob 16. in so bili tokrat najuspešnejši Kranjčani. Osojili so pri članicah 19. uri premiera ameriškega barnega cinemaskopskega filma»sedem let skomin«. eleslalomu in slalomu pro mesto, pra tako pa je tudi Sumi»KRVAVC«, Cerklje: 7. februarja ob 19. uri ameriški barni cianskih alpskih smučarje pre konkurenci najboljših jugoslonemaskopski film»sedem let skomin. 8. februarja zaprto. konjake: in zanesljio postal senetil eleslalomu se stro republiški prak. Janez Sumi bi erjetno naslo praka osojil tudi slalomu, če no bi pri JI ožnji zcrrešil ratca (zaradi tega je bil diskalificiran), saj je drugi ožnji dosegel najboljši čas. Čepra je bilo pričakoati, da bosta Kranjčanki Zupančičea in Ankeletoa osojili pri de mesti slalomu in eleslalomu, ni nihče pričakoal, da bo Ankeletoa presenetila slalomu in pustila za seboj rutinirano Motorno kolo generalno obnoljeno, en mi oz 16 col ter moško PREDPUSTNA VESELICA Kino»Predilec«Sk. Loka priredi soboto 7. februarja ob 20. uri in žensko kolo u«rodno prodam. Zupančičeo. Verjetno bi ji ta Zg. Senica 16 pri Medodah mera«. podig ne uspel, če ne bi Slaica pred pustno eselico. Vabljeni. Prodam netal oz hleskega Koroška Bela: 7. in 8. februarja zaradi padca zgubila precej časa. bruarja pričeli z noim tečajem gnnia. Sp. Brniki 11, Cerklje jugosloanski film»dobro morje«. 9. februarja ameriški barni toe pričakujemo, da bo že Vsekakor pa od Majde Ankele- za šoferje amaterje, poleg tega Konj star 10 let. srednje težak, zdra, priden in krotak, naprodai. Z A H V A L A pa bodo predajali Kropi in film»puščaa žii«. bližnji prihodnosti postala posem enakoreden tekmec eč Ljubnem film»montaža Mercedesa«, medtem ko bo komisija Brezje Ob smrti dragega moža in očeta Bled: 6. do 9. februarja angleški barni istaision film»hiša Prodam enostanoanjsko hišo. letni reprezentantki Slaici Zupančičei. Tudi ostali tekmoalci JANEZ TERAN za delo s pionirji takoj izdelala Naslo oglasnem oddelku JANEZA ZUPANA skrinosti«. Predstae petek in soj spored priredite. Prodam 20 mesce staro kobilco»hoflinger«ali zamenjam sem bolnikom, strežnemu in 17. in 20. uri ter nedeljo ob iz Šenčurja se toplo zahaljujemo ponedeljek ob 20. uri, soboto ob iz Kranja so startali z uspehom. Med njimi zlasti Križaj in je tegal se, jaz pa sem bil za poedo po dogooru. Cerklje zdrastenemu osebju na Golniku 10., 15., 18. in 20. uri. Jamnik. premalo ogret, se mišice so me št na lajšanje bolečin in enec, Maksu Erzinu za izkazano pomoč in Na prenstu so razen omenjenih tekmoalce skoraj sa pra moralo. In ko sem tako bil za THiSIA V7C0IA bolele in mi ni šlo kot bi mi Radoljica: 6. in 7. februarja ob Prodam no oz neokoan ter 20. uri ter 8. februarja ob 15.30, noe osi in komat za konja. Zamenjal bi tudi za deske. Alič, Hala sem, ki so ga spremili na Mlakarju za posloilni goor. mesta seh disciplinah osojili radi poraza precej potrt, se tudi in 20. uri italijanski barni Gorenjci. Med njimi pa je bil naslednji igri s Franjičem nisem mogel zbrati. Le-ta je dobro 3 ORCNTFOA Z^OR* TVB cinem. film»lepa mlinarica«. Preska, Medode zadnji poti in daroali ence. sekakor najuspešnejši Jože Dornik iz Tržiča, ki je z mojstrsko izkoristil moje razpoloženje. V»-PARTIZAV«K\ BLEJSKI Ljubno:: 7. februarja ob Zelo po eni nrodam kuhinjsko Družina Zupanoa amer. film»žigosan«. oprao in žensko kolo. Jelenčea I. V. ožnjo slalomu pustil za seboj tretjem srečanju sem imel za DOBRAVI»SORA«, Skofja Loka: 6. do 8. s precejšnjim naskokom se nasprotnika Kerna, ga premagal V minulih dneh ie imelo TVD 23, Primskoo februarja francosko-jugosl. cinemaseopski film»gubijah«. Gorenjce so se najbolje uelja sem igral morda še bolje kot redni letni občni zbor. Iz poro ostale tekmoalce. Od ostalih in odtlej pa do konca turnirja»partizan«na Blejski Dobrai Iščem uno'rojenko za 4 ure dneno dopoldan. Ostalo po dogooru. Primožič, Maistro trg film»steza slono«. Predstaa kota in Zugoic. Skratka, po pri Nadalje nam je Teran še priteklem letu dosegli lepe uspehe, Ziri: 7. in 8. februarja ameriški ili Jeseničani: Stane Klinar, La pri dan.«čil je bilo ideti, da so pre 10, Kranj soboto ob 20. uri, nedeljo pa ob ečji prirediti letošnji sezoni poedoal, kako so ga potem, ko čepra imajo težae s prostori,»storžlc«, Kranj 7. februarja Trgoska pomočnica z znanjem uri. lahko pričakujemo, da bodo alpski smučarji dosegli lahko precej srečanju bodrili šteilni gledalci; Udeležili so se 12 pomembnejših je premagal Vogrinca, sakem orodiem in adit.elis.kim kadrom. ob uri premiera amer. bar. nemščine išče službo špecerijski trgoini z neprekinjenim ča stopnina 30 din. Ob 15.45; 17,50 risank Sestaljen program VIII -»OBZORJE«, Železniki: 6. februarja ob 20. uri ter 8. februarja boljše rezultate kot prejšnja leta. pa tudi za noinarje in fotoreporterje je bil praa poslastica. lepe uspehe. Razpraa je dala tekmoin'. na Vit h so rta<s'" 'H,r som Kranju. Ponudbe poslati in 20. uri amer. bar. cinemaseope ob 15. in uri ameriški film Rezultati eleslalom - člani pod»i, marec«ogl. oddelek. film» milj pod morjem«, ob»tarzanoa prijateljica«. (I. in II. razred): Sumi (Trigla) Vsekakor pa sta mu dala naječje priznanje zezni kapetan delo društa prihodnie. Skle precej koristnih napotko za uri premiera ameriškega barnega filma»jezdili so na zapad«. bruarja argentinski filmtajno (oba Jesenice) 1:17,0; Dornik (Tr in trener s tem, da sta ga urnili so, da bodo poeč-ili disci»dom«, Soodenj: 7. in 8. fe 1:14,0; S. Klinar 1:16,2; Zugoic Honorarno administratino moč za 4 ure dopoldanskem času 8. februarja ob 9. uri amer. barne močirje«. Predstaa soboto ob žič) 1:17,7. Članice: Slaica Zu stila spisek najresnejših kandidato za potoanje na setono kadra, požiili delo smučarje, plino, dob'11 eč aditeljskega STeimemo. Obrtno pod jet je»pleskarsto«kranj, Koroška 23. stopnina 30 din. Ob 10. in 13. uri Duplica pri Kamniku: 7. in 8. 1:45,7; Ankele 1:59,1. Člani (III. ki bo od 27. marca uredili letna itišča itd. Posebn«risanke Sestaljen program VIII, 19. uri, nedeljo pa ob 15. uri. pančič 1:23,6; Praček (Jesenice) prensto,( Plača po dogooru. Nastop službe takoj na zapad«, ob 14.45; in 19. uri ski lo«. Predstaa soboto ob 1:26,1; Rakoi č (Trigla) 1:27,0 uspehu Beogradu lahko upradini. Predlagal' so, nai bi z red ameriški barni film»jezdili so februarja ameriški film»vohun do V. razred): Lunežnik (Branik) do 5. aprila Dortmundu. Po žiahna je bila razpraa o mla 19. uri, nedeljo pa ob 16. in 18. itd. Slalom člani (I. in II. razičeno pričakujemo, da bo Janez no adbo pričeli že otroci prega razreda. -an Teran okiru držane repre uri. KMETIJSKA POSLOVNA ZVEZA KRANJ Odprodaja od sojih osnonih sredste naslednje predmete: 1 toorni ato Tam Pionir 3 tonski 1 osebni ato Opel-Super 4 sedežni 6 kom. skladiščnih tehtnic nosilnost 300, 500, 700 in 1000 kilogramo. Vse gornje predmete si interesenti lahko ogledajo skladišču podjetja na postaji Kranj.. Cene in ostale informacije daje upraa podjetja Kranj, Ljubljanska cesta 1 (Hotel Jelen)....MJt PRHMV.LSTVA V KRANJU Poročili so se: Alojz Uršič, čuaj in Angela Spendal, gospodinja; Srečko Zorman, gumar in Marija Vombergar, predilka; Peter Pintar, obrtnik in Marija Ziherl, kmečka delaka; Franc Thaler, gozdni delaec in Jožefa Pirnar, gospod, pomočnica; Franc Jerše, zidar in Justina Stirn, tkalka; Matijan Beton, usnjarski tehnik in Stanislaa Reen, delaka; Franc Sitar, železostrugar in Marija Janša, tkalka! Stanko Omers, to. del. in Tilka Kopač, predilka; Jožef Ošlaj, šofer in Marija Antolin, naijalka; Alojzij Rebol, delaec in Cecilija Rogelj, delaka; Alojzij Potočnik, mesar in Marija Kepic, to. delaka; Boris Kacin, precizni mehanik in Daniela Perdan, naijalka; Janez Markič, tesar in Marija Bohinc, gospodinjska pomočnica; Franjo Zeželj, ključaničar in Ana Jezernik, toarniška delaka; Franc Logar, kmetoalec in Frančiška gospodinjska pomočnica. Brolih, red): Dornik 1:57,3; Stane Klinar 2:01,1; Lakota 2:02,3; Zugoic 2:03,3 itd. Članice: Ankele 1:58,3; Zupančič 2:08,9; Praček 2:18,5 itd. Člani (III. do V. razred): 4. Jocif (Trigla)* 2:18,0. SMUČARSKI TEČAJ NA KRIŽKI GORI Pre dni tega tedna se je rnilo 28 dijako kranjske gimnazije in ekonomske šole z 8-dnenega smučarskega tečaja na Križki gori. Mlade smučaje, ki so z bianjem na Križki gori nadse zadooljni, so motile le slabe snežna razmere. Tečaj je podprla šola in Počitniška zeza tako, da so dijaki prispeali le minimalen znesek, rr DEVET ZMAG ZA TERANA NA TURNIRJU SESTNAJSTORICE Vsi prijatelji in poznaalci namiznega tenisa so z zanimanjem spremljali turnir najboljših jugosloanskih seniorje in seniork, ki je bil od prejšnjega petka do nedelje Beogradu. Član kranjskega»triglaa«teran