! *H A J A OB PONEDELJKIH, 8REDAH IN SOBOTAH - TE- ^FONIJ UREDNIŠTVO 24-78, TAJNIŠTVO IN UPRAVA a-90 P A L N I BANKI V KRANJU ' 7-70-l-i35 - LETNA I T

Transkripcija

1 ! *H A J A OB PONEDELJKIH, 8REDAH IN SOBOTAH - TE- ^FONIJ UREDNIŠTVO 24-78, TAJNIŠTVO IN UPRAVA a-90 P A L N I BANKI V KRANJU ' 7-70-l-i35 - LETNA I TEKOČI RAČUN PRI KO NAROČNI CA 900 DIN, MESEČNA 75 DIN. ^SAMEZNA STEV. M DIN G L LETO XIV KRANJ, 12. APRILA mi ŠT. 43 IZHAJA OD OKTOBRA»17 KOT ARJA 1956 TEDNIK - OD 1. JANU KOT POLTEDN1K - OD L JANUARJA 1960 TRI KRAT TEDENSKO - IZDAJA CP»GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE URED NIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A ZA G O R E N J S K O 0 idejno-političnem delu sindikalnih organizacijah Prakticizem škoduje Noi gospodarski ukrepi so zameglili posamezna 'tocelna prašanja in sinjo sindikalna odsta ozko prakticistično delo Na seji sekretariata Okrajnega sindikalnega seta, ki je bila soboto, 8. aprila Kranja, so goorili o idejno političnem dela sindikalnih organizacij. Dinamični razoj ekonomskega sistema se nenehno izpopolnjuje, naša noe in noe momente žiljenje in s tem se seeda delu sindikalnih in drugih organizacij jaljajo tudi noe in noe težae, časih celo nejasnosti s trenutnim malodušjem in podobno. Ves ta hiter razoj in pestro dogajanje pa zadnjem časa nehote sili posamezna sindikalna odsta, da se ne utegnejo ukarjati z idejno političnimi načeli in splošnimi cilji in so sili razmer primorani rešeati sakodneno prakticistične naloge. To pa se je že pokazalo nekaterih kolektiih kot skrajno škodljio. Na seji so se si strinjali, da bi ^dikalne organizacije morale T^ko star proučeati s širšega ^žbenega stališča. Hkrati pa bi /^ale proučeati odme oziroma j*^ledice raznih noih ukrepo, Jihoe pozitine in morebitne J e gatine strani konkretnem sakodnenem žiljenju in podobno., Naječ pa so goorili o tem - Ka fešne oblike dela naj bi ueljaza uresničeanje teh nalog. Vili ^rinjali so se, da morajo biti pri bolj elastični začenši že od Rajnega sindikalnega seta na- D^ 1 ' ~ N a s a z P r a e določenih r Dlemih m bi abili edno ene i_^ e 1J UC *» samo člane plenuma, Jp^etaria^a itd., mareč take, ki ^naječ edeli in lahko prispe- * u k stari tiste, ki so jim stari ^fcnanc, ki so zanje odgoorni, na paimn&r direktorje toarn, predstani*«političnih in družbenih orgarfizacij in podobno. Hkrati bodo skušali čimprej usposobiti določen predaateljski akti. Toda ne ljudi, ki bi starem aktii stičnem smislu znali gooriti o določenem pojau, mareč take sposobne ekonomiste in družbene delace, ki bi ob konkretnih problemih znali nakazati različne ariante rešeanja in tako sprožili na primer samem kolektiu polemiko za končno odločite. Hkrati se bo komisija za idejno politično delo poslužeala lokalnega zlasti pa toarniškega tiska, različnih posetoanj in drugih oblik, tako da bi čimeč držaljano informirali o posameznih pojaih in odpirali množično razprao pri neposrednem rešeanju konkretnih problemo. Interju s predsednikom Okrajne zeze kmetijskih zadrug to. Martinom Koširjem Star kmetijskih zadrug ni rešeanje komunalnih problemo, temeč prensteno pospešeanie kmetijske proizodnje V zezi z nedeljskimi olitami zadružne sete smo poprosili predsednika Okrajne zeze kmetijskih zadrug Kranj, to. Martina Koširja, naj nam odgoori na nekaj prašanj. Kakšna je aša ocena o pripraah in poteku letošnjih olite zadružne sete primerjai z olitami pred dema letoma? Po mojem mnenju, je odgooril to. Košir, so bile letošnje olite zelo dobro pripraljene. To sodim po šteilni udeležbi člano in delace kmetijskih zadrug. Zadružniki so smatrali, da je zadružni set najišji organ samoupraljanja kmetijskih zadrugah in da se je ta način samouprae preteklih deh letih ueljail. Pomembno logo pri organizaciji in poteku olite so letošnjem letu odigrali tudi kolektii kmetijskih zadrug. Ti so bili za uspešno izedbo olite zel a zainteresirani, ker so smatrali, da so tudi oni odgoorni za delo kmetijskih zadrug. Brez doma pa so k uspešnemu poteku olite prispeale znaten delež s sojim političnim delom pred nedanim ustanoljene sindikalne podružnice in organizacije ZK po kmetijskih zadrugah. Pra tako ne smemo prezreti, da so občinski '"i -'-""'"ii c",, '", - : r 'Prae za turistično sezono so teku. Posod popraljajo tudi ceste, endar naša stika kaže dokaj, primitien način popraljanja Z občinske sindikalne konference Skofji Loki SELITEV DOHODKA - poglaitna sebina dela sindikato Skcfja Loka, 8. aprila Tu je bil danes popoldan razširjeni plenum ObSS, katerega so se udeležili tudi delegati iz Železniko. Na plenumu so razpraljali o gospodarjenju po ekonomskih enotah in o analizi družbenega plana. Predsednik ObSS toariš Milan Osonikar je podal poročilo, ki jc obranaalo pomembne noe smernice za nadaljnje delo sindikalnih organizacij. Iz njegoega referata in diskusije, ki je bila tokrat zelo žiahna, pozemamo nekaj glanih misli, ki jih je plenum sprožil. aktinost sindikalnih W"^V i n sindikata naj se pri- DOI'K' I ) R O N P S E n a izgrajeanje JM 1 «deliti dohodka. Izhajajo 12 * e n smernic je sindikat dol- loif JJ^Sledati in analizirati predkto d r u ž b c n e S a plana za letošnje ^5. užb eni plan za letošnje leto *o3 fjeloški občini predidea ei } porast celotnega dohodka, s«1 i- znašal 9.5 milijarde, letos Sit "-^idea dig za 23% ali i, 0 n p k a i m a n i k o t 1 5 m i l i " bo dina r :c. Narodni dohodek se t i«oe. ceal od lanskih 240 na 280 dinarje. t o š Vj 0 njo planirane inesticija Dr e( j 2n ašale preko 2 milijardi in IfifiO a!jajo primerjai z letom Js r ^Večanje za 160,4 %. Iz tega f ith i dno, da si škofjeloška ob - nekaj letih izgraditi industrijo. %. ne 3ospodarske inesticije je 1o? ni Porabljenih le 448 milijo* Ni'irr t o s P 3 je predidenih 571 dinarje. Razmerje lo- ^eg. sredste gospodarske in ^^arske inesticije ne ustreza starnim potrebam in so znatno slabša za negospodarske inesticije. Predsem bi moralo biti eč planiranega za gradnjo stanoanj, saj bo letos občini noo zaposlenih 439 delace. Podjetja se bodo morala usmeriti predsem na zaposlite delone sile, ki žii Skofji Loki in okolici. Takih, ki hodijo oziroma se dneno ozijo iz Loke in okolice Kranj, Ljuljano in drugam je preko. Ce bi jih saj poloico zaposlili občini, bi prihranili ogromno denarnih sredste za gradnjo stanoanj in drugih komunalnih objekto. Plenum je ugotoil, da je produktinost dela lanskem letu narasla za 32,6 %, kar je isoko nad poprečnim naraščanjem držai. Ko so razprai goorili o deliti dohodka, je bilo poudarjeno, da bi moral sleherni član kolektia bolj smelo in odločno nastopati tej razprai kot doslej. Sindikalne podružnice bodo moedino mogoč, če je tudi politično žiljenje med delaci razgibano. Za razliko od dosedanje prakse, kjer so sindikalne organizacije usmerjale le tolmačenju določenih stari na kulturnem in ostalem področju in skrbele za oddih sojih člano, pa naj bo prihodnje njihoa naloga usmerjena izgrajeanju politike gospodarjenja podjetju. dali nedeljskim olitam zadružne sete elik poudarek. Spričo tega, da bo času trajanja mandatne dobe nedeljo izoljenih zadružnih seto izpolnjen že dobršen del petletnega plana, se pra gotoo postaljajo pred zadružne sete določene naloge? Smernice zeznega in republiškega perspektinega plana ne narekujeta zadružnim setom samo nalogo pospešeanja kmetijsta, temeč tudi nalogo orientacije kmetijskih zadrug na letno proizodnjo. Računamo, da bodo KZ letih 1961 in zgradile okrog 00 stojišč za mlado pitono žiino. Seeda bodo morale zporedno s tem pridobiti tudi noe kmetijske poršine in na njih organizirati lastno proizodnjo. Ena bistenih nalog zadružnih seto je tudi ta, da bodo morali poglobiti kooperacijo med kmetijskimi proizajalci in kmetijskimi zadrugami ne samo formalno, temeč tudi dejansko. Kooperacija mora postati izraz obojestranskega interesa. Enake naloge, kakor kmetijski, se postaljajo ">red ZS tudi gozdarski proiz- ' odaji. Kaj menite o sestau zadružnih -eto. Je njih doolj mladih zadružniko in žena zadružnie? Dokončni sesta zadružnih seto mi še ni znan, je