je iz petnajstih iger dobil deet točk in je le šestkrat odšel premagan od mize. Izgubil je proti Jaziču, Franjiču, Harangozu, bratoma Markoič ter Hrbudu; premagal pa je: Osmagiča, Paasoiča, Tomažiča, Hudetza, Vogrinca (!), Kerna, Uzorinca, Franjiča in Gabriča. Kje moramo iskati zroke tolikšnega uspeha maturanta Terana? Janez je nastopil prič na takšnem turnirju in to po daljšem času, ko ni imel nihče prae predstae o njegoi igri. Razen tega je imel pred seboj jasen načrt: odšel je z nalogo, da mora dobiti samo štiri igre od petnajstih in zaradi tega ni bil psihično preobremenjen. In končno, naklonjen mu je bil tudi žreb ter dokaj dobra kondicijska pripraa za tako težak turnir. Janez sam nam je o turnirju poedal takole:»pri dan sem igral fantastično. Ljudje drug za drugim so me sprašeali, kaj delam in ali sploh em, kako igram. Drugi dan sem imel že zjutraj krizo. Zaradi tega sta me premagala Jazič in Franjič. Pri zentanco res odpotoal na setono prensto. Zato je želeti, da bi se Teran kot tudi Kern na naslednjem turnirju kandidato osmorice, ki bo čez deset dni (morda celo Kranju) še enkrat tako odrezal kot se je tokrat. S. R. PRED REPUBLIŠKIM TURNIRJEM Kranj, 7. februarja. Jutri popoldne se prične Kranju ali osemletke»simon Jenko«republiški turnir, ki ga prireja domaći Trigla. Zlasti zanimie borbe bodo moški in žensk; konkurenci. Naječ možnosti ima pri prih Teran, ki se je pred tednom z dobrim plasmanom rnil P 1 A V A Rl i l KOCMUR ODLIČEN V soboto in nedeljo je bil Zagrebu noem z'mskem bazenu dodneni plaalni mednarodni miting, na katerem so sodeloali najboljši plaalci iz Jugoslaije, pa tudi znani tekmoalci iz Madžarske ter Italije. V soboto je dosegel sekakor najboljši rezultat tekmoanja Kranjčan Kocmur, držani prak na 100 metro prosto, ki je tokrat prič zimskem času soji specialni disciplini dosegel čas pod eno minuto 58,2 sekunde. To jo rezultat, ki ga uršča med rhunsko tekmoalce tudi izen meja naše domoine. Istočasno pa ta rezultat dokazuje, kakšne uspehe bi lahko dosegli kranjski IT plaalci, če bi imeli možnost prailnega treninga tudi zimskem času. S T R U S I V D * /.t^:tv, j '. ' : r..'. V. ',-% MLADINCI IZ MOSENJ SO SE UVELJAVILI Preteklo nedeljo so Radoljici zaključili občinsko ekipn«strelsko prensto z zračno puško. Pri članskih ekipah so zmagali strelci iz Radoljice z 2359 krogi, med mladinci ekipa strelce iz Mošenj s 1021 krogi, pri članicah strelke iz Radoljice s 549 krogi, pra tako pa so bili tudi pri radoljiški pionirji s 761 krogi. «V JO-M O l j V POČASTITEV 40. OBLETNICE KPJ Preteklo soboto je imelo AMD Podnart sojo pro redno sejo. Po konstituiranju odbora so izolili tudi komisije: športno, šolsko n posebno komisijo za delo s pionirji. Sklenili so, da bodo ielali kar najbolj sestransko, -seeda kolikor bodo imeli za to možnosti. Tako bodo že 15. fe SKOFJA LOKA : KRANJ Pretekli teden ie nooustanoljena šahoska sekcija Skofji Loki odigrala soj pri meddrušteni doboj z oslabljenim moštom Kran'a. Doboj so odigrali na 16 d skah in se ie končal neodločeno 88. Rezultat na prih štirih daskah je takle: Bukoec - Braniselj 0:1, Berčič - P c remi, Nadižar: Galof L0 in Djordieič - dr. Ganol 0:t. Vse kaže, da bo končno šahosko žilienie V Škofi i T>oki le zažielo. Noo društo odi predsednik Braniselj in tajnik Galof. Društo ima čuko nalogo popularizirati šah Selški in Poljanski dolini. So h iz Beograda. Njegoi tekmeci so: TOKRAT PRVAK BUKOVAC Kern, Tomažič in Podobnik.' Pri Na rednem mesečnem brzoturnirju SD Kranj je sredo, 4. fe ženskah pa bo borba za pro mesto med Plutoo in Trampužeo. bruarja proti pričakoanju zmagal prokategornik Desimir Bukoac 8, pred mo'strskiro kandidatom Srdjanom Badkom 7, ifl -irokategornikom Čopičem 4 U 1 iol točke. Naslednji de mesti sta osojila mlada igralca PrelošeK in Zarl. Udeležba je bila tokrat dokaj slaba. POLFINALNI TURNIR SE BLIŽA KONCU Letošnji polfinlni turnir gre h koncu. Nekaj kol pred zaključkom je stanje na tabeli takole: Korefl 10,5, Engelman in Djordjeič p 8,5, Prelošek, Pekošek, Stagaf in Kmetic 7,5, Bratuša 7 itd. Tabela ni popolna, saj imajo nekateri šahisti nekaj eč odigramh partij. Vsi, ki bodo dosegli na tefl 1 turnirju drugo kategorijo, bodo imeli praico nastopa finalu z a prensto Kranja. Vzporedno i tem turnirjem so odigraa tud 1 turnir četrtokategorniko. Na tabeli odi Crček z 10 točkami. j

5 KRANJ, 6. FEBRUARJA 1959 Gtan Gorenjske 5 Ob drugi premieri DPD Suoboda" Kranj TENNESSEE Za uod beseda o repertoarni po- 1 i ti k. i kranjske Sobode. Ce smo ob pri premieri letošnje gledališke sezone gledali smo Ostroskega satirično komedijo *Gozd«ob m ;,sli na občinsto septično zmajeali z glaami, te- ~daj nas bo tokratna izbira dramskega dela toliko bolj začudila. Uprizoriti Tennesseeja VVilliamsa Stestorila kranjska Soboda. Doslej je bilo delo še edno uprizarjano le pod nasloom»steklena menažerija«. Igra je zanimia predsem zaradi sojerstnega dramaturškega prijema, s katerim se hoče ator ogniti konencionalnemu realizmu dramaturški gradnji. V sojih stremljenjih je šel še dlje: dramsko tehniko Prizcr iz Tennessee VVilliamsa»Steklene manažerije«uprizoriti DPD»Soboda«Kranj. Laura (Miča Fajonoa) in Jim O'Connor (Tone Hotko) kleno menažerijo, pomeni sekakor Pogumno dejanje, zlasti še, če delo naštudira amaterska skupina. Upraičeno se torej lahko prašamo, kaj Je kranjske amaterje priedlo do take programske odločite? Menda 10 uspeh, ki ga je delo zabeležilo New Yorku s 563 ponoitami? Ali niorda uspešno uprizarjanje Franciji in Zapadni Nemčiji? Ali celo kritika, ki je bila delu zelo naklonjena in ga je celo prištela med najboljše starite noejše ameriške dramatike? Eno je ja,sno: uprizorite, kateri nastopajo le štiri osebo, širokemu gledališkemu občinstu ne bo ugajala. To je morda potrdila tudi pra repriza z 19 gledalci. In še nekaj, kar se mi ne zdi Posebno umestno. Čemu preajati menažerijozerinjak«, kar je je osežil s filmskimi izraznimi sredsti. Vendar tudi teh ne uporablja realistično, mareč zgolj smiselno iz občutja in za občutje, s čemer hoče dati drami smiselnega poudarka in ustariti ustrezno dramsko zdušje. Ta izrazna sredsta pa so bila kranjski uprizoriti preborna, da bi gledalcu sprožila globlje občutje. Tudi literarnodramaturški prijem zezi s pripoedoalcem Tomom, ki žii deh logah dasirano ni pridobite noejšega časa, daje delu sočnost, neposrednost in poseben čar. Bistena rednost dramskega dela pa je konec konce literarna tehtnost. Nobenega doma ni delo je zklilo iz današnjega časa, iz obtožbe nanjega seta in družbe. Gre za konflikt med bedo in razkošjem, WUXIAMS: za toplo besedo, ki spregoori prid ponižanih in razžaljenih malih ljudi, ki jih je žiljenje, ne po lastni kridi, potisnilo na stran, na pot hrepenenja po nedosegljiih lepotah. Čepra je zgodba zrasla iz trpke in suroe sakdanjosti, je odeta rahlo patino poetičnosti in romantiziranja, kar daje pripoedi nadih praljičnosti. Igro je režiral ing. Boris Valenči*'. Brez zadrege lahko trdimo, da se je znal režiser s tenkočutnim posluhom približati setu malih ljudi in izluščiti iz dela odilno misel: klic po humanosti. Ne morem pa se znebiti tisa, da režijski koncept ni bil obdelan seh epizodah z enako skrbnostjo. Nekateri prizori so spregoorili z iskreno in nepotorjeno atorjeo goorico, drugi pa so izzeneli prazno. Morda bi kazalo bolj paziti na statiko in premike, ki selej niso bili psihološko utemeljeni. Situacijski premik še edno ne more nadomestiti goorne dinamike premiki naj bodo psihološko utemeljeni. Sicer pa je uprizorite dokaj umirjeno rasla od epizode do epizode. Če gledamo na režijski koncept kot celoto, tedaj smemo gooriti o nespornem uspehu. Amanda VVingfieldoe je bila zaupana Mili Valenčičei. Lik matere, katere ljubezen je razpeta med razkošjem spomino iz preteklosti in željo po sreči sojih otrok, je risala z drznimi toni sojega obširnega igralskega registra. Njena tragika bi prišla do še ečje eljae z nakazoanjem subtilnih občutij z notranjo igro. Njeno hčer Laro je oblikoala Miča Fajonoa. Bila je prosojna, kot jsteklena figurica krhka in praljični set zamaknjena lepota, ki je bila bolj podobna sanjskemu priidu kot žiemu bitju. Kaj bi lahko še poedali njen prid? Ugajala bi tudi atorju. Toma VVingfielda je zaigral Bogdan Fajon. Njegoi eternjaški razdražljiosti in trenutnim grobostim smo erjeli in Steklena menažerija Naječji sloenski kulturni praz- Olšeek, moški peski zbor OKUD nik bomo tudi letos kar najdostoj-»enakost«iz Kranja, moški peski neje proslaili. V ta namen so zbor DPD»Soboda«Stražišče in prosetna društa, učni zaodi in moški, ženski in mešani peski delan, endar ne bi škodoalo, če druge kulturne institucije širom po zbor»france Prešeren«iz Kranja. bi bil časih toplejši glasoni modulaciji. Tudi Jim O'Connor To proslae in podobne priredite. Sloeniji skrbno pripraile lepe GOSTOVANJE neta Hotka je bil soigralcem enakoreden lik. Namen postaiti poprečnega Američana, se kot ostalim tudi njemu ni posem posrečil. Bil pa je topel, iskren in neposreden ob priznanju kride, da je njegoa trenutna lahkomiselnost zbudila pri Lari ljubezen, trenutek nato pa trpko spoznanje. Scena Saše Kumpa je dajala uprizoriti domiselni in funkcionalni okir. Vsekakor je Soboda zabeležila s Stekleno menažerijo uspeh, na katerega so lahko režiser in požrtoalni igralci ponosni. S. S. Kako bomo počastili Prešerno spomin čutili, da se pod naidezno trdo skorjo skria toplo srce sina skrbnika. Morda smo mu celo erjeli, da se bo nekoč rnil k materi in sestri ter jima prinesel drobec njunega sanjskega seta. Tudi Tom pripoedoalec je bil skrbno iz Pred letno skupščino Občinskega Seta Sobod" in prosetnih društe Jesenice Na zadnji seji občinskega Seta in instrumentalnih ansamblo na posod uresničeni, pa tudi pismo CK Sobod in prosetnih društe Jesenice so člani.sklepali o pripraah posečena 40-latnici ZKJ. Istemu junje delo društih, da mu bomo Jesenicah 14. in 15. februarja, ki bo ZKJ nudi toliko gradia za sakda *a letno skupščino, ki bo nedeljo, bileju bo posečena tudi reija morali posečati eč pozornosti kot 22. februarja ob 9.30 na Dojem. dramskih družin, ki bo razen jeseniške, ključeala tudi radoljiško Pra na te naloge želi še posebej doslej. Skupščina bo pregledala delo»sobod«in prosetnih društe minu- in blej.sko občino. Reija ne bo samo pregled dela gledaliških amater društe jeseniške občine; sama raz opozoriti letna skupščina prosetnih *em letu in nakazala napotke za Prihodnje delo. je omenjenih občinah, temeč praa pa bo najbrže tudi nakazala tudi izbirno tekmoanje za sodeloanje na elenjski reiji amaterske štih. možnosti noih oblik dela dru gledališke dejanosti. Tudi lani je bilo delo naših prometnih društe nazlic najrazličnejšim težaam plodno. Rezultate, dosežene na glasbenem področju, bo pokazala reija peskih zboro Kulturni drobci iz Škofje loke Dramska sekcija DPD»SVO BODA«iz Škofje Loke, je pred kratkim z elikim uspehom pripraa soje II. nagradno tekmoanje P d nasloom»neznani TALENTI NASTOPAJO «. Noost je bil nastop humoristo»svobode«. Naječji U speh pa so dosegli trije člani družne Igličar iz Reteč. Loška publika 3e štirikrat napolnila dorano ter nastopajočim, po.sebno pa uspeli re- *'ji predstae, dala se priznanje. Prihodnja torstna priredite bo že * tošnjo spomlad. e Držana glasbena šola je prem polletju dosegla lep napredek, kar so posebno opazili poslušalci interne produkcije. Napredku ja pripomogla predsem pomladite učnega kadra. Problem zase pa so še edno slabi inštrumenti. V zadnjih mesecih se je močno Poečal obisk mestne knjižnice in čitalnice. To narekuje razširite deloanja te ustanoe. Zato bo kratkem dobila knjižnica se spodnje prostore doma ZB, kajti muzej NO se je pra tako preselili na loski grad. J. K. Precejšnje uspehe so dosegla društa tudi pri splošnem izobražeanju, ki je postalo tudi za občinsto zelo cenjena oblika kulturnoprosetnega dela. Pra ob teh nalogah pa čaka društa še obilica dela. Sklepi mariborskega kongresa»sobod«še niso Občinski Set»Sobod«na Jesenicah je tudi razpraljal o kandidatih za Čufarjee nagrade, ki jih skupščina podeljuje najzaslužnejšim Sobodašem; na predlog društe bo nekaterim dolgoletnim in najpožrtoalnejšim delacem podeljeno odlikoanje»soboda«. -ae- MANIFESTACIJA GLASBENE KULTURE V KRANJU Set Sobod in prosetnih društe ObLO Kranj je počastite Franceta Prešerna priredil reijo peskih zboro in instrumentalnih ansamblo. V četrtek, 5. februarja ob 20. uri so Prešernoem gledališču nastopili peski zbori, drei, ob 20. uri pa se bodo predstaili instrumentalni ansambli. Vokalno kulturo so zastopali moški sekstet DPD»Soboda«Šenčur, ženski peski zbor KUD»Straža«LJUBLJANSKE DRAME V KRANJU 110. obletnico Prešernoe smrti bo počastilo tudi Prešernoo gledališče. V \a namen je poabilo Kranj SNG Drama iz Ljubljane, ki bo uprizorilo nedeljo, 8. februarja VVilliama Shakespearea komedijo»ukročena trmoglaka«. Kot ob prem gostoanju, kaže, da bodo gledališčniki iz Ljubljane tudi ob tem srečanju priabili kranjski gledališki hram množico obiskoalce. Doe razstai o Mestnem muzefu u Kranju Nesladkobna umetnost Mire Pregljee Neki kritik je skupino francoskih poimpresionističnih slikarje ogorčeno poimenoal»fauisti«. Za besedo, ki jo je izrekel, nimamo sloenščini primernega nadomestila. Morda ji še najbolj ustreza izraz»podijanci«, ki pa s sojo nespraljio ostrino presega pomiloalno pikrost francoskega pojma. Vzklik graje torej je dal ime precej idni smeri modernega slikarsta, smeri, ki ima med podobnimi ustarjalci mnogo pripadniko, čepra ji začuda manjka točno določen program, ali bolje, čepra njenih arhiih ni najti kričao napisanih deklaracij in manifesto, kakršne so si umišljali propagandne ter reklamne srhe pristaši drugih likonih struj dajsetega eka. Fauisti priznaajo predmetnost, toda med naturaliste in realiste jih endarle ne moremo šteti, ker prezirajo dolgočasno kopiranje prirode ter sladkobno idealiziranje narane resničnosti. Fauisti prisegajo na čistost bar, in sicer takšnih, kakršne so same od sebe, kakršne so na paleti. Impresionistični način slikanja, ki je neločljio poezan z načelom, da naj bodo bare takšne, kakršne idimo prirodi, odklanjajo. Njiho kolorit pra zato ni umirjen, temeč ži, skoroda kriča, pritiran do skrajnosti. Fauisti skladu s sojim priznaanjem predmetnosti in barne pestrosti ljubijo tudi močne konture, obrise. Na platna jih nanašajo z drznimi potegljaji čopiča, kakor bi hoteli zanesljio ločiti stari od stari. Narano podobo predmeto, njih idez s tem občutno deformirajo in se tako oblikono približajo ekspresionistom, toda sebinsko, notranjo globino le-teh skušajo doseči samo nekateri od njih. Olja, gaši in risbe Mire Pregljee se po sojem slogu ujemajo s slikarsko smerjo, ki smo jo opisali. To so pogumno, morda celo malce preeč energično zasnoane upodobite polj, sadonjako, obmorskih edut, mestnih ulic ter čloeškega reža pred kinom, slaščičarni, na Pred četrto prpmiero gledališča Tone Čufar" Nicola Manzari:»Naši ljubi otroci«komedijo italijanskega komediografa Manzarija»Naši ljubi otroci«je lani uprizorilo Mestno gledališče Ljubljani. Čepra kritika uprizoriti ni bila posebno naklonjena, je delo zbudilo med občinstom precej pozornosti. Res je, da komediji ne kaže pripisoati kakšnih posebnih umetniških kalitet, saj se premočno zgleduje pri lahkotni bularski francoski komediji in skonstruirani sodobni ameriški igri. Kljub temu pa problem, ki ga obranaa, ni samo aktualen Italiji, temeč tudi drugje, saj je prašanje odnosa doraščujočih pubertetniko na eni in starše na drugi strani pereče in zanimio. Usodna pomota, da starši obranaajo soje otroke zgolj kot otroke tudi potem, ko dozere zrele fante in dekleta, služi tudi»našim ljubim otrokom«za fabulistično osnoo. V tem pogledu delu ne kaže odrekati določenih pedagoških kalitet, seeda z ečjo mero ironije, kot pa globokoumnega razmišljanja. Ob spotakljii zgodbi, ki jo spretno podtakneta hčerka in sin, da bi se znebila dekliških kit in kratkih hlač, bi lahko imelo užaljeno samoljubje očetoske in materinske ljubezni tudi tragične posledice. Vendar se se srečno konča ob spoznanju, da so modernem in žičnem setu zrasli otroci, res da zrelejši, toda bistu nepokarjeni in endar naši ljubi otroci. Se beseda, de o tekstu. Čepra ni njem ničesar, kar bi sakdanje žiljenje ocenilo za nedostojno, puritanskim in dlakocepskim ušesom ne bo rano prijal; intimnosti na odru ne morejo biti spotakljie, č* so ubrane na prao mero, malomeščansko prizdignjeni in farizejski morali pa so seeda lahko greh. Pra ta neposrednost in brezobzirnost»naših ljubih otrok«so odlika, ki bo lahko prijetno zabaala in marsikaj odkrila tistim, ki so že pozabili, da so bili»ljubi otroci«tudi sami. Delo je režijsko in scensko priprail Bojan Čebulj. V logi starše, adokata Marilde in inženirja Marca se bosta predstaila Marijanca Čebuljea in Marijan Stare. Njuna naihana otroka Riija in Grazio bosta opodobila Mitja Čebulj in Tatjanca Malorhoa, Janko Markelj in Marija Resmanoa pa sodelujeta kot predsednik sodišča za mladoletne in hišna Guilletta. Premiera bo soboto, 7. februarja. -ae- trgu itd. Nedodelanost tega ali onega motia, izirajoča menda iz nekakšne žično-sunkoite naglice ustarjanja, ne učinkuje kot hiba, mareč se zdi nujna in po soje prilačna (Mlače). Od olj zaslužijo omembo zlasti: Semena, Jablane, Južina, Piran, Šialnica in Ičičimreže. Med gaši pa: Piran, Koper, Opatija, Riječina, Reka, Ljubljansko tromostoje, Kolodor, Čolnarna, kmečki motii in že omenjene upodobite mestnega ži-žaa. Š. Eržen Iz arzenalo preteklosti Hkrati z likono razstao Mire Pregljee je bila zgornjih prostorih muzeja odprta tudi razstaa starega orožja, ki ga je prispeal muzejski depo. Razstani predmeti sicer ne predstaljajo seh rst orožja, endar segajo dokaj daleč našo preteklost, iti sicer začetek 16. stoletja dobo kmečkih uporo. Iz te dobe je ohranjena primitiio izdelana tlačanska sulica. Podobno orožje predstaljajo helebarde iz 17. stoletja. Dokaj obširna pa je zbirka najrazličnejših sabelj, bajoneto in sprehajalnih palic z delanimi bodali iz 19. stoletja. Enako elja tudi za puške in pištole. Zanimie so pištole kremenjače iz sredine 18. stoletja in pištole na udarno glaico,- pozornost zbujajo tudi bogato okrašene in z srebrom okoane skrbskobosanske»kubare«iz pre poloice 19. stoletja. Zbirka orožja je poezana tudi z nekaterimi predmeti, ki so služili ojakom preteklih stoletjih. Semkaj sodijo čutare, posebno redkost pa predstalja z železom okoana ojaška blagajna empirskem slogu (iz časa Napoleonoih osajanj). Razstao požiljajo nekatere slike in panjske končnice, ki ponazarjajo loske prizore in podobno motiiko. Razstaa bo odprta do 20. februarja. DPD Soboda.France Prešeren" na Breznici zažiela PASTIRČEK PETER in KRALJ MALIBAN«razeselila najmlajše Po daljšem odmoru se nam je DPD Soboda»France Prešeren«na Breznici nedeljo, 25. januarja, predstailo z najmlajšimi igralci, ki so spretni režiji to. Julke Dolžanoe ljubko zaigrali»pastirčka Petra in kralja Malibana«. Prekinite električnega toka je stopnjeala nestrpnost najmlajšega občinsta, ki se je komajda umirilo, ko se je končno zastor dignil. Otroci so s pridržanim dihom sledili dogajanju na odru, trepetali ob zlih Iz knjige ukanah hudobne čaronice Hudamore, pa se spet sproščeno nasmejali, kadarkoli se je pojail na odru hlapec Gašper Sirotka, ki ga je odlično upodobil priljubljeni Maks Pogačar. Zadooljni so zapuščali malčki, pa tudi starši (ki bi sicer lahko ečjem šteilu podprli prizadeanje najmlajših), uspelo igrico. Prisrčen aplaz haležnega najmlajšega občinsta pa naj bo prirediteljem, ne samo znak priznanja, saj so soje loge si nastopajoči zelo dobro odigrali, temeč predsem dokaz, kako zelo si mladina takih igric želi, posebno še če sama njih sodeluje. Dramska sekcija pa pripralja Nušičeo»Sumljio osebo«režiji to. Mlekuša. Premiera bo pri poloici februarja. -b- obisko Prešernoi rojstni hiši Malo jih je med nami, ki še niso obiskali rojstne hiše nesmrtnega poeta dr. Prešerna Vrbi. Kogarkoli je prezela nedosegljia lepota njegoe besede, ima za sojo kulturno dolžnost, da obišče kraj, kjer mu je tekla zibel, da se spozna z okolico, ki je nanj pliala in o kateri je pel. Skozi se leto prihajajo obiskoalci. Ko zacete Vrba prem pomladnem cetju, se pojaijo pri atobusi s šolarji in izletniki. Iz seh kraje naše domoine sprejema Vrba, prijazna as pod Stolom, ponosna na sojega elikega sina, njegoe goste. A ne samo domačini... V poletnih mesecih prihajajo tudi gostje iz drugih drža, onstran naših meja. Tako je spominski knjigi, kamor se pisujejo obiskoalci, zabeleženo lanskem letu preko podpiso. Med njimi so delegacije iz Poljske, Šedske, Anglije, so podpisani obiskoalci iz Rusije, celo iz Indije in Japonske. Najšteilnejši so podpisi naših rojako, ki se račajo na obisk domoino in ne gredo nikoli mimo Prešernoe rojstne hiše. Kdorkoli obišče Bled, ali naše planine, sak se mimogrede ustai prijazni rojstni hiši. Topla domačnost in zlasti prelepa najbližja okolica rojstnega doma z Markoo, cerkijo, sta zapustila nepozabne tise tudi priljubljenemu filmskemu igralcu Gerardu Philippu, ki je aprila 1955 obiskal Vrbo in se dalj časa zadržeal hiši, ki nudi predsem tujcu zanimiosti Prešernoe dobe. -b-

6 6 Glas Gorenjske KRANJ, 6. FEBRUARJA 1959 TIČE JE Otroci smo se ga zelo bali. Bil pa nas je bilo tega, ker so si praje Že star, efl kosmat in edno ili, da Tičejed pra slastno je skuštran. Sključen de gubi je drobne ptičke. Praili so, da jih hodil oprt ob grčao palico in tre- ujame na limance in jih potem naskal z njo po kamenju. Kadarkoli takne na žico. Tako nanizane da nas je zagledal, nam je zagrozil z potem žerjaico in speče s pernjo, da smo se razbežali kakor jem, kljunom in nožicami red jata rabce. Hodil je od hiše do ter nato poje- P«praici smo se hiše in prosil miloščine, ga bali. Kaj neki bi bilo, če bi še z nami kaj takega naredil! Bilo je nedeljo popoldne, ko smo si čepeli pri oknu in gledali en. Z oblako se je že zlilo in po tleh so ležale elike luže. Mama nas ni pustila en. Pa tudi sak čas se je pripraljalo, da se bo ulila noa ploha. Tako nam res ni preostalo drugega, kakor da smo dano čakali, kdaj bo tega dolgočasnega popoldnea konec. Za zabao smo se preriali pred oknom sem ter tja. Tedaj pa smo postali pozorni na nekaj, kar še nikdar prej nismo ^^T^»k^'^^a ideli. Iz sosedoega žleba je zletel rabček in začel abiti mladička, naj se požene za njim. Zletel je na dreo in nazaj, pa spet na dreo in nazaj, zraen pa na so ^'/y- ''"r tfjffmrtjjjr*^ moč ščebetal.»?mk C M «! f t «*- 7 Mladi rabček je čepel na robu gnezda. Ni si upal razprostreti sojih drobcenih krilc. Žalostno je Kadar se je bližal naši hiši, smo čikal in ni se mu dalo pognati se se si otroci poskrili za peč. Tedaj za sojim očetom. Tedaj se je oče nas ne bi nihče sprail izza peči rabec ujezil. Vsaj zdelo se nam še za slajšo reč ne. Najbolj groza je tako. Zletel je do malega rab- Mi že este da 'bomo tudi letos dostojno proslaili Dan mladosti ob rojstnem dneu maršala Tita, 26. maja. Proslae bodo po seh šolah in društih in to po seh aseh mestih naše domoine; in... da se bo posetila tem proslaam še ečja pozornost in poseben pomen, ker bo to ena naječjih manifestacij okiru praznoanja štiridesete obletnice ustanoite KPJ in SKOJ;... da se bo letos štafeta mladosti pričela Zagrebu, ker je bila pred 40. leti rano tem mestu ustanona skupščina komunistične mladine. Razen te glane in enotne štafete bodo okrajni, občinski in republiški mladinski odbori organizirali še posebne štafete, katerih bo sodeloala sa naša mladina in bodo obiskale se kraje, kjer so se ršile med ojno znamenite bitke in na katere 60 ezani pomembni datumi iz noejše zgodoine Jugosloije;... da bo blizu mladince tudi letos gradilo oziroma nadaljealo z gradnjo atomobilske ceste Bratsto in enotnost, ki bo ezala Ljubljano z Beogradom in dalje s Skopi jem. Po sej Srbiji so se mladinci že jeli priglašati delone brigade, ki bodo gradile letos na odsekih od Paračina do Niša in od Negotina ob Vardar ju do Demir Kapije;... da bo pripraljalnih in glanih delih sodeloalo na letošnji zezni mladinski akciji fanto in deklet iz Srbije 162 delonih brigadah, skupaj pa 50 tisoč 880 mladince. Na odseku atomobilske ceste skozi Srbijo bo delalo fanto in deklet, na odseku skozi Makedonijo pa Od 1. marca do 29. noembra, ko bo ta atomobilska cesta od Para... da bodo tudi letos naši mladinci čina do Niša in od Negotina do in mladinke in seeda tudi Demir Kapije dograjena bo mlačina pionirji sodeloali štafetah, ki dina Jugoslaije zgradila 104 km bodo nosile palico in njej se noega sodobnega cestišča. Izkopati lepe želje maršalu Titu za god; in nasipe graditi bo morala 1 6IG 000 kubičnih metro prsti in kamna, zgraditi 16 ečjih mosto 27 podozo, 220 useko in eč drugih objekto; u n a Smo bali se, da zima brez na daljno luno je odpotoala, in tam se naši žalosti in jezi ter sankam in smučem bo zdaj... da bo s pomočjo naše pridne mladine kmalu zgrajena atomobilska cesta Bratsto in enotnost, ki bo poezala se naše bratske narode; rakete Ze ko smo sako nado opustili, da zima nas bo še razeselila, R e b u s rogala. le sanjah zimsko radost smo užili, se kar čez noč je tiho priplazila. Za nos Je dedka Mraza potegnila in smuči moral je doma pustiti; a pustu brž snega je natrosila, da snegu zdaj bo mogel norce briti. D čka in ga rahlo sunil. Lahko, da jo bila samo nesreča, lahko pa ga je sunil tudi hote. Vrabček je zanihal, razprostrl soje perutničke in nesigurno zletel. Hotel je zleteti na ejico bližnjega dreesa, toda tik pred dreesom mu je zmanjkalo moči. Frfotaj e je padel na tla naranost eliko lužo. Brezmočno je čofotal njej in presunljio čikal. Nad njim je pra tako čikaje letal njego očka in ga hrabril. In da je bila nesreča še ečja, se je izza ogla pra tedaj pokazal kosmati obraz Tičejeda. Vsem nam je zastal dih. Kaj bo sedaj? Tičejed je zagledal