odgooril toariš Košir. Pač pa po pregledu kandidatur sklepam, da na to še niso doolj pazili. Razumljio je, da smo želeli, da bi bilo ZS zastopanih tudi eč žena zadružnic in mladih zadružniko. Vendar za to na terenu ni bilo dosti zanimanja in kaže, da je bilo malo teh ljudi izoljenih. Večja možnost, da pridejo sesta ZS tudi žene in mladi zadružniki, bo prihodnje, ko bodo člani kmetijskih zadrug si oni, ki z njo sodelujejo. Noa praila kmetijskih zadrug bodo torej omogočila širše in množično sodeloanje žena zadružnic in mladih zadružniko samoupranih organih kmetijstu. Verjetno je treba sedanje zadružne sete opozoriti na nekatere naloge, oziroma pomanjkljiosti, ki so se pojaile pri delu prejšnjih ZS? Predsem bodo morali člani noih zadružnih seto upošteati to, da zastopajo stališče in interese ene same enotne zadruge in ne le interese določenih področij. Na to je treba zadružne sete opozoriti zlasti zato, da ne bodo imeli pred očmi bišo kmetijsko zadrugo, katere teritorij bodo mogoče zastopali. Tudi s sredsti je treba razpolagati samo okiru potreb celotne zadruge, Posebno pa je odgooru na to prašanje poudaril toariš Košir, da se je treba odločno boriti proti temu, da bi kmetijske zadruge rešeale komunalne probleme. Posem razumljio je, da se mora rešiti tudi ta, endar je rešeanje komunale star občin in krajenih odboro. Naloga kmetijskih zadrug je samo skrb za razoj kmetijsta in zato se morajo todi sa razpoložljia sredsta samo te namene. Pred sprejemom družbenega piana in proračuna ObLO Skofja Loka Po predlogih olice Od 26. marca do 9. aprila so bili na območju škofjeloške občine zbori olice. Bili so zelo dobro obiskani, čemur je zrok pra gotoo tem, da so na njih goorili o predlogu družbenega plana in proračuna za leto Volici so se seeda naječ zanimali za komunalno dejanost na področjih posameznih krajenih odboro. Iz zapisniko zboro olice je razidno, da so bile razprae dokaj žiahne in so olici njih izrekli precej pripomb in predlogo k osnutku družbenega plana. 14. aprila bo zaključke seh petindajsetih zboro pregledal Set za družbeni plan in finance ter na njihoi* osnoi izdelal predloge za spremembo plana. 19. aprila pa bosta na seji ObLO družbeni plan in proračun škofjeloške občine za letošnje leto dokončno sprejeta. Gorenjska železniška proga perspektinem načrtu 8 na 18 i lako dne Elektrifikacija prege brez električnih lokomoti bo eljala Se okroglo 6 mi Set za gospodarsto pri Okrajnem ljudskem odbora Kranju je že razpraljal o predlogu elektrifikacije gorenjske železniške proge. Predlog, s katerim so se na setu načelu strinjali, bo predložen razprao tudi odbornikom OLO na njihoi pri seji. Elektrifikacija gorenjske železniške proge je bila predidena že preteklem petletnem načrtu. Vendar iz objektinih razlogo ta dela niso bila izedena in se zato ečini prenašajo prihodnji petletni načrt. Imenoana proga sodi med najbolj prometne proge Sloeniji. Toorni promet se je od leta do lani poečal za 63 %. Lani so na tej progi prepeljali 1, potniko. Mednarodni tranzit, turizem in druge okolnosti dajejo tej progi posebno obeležje. Zato je predidena elektrifikacija, ki naj bi ta del splošne magistrale Beograd Ljubljana (dasi tu le enotirno) podaljšala do Jesenic. Po končani rekonstrukciji in elektrifikaciji proge naj bi od sedanjih 24 potniških in 24 toornih lako dneno ozilo po tej progi 40 lako sake rste oziroma 80 lako dneno. Skupni inesticijski stroški bodo znašali 5 milijard 966,553.1)00 dinarje. V teh stroških so zajete tudi rekonstrukcije skorajda seh železniških postaj. Naječ pa je predideno za rekonstrukcijo postaje Slo. Jaornik, in sicer okroglo 85 milijono, Pred sejo ObLO Kranj Kdo ni plačal? Kranj, 12. aprila Dačno knjigoodsto pri ObLO Kranju dokazuje, da je bilo ob zaključku lanskega leta skupno 14, dinarje zaostalih terjate od raznih dakoplačealce občini. Občinski organi so sicer lani izedli 742 rubežnih zapisniko in tri jane prodaje nepremičnin in praijo, da sota 14 milijono zaostanka primerjai s prejšnjmi leti niti ni tako zaskrbljujoča. Naječ zaostanko pri plačeanju dako je s strani obrtniko, in sicer okroglo 7 milijono dinarje. Sledijo zaostanki iz kmetijsta s 5, dinarje, sobodni poklici z dinarji ( itd. Po krajih oziroma po krajenih uradih pa je bilo naječ neplačanih obeznosti Kranju, in sicer milijon dinarje, sledi Cerklje z 1,414.33,8 dinarje, Preddor s , Besnica s , Prerale prih<wlnje še bolj oblikoati j doslje s dinarje zaostanka in razijati družbeni sistem, ki je itd. O tem bodo odborniki ObLO razpraljali na jutrišnji seji sklopu splošnih lanskoletnih dohodko in izdatko občine. Na isti seji je na dnenem redu tudi razzraa o obeznem cepljenju pso, o socialnih podporah, o Gorenjskem sejmu, o prenehanju Poslone zeze za gozdno ;n lesno gospodarsto Kranj in o drugih zemljiških in organizacijsirih zadeah. Lc no dinarje, za rekonstrukcije predora pri Globokem 43 milijono, *za most pri Besnici 6 milijono itd. Načrt rekonstrukcije in elektrifikacije proge predidea tudi odprao šteilnih cestnih za postajo Lesce Bled 46 milijono, za škofjeloško postajo 41 mi drugi promet bo moral samo sko prehodo. Pešci oziroma prege in li jomo, za Medode 32 milijono zi podoze, kajti sicer bo elektrifikacija lahko pozročala šteilne dinarje itd. Pri rekonstrukciji proge pa so predidena naječja nesreče. Sedaj ozijo laki dokaj dela med Kranjem in Zabnico, ki počasi in ropotajo. Noe električbodo znašala skupno 255 milijo- i ne lokomotie bodo ozile z mnono dinarje. Za rekonstrukcijo predora in nadoza pri Radoljici je predideno okroglo 29 milijogo ečjo hitrostjo in dokaj tiho, kar bi bilo zlasti deženem in (Nadaljeanje na 2. str.) Ob spomladanskem delu Gorenjskega sejma Izr Seiem O tem, da bo Gorenjski sejem že letos trikrat letno, smo že pisali. Tokrat si oglejmo, kako potekajo priprae za spomladanski Gorenjski sejem pormšniškoga blaga, ki bo od 25. do 29. aprila. Razprodaja blaga ob menjajočih sezonah so že star in preizkušen način poečeanja blagonega prometa, zlasti tujini. Tudi pri nas se je s čedalje ečjo proizodnjo in konkurcmnco podjetij začel ueljaljati ta način, čepra Se dokaj majhnem obsegu. Pobudo za tako obliko razprodaje blaga je dala upraa Gorenjskega sejma, ki bo, kot smo že omenili, organizirala Kranju od 25. do 29. aprila letos»izreden nakup blaga za široko potrošnjo«. Nedomno, da bo imel ta nakup blaga soje obeležje. K sodeloanju so abljena predsem nekatera podjetja, poudarek pa bo spričo pomladno sezone in prazniko na blagu za široko potrošnjo in turističnih izdelkih. ' Sejem bo prostorih Delaskega doma Kranju na 00 kad. metro razstanega prostora nepo,srcdni bližini atobusne postaje in mu je zaradi tega obisk potrošniko sekakor zagotoljen. Tudi samo zanimanje proizajalce za ta izredni nakup podjetja bodo razprodajala blago, kakor tudi omogočala nakup po znižanih cenah kaže, da bi se taka bo od 25. do 29. aprila oblika sejmo dala pozneje ueljaiti ečjem obsegu. Prijaljenih je že okoli 20 podjetij, med njimi»modna oblačila«iz Ljubljane,»Kroj«iz Škofje Loke,»Ideal«iz Noe Gorico, ki bodo prodajala najrazličnejšo konfekcijo za poletje, šport in turizem. Toarna»Planika«iz Kranja bo enem dolu razprodajala čelje, drugem pa prodajala noe zorce po znižanih cenah; Na sejmu bodo sodeloala tudi nekatera tekstilna pocljct.jn, kakor tudi tista, ki prodajajo žiila. Prireditelji, kot tudi proizajalci in udeleženci sejma, ki ima nekem smislu sojerstno obeležje, si od tega precej obetajo. Upajmo, da bo ta poizkus popolnoma uspel. V tem primeru ima upraa Gorenjskega sejma namen organizirati podobne sejme še dakrat na leto, seeda takrat, '*o bi podjetjem in gospodarskim organizacijam najbolj ustrezalo in od česar bi imole tudi najbolj učinkoite ekonomske rezultate. Razumljio je, da bodo že začetku nastopile nekatere težae, in sicer predsem zaradi neustreznih razstanih prostoro, saj Delaskem domu res niso za to namenjeni. Stanje sc bo pra gotoo izboljšalo, ko bo Kranju za torstne sejemske priredite zgrajena sodobna eletrgoina, Dra tako bližini atobusne postaje. M. Z.