nebogljenega rabčka, ki je čofotal luži. Pogledal je okrog sebe, se sklonil in ga pobral. Se danes ga idim, kako je čikajočega rabčka držal sojih elikih rokah. Onemeli smo in čakali. Ali ga bo sprail malho ali ga bo kar precej pojedel? Tedaj so se Tičejedoe dlani dignile in malo kopico presunljio čikajočega rabčka je ponesel k ustom. Zakričali smo. Mislili smo, da ga bo takoj pojedel. Toda Tičejedoe oči niso goorile nič zlobnega. Nasprotno! Iz njih je sijal prijeten žar. Malega premraženega rabčka ni ponesel usta, le dahnil je anj in ga s sojo sapo grel. Nato je stegnil soje roke in ga arno položil na dreo. Stari rabec je takoj priletel k malemu in ga očetosko ljubkoal. Tičejed se je spet ozrl naokrog in ko je zagledal nas, se je nasmehnil. Od tedaj dalje se ga nismo eč bali. Kadarkoli ga je pot nanesla našo hišo, smo šli celo do njega in otipaali njegoo nenasitno malho. Ime Tičejed pa mu je ostalo še edno, čerano ga ni zaslužil. i. 2. Za bistre glae Kolika je poršina Jadranskega morja? (JUDT ooo SSi) Kje žii kroločna mačka jaguar? (Pitjoui iu? n f A ) 3. K o l i k o mest n a d prebialce je Jugoslaiji? (;SQUI 9) 4. Koliko tehta 1 liter ode? 5. Kateri je naječji ocean? (ueaoo nitx) 6. Katera gora je ečja Trigla ali Olimp? (ui se HZ rfdoa af duino) 7. Katera koina je najtežja? (irejfi) A če bi zima Pusta ukanila, za to bi rea se preeč kesala, saj Pust zagodel bi ji pesem tako, da bi zares na luno jo pobrala! Bi koledarju Pust tako naročil: Ker Zima ni snega hotela dati, čepra to nje dolžnost je in praica, iz pratik seh se mora kar pobrati! Zdaj za Jesenjo kar Pomlad napiši in Zimo, ki jo ni, kar koj izbriši!«a Zima najbrž že je zaslutila, da zoper njo menda se nekaj kuje, snega je skupaj malo brž nabrala in za tolažbo nekaj ga nasu je. Mladina pa od zimskih seh radosti drobtinic malo bo užila, z želenim snegom polja pobelila, ker Zima le ob koncu je počitnic Ena Kompare o r e n c e A Ne bo napak, če bomo to pot začeli z Jesenicami. Za spremembo in zato, da ne bo kdo rekel, da se malo zabičal, da bo sakdo, komur se bo našel kdo med polletnimi počitnicami, ki bo prijel za metlo. Ir na fizkulturo figo razumem, se bom do prihodnje teloadne ure starši lotil tega prašanja. Čudne stari sem slišal o teloadnem profesorloadbe»cek«. Primojdunaj ne sem idel na hodniku šole kar štiri ne bodo kupili smuči, dobil iz te še nečemu sem se čudil: tistikrat ju z osemletne šole»tone Čufar«. zadostna ocena iz teloadbe pa le čistilke. Bile so pa grozoiti»formi«. Namesto da bi pometale, so Ker zlepa ne nasedam kakršnimkoli ni kar tako, hujše pa je prašanje, gooricam, sem se podizal pred odkod izpuliti deset do petnajst tisočako, kolikor eljajo smuči! na normo. sukale jezike, kot bi bilo klepetanje šolsko poslopje in začel oprezati. In kaj sem idel? Predsem sem A Se spominjate tistih rstic, A Tole mi je poedala neka denil ob Metalurško industrijsko šolo nici Peko Kranju sem ondan ku ugotoil, da goorice le niso iz trte katerimi sem se pred časom spotak- laka iz UKO Kropa:»V posloal zite. Profesor zares pošilja od teloadbe razgrete otroke nogaicah na Jesenicah. Napisal sem, da je pila copate šte. 37. Ko sem jih prinesla domo,sem ugotoila, da so in teloadnih hlačkah iz teloadnice črno pleskana. No, priznam, da sem preko dorišča šolsko po.slopje. se takrat zaletel. Še na misel mi ni kartonu copate šte. 36. Odnesla Tistikrat je bilo preklicano mrzlo. prišlo, da se tako črne stabe apno sem jih nazaj Kranj. Tistikrat mi Toplomer je kazal 8 stopinj mraza. sploh ne prime. Da pa se stopnic je prodajalka poedala, da je neka Teloadni učitelj se kot strokonjak okoli stabe in dorišča ne prime druga toarišica dobila copate šte. za zimske športe hudo nema tudi metla, me pa ne bo nihče prepričal. 37 namesto šte. 36. Lahko pa bom za smučanje. Učencem je kratko in Nisem pa še docela obupal; morda dobila tiste copate, brž ko jih bo omenjena toarišica rnila.«ko pa se je delaka iz Krope tretjič zgla- Sila prodajalni Kranju in poprašala po copatah šte. 37, so ji poedali, da so tiste nesrečne copate medtem že prodali in da ji lahko rnejo denar. Trikrat iz Krope Nagrade, ki jih prikazuje slika (sekirici, kladia, kraata, brisača in gumbi) so dala za tradicionalno nagradno žrebanje naročniko»glasu Gorenjske«kamniška podjetja, in sicer:»modelit«- Kamnik, toarna embalaže, gumbo in galanterije iz plastičnih mas, Silanit-Kamnik ter Toarna koanega orodja iz Kamnika. Vsa tri podjetja so znana po sojih kalitetnih proizodih. In kdo bodo srečni dobitniki teh nagrad? Samo tisti, ki bodo imeli do dnea žrebanja plačano polletno naročnino na»glas gorenjske!«saj Le tisti, ki bo plačal 300 dinarje naročnine, se bo lahko udeležil nagradnega žrebanja. Pohitite, še je čas! Za 300 dinarje boste sak teden dakrat lahko prebirali najbolj bran časopis na Gorenjskem; s tem boste tudi nezgodno zaaroani, razen tega pa se am lahko še pri žrebanju nasmehne sreča. Prometna kronika Gorenjske je ostala zadnji teden januarja nepopisana. Brž ko pa je zapadel sneg, so se kar enem dneu, in sicer 2. februarja, primerile zaradi poledenele ceste tri prometne nesreče. # Pra nesreča se je zgodila ponedeljek ob 8. uri zjutraj asi Podbrezje. Na oinku asi sta se srečala toorni ato S-2323 in atobus S Ker oznik toornjaka očiidno ni pričakoal srečanja na tem kraju, je naglo zarl. Zaradi poledenele ceste je zaneslo zadnji del toornjaka na leo. Ker je se kazalo, da bo atobus trčil toornjak, se je umaknil na skrajno desno stran cestišča. S tem manerom se je šofer atobusa sicer izognil trčenju s toornjakom, endar je z desno stranjo zadel ob podporni zid. Materialna škoda na karoseriji znaša okrog dinarje. # Istega dne ob 14. uri je ozil od Nakla proti Kranju osebni atomobil S Preelika hitrost in snežna brozga sta bili krii, da je atomobil nenadoma začel plesati, pri čemer ga je zaneslo močno na desno. Še preden je šoferju uspelo spraiti ozilo na cesto, je trčil obcestni kamen. Škoda sicer ni bila elika; okare na sprednjem delu je le za nekaj tisoč dinarje. Vendar primer opozarja, da šofer ni uranal hitrosti skladu s stanjem cestišča. Upraa Kranj zaoljo copat in da bi na koncu ostal brez njih... Ne pa že rajši hodim bos! A Glao staim, da se Kamničani pest smejijo, ker jih nisem tako dolgo potipal. No, nič ne de se jih bom pa danes usmilil. Ko som ondan stikal po kamniških ulicah, sem naletel na znanca. Pomislite reež je peš kresal po mostu. Videti je bil kot dragonar, ki je pol žiljenja presedel sedlu, zdaj mu je pa nenadoma žiince poginilo.»kako pa to, da kar pešačiš?«sem ga pobaral.»odkrito ti poem, da te prikrat idim na nogah. Pa praijo, da ne greš nikamor brez motocikla.«možakar se je držal kislo, da nikoli tega. Najmanj tako, kot bi posprail ogromno zalogo kislih kumaric.»v zanko sem se ujel,«je končno iztisnil iz sebe.»pa z motociklom red.«nekaj časa je pasel poglede po meni in ko je idel, kako debelo zijam, mi je takole pojasnil.»res, kar na lepem sem se ujel zanko. Mestni električarji so mi jo nastaili. Nič hudega sluteč sem pripeljal po klancu in zail krog ogla. Pra tisti čas so električarji lekli električno žico čez cesto, da bi jo dignili onstran ceste na drog. Seeda ni bilo nikogar, ki bi opozoril oznike, naj ne tiščijo zanko. Jaz pa naranost na žico, ki je isela pol metra nad zemljo. Ti rečem, kakor kalin sem se ujel z motorjem red. Zdaj sa oba polomljena. Jaz se še nekako premikam, motor bo pa potreben daljšega zdraljenja.* Pa še drugič kaj. Do takrat as pa pozdralja Vaš Bodlčar! # In še ena prometna nezgoda zaradi spolzke ceste. Do nesreče je prišlo ob uri na cesti II. reda pri asi Podgorje. Trčila sta osebni atomobil C in Transturisto atobus. Vse kaže, da je oseb- proti Trati je tem trenutku prini atomobil ozil prehitro. Prai peljal Transturisto atobus. Dolžzrok nesreče pa je bilo zairanje nos t atobusa bi bila, da bi dal pri srečaanju. Na spolzki cesti je prednost mopedistu, ki je prihajil osebno ozilo z bokom zaneslo z desne. Š^fer atobusa je sicer zaatobus. Tudi tem primeru škoda ni posebno elika, endar opozarja na preidno ožnjo na poledenelih cestah. # Istega dne ob uri je prišlo na odcepu ceste asi Pleno pri Skofji Loki do nesreče, ki jo je pozročilo neupošteanje prednosti ozila, ki prihaja z desne. Mopedist z Jesenic je pripeljal ceste med Loko in Trato. odcep V smeri iral, kljub temu pa je bilo trčenje neizbežno. Atobus je udaril mopedista z leim prednjim koncem in ga odbil stran. Materialna škoda ni elika, pa tudi mopedist je odnesel le lažje telesne poškodbe. Primer lahko služi kot ponono opozorilo, da je treba dajati prednost tudi»neznatnim" mopedistom.

7 r KRANJ, 6. FEBRUARJA 1959 MNENJA IIV ŽELJE BRALCEV Ob Noem letu je uredništo»glasu Gorenjske«razpisalo anketo, na katero je potem januarju prejemalo dsoore: pohale, kritike, ocene in želje. Kar lepa kopica P'sem se je nabrala. Papir bo šel kmalu redakcijski koš, toda sebino pisem uredništo»glasu Gorenjske«ne bo Pozabilo. Anketa je seboala štiri prašanja. Medtem ko precej anketirance na pro prašanje ni odgoorilo, so bili odgoori na ostala tri, zlasti pa na zadnje, precej obširni.»koliko ljudi bere Glas Gorenjske aši družini?«je bilo pro prašanje. Kljub temu, da na to prašanje Vpčina bralce ni odgoorila, smo endar dobili približno sliko, da bere izod»glasu Gorenjske«približno šest ljudi. S to šteilko je posem utemeljena trdite, da je»glas Gorenjske«najbolj bran časopis na Gorenjskem, saj ga bere okoli Gorenjce sak teden dakrat. Omenimo n aj. da saka šteilka»glasu Gorenjske«izide izodih. Kratke noice z Gorenjske, bodice, slikanice, podlistek, Uudje in dogodki, obeščealec, obrazi in pojai, so kratki dgoori na drugo prašanje:»kaj najprej poiščete in berete časopisu?«čepra so okusi in želje ljudi različni, je anketa pokazala, da sak izmed bralce»glasu Gorenjske«našem poltedniku najde tisto, kar mu je najbolj šeč in da z eseljem prebira»glas Gorenjske«od pre do zadnje strani. Mnenja bralce na tretje prašanje»katere strani oziroma rubrike am listu najbolj ugajajo?«so precej enaka. Odgoori so: Zadnja stran, Bodice, Stoj splošna nearnost, Obrazi in pojai; nekdo pa je najbolj esel Ponedeljkoe šteilke zaradi remenske napoedi. Prai, a je»glas Gorenjske«še najbolj točen in zaneslji napoedoalec od seh, ki napoedujejo reme. Nadalje pa je Precej odgooro tudi na naslednje rubrike: Gorenjski obeščealec, kulturna stran in šport.»o katerih stareh naj bi eč pisali?«je četrto prašanje, na katerega smo prejeli najbolj obširne odgoore. Bralci so soje želje podrobno utemeljeali. V ečini priniero gre za rubrike, ki so že bile»glasu Gorenjske«: 8 sodišča, tržni pregled, gledali bomo..., žrebanje jugosloanske loterije in ugankarski kotiček. Zelja anketiran- C e je, da bi bila s sodišča naša stalna rubrika, kateri naj bi imenoali ljudi s polnimi imeni in ne le t začetnicami, kot je bilo to nekdaj naadi. Tržni pregled naj bi bil bolj obširen kot je bil. Za rubriko, ki smo jo nekajkrat objaili na zadnji strani»gledali bomo...«pa se Predsem nadušujejo mlajši. Razen omenjenega so nam bralci tudi setoali, naj bi našem listu uedli nekaj noih rubrik: zgojni pogoori, pedagoški interju, kaj izdelujejo gorenjska podjetja, zdraniški pogoori, ročno delo, naša nagradna križanka (sak mesec enkrat), žiljenjepisi športniko, rtičkar in sadjar itd. V. Dragi bralci, aše želje bomo upošteali in jih bomo Postopoma tudi uresničeali. Tiste, ki so si želeli, da bi našem listu objaili tudi drugi del romana Mirni Malenškoe»Vigenci«, smo sekakor razeselili že danes. Želje ostalih pa bodo kmalu na rsti. In končno, kdo bo nagrajen za sodeloanje z ured n«štom? Odločite je bila težka, ker so bile pripraljene 'e štiri nagrade. Pismo z naječ predlogi in najpopolnejšo kritiko o»glasu Gorenjske«(Cirila Sajoica, VP B, Beograd), smo nagradili s 1000 dinarji. Ostale tri nagrade so celotna naročnina na»glas Gorenjske«. Nagrajence smo določili z žrebom, Ie-ta pa je nagrade razdelil naslednjim anketirancem: Ciril Pogačnik, Dolenja as 42, Selca nad Skofjo Loko; Rozi Senk, Moše pri Smledniku in Marica Kranjc, Kmetijska zadruga Zabnica. Vsem hala za sodeloanje in tudi za čestitke, ki ste ^am jih poslali. Uredništo J Ob 40-letnici KPJ STRELI Gla* Gorenjce 7 MED KRANJEM IN P0DNART0M V zadnjem prispeku je starise meščanske stranke, posebno je bil. Koj je začel nagoarjati, reolucionar Janez Mlakar nacionalisti. naj zlepa in mirno gremo proč s opisal, kako so med jaseni- Bil je že tretji teden. Stakujoči Pitajo, škimi delaci že oktobra leta i n m i s m o b i l i ž e z m e r a j z t r a j n i T u d i M k > k o m i t i i s t a b i l a d a taeu organizacijo komunisto z m s l o z n i. Nepričakoano se je o j a k a. Bila sta zraen kurjača in 900 člani V odstu te orgamza- razpršila est kot jesensko listje strojeodje najstrožji priprak e so bdi: Štefan^ Weis, Janez etru, da prihaja proti Jeseni- ijenosti z nasajenimi bajoneu. Ves Smolej in Mirko Bahun Toda organizaciji komunisto so cam bilo eliko oklopnjak. Vznemirjenje je lak je bil pripraljen za takojšen začele nasprotoati so druge napad. Ta strah so baje pozročili stranke. Socialisti, ki so imeli Bilo je okrog četrte ure popol- neki streli proti laku iz gozdo dne, ko je od Jaornika nazgor med Kranjem in Podnartom. Kdo sopihala lokomotia dolgega»po- je tam streljal? Kako. so etujočega bunkerja«. Vse je drlo deli za prihajajoči lak in se na proti postaji. Vest se je bila raz- to pripraili? Kaj torej še čaka na sojih rokah konzumna društa in trgoine in tudi delaski dom na Jesenicah, so se čutili močnejše in so komunistom delali težae ob sakem zboroanju in prireditah. Roarjenje proti komunistom je bilo se močnejše. Grožnje in abe so ohladile marsikaterega člana, da je zapustil rste komunisto. Odpori proti izkoriščealskim režimom so bili se močnejši. Generalna staka setonega proletariata juliju 1919 zoper oboroženo interencijo kapitalističnih dežel sojetski Rusiji je razgibala tudi delasto pri nas. Zaman je režim postrelil upornike med ojaštom Mariboru, zasedel Prekmurje in zlomil zpostaljeno sojetsko oblast, kajti odpor je bil še hujši. Januarja 1920 so celo žene Ljubljani dignile soj glad in zahteale olilno praico itd. Delasto je množično pristopalo k Delaski socialistični stranki za Sloenijo, ki se je na ustanonem kongresu 11. aprila 1920 zedinila s Socialistično delasko stranko Jugoslaije (komunisto) in postala njen sestani del. Ob takem političnem ozračju so železničarji napoedali stako o polnoči med 15. in 16. aprilom Kot naslednjem sastaku opisuje Janez Mlakar spomine na tiste dni, tudi pri nas na Gorenjskem, zlasti na Jesenicah, niso miroali. Med»Sobodaši«na Jesenicah (zgoraj) in na Jaorniku (spodaj) redno z semi silami delali reolucionarji - železarji. Med njimi tudi žiel in delal narodni heroj Jože Gregorčič (X) OKLOPNJAK NA JESENICAH S taka! Železničarji stakajo!«ta est se je raznesla po Jesenicah kot blisk. Koinarji smo se sestali 23. aprila. Podpreti jih moramo, kolikor je naših močeh. Tak je bil sklep. Ko je bilo pro zboroanje železničarje na jaseniški postaji, smo se ga elikem šteilu udeležili delaci iz nesla tudi med oddelki železarne. toarne. Glani goornik je bil Brez pomisleka so delaci zapuščali martinoke in mimo zaskrb skladiščnik Mlakar in uradnik Weit. Ostro sta napadala ministra ljenega ratarja drli na cesto ter dr. Korošca. Mi prisotni pa smo naprej proti postaji. Prostor pred si dali duška s primernimi medklici. Množica je kar aloila. Sko razgiban... kolodorom je bil poln, prepoln, raj sak dan smo hodili na postajo. Združeali smo se s stakujo- Vlak se je škripaje ustail. Na Čimi železničarji. Morala ni padala. Tako je bilo kakih 14 dni. deset, petnajst... Sedemdeset so tla so začeli skakati pri ojaki: Vladni režim pa je na tiho pripraljal posebno akcijo s sojim nice. Vsi so bili oprezni, preidni, jih našteli. Imeli so težke stroj žandarskim in policijskim aparatom. Vdano so mu pomagale tudi nismo opazili. Samo neki ogledoali so naokrog. Oficirie narednik Jesenicah? Pripraljenost je bila na mestu. Streli so dali slutiti marsikaj. SILA PROTI SILI V ijaki so se razmestili po postaji kot bi trenil. Pred hodnimi rati na postaji so se nenadoma pojaile tri strojnice. Med množico so se rinili ojaki po 4 in 4 skupaj. Potiskali so množico po časti nazgor proti Hrušici in nazdol. Padale so kletice, zkliki proti režimu, zatiranju, zkliki ruski reoluciji. Bilo je napeto. Vsak čas smo pričakoali znak za napad na ojake. Nekateri smo imeli pod obleko pripraljene ojaške samokrese. Toda... Poelja ni bilo. Proti ečeru se je skoro sa množica zbrala na dorišču delaskega doma»pri Jelenu«. Goornik Mlakar je bil za»mirne žice«. Tudi noi predsednik podružnice KPS za Jesenice Tone Znidar je bil tega mišljenja. Toda mnogi iz množice so tem besedam nasprotoali. Tudi Pintar, Bergman, Golba, Zupan, jaz in drugi smo bili za to, da ojake s silo spraimo s postaje.»sila proti sili. Sicer se še pogajati ne moremo,«smo rekli. Tisto noč na Jesenicah nismo spali. Vojaki so se gnezdili gostilni»pri Jelenu«in drugod. Jaz in Zupan sa šla tja. Med ojaki sa našla znance, celo somišljenike, ki se niso strinjali z režimom. Mnogi so bili z Gorenjske, neki Loro Peric iz Šenčurja celo moj sošolec. Koj smo se zmenili. Pripraljeni.so bili. da nam pomagajo. Pet strojnic in mnogo municije so nam obljubili. Samo eni sobi so imeli 500 kg municije. Kar smejalo se nama je.»koj nocoj pojdimo akcijo,«so rekli ojaki.»ne moremo brez odsta,«sa jih pregoarjala in prosila, naj počakajo. Hitela sa k Znidarju in Smoleju. Nadušeno sa pripoedoala o pripraljenosti ojako o načrtu za tisto noč. Poslušala sta očiidno esela, presenečena, toda... Nista se strinjala s takim nastopom. (Vodsto stakonega odbora je ob širši analizi polil ičnega stanja deželi in setu sploh odsetoalo sako uporabo sile s strani delasta. Opomba K. M.). Zupan je tudi pripoedoal o bombah, ki jih ima pripraljene Podbrezjah. Ob teh razgoorih je nastal še drugi predlog. Porušili naj bi železniški most Žironici. Bergman, Manfredo, Aleks Sitiko in žena so to predlagali. Toda, naši razgoori so erjetno prišli na uho nezaželenemu. Prehitro se je to razedelo. Most so na noč zastražili ojaki. Skupno z ojaki so bili tudi nacionalisti, ki so se zmeraj zbirali teloadnici biše nemške šole in se menili, kako bi zadušili stako. Tako je solidarnost jeseniških delace ob splošni staki železničarje potekla brez kri. Toda moč in ugled stakujočih, ki so jim bili na čelu komunisti, se je med delastom še bolj utrdila. VIHAR POD TRIGLAVOM Riie Mila* Batista Smrt na Okroglem N 6 9 Glr»škim ponudbam za dajo je iz otli- J E k odgooril smeh in norčeanje. Potem bilo dolgo se tiho zunaj ob Sai, p a tudi otlini. Čez čas se je oglasil Stane Žagar:»Če se kdo hoče predati, ne branim. Če kdo upa, da bo na ta naei n r e šn, žiljenje...daj no, S t a«e, kaj pa misliš, nisi čul, kaj smo ^9oorili Nemcem?!«so planili po njem. 70 Ostaio jim je le še upanje. Upanje, da se bodo pod zaščito noči izmuznili iz luknje. Saj nobeden ni gooril o tem ampak potihem so pa si upali, da se bodo rešili. Ure so mineale strašno počasi. Okoli osmih zjutraj je bilo, ko se je na železniški postaji onkraj Sae ustail težki oklopnik. Stolpiči s topoi so se počasi obrnili proti njim. 71 Pra toposka granata je udarila skale čisto blizu hoda otlino. Vsa otlina se je stresla toda onim njej topoi niso mogli do žiega.»nič nam ne morejo, dokler ne bodo razširili hoda,«je rekel Lojze. Menda so tudi Nemci spreideli to in so potem, ko so nekaj časa brezuspešno nabijali s topoi, skale, obstreljeanje otline opustili. 72 Spet se je čas neznansko počasi pomikal naprej. Nemci so poskušali po gozdni poti spraiti bližino otline oklopni atomobil, ampak pot je bila preozka.»tudi to jim ne gre,«so se zadooljno spogledali. Minila je deeta, ko so otlini začutili smrad po dimu. Potem so opazili ob hodu elike otepe goreče slame.»spekli nas bodo,«je zastokal nekdo.

8 ZA RAZVEDRILO 1\j f Draga moja, lale toj klobuk pa ni eč moderen! Srčna želja majhnega moža! Srednjeeški eropski držaniki so se s turškimi pogoarjali srbskem jeziku Ker sta bila 16. stoletju, torej časih prih stiko eropskih dežel s Turčijo noo elesilo, arabski in turški jezik skoraj popolnoma neznana, so izbrali turški in eropski držaniki po tihem dogooru srbščino kot najprimernejšo goorico. Čepra so Turki pred srooadom s Srbi osojili elik del bizantinske držae in kasneje prencs'i sojo prestolnico iz Bruse Carigrad središče grške kulture je imela grščina turškem cesarstu podrejeno logo. Zgodoinarji razlagajo to s tem, da so graničarjc, pripadnike turških elitnih ojaških enot, nabirali predsem jugosloanskih pokrajinah, med krščanskimi otroki, ki so jih prisilili k muslimanstu ter jih zgajali Carigradu in drugih ečjih središčih. Šteilni janičarji, ki so postali ojskoodje in držaniki, so pogoorih in dopisoanju uporabljali materin jezik, razen tega pa so se tudi janičarji drugih narodnosti morali naučiti zraen turške še srbske goorice. Širjenju srbščine turškem cesarstu sta precej prispeali tudi de srbski kncuinji, in sicer Oliera in Mara, katerih sinoi ali pastorki so potem, ko M E S T A POD MORJEM Iz danih dni so se ohranile zgodbe nešteto trupel. V slabi uri so je mesto o mestih, ki so izginila pod morsko s 5 tisoč prebialci pogreznilo morgladlno. Ze eč stoletij pripoedujejo ske aloe. o Atlantidi, endar še nihče natanko ne e, kdaj in kje je stalo to mesto, ki ga je kasneje zalila oda. V Ilijadi pripoeduje Homer o Helgeju, malem grškem pristanišču, ki je nekoč zelo sloelo, poitem pa je za se čase izginilo morju. Leta 196 pred našim štetjem je bil tistem delu Grčije hud potres, ki je pogoltnil tudi to mestece. Mnogo eč emo o mestu Port Royal na Jamaiki. V 17. stoletju je bilo tu zatočišče ameriških in drugih gusarje. V mestu so bile prae zakladnice zlata, srebra in dragih kamno. Skladišča so bila polna sile, okrasko, hrane in pijače, tako da so plačeali gostilnah ino kar s prgišči zlata. Leta 1692 se je nebo nenadoma pooblačilo, lila se je ploha, med neihto so sekalo strele, na morju so je dignil strašen ihar. Valoi so pljuskali od seh strani. Tla so se majala, zidoi so so rušili, ljudje pa bežali. Nič ni ostalo. Ko se je ihar polegel, je bila na tistem kraju le zelenkasta oda, po kateri so plaale le lesene razbitine in so postali sultani, ostali naklonjeni materini goorici. Sultan Mohamed II., pastorek kneginje Mare, je uporabljal srbščino, pra tako Sulejman. Tej nagnjenosti sultano do srbščine so se prilagodili tudi eropski držaniki, zato si je turški dor od 15. do 17. stoletja dopisoal z Ogrsko, Vlaško, Moldaijo, Dubronikom in Benetkami srbščini, astrijski poslaniki pri Porti pa so morali najemati tolmače, če' sami niso znali srbske goorice. j GOLOBU LET IN HORMONI Nemški zdraniki so prišli do zanimiega odkritja: materinska ljubezen je osnoa golob jih poleto. Naraosloci že dalj časa edo, da se golobi ne parijo se dotlej, dokler si ne zgradijo gnezda. Golobi namreč občutijo željo po razmnožeanju toliko časa, dokler ne pridejo pod pli nekega hormona, ki jih sili h graditi gnezda. Ko je gnezdo narejeno, ta hormon odstopi mesto drugemu gonadotropnemu hormonu hipofize (ščitne žleze), ki plia na začetek spolnih žlez. deloanja Od trenutka, ko samica znese jajca, začne deloati tretji hormon pro- Laktin, ki tako spodbuja materinski nagon, da golobica ali golob za soj zarod žrtujeta celo žiljenje. Ta hormon je identičen onemu, ki pri sesalcih pospešuje in ureja deloanje mlečnih žlez. Hormoni usmerjajo golobe tudi pri poletih. Omogočajo jim, da se orientirajo na zelo elike razdalje, tudi nad tisoč kilometro, stopnjujejo njihoo željo po rniti domači kraj in pospešujejo hitrost letenja. Znano je, da je poprečna hitrost goloboega leta 45 do 105 kilometro na uro. Najhitreje lete golobi, ki so To je eno od letal sojetske antarktične ekspedicije na letališču baze»mirny«pred raziskoalnim poletom. Pingini nenaadne ptice ledenega kontinenta okoli Južnega tečaja so tega ogromnega»ptiča«opazoali z elik>m zanimanjem.»spančkoa«micka je erjetno najstarejša Gorenjka. Julija letos bo stara že 101 leto! Micka se je rodila Dobrem polju pri Radoljici in je imela deset brato in sestra, od katerih pa žii le še najmlajši, Jože Dežman Sebenjah pri Podnomu (tudi ta je že 91 letu). Micka je šla že z 18 lcpod pliom hormona prolaktina in katerih mladiči so stari do 7 dni. Najbolj počasi pa lete oni, katerih potomci so stari med 8 in 15 dni, ker je materinska ljubezen do mladiče tej starosti najmanjša. Zdaj nameraajo nemški biologi preizkusiti na golobih umetne hormone, da bi ugotoili njiho pli na poečanje hitrosti letenja. Ti eksperimenti pa že daleč presegajo probleme, o katerih smo goorili tem članku. Ponono se namreč pojalja prašanje, ki že dolgo zanima znanstenike in psihologe, kakšnem obsegu pliajo hormoni na iazum in čusta čloeka. a :i!i).iiii)a;tji03i/ii MIKROGRAMSKI KOŠČEK KALIFORNIJA Na kalifornijski unierzi so po šestletnem razpadanju plutonija f jedrskem reaktorju dobili majhen košček kalifornija. Kalifornij je prina, ki Je periodnem sistemu na 98 mestu. V elementarni obliki ga na Zemlji sploh ni, esolju pa obstaja samo eksplozinih supernoih zezdah. DNEVNA SOBA NE POD 16 m* Po podakih luksemburškega inštituta za gradnjo stanoanj, morajo imeti stanoanjski prostori saj naslednje poršine: dnena soba 16, spalnica 14 in kuhinja 8 m~. Stanoanjske poršine, ki so manjše od zgoraj naedenih, motijo po zatrjeanjih psihologo, dušeno razpoloženje ljudi. TRODIMENZIONALNA TELEVIZIJA Ameriška družba»general Electric«je pokazala prototip izpopolnjenega teleizijskega sistema, ki bo plastično prikazoal predmete. Takšne teleizijske naprae bodo predsem uporabljali za kontrolo tistih delo atomskih reaktorje, ki jih težko neposredno nadzirajo. NAJSTAREJŠA GOREN JK A sem satelit Sonca' tom Ljubljano k sestrični, kjer je pomagala»leetariji«. Kma'u zatem pa je bila blagajničarka uprai Mestne ljudske kopeli Ljubljani do sojega 68. leta, ko je šla pokoj. Po osoboditi se je»spančkoa«micka spet preselila na Gorenjsko. Zdraa in še edno čila, je prežiela stoto leto na Bledu, kaže pa, da bo prežiela še marsikateri soj rojstni dan. Micka je bila sojem dolgem žiljenju doslej le enkrat nearneje bolna, zadnjih petdeset let pa je prežiela brez zdraniške pomoči in brez sakršnih zdrail. V študijih»moska-filma«zaključujejo snemanje filma o poletu čloeka V semirje. To je dolgometražni igrani film, ki bo imel naslo»bil sem satelit Sonca.«Scenarij zanj je bil napisan še pred izstrelitijo kozmične rakete. Junak tega filma je sin nekega elikega znanstenika, ki žrtuje soje žiljenje za to, da bodo ljudje nekega dne lahko brez nearnosti poleteli esolje. V filmu so prikazane se težae semirskega potnika. Posebno razburlji je trenutek, ko raketa s čloekom pride do pracate reke Meteroito, skozi katere si utira pot s tem, da j:h bombardira z atomskih topom. Nazadnje raketa, kateri leti junak esolja, postane satelit Sonca in se eč ne rne na Zemljo. ROMAN M l n i i I. Nad trgom se je počasi zgoščeal mrak. Vzdolž po kotlini je hušknil južni eter, ki je prinašal s seboj onj tale zemlje, zelenega smrečja in mokrih globač. Iz ode je začela stajati meglica. V sem je bil dih pomladi. Dominik Zgonc je stal pred hišo in poslušal, kako so se igenci ustaljali. Kladia so udarjala samo še neenakomernih presledkih. Potem so zaškripali zodi in kolesa so se ustaila. Mehoi so nehali sopsti in skozi odprta rata je idel, kako je jela žerjaica na ognjiščih naglo ugašati. Iz igence so se usipali delaci, kakor čebele skozi ozko panjeo žrelo. Trudni in sajasti so šli mimo njega, najprej možje, za njimi žene in otroci. Drug za drugim so mu želeli lahko noč, on pa jim je malomarno prikimoal. Stal je na robu poti, z rokami na hrbtu, močan in zdra petdesetletnik s trdim obrazom in za spoznanje osielimi lasmi. Čakal je, da so se delaci razšli. Po igencih je hodil samo še stari Voltrešč. Ko je zaklenil rata, je prinesel gospodarju oba elika, otla ključa. Dominik je iz naade prašal:»vse redu?v redu, mojster.«starec je dignil da prsta k ščitku oguljene čepice in odčofotal z dorišča. Dominik je gledal za njim. Zmajal je z glao nad starčeo mahedrao hojo. Voltrešč je že dano odslužil. Moral bi ga odpustiti. Odpustiti... hudiča! To bi si ljudje brusili jezike! V teh zadeah so postali zelo občutljii. Včasih je bilo drugače. Odslužen koač si je oprtal beraško malho in nihče se ni znemirjal zaradi tega. Zdaj se pa zdi kot da je mojster dolžan skrbeti za odslužene delace. Čuden red to! Dominik je nejeoljno zarožljal s ključi. Ne, Voltrešča res ne more odpustiti! Petindajset let že dela pri njem in nekoč je bil dober delaec. Ana bi tudi ugoarjala. Eh, naj ostane! Nasezadnje je kakor zest, doslužen pes. Najbrž tudi ne bo eč dolgo. Že zima ga utegne pobrati. Gospodarno pa ni plačeati bolnega starca, ko se sak dan ponujajo mladi koači! Zagledal se je proti hiši. Bilo je še prezgodaj, da bi šel noter. Ženske so kuhinji še ropotale s posodo in nihče še ni klical ečerjat. Da bi pregnal čas med mrakom in nočjo, ko ni imel nič pametnega početi, je počasi stopil okrog igence. Zajelo ga je zdušje zgodnje ečerne ure. V hleu so mukale krae in konji so hrzali. Hlapec je nesel mimo koš mre. S ceste je prihajal ropot lesenih cokel in goorjenje delace, ki so se račali iz Spodnjega konca. Za odo so pili kožarji, ki so gnali žial s paše. Potem je zabrnel zon, glasno in bučeče, da je preglasil šum ode. Počasi je stopal ob odi in se razgledoal. Dorišče je bilo široko in posuto s peskom. Razširil ga je po tisti eliki poodnji, ki bi mu bila skoro zela oba igenca. Vodo je ukrotil z jezom. Zdaj se je lahko smejal poodnjim! Kroparščica mu ne bo nikoli eč delala škode! Potem je začel z zanosom ogledoati oba igenca. Zgornji, ečji, je bil skoro es no, spodnji je ostal, kakršen je bil pred petindajsetimi leti. Večkrat ga je že nameraal podreti, toda nikoli se ni mogel odločiti. Med njim in spodnjim igencem je bila neka poezanost časih ga je občutil malone kot žio bitje. V tem starem, stokrat pokrpanem igencu se je začela njegoa pot nazgor. Kadar se mu je zahotelo, da bi spet zel kladio roke in se prepričal, ali še more koati kot nekoč, je to storil zmeraj spodnjem igencu. Sicer pa se je to dogajalo edno poredkeje. Imel je se preeč skrbi, da bi bil utegnil. Vendar pa je bil selej srečen, kadar je čutil, da mu kladio poje roki kakor mladih letih. Črne zenice so mu počasi drsele od enega igenca do drugega. Gledal ju je kakor zmeraj: kot bi ju še nikoli ne bil idel. Zmeraj spet je čutil, da je ponosen nanju. V teku let se je zrasel z njima, postala sta del njega samega, brez njiju bi ne mogel žieti. Večkrat se je spominjal, kako ju je rešeal pred poodnijo. Žiljenje je tegal, ko se je pri pognal razpenjeno odo in jo preplaal. Rad je mislil na to, kako je kopal pretok, da mu je blato brizgalo obraz in kako sta s stricem Miklažem stala do ratu odi in skušala zajeziti pobesnelo odo. S tihim zadoščenjem je mislil na zasilni jez, ki sta ga naredila iz hlodo, kupo opeke, zaboje žeblje, cajno in drugih jeklenih nakoal. To je bil boj, reden moža! Prijetno je bilo misliti na moč, ko se je ustaljal pobesnelemu elementu, ki ga je hotel uničiti. V seh poznejših letih ni dožiel nič približno enakega. Stopil je mimo skladišča in se ustail pred ozarno. Z gospodarnim očesom je pogledal troje parizarje, koleselj, zapraljiec, doje gosposkih sani, ozoe lestenike, težke sani in krtiče. Potem je stopil na hleski prag. Samo mimogrede se je ozl po kraah, dalj pa se je zamudil pri treh pinehaskih konjih in kobilici, ki je hrzala kotu. Stopil je noter, zajel pehar in kobilici ponudil osa. Tako prijetno je bilo čutiti njene hladne nozdri na dlani, ko je igraje pobirala zrnje. Potrepljal jo je po ratu in spet šel. Ko se je rnil na dorišče, je pred hišo že gorela elika koana setiljka. Dominik si je ogledal hišo. Bila je sa prenoljena, mnogo mogočnejša kot nekoč. Opazoal je streho iz rdeče opeke, ki je hiši dajala gosposki idez. Tiho se je nasmehnil predse. Zdaj se pra gotoo nobena trška hiša ne more eč kosati z Gašperinoo. Niti Španoa, čepra je Johan zmetal s strehe klanice! Nadomestil pa jih je samo s ploščicami. Morda bi niti tega ne bil storil, ko bi ne bil hotel po sej sili tekmoati z Dominikom.