2 1 a NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SREDA, dne 12. PSKC DCVDLUCIJf: Orožje delacem! Te dni pred 20. leti so se komunisti in z njimi oditelji delaskega gibanja z semi silami zazemali za to, da bi oroije razpadajoče jugosloanske ojske ne prišlo roke soražnikom sobode. Centralni komite KPJ, ki Je bil takrat Zagrebu, je zasedal tiste dni skorajda noč in dan. 2e 8. aprila, se prai da dni pred prihodom Nemce Zagreb, je bilo na seji CK KPJ določeno, da je treba poslati posebno delegacijo V nedeljo, 16. aprila leta BO borci Kokrške čete napadli Nemce Zg. Brnikih. Padli so trije Nemci. Partizani so ob tej akciji zaplenili tudi eč orožja. Akcij«je imela zelo pozitien odme po okolici predsem zato, ker so partizani tisti zimi leta imeli precej žrte in so ljudje ponekod že zgubljali upanje obstoj in zmago osobodilnega gibanja. Štab Četrte armije jugosloanske ojske z zahteo, da bi odprli skladisča orožja In ga razdelili delacem, ki naj bi se oborožili ta boj proti Nemcem in tudi proti ustašem, H so tiste dni začeli raaorožeati razhajajoče ojne enote in se pripraljati na bratomorilski boj. Dan pred prihodom Nemce Zagreb je delegacija po nalogu CK KPJ šla celo dakrat štab Četrte armije In zahteala oroije. Delegacijo sta odila Josip Krač in Pale GregoriČ. Toda štabu ntm hoteli o tem ničesar slišati. Izgoarjali so se, da so pač oni odgoorni sa orožje in da bi bil sak boj in odpor nesmiseln, dasi so jim dokazoali, da se ustali oborožujejo. Poskušali so celo zadržati oziroma aretirati to delegacijo. Oficirji.pripadnikl»pete kolone«so tndl dragih ojašnicah oirali Izročite orožja delacem in na tiho podpirali krepite ustaških in drugih formaeij pomoč takratni buržoaziji In okupatorja. Pred dorom okupatorskih enot našo deželo Je jugosloanska ojska rušila prometne zeze in druge strateške objekte. Toda se to je le trenutno zadržalo prehod naeifašističnlh hord. Vojska je bila razsul u in narod brez orožja. - Na sliki: porušen železniški most Mostah pri Žironici pred prihodom okupatorja aprilu leta Trije datumi Za izedbo celotnega programa praznoanja 20-letnice ljudske reolucije kamniški občini je bil imenoan centralni odbor, pri setu Sobod je bila imenoana komisija, katera mora pomagati društom pri organizaciji priredite. Proslae bodo glanem osredotočene na tri glane datume: na praznik dela 1. maja, na Občinski praznik 27. julija ter na ustanoite noe Jugoslaije, 29. noembra. Priprae za te proslae so se že začele. V maj bodo praznoali zlasti deloni kolektii sojih toarnah. Centralna proslaa bo 29. aprila, naslednji dan pa bodo deloni kolektii organizirali izlet Kamniško Bistrico, kjer bo koncert godbe na pihala in kulturni spored. O L A S B R A L C E V Kii"IIU!lii"''Mil»lll l i WlllllimillllW I M " Ob začetku procesa 194S. leta kopičil zlo. - zločinom cist. Takih pa je Zahodni Nemčiji Zahodno nemški uradni krogi nad mnogimi narodi. Se mnogo. Zato se ne smemo čuditi, skrajnim cinizmom 'glrajo na «Nič čudnega torej, da Je ta proces ko beremo poroč71o zeznega urada očitke glede nemske nedane preteklo - Zahodni Nemčiji zbudil precej za- dcnaclflkacljo Ludwigsburgu, ki stl. Edino tako lahko tolmačimo todi V to ' rila, se je pred Jeruzalemskim sodiščem začela sodna razpraa proti enemu naječjih zločince čloeški zgodo'nl bi se-»«u SS - ObersturmbannfUhrerJu Adol- skrbljenostl uradnih krogih. Dejsto naaja, da Ima sicer registriranih 80 Izjao nemškega kanclerja Vlenaueij* ta Elchmannu. Obtožnica, ki so Jo J* namreč, da so Zahodni Nemčiji tisoč nacističnih zločince, kt so krii sojim sodelacem, naj bodo prlpra*" Izdelali eč mesece trajajoče«^ postopku In obsega strani dokaz ki bi pra tako kot Elchmann že ščih In drugod, da pa so bile le dobila Nemčija spričo Jcruzalemskef* Se danes na plinih položajih ljudje, za pokole koncentracijskih tabori IJenl na moralno klofuto, ki Jo b» nega gradia, mu oc" 'Je kri za zdanaj morali priti pred sodišče, da 1.C00 primerih zaključene preiskae In P'o;esa prot'. Elchmannu. smrt milijono Zido, ki so jih nacistični zločinci pomorili nemških po. Me času nacizma. Pra tem mesecih. bi položili račun za soje zločinsko bodo procesi Izedeni prihodnjih 12 Proces Jeruzalemu bo nedomno razkril pred sem čloeštom nedano koncentracijskih taborttčlh Sirom po pogleda zadene elika krida poojne Scle proces proti Elclimannu je torej zpodbudil eahodno-nemško pra preteklost sej soji grozoti. Eropi. Proces ** zalemu bo pred'doraa trajal najmanj da meseca In oblasti Nemčiji, kajti one niso storile ničesar, da bi bili zločinci pra doma, da bo neposredni kriec, *t osodje, da je začelo nekoliko Intenzineje razmišljati o kaznoanju blično kcznoanl. Se cc?o eč I V Zahodni Nemčiji po ojni praktično ni Slh nacističnih krniko. Tak odnos sedi na zatožni klopi prejel edto" bo le enkrat razkril pr** očmi čloešta se grozote kraega nacističnega no' bilo razen nure"*.v>erškiga procesa do predstaniko proslulega nacističnega režima nedomno daje potuho In nobenega procesa proti nacističnim ojnim zločincem. Tem so sodili samo zpodbudo za noo požiljanje naci Po sem setu z naječjim zanimanjem pričakujejo poročila s tega procesa, f ajtl Jeruzalemu ne bo sedel na obtof.nl klopi snmo Elchmnnn, ki je zagrcsu nepopisne zločine, mareč bo hkrati t njim na zatotnl klopi nacizem celoti, sem sojem nečloeškem zerlnstu, s katerim Je krai dobi tretjega Rajha od 1933 do iniinhimiihiimim^ Angleški goste Ktarru in na Gorenjskem NaduSeni nad lepotami Gorenjske Kranj, 11. aprila Kot smo Že ali Okrajnega ljudskega odbo I poročali, je soboto prispela Kranj štiričlanska delegacija mesta Oldham iz Velike Britanije. Na obisku Kranju in na Gorenj- I skem so si angleški gostje ne- del jo dopoldne ogledali Begunje, kjer so Dragi položili enec na grobišče talce. Razen tega so bili Še muzeju NOB. Nato so odpotoali na ogled blejskega gradu in Bleda. Bili so tudi na Pokljuki, kjer so prisostoali razdeliti pokalo za»isteniče memorlal-*. Popoldne pa so odpotoali bohinjski kot in k slapu Saici. Drugi dan obiska so imeli angleški gostje uradne razgoore s predstaniki kranjske komune. Za tem so si ogledali toarno Inteks, osnono šolo»lucijana Seljaka«Stražišču in Tehniško srednjo tek- posameznih držaah, ki so jih nem-stični miselnosti. To se Je posebno Ske čete med drugo setono ojno jasno povritsilo pred dobrim letom pri okupirale. Spričo take politike seeda pononih protlžldosklh Izgredih in se ni bilo tciko raznim esesocem In nacistom zasesti pomembna položaje naidez drobnih, a endarle pomemb nadalje manifestira kopici drugih držani oprai, sodsta In gospodarnih dejstih, ki se bolj očitno kalestu. Znano je n. pr. da je bil Ade- jo. da se Zahodni Nemčiji ožilja nauo-je sekretar Globke zagrizen na- militaristlčnl in reanslstlčni duh. ra. Danes so bili predstaniki mesta Oldham iz Anglije že dopoldne Gorenjskem tisku in Iskri, nato pa so odpotoali na Jezersko. Popoldne pa so si še ogledali Kmetijsko posesto Hrast j ah. Jutri zjutraj bodo gostje iz Anglije odpotoali sloensko primorje, in sicer Koper in Piran, mes pa se bodo ustaili še Postojni in si ogledali Postojnsko jamo. Zečer bo predsednik Občinskega ljudskega odbora Kranj, Franc Puhar, priredil na čast angleških gosto sprejem Klubu proizajalce Delaskem domu Kranju. V četrtek bodo odpotoali nazaj domoino. Gostje iz Anglije se Kranju In na Gorenjskem zelo dobro poču NOV MUZEJ KDAJ BODO POPRAVILI CE tuđi drugih okrajnih cest, predsem pomanjkanju denarja. V V okiru 20. obletnice ljudske V STARI GRAŠČINI STO Rad bi opisal problem cest pri lanskem letu Je imela ta upraa reolucije bodo Kamniku odprli nas, mislim predsem na cesto za zdržeanje cest (skupna dolžin* 89 km) 240 milijono, letos čah. V njem bodo prikazali so no muzej graščini na Zapri Mengeš Domžale, ki je bila časih poljska pot, sedaj pa sluzi elikemu prometu. Pred leti je bila za noogradnje, ostalo za zdrže jih ima 285, od tega 15 milijono zgodoino, ne samo Kamnika, pač pa tudi njegoe bližnje okolice. občinska cesta občine Mengeš in so anje. Letošnja sota je od lanske Večji del prostora bo posečen delaskemu gibanju, naši reoluciji po njej ozili le o?oi. Danes je občutno manjsa, če upošteamo, pod uprao OLO Ljubljana. Promet se je zadnjem času močno žili za 25 do to /. gramoz za 38 /, da so se medtem preozi podra in še posebno dogodkom NOB. V sem muzeju bo 15 sob, od katerih je ena že opremljehna, popolnoma pa bo urejena predido Letošnji družbeni plan predi poečal. Dneno ozi tod 15 atobuso in še eliko drugih motornih Zainšek tudi meni, da sredsta plače za približno %. Toariš ma do 29. no. - Da bi se prostore graščine preuredili muzej, komunalni izgradnji, nekaj pa dea orecej sprememb, predsem ozil. Zato mislim, da bi morali za oeste niso bila dobro razporejena, saj je imela občina Domžale tudi to cesto, ki pelje čez ppl'<e, bo občina zgradila majhne montažne hišice bližini graščine sa rizmu, industriji, zdrastu in tudi trgoini, gostinstu in tu asfaltirati in poranati tudi oinke. doolj denarja za najkalitetnejše Pri zbiranju potrebnega denarja asfaltiranje bi nekaterih občinskih me ali pa Vrhpoljah, kamor bodo preselili stanoalce, ki zdaj še olice so sicer precej ečje, ka preseti. Zelje izražene na zborih gotoo pomagalo tudi preozniško cest, Okrajna cestna upraa pa ni podjetje, katerega atobusi ozijo imela denarja niti n* poprailo stanujejo graščini., kor gospodarske in finančne po tej cesti, Toarna Traka, Toarna kasa, Melodiia itd. Nekaj bi močno obremenjenih okr. cest. Kasneje kot je predideno bi zmogljiosti občine. Vendar letošnji družbeni plan eliki meri prispeala tudi Upraa za titu Med Mengšem in Domžalami bo prizidku graščine odprli Še restaracijo, poleg tega naj bi bil tu še zadošča željam in težnjam prebi OLO Ljubljana. Vsi delaci Uetih toarn bi erjetno rajši dali po ljana sama najboljšem slučaju prostor za različne občasne torej upraa za ceste OLO Ljub raz 00 din, kakor da se ozijo po lahko le uredila makadamsko cestišče. Ce bodo si tisti, ki jih Vi kulturno prosetni center mesta stae. Muzej naj bi postal nekak taki grarrnzni cesti in trgajo plašče na kolnih. naajate, res pripraljeni kriti Kamnika, razen tega pa še turistična točka, saj Je zapriška gra del stroško za asfaltiranje bo Če bi ceste fl ne mogli asfaltirati, bi saj porezali roboe ob straseljem uredila. dostopnem kraju. Okrajna upraa za oeste to z eščina na zelo ugodnem in lahko neh ceste in odečen material posuli pn sredini ceste, da bi saj oda lahko odtekala. Želeti bi bilo, da ne bi popraljali ceste s f do Od 48 na 80 lako 8 cm debelimi kamni, saj s takim materialom ne pridemo nikamor. (Nadaljeanje s 1. str.) Atomobili sega zmečejo ob rob prispeala okroglo 167 milijono, radoljiška 125, kranjska 166 in škofjeloška občina 95 milijono di meglenem času lahko zelo nearno. Za se te podoze in nadoze ceste, posebno še letni sezoni. L. T. Topole je prediden Izdatek preko milijarde dinarje. Predideno Je, da prašanje obnoe postajališča narje. Poleg tega je Se odprto Za odgoor smo poprosili toarila ZalnSka, šefa odseka za bi okroglo 564 milijono dinarje Retečah, kjer naj bi škofjeloška zdržeanje cest na Uprai za prispeali samo občinski ljudski občina prispeala soj delež, med ceste OLO Ljubljana. Poedal Je, odbori, ki so na sojem območju tam ko je za celotno redeonatruk da je zrok slabemu zdržeanju easta Mengeš - Domžale, stilno Solo Kranju. Zečer pa jo tijo in so bili nadušeni nad tugeneralni angleški konzul Za-I rističnimi lepotami Gorenjske, grebu F. W. Hali priredil sprejem» M.*2. V prem četrtletju sicer pod planom... Načrt proizodnje po družbenem planu, tako skupno kot blagone, za I. četrtletje so jeseniški železarni izpolnili s 95 %. Za odstotek boljše so dosegli realizacijo, to se prai prodajo. Kljub temu so lahko z doseženim uspehom zadooljni, ker sa na neizpolnite programa pliale predsem zunanje ramere in ker je bil plan primerjai z lanskim, precej poečan. Osnoni problem tem obdobju, je bilo pomanjkanje osnone suroine, zaradi nerednih doba in uoza. Težae pa so nastopile tudi pri plažih in hladni aljarni, medtem ko Je bila težka proga nekaj časa letnem poprailu. Pra zaradi teh prašanj sicer so operatini, to je notranji plan podjetja, presegli za pro četrtletje bo potrebno drugem Četrtletju napeti se sile, da zamujeno nadomestijo, kajti sledili bodo poletni meseci, meseci dopusto in težjih pogoje za delo, zaradi ročine. Kljub temu imajo pogoj*, da plan dosežejo, na ečeje pre- alsta. Celotne inesticije za leto 1961 so za 20% išje kot letu Gospodarske inesticije bodo uporabila nekatera industrijodgoorni ta arnost. - Tako Je d jo jeseniškega ozlišča že predpredideno, dabi Jconrtfrn občina i idenih milijono dinarje. seganje pa niti ne računajo, ker je kot praijo, plan zelo napet. Na inciatio tehničnega kadra so z nekaterimi ilboljšaami uspeli martinarni poečati proizodnjo, kar bo ugodno plialo tudi no ostale obrate. -k možno kazen. Toda s tem bo zado" Sceno praici le enem prim«* 1 *" Mnogi, ki so pra tako krii, pa boda Se edno ostali nekaznoani. Pra & bilo, da bi ta proces zpodbudil *** napredne sile setu, da M dokončno obračunale s tistimi temnimi silami, ki želijo, da bi se zgodoina ponoila. Le tako bo proces Hosegel s»oj prai namen, kajti tiste grozote, Jih Je dožielo čloesto nedani preteklosti, se ne smejo pooottf. ZLOČINSKI NAPAD NA JUGOSLOVANSKEGA DIPLOMA** Na Žiojdna Bulata, setnika jugosloanske ambasade IRSj je bdi petek, 7. aprila, izršen zločinski napad pod skrajno *** ljiimi okoliščinami. Kot poroča Tanjug, je setnika Bulata poabil češki kn)i4»***j Pale Hanuš, naj ga obišče njegoem stanoanju. Bula* J**!! petek ob uri prič obiskal Hanuša. Istega dne pa je o*j 19. ure prišel na jugosloansko ambasado Pragi neki šofer tak* " in dejal, da setnik Bulat leži»- nezaesti«nekem stanoap) in da gre -za zastrupite«. Do tega stanoanja je šofer peljal 9^~Z tarja jugosloanskega Veleposlaništa Radjenoića in VukrnanoViJ* Ko sta Radjenoič M Vukmanoič prlsla do Bulata, sta najprej in Hanuš nenadoma izginila. Jugosloanska čffiplomata sta ^goto**** d«je bil HanuŠ stanju, ki priča o nasilju in zločinskem n^pt*! Njegoe osebne stari, beletnica, listnica in koledar so bile T^Z fi seme po sobi, njegoa obleka pa je bila zmečkana. Bil je popolnoma izčrpan. Selc ko sta ga oba diplomata odnesla na^jse mu Je prič rnila zaest. Dr. Lea Bogdano, sanitetna P<*^7\ konica JLA, ki je slučajno Pragi, je bila petek P 0 ****^, prisotna zdraniškemu pregledu in je izjaila, da si znaki kz»^ da je bilo Bulatoo stanje posleddca nasilnega brizgaanja ne**^ narkotika. Ta primer, ki presega se meje in ki predstalja ogrožanje*jl ljenja jugosloanskega diplomata, zbuja rsto prašanj, na k«** 1 " bodo čehosloaške oblasti morale odgooriti. GOVOR PREDSEDNIKA TITA V TUNIZIJSKEM PARLAME^ Predsednik republike Josip Broz-Tito si je nedeljo ogl***, Kartagino Tundri ji In Je položil enec na spomenik žrtam nializma Sedzumu. Zečer Je predsednik Habud Burgiba pr ir *! jugosloanskim gostom sečano ečerjo, nato pa sloesen sp>" c^' V ponedeljek,. aprila, pa j«imel predsednik Tito goor tu** zijskem parlamentu. KOCA POPOVIC V LONDONU Na poratku iz New Yorka, kjer je bil na zasedanju Gar***^ skupščine, je držani sekretar za zunanje zadee Koča P 1*\L prispel ponedeljek priatno London. Obiskal je člana bdta**^_ lade lorda čuarja držanega pečata Bduarda Heeta, ki nad^^v, stuje odsotnega zunanjega ministra Huma. Koča Popoić je Se *^ čer odpotoal Beograd. SUVANA PUMA V BEOGRADU V Beograd je čeraj prispel predsednik laoske lade Pjjjjf Suana ruma, ki se bo mudil na uradnem obisku naši dr*j do 13. aprila Princ Suana Fuma bo gost lade FLrET. Pred obi* nadi držai je Suana Fuma obiskal Rangun, New Delni, r»a* Pari«in London. 18. aprila bo na pohabilo predsednika Kennew J obiskal ZDA. Sest-urna razpraa na seji ObLO Bled Stanoanja tudi za šolnike in zdranike 44 milijono še za uredite blejskega gradu, ki ga smatrajo za letošnja naječjo pridobite turizma Oba zbora Občinskega ljudskega odbora Bled sta na skupni seji minuli petek soglasno sprejela občinski družbeni plan in proračun za tekoče leto. V žiahni razprai so odborniki iznesti rsto prašanj, na katera je odgoarjal predsednik Jože Kapus. Oba organa ljudskega odbora sta imenoala člane noega upranega odbora družbenega sklada za šolsto, obenem pa sta potrdila člane nekaterih šolskih odboro. PRIPRAVE ZA X. MLADINSKI FESTIVAL Jeseniška mladina bo priredila letos le desetič zaporstjo mladinski festial. Za množični teloadni nastop že obstaja posebni pripraljalni odbor, ki je Že sklical sestanek z semi ranatelji Šol, učitelji teloadbe in predstaniki mladinske organizacije s področja občine. Na sestanku so se pogoorili o načrtni adbi teloadce, ki bodo nastopili okiru festiala. Šolam, ki študiju ne bi bile kos, bodo nudili so potrebno paska podjetja takole: Lesnolndu atrijsko podjetje Bled je namenilo štiri petine sredste za preuredite in izgradnjo obrata na Rečici, petino pa za razne obratne naprae Soteski. Toarna čipk bo dokončno uredila noo obratno poslopje in kupila noe stroje, kmetijsko posesto bo nabailo noo strojno opremo in pra tako tudi Gradbeno podjetje Bled. Trgoina bo že letos pričela uresničeati načrt za potrošniški center Gradu in Zagoricah. Po noem perspektinem razoju bo imela trgoina na Bledu le de močnejši potrošniški središči, medtem ko bodo okolici Bleda prihodnje uredili po eno sodobno urejeno trgoino na Rečini, na Bohinjski Beli in Spodnjih Gorjah. Gostinsto predidea nabao noe opreme za uredite sob gostišču Mlino, hotelu Trigla in drugod, poečanje in uredite gostišča Murka; precej sredste pa bodo ložila podjetja za Uredite nekaterih počitniških domo. Naječja pridobite za turizem pa bo blejski grad, katerega bodo letos dokončno uredili. Za ta namen je ObLO že zaprosil za posojilo znesku 44 milijono. - Med negospodarskimi inesticijami omenimo obnoo ceste skoz i e hinjsko Belo, dalje cesto iz B ^ Krnico, iz Ribnega na Bled. ^ zi Radono. Vsa ta dela s. p8' ali manj že začeta. Družben* ^ črt predidea tudi f'" 3 "^ načrto za gradnjo obeh = Bledu in Gorjah. Najbolj žiahna je bila razp.^o stanoanjski gradnji. V d^v $e nem načrtu je predideno, ^ bodo sredsta iz stanoanj- ^ sklada uporabila za gradnj 0 noanjskih bloko Toarne p Koinske delanice in S o b Prf. " ter Kmetijskega posesita B 1 Q\T Na zborih olice ter na sej fo clhflkoga ljudskega odbora P ( * odborniki predlagali, naj ^ gradila podobna stanoanj«^ jeza prosetne in zdrast-e^^f lace in uslužbence ObLO. ^j*- ni predlog sta sprejela oba ^ Na razprai je bila i z r a ž e xio & sel, da bi se nedomno "^fs*" olj kandidato, ki bi bili Pj^* Ijeni ložiti tudi lastna ^.tftf če bi se ObLO odločil za P stanoanj. Q fi*j Odborniki so na seji el'k ^tf prai j ali tudi o namenu & pri' dopol n ilnega prora ću nskeg8.«r spelca, ki ga plačujejo * JyfV^ ske organizacije, dalje o 9fđf čeposti podjetij, ki terjaj gfg 0 o čilske izlae za najetje PfJ^V i»v>jj problemih zdrasto in ^ j e^u ^ našniških poršinah na ^^^B F drugo. Obranaanega g r< \. tf je nabralo toliko, da je * ej J» jala skoraj šest ur.

3 ' EDA, dne 12. aprila 1961 GOSPODARSTVO /TKAN GORENJSKA SE PRIPRAVLJA NA TURISTIČNO SEZONO Naječja problema tržiškega turizma Prostori in postrežba»končno, po eč letih prizadeanja, kaže, da se tržiškemu turizmu obetajo boljši časi,«nam je začel pripoedoati predsednik Turističnega društa Tržič Gašper Siibei, ko smo se z njim pogoarjali o perspektiah turizma njihoem predelu. -Se pred slabima dema letoma za turizem naši občini ni bilo nič kaj. razumeanja, kar Je bilo delno tudi razumljio, saj je bilo treba komuno najprej industrijsko postaiti na zdrae noge, kot praimo. V zadnjem času pa Tržičani rešujejo se eč konkretnih problemo zezi s turizmom. Kljub temu pa letos še ni pričakoati bistenejših izboljša,ker problem prostoro in strežnega osebja gostinstu ni rešlji kratkem času.«leto 1961 pra gotoo pomeni _ Prelomnico tržiškem turizmu. Se ~ pričetka letne sezone bo na L jubelju preurejen -Žagarje dom«ečji samostojni gostinski brat z elikim restaracijskim Prostorom in 60 ležišči. Letos pa do začeli tudi z ureditijo športnega središča na Zelenici. Priprae za gradnjo žičnice so že teku, do pričetka noe zimske ^one pa bo pri del žičnice do- Jfrajen. -Oboje pa pomeni šele zadetek uresničeanja načrto, ki jih I Gospodarske esti g s Drugi priez noe opera- tlne obale Kopru. V krat- I kem bo končana gradnja j drugega prieza za ladje g noem koprskem pristani- p Šču. Obalni zid je glanem Že zgrajen in že služi zasil- g no priezoanje ladij, kadar g je zmogljiost prega prie- j za nezadostna. Popolnoma bo I izročen sojemu namenu ta- I krat, ko bo zasuta plitina s med noo obalno linijo in starim obrežžjem. Deet milijard dinarje za S letošnja dela na prekopu g Donaa Tisa Donaa. Te S dni so se na seh gradbiščih S prekopa Donaa-Tisa Dona- fj a pričela letošnja dela, kl S bodo zelo intenzina. Do M konca decembra bo namreč = treba izkopati eč kot 15,5 milijona kub. metro zemlje, s kar je za četrtino eč kakor S _ lami. Za letošnja dela bo po- j J rabljenih nad 9 milijard din. g Noi peči za apno Solil kanu. Pred nedanim je zali čel kolekti Solkanske indu- H stri je apna graditi de noi S peči z dneno zmogljiostjo g 60 ton. obe peči, ki ji bosta kasneje sledili še de noi, fj bosta končani še letos. imamo,«je rekel toariš Stibel. -Kako pa ste Tržiču pripraljeni za maloobmejni turizem, če ga smemo tako imenoati?kar zadea trgoino, ne bo nikakršnih problemo, gostinsto pa...«-mar je z gostinstom kaj narobe?«-izbira prehrane se je zadnjem času znatno izboljšala, medtem ko postrežba nikakor no za- Pripraljen! tudi za sprejem zahte i(h gosto - Ali e gostinskih obratih še potrebna.policijska ura 1? - Kdaj bomo zedeli za cene T Gorenjska gostinska podjetja so z domačimi in tujimi turističnimi agencijami sklenila že rsto pogodb, po katerih bi bilo skoraj mogoče zaključiti, da so se kapacitete naših obrato za letošnjo sezono oddane. kot prejšnja leta, čemur se b^do morala prilagoditi tudi naša gostinska podjetja, ki bodo med drugim morala poskrbeti za dober izbor menuje. V Gostinskem šolskem centru na Bledu so ta namen pripraili eč tečaje, kjer so usposobili kuharski kader za razne rste kuhinj. Za občinske ljudske odbore na območju kranjskega okraja ni pra nič pohalno, da še sedaj, pred samim začetkom poletne turistične sezone, niso določili gostinskim podjetjem pašalnih prispeko, ki jih bodo ta morala plačati in tako torej ne morejo predideti cen. Izjema je le ObLO Bled. Na okrajni gostinski zbor-1 niči Kranju so mnenja, da bi bilo te pašalne zneske pra lah r ko odmeriti za eč let skupaj in tako ne bi bilo sako leto toliko nepotrebnega zalačeanja pri določanju cen. Okrajna gostinska zbornica je zaprosila pristojne občinske organe, da s posebnim odlokom doo Seeda pa bo tu še precej spre- i primeren in bi bilo zato pra zamemb, saj si, ki rezerirajo me želeno, da bi gostinskih obratih po želji obiskoalce sami lah sta, 14 dni pred dogoorjenim časom lahko rezeracije odpoedo. ko podaljšali čas obratoanja. Kaže, da bo letos obiskalo Gorenjsko eč indiidualnih turisto gooril na logo negatino, Razen ObLO Radoljica, ki je od pozneje pa obljubil, da bo o tem še razpraljal, na logo niti z enega drugega občinskega odbora odgoorili. dooljuje in tudi cene so naših gostinskih lokalih preisoke. Razen tega cene nenehno menjajo, pra tako pa tudi gostinsko osebje. Lani so na primer 11 mesecih 12-krat menjali cene, natakarja, ki mi je čeraj postregel, pa sem danes že lahko idel toarni za strojem ali obratno. Spričo maloobmejnega prometa in šteilnih turisto iz tujih dežel, ki pridejo k nam čez ljubeljski prelaz, pa je gostinsko strežno osebje toliko bolj zaskrbljujoč problem. To posebej, ker turistični promet pri nas hitro raste, kljub temu, da nimamo prostoro za prenočeanje. Lani je bil turistični promet dakrat ečji (30 milijono dinarje) kot prejšnje leto.«b. F. DANES SKUPNA SEJA KRANJ Danes, 12. aprila popoldne, bo skupna seja gospodarskih komisij občinskega zbora in zbora proizajalce Ob LO Kranj, na kateri bodo razpraljali in sklepali o najaktualnejših zadeah V občini. Med drugim bodo goorili tudi o potrditi zaključnega računa in predračuna za letolnje leto Zadružne hranilnica in posojilnice Kranja ter o nekaterih noih odlokih. LH Pra samopostrežna trgfo- lijo, da odsta gostinskih obrato VI ina Zagorju. Prejšnji te- po potrebi sama prilagajajo čas den so središču Zagorja obratoanja. Cas, katerem so sedaj odprti gostinski obrati, mno za noo trgoino je oprailo I_ trgoino. Adaptacijska dela gih primerih za goste ni najbolj Se nekaj dni in zatišja Radoljici bo spet konec g odprli pro samopostrežno =j IS domače gradbeno podjetje. = i Trgoina je lepo opremljena I Brez bistenih izboljša g in pomeni eliko pridobite I na področju trgoske deja- nosti. Posojila za opremo Institu- I g to in laboratorije. Uprani I g odbor Zeznega sklada za I Letos bodo začeli graditi eč pomembnih gostinskih obrato g znansteno delo je odobril iz I j sredste tega sklada za letos Za gostinske in turistične objekte na Gorenjskem je za letošnje potrebna preuredite gostilna Ro Gostinski šolski center. ala. V Bohinjski Bistrici je zelo bo imel njej soje prostore g 1,2 milijarde dinarje za opremo 18 znanstenih insti- a leto občinskih, okrajnih in republiških skladih predideno 400 potrebna sredsta do jeseni. Na danjih predideanjih končan do dice, za kar bodo skušali dobiti Motel Kranjski gori bo po se J tu to in laboratorije dr- j I žai. Večina sredste je na- fl milijono dinarje, okoli 0 milijono pa bodo za adaptacijo sojena restaracija na gradu, go predidoma začeli tudi z gradnjo Bledu bo do sezone dokončno ure 1. julija, že septembru bodo m en j eni h za institute in la- fl ^ boratorije, ki jih ustanalja- I jih prostoro prispeala nekatera stišče Ml ino pa bo do poletne sezone uredilo tujske sobe. Takoj bodo Razorju izboljšali spodnje noega hotela. Ze do sezone pa S jo ečja industrijska podjet- ~ gostinska podjetja sama. S tem 1 ia - denarjem bodo izboljšali rsto gostinskih objekto in začeli nekaj i Sporazum o sodeloanju B po glani sezoni bodo Kazini prostore. Po pogodbi bi moral biti na področju nuklearnih razi- noih gradenj tako, da pra letos napeljali entralno kurjao in kaarno tako usposobili tudi za trancu, endar trenutno zanj ni letos dograjen tudi Dom na VI- I skoanj ZAR. Te dni je bil g rezultati inesticij prazapra Se j Kairu podpisan sporazum g ne bodo občutno pliali na poečanje prenočninskih in restaradu bodo pra tako preuredili sta V kranjski občini bodo nadalje sprejem zimskih gosto. Na Ble na razpolago potrebnih sredste. I med Zezno komisijo za nu- fl I klearno energijo FLRJ in H cijskih kapacitet. re sobe Park hotelu, takoj po ali z gradnjo Doma na Kracu, I Institutom za atomsko ener- g Vsekakor je razeseljio, da poletni sezoni pa bodo adaptirali ki bo erjetno dograjen gijo ZAR o sodeloanju obeh fl bodo jeseni le pričeli graditi depandanso Union, ki bo turistični sezoni namenjena prenoče dograjena noa restaracija pri Pra tako bo prihodnjem letu drža na področju nuklear- g žičnico na Vogel, ki bo erjetno nih raziska. j prihodnjem letu že lahko obrato- anju gosto, mrti sezoni pa Kazini na Jezerskem. Kranjsko Po IX rednem občnem zboru Trgoinske zbornice za okrai Krani LANSKI REKORD Večji dohodki prebialsta so se pokazali poečanem blagonem prometu za 12 odstotko Nesporno Je, da tolikšen gospodarski razmah kot ga dosegamo naši držai in tudi na našem ožjem gospodarskem območju, zahtea hitro in obsežno prilagajanje trgoine potrebam tržišča. Ne moremo trditi, da smo te probleme že rešili, pra tako ne, da jih bomo že bližnji prihodnosti. Vendar pa si podatki o izršiti prega perspektinega plana za razoj trgoine dokazujejo, da se to prašanje rešuje načrtno in uspešno. Petletni načrt za obdobje je bil tudi trgoini izpolnjen osnonih postakah namesto petih, že štirih letih. zadnja štiri leta so bila za gospodarski napredek trgoine poginem času sekakor najuspešnejša, perspektini plan razoja *goine, ki ga je sprejel Okrajni jj.udski odbor Kranj leta 58, je? u skoraj celoti realiziran že nec preteklega leta. To je sekakor zelo pomembno dejsto, ker ta načrt pomenil preobrat in s-ar^al jasno smer razoja in delo- Vft hja trgoine. Celotni blagoni promet se je "^h-jih štirih letih poišal za milijono dinarje ali za 85 odstotko, medtem ko je plan predideal le 55-odstotno zišanje in to šele konec leta Porast blagonega prometa je torej presegel sa pričakoanja, kar je sekakor rezultat izrednega dinamičnega gospodarskega razoja, ki ga pred leti skoraj ni bilo mogoče predideati. Poečanje zmogljiosti je bila perspektinem planu za preteklo obdobje ena najpomembnejših postak, saj je šc danes kljub ublažiti ta problem izredno pereč. Predideali smo, da bo konec letošnjega leta okraju obratoalo 631 prodajaln, dejansko pa smo jih že lani imeli 598. Šteilo samo torej nekako zadooljuje, ne zadostuje pa sesta teh obrato, ker niso bili zgrajeni ečji trgoski objekti (blagonice, potrošniški centri in podobno). Bisteno pa se jo spremenila tehnična oprema trgoskih lokalo tako pri trgoini na drobno kakor tudi pri trgoini na debelo. V pri se je izboljšal položaj predsem zaradi naba hladilne opreme, stroje in blagajn. Podatki o tehnični opremi trgoine na debelo kažejo, da je bil tudi tukaj dosežen elik napredek. Perspektini plan je določal, da bo do konca letošnjega leta zgrajenih skladišč za 635 agono blaga, medtem ko bi razna neustrezna in zasilna skladišča opustili. Realizacija tega načrta je bila uspešna. V zadnjih štirih lotih je V prihodnje Radoljici in okolici Mladinski turistični festial O mladinskem turizmu je bilo do sedaj malo goorjen nega in šele lanskem letu so bili pri podatki o m'adinskem turizmu zajeti tudi statističnih poročilih. Za to zrst turizma skrbijo predsem Počitniška zeza, Zeza prijatelje mladine in Zeza taborniko. Te organizacije omogočajo poleti taborjenja in druge oblike letoanja. Sole pa prirejajo izlete in poučne ekskurzije, kjer učence seznanjajo z raznimi zanimiostmi in lepotami naše dežele. Da bi mladinski turizem dobil stalno, organizirano obliko, so se pri Gorenjski turistični zezi začeli ukarjati z mislijo, da bi pionirjem in mladincem nudili stalno turistično priredite, ki naj bi bila času šolskih izleto. Kot najbolj primerno področje za izedbo mladinskega festiala (tako se bo priredite erjetno imenoala) so izbrali Radoljico in okolico, ki ima naranih lepot in zanimiosti na pretek. Turistično društo Radoljica naj bi Tednu mladosti organiziralo razne priredite, ki naj bi jih ponaljali sako leto tem času. Ob noem naselju okrog atobusne postaje naj bi skušali urediti stalno razstao kipo iz brona in kamna. Tako bi dosegli, da bi se mladina na primeren način se NA DNEVNEM REDU KMETIJSTVO znanjala z delom in stremljenji IN GOZDARSTVO naših kiparje, obenem pa bi bila KRANJ Dane«popoldne bo 17. redna taka razstaa lep okras Radoljice. -cja Seta za kmetijsto in gozdarsto Mladi ljudje, ki bi prišli Obl.O Kranj, na kateri bod* razpraljali in sklepali o organizaciji konjerejske službe, Radoljico, bi lahko obiskali tudi Bled in blejski grad. Velika pri o gozdarski in eterinarski fmsbl lačnost za mladino je -Sobče občini, o prenehanju posloanja Poslone bajer«z semi napraami za ta- bilo zgrajenih 17 skladišč z zrnogl ljiostjo 700 agono blaga in na*» baljenih 45 noih toornih ozil z nosilnostjo 4 tone. Za poečanje zmogljiosti trgoine je bilo predidenih nad 948 milijono dinarje sredste, resnici pa so inesticijska laganja znašala nad milijono dinarje. Od te sote je odpadlo na noogradnje, adaptacije in opremo prodajaln 50 odstotko, na skladišča, garaže in uprane prostore 38 odstotko, ostalo pa za preozna sredsta. Znaten napredek lahko beležimo tudi na področju organizacijske trgoine. Ta se je razijala smeri formiranja močnejših-gospodarsko sposobnejših trgoskih podjetij kakršne naš sedanji gospodarski razoj tudi zahtea. Izredno razgibano tržišče zadnjih letih, elike inesticije in uajanje modernih prodajnih sistemo so narekoali postopne spremembe in temeljito reizijo sedaj zastarelih metod trgoskega posloanja. Med zadnjimi štirimi leti pa je brez doma bilo leto 1960 za trgoino najuspešnejše. Lani je dosegel blagoni promet doslej rekordni obseg, saj se je primerjai z letom 1959 poečal za 12 odstotko. Osnoni zrok tako uspešne realizacije blagonega prometa je gostinsko podjetje -Delikatesa«bo z lastnimi sredsti preuredilo gostilno -Kokra«na Primskoem sodobnejši gostinski obrat. V Kranju bodo preuredili kaarno hotela»eropa«in izboljšali opremo nekaterih tujskih sobah. V Radoljici bodo takoj po poletni sezoni adaptirali hotel Grajski dor in mu poečali zmogljiost za približno 0 odstotko'. V Gorenji asi bodo letos začeli z gradnjo manjšega hotela. Med drugim bo letošnji sezoni že odprt za goste Dom na Ljubelju, Planinsko društo Kranj pa bo s sojimi sredsti uredilo restaracijo na Smarjetni gori. treba iskati zišanju dohodko prebialsta. Poečani porast kupne moči potrošniko nujno plia tudi na poečanje blagonega obtoka. Ni pa seeda to edini zrok, kajti nedomno so za tolikšno poečanje blagonega prometa preteklem letu obstajali tudi drugi razlogi: popolnejši asortiman domačin proizodo, poečan uoz potrošnoga blaga in podobno. Noi gospodarski sistem, ki smo ga pričeli uajati letošnjem letu, bo bisteno spremenil tudi položaj trgoine našem celotnem gospodarskem sistemu. Ugodnejša in spodbudnejša delite dohodka daje ečlo možnost za. normalno posloanje trgoskih gospodarskih organizacij. Po noih instrumentih delite se bodo poečali trgoini osebni dohodki za 15 odstotko, prispeki pa se bodo znižali za poloico. Skladi gospodarskih organizacij se bodo zišali za 146 milijono dinarje ali za 113 odstotko. niso zeze za gozdno in lesno gospodarsto in borjenje, weekend hišicami in [ic o nekaterih drugih zadeah. drugim, kar mladino zelo nadušuje. V bližini je dolina Drage kjer je pokopališče talce in kjer je ohranjena prekrasna alpska flora. V Begunjah je znamenit muzej NOB in pra tako množično grobišče talce. Zaradi narsfnih lepot je turistično zanimi kraj tudi Ribno, saj leži isoko na bregu Sae Dolinke. Posebna zgodoinska zanimiost je Kropa staro železarsko naselje. Tu je saka hiša zase zanimia, seeda pa je pra posebno redna ogleda stara -sloenska peč«, kjer so s pomočjo oglja topili železno rudo in jo potem»igencih«predeloali žeblje. Priredite in razne oglede okoliških naranih zanimiosti bi tem tednu lepo dopolnjeala stalna razstaa letalskih modelo in letal na letališču Lescah. Razen tega bo bližnji prihodnosti bližini Radoljico zgrajena -Miniaturna Jugoslaija«, ki bo z miniaturnimi objekti prikazala značilnosti Jugoslaijo. Na tem področju je torej zanimiosti eč kot doolj in Šolske ekskurzije je treba le prailno usmeriti. Sole z radoljiškega področja bodo izbral turistične odiče, ki bodo odile skupine drugih šol omenjene kraje. Turistične odiče bo zgojila radoljiška Delaska unierza, ki bo ta namen pripraila poseben tečaj. Težae škofjeloškega turizma Kam čez noč in Na letošnjem občnem zboru Turističnega društa Skofji Loki so pregledali dosedanje delo in Ugotoil) nekaj značilnih pomanjkljiosti, ki se ponaljajo že rsto let. Tako so Člani društa ugotoili, da sta naječji oiri, ki zairata razmah turizma Skofji Loki, pra pomanjkanje gostinskih obrato in pomanjkanje ečjega šteila ležišč za turiste x>letni sezoni. V gostinskem pod- :tju Krona se sicer trudijo, da oi ustregli gostom, endar sem zahteam le ne morejo ugoditi. Zelo bi bilo potrebno, da bi imeli stalnega nameščenca, ki bi poletni in zimski sezoni odil recepcijsko službo. V mestu bi morala biti lepo opremljena kaarna, kjer bi si domačini in tujci lahko našli prijetno razedrilo. Tudi mestno kopališče bi morali dokončno urediti in poskrbeti za gostinski lokal, ki ŠC sedaj ni odprt. Najboljša rešite za loški turizem bi bil seeda no hotel. Zaradi majhnega šteila ležišč in zaradi neprimernih gost ; nskib obrato se tujci Loki le malo zadržujejo, kar seeda škofjeloškemu turizmu ni prid. V razprai so člani TD med drugim goorili tudi o poečanju šteila ležišč lubniški kori ir o urediti ceste do koče. Lotos bodo na Lubniku nastanili stalnega Uslužbenca, ki bo skrbel za prehrano in za stanoanja. 7.3 uspešnejši razmah turizma bo seeda tudi potrebno, da bo društo sodeloalo z semi družbenimi organizacijami in gostinstom. V noih pogojih se bo trgoina torej lahko razijala, čepra to ne pomeni, da bo posloanje trgoskih podjetij odslej dosti lažje. Ob tako obsežnih potrebah za poečanje poslonih fondo za redno obratoanje, reprodukcijo in za zagotoite žiljenjskega standarda zaposlenih, bodo morali biti napori pra gotoo še ečji in gospodarjenja kolektio še smotrnejša. Ker je uspešen razoj trgoske dejanosti znatno odisen tudi od strokone usposobljenosti kadro, bi na kratko poedali nekaj besed tudi o strokonem izobražeanju. Reforma strokonega šolsta je posegla prensteno izobražeanje mladine s tem, da se ji omogoči krajše in bolj specializirano usposabljanje. Na podlagi tega je bila učna doba ajencem skrajšana na de leti in omogočen no sistem izobražeanja neposredno, na delonih mestih oziroma izobražealnih centrih. Tak način izobražeanja omogoča razmeroma široko ključeanje noih ljudi trgoino in hitrejše doseganje kalifikacij. Z letošnjim lotom stopa torej trgoina noo obdobje sojega gospodarjenja. Po eni strani se bodo letos ueljaile trgoini noe gospodarske spremembe, po drugi strani pa je to pro leto Izpolnjeanja perspektinega plana za obdobje Naedeni okolnosti in nezadržani gospodarski razoj ter ključeanje našega gospodarskega žiljenja mednarodno ekonomiko bo omogočilo in zahtealo tudi hitrejše približeanje naše trgoine moderno raziti trgoski dejanosti setu,

4 4 OBVEŠČEVALEC SREDA, dne 12. aprila 1961 P R O D A M L Š Prodam ola 400 do 450 kg težkega ali zamenjam za krao, ki ima po 4 litre mleka.. A. Z., Spodnja Besnica Prodam krao s teličkom, staro 6 let. Brinoec Anton, Radomlje št. 38, pri Kamniku 1385 Ugodno prodam no električni kuhalnik na 2 zaprti plošči. Senično 27, Križe 1386 Prodam rtne mize in klopi. Naslo oglasnem oddelku 1387 Dobro obranjen desni zidan štedilnik s ploščicami, pečnjakom, bakrenim kotličkom in medeninastim okirjem, prodam. Poize se Slaščičarni Sink, Kranj, Tito trg Prodam smreko gozd Druloki. Koželj Franc, Stara Loka 44, Skofja Loka 1389 Prodam enostanoanjsko hišo na deželi z nekaj zemlje. Naslo oglasnem oddelku 1390 Prodam 9 let starega konj., z opremo in ozom skupaj. Naslo oglasnem oddelku 1330 OlflISf Prodam jedilno mizo, 4 stole, pisalno mizo in starinsko omaro. Ogledate si lahko pri Osterman Angeli, Kopališka ulica 18, Kranj 1391 Ugodno prodam osla z so opremo. Cerne Janez Poljščica 54, Gorje 1392 Prodam dobro ohranjeno spalnico s posteljninami, zmetnimi ložki in žimnicami, skupaj ali po delih. Predoslje 26, Kranj 1393 K U P I M Kupim dobro ohranjen Fiat 600, najraje na ček. Naslo oglasnem oddelku 1394 Kupim krmilno peso in repo. Naslo oglasnem oddelku T A L 0 Sprejmem frizersko ajenko. Informacije dobite Popraljalnici nogaic, Tito trg 24, Kranj 1337 Mizarskega pomočnika sprejmem. Senk Franc, Mizar, Tupaliče 28, Preddor 1341 STANOVANJSKA SKUPNOST CENTER - KRANJ razpisuje mesto računoodje serisnih obrato In ustano Pogoj: srednja šolska izobrazba s 5-letno izkušnjo. Plača po dogooru. Nastop mesta takoj. Razpis elja do popolnite mesta. Ponudbe pošljite na naslo: Stanoanjska skupnost, Kranj-Center, Kranj, Tačarjea ni. 45. Okrajni ljudski odbor Kranj, odbor za Izgradnjo turistično-smučarskega centra Velo polje razpisuje na podlagi 16. člena Prail o organizaciji in posloanju samostojnega zaoda za izgradnjo Velega polja naslednji deloni mesti: 1. direktorja zaoda 2. računoodja. ki bo istočasno opraljal administratine posle Zaoda Pogoji: za delono mesto pod 1. ekonomska ali prana fakulteta z ustrezno prakso na odilnih položajih; za delono mesto pod 2. srednja šolska izobrazba z najmanj 5-letno prakso. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega služboanja in kratkim žiljenjepisom je treba poslati do ključno dne 25. aprila 1961 na naslo Okrajni ljudski odbor Kranj, Odbor za izgradnjo smučarskega turističnega centra Velo polje. TOVARNE ISKRA Krani Komisija za sklepanje in odpoedoanje delonih razmerjih razpisuje delona mesta za strojne tehnike gradbene tehnike isokokalificirane orodjarje kalificirane strugarje kalificirane ključaničarje eč polkalificiranlh in nekalificiranih delace (moških) Ponudbe pošljite na naslo: Kadroska upraa toarne ISKRA - Kranj, Saska loka 4. Vse potrebne osebne informacije pa lahko dobite kadroski uprai ob ponedeljkih od 8. do 12. ore. Sklad zasebnih obrtniko Kranj abi se člane, da se kakor na poabilu udeleže nedeljo, 16. aprila 1961 ob 7.30 uri zjutraj sejni dorani OLO Kranj (hod poleg restaracije»park«<) občnega zbora. - Odbor 1380 Mlad intelektualec išče Kranju opremljeno sobo. Plača dobro. Ponudbe oddajajte oglasnem oddelku 1383 Snažilko za stopnišče išče Hišni set št. 15, Koroška c., Kranj 1396 Radiomchanika za poprailo radio aparato sprejmemo. Nastop službe takoj, plača po dogooru. Stanoanjska skupnost Skofja Loka 1397 Na stanoanje sprejmem toarniško delako, ki bi po službi pomagala po nekaj ur pri šianju. Naslo oglasnem oddelku 1398 Iščem sobo na Kokrici ali Mlaki. Naslo oglasnem oddelku 1399 Dekle, poštena (Gorenjka), srednjih let z nekaj premoženja, želi poznansta s poštenim fantom od 35 do 52 let. Ponudbe oddati oglasni oddelek 1400 Preklicu jem št. bloka 46567, iz cosko nemski film NAPOLEONOV danega 17. noembra 1960 Komisijski OFICIR ob 15. in 19." uri, 13. apri trgoini Kranj. Hablek Kati Hol Dosobno stanoanje, seljio takoj ali do jeseni 1961 iščem Kranju. Nudim nagrado. Ponudbe oddati pod»0.000«1402 Izgubljeno otroško bundo dobite pri Pušar Francu, Bobo k 17, Kranj 1403 Iščem upokojenko ali mlado dekle,' ki dela popoldanski izmeni za arsto otroka in pomoč gospodinjstu dopoldanskem času. Nudim hrano in stanoanje. Poize se popoldanskem času pri Osterman Sili, Kopališka Žensko, ki je prišla poedat, da otroci pretepajo mojega otroka, prosim naj sporoči soj naslo na Prebačeo HlflO Jesenice»RADIO«: 13. in 14. aprila ruski barni' film BELI SUŽNJI Jesenice»PLAV2«: 13. in 14. aprila italijanski film VSTAJE NJE Žironica: 12. aprila ameriški barni film OKLAHOMA Kropa: 13. aprila italijanski film Izgubljeni kontinent umih rdg rd IZGUBLJENI KONTINENT ob uri Bled: 12. in 13. aprila japonski film ŽRTVOVANA DEKLETA Radoljica: 12. aprila ameriški barni film ZGODBA IZ MONTE CARLA ob 18. in 20. uri, 13. in 14. aprila italijanski film HERKU- LES IN KRALJICA LIDIJA ob 20. uri Kranj»STORZlC«: 12. aprila nemški barni film TI SI MOJA PESEM ob., 17. in 21. uri, fran la francosko nemški film NAPO LEONOV OFICIR ob. uri, ameriški barni film ČAS LJUBEZNI TN CAS SMRTI ob 15.30, 18! in uri, 14. aprila, italijanski film POČITEK IN LJUBEZEN ob. uri, ameriški barni film CAS LJUBEZNI IN ČAS SMRTI ob , 18. in uri Stražišče»SVOBODA-«: 13. aprila premiera poljskega filma VLAK ob 18. in 20. uri Duplica: 12. in 13. aprila japonski film ULICA SRAMU, 12. aprila ob 18. uri, 13. aprila ob 20. uri Nenadoma nas je zapustil naš preljubi mož, oče, stari oče, tast in stric Vinko Ambrožič biši gostilničar pokoju Pogreb dragega pokojnika bo četrtek, 13. aprila ob 16. uri izpred križišča na pokopališče Kranju. Do pogreba bo pokojnik ležal Kranju, Ljubljanska cesta 4. Žalujoči: žena Marija,sinoi Lado, Ceto, Miro in Elo z družinami, hčere Justi, Iica, Eli in Dušica z draždnami, nuki in nukinje ter ostalo sorodsto. Kranj, Vipaa, Gorica, ll.aprdaa 1961 Kot žrte prometne nesreče je 9. aprila 1961 tragično preminul Alojz Srpčlč šofer pri serisu za preozne storite držanih organo in zaodo pri OLO Kranj. Zestega in požtroalnega toariša borno ohranili trajnem spominu. Kolekti m opraa Serisa Uprani odbor podjetja»instalater«, Kranj razpisuje mesto tehničnega direktorja Pogoji: strojni inženir z znanjem projektiranja odoodnih instalacij in centralndh oziroma ogrealnih napra s 5 do -letno prakso ali strojni tehnik z istimi pogoji in prakso do 20 let. Osebni dohodek po prailniku podjetja ali po dogooru. Ponudbe oddali na uprao podjetja do 30. aprila Ze eč let je, kar je bila končana gradnja noega obrata Saa 0» GaŠteju pri Kranju. Toda tamkajšnji prebialci in tudi delaci tega obrata se sprašujejo, kako da je gradbeno podjetje»projekt«pustilo tamkaj enega izmed stroje in se za njega eč ne zmeni K. O., SKOFJA LOKA Vprašanje Ali je hilni set dolžan skrbeti, da je dorišče zdržeano. Odgoor V skladu z 3. točko 71. člena Zakona o stanoanjskih razmerjih Urad. I. FLRJ»t. 16/59, hišni set skrbi za uredite in zdržeanje stabne parcele na kateri stoji hiša. O. R., JESENICE Vprašanje Pred sedanjo zaposlitijo št. 53/57 je za nadurno delo matere» ste prekinili delono razmerje za da meseca. Zanima as ali am pripada dopust. na njena pismena priolite. otrokom, ki Se ni star sedem let potre**" Kamnik: 12. aprila ameriški barni film KAVBOJ ob 20. uri, Odgoor V skladu s 27. členom Zakona o delonih razmerjih Urad. I. FLRJ 13. aprila isti film ob uri M. R., JESENICE It. 53/57, boste pridobiti praico do letnega dopusta, po 11 mesecih noe zaposlite. H. N., SKOFJA LOKA JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Poročilo o žrebanja srečk 7. kola, ki je bilo dne. aprila 1961 Srečke s končnicami so zadele dobitek: :f > «u f" , , O ; j VpraJanjc 2«dalj časa am Z. D. dolguje ečji znesek, do sedaj am je nekaj dal na račun, bojite se, da ne bi terjate zastarela. Odgoor V skladu z 31. členom Zakona o zastaranju terjate Urad. L FfcRJ št. 40/53 zastaranje preneha s plačifoc* ** račun. O. P., KRANJ Vprašanje Ste mati tri leta staeeg* otroka, zanima as ali am podjetje dodeli nadurno delo. Odgoor V skladu z 72. členom Z*" kona o delonih razmerjih Urad. 1. FLRJ Vprašanje Kot inalid zaradi nest*** pri delu as zanima do kolikšnega razred 1 boste ob koncu preedeni. Odgoor V skladu s 5. členom Ured" be o določanju in preedbi pokojnin * inalidnin Urad. 1: FLRJ št. 39/52 bost«na koncu preedeni najišji pokojnio*'" razred, ki am pripada po aši stroko* 8 ' izobrazbi Posebna objaa L0O0.O0O Obeščamo občinsto, da bo zaradi tehničnih oir preložena razstaa»ob proslai dnea zdrasta«na čas od 16. do 20. aprila in ne od 14. do 18. aprila, kot je bilo to jaljeno z lepaki. Pripraljalni odbor abi občinsto na ogled te zanimie razstae. Oddelek za družbene službe ObLO Kranj odsek za zdrasto Ob mesecu poklicnega usmerjani? mladine Rad bi postal... Več kot poloica učence m učenk strokah m poklicih itd. Učenci in ročja poklicnega usmerjanja. ^ se je odločilo za soj poklic predsem iz eselja do določenega dela. si bodo ogledali delona mesta»mesecu poklicnega usmerjanj^ učenke iz raznih letniko osemletk idna mesta bodo izobesili letake 0 Še edno pa se dogajajo primeri, industrijskih podjetjih in bodo skupine učence sestaljene po poklic osemletk učenci in učenke V ls Razen tega bodo zadnjih l etn.u da so se nekateri odločili za poklice sojega očeta, matere, sestre nih ali interesih. V programu je domače naloge z razmištjanjem celo sojega prijatelja. Pogost je prediden tudi obisk nekaterih sojem poklicu. Pra tako bo<* Od /. do 30. aprila 50 po sej nim delom z mladino, z odkrianjem problematike ključeanja razne srednje šole odločilo 18. rejo ključiti poklic zaradi pre Sae, Inteksa, Špika in gradbenega ki so poezani s poklici iz šols^1 klicnega usmerjanja mladine*. Tudi mladine poklice in podobno. Anmajhne predizobrazbe in podobno. podjetja Projekt. Posamezne šole nalog učence in učenk. R'* 251?"^ sko šolo 8, medtem ko se jih je za tudi zrok, da se nekateri ne mo kranjskih podjetij, in sicer Iskre, organizirali tudi razstao izdelk Sloeniji organizirali»mesec po Od 262 učence in učenk, ki so kranjskem okraju so program keta bo eliki meri služila pomoč pra pedagogom, ki se ukar poerjeniki za poklicno»smerjanje bo organizirala skupaj z Zaod 0 se odločili za uk primerjai s Pri sem tem bo treba letos upošteati, jih da bo še to leto zaključilo»meseca poklicnega usmerjanja«bodo spremljali učence razne za zaposloanje delace Kornistl 472 prijaljenimi prostimi mesti, sestaili na osnoi letnega programa službe poklicnega usmerjanja. poklice. elektro stroko 32, tekstilno 33, ršeno osemletko, to je s pomanj poklicih. Odsek za poklicno usmer obranaali problematiko o usij* e jajo z usmerjanjem mladine obrtne delanice in gradbišča, kjer za poklicno usmerjanje. Na > bo odšlo koinsko stroko 92, obezno šolanje 300 otrok z nedo si bodo ogledali delo nekaterih teljskih sestankih bodo pra ta* Pri tem so upošteali predsem poklicne interese mladine, ki bo letos 7, trgosko 43, gumarsko 3, lesno predeloalno 12, gradbeno Letos bo zaključilo šolanje kljio predizobrazbo. Torej bo janje bo»mesecu poklicnega janju in ključeanju mladih kranjski občini 766 učence in treba eč kot poloici od teh nuditi usmerjanja* posredoal šoli m mladini kar najboljše informacije o poklice. zapustila osnone šole in načrt brisko frizersko 13, medtem ko jih učenk in sicer se jih bo za nadaljnje šolanje na osnoni šoli odločilo še dopolnilno izobrazbo. Pra tako ključeanja mladih gospodarske bo odšlo razne poklice 27. je treba edeti, da se 96 mladince šolanju, o sprejemnih pogojih, učnih Set Zaoda za zaposloanje dt organizacije. 67, za nadaljnje šolanje na gimnaziji 90, za šolanje raznih stro ima mladina kranjski občini eli Iz teh podatko je razidno, da in mladink še ni odločilo za poklic in delonih mestih o štipendijah in lace Kranju je razpisal M? Že začetku letošnjega leta so in da je šc eč takih, katerih odločite še ni dokončna. So pa tudi miranja za posamezne poklice ali tttga usmerjanja* nagrade za & podobno. Zaradi cimsaljšega infor za aktino delo»mesecu poku poerjeniki za poklicno usmerjanje konih šolah 206, za učenje poklica ke možnosti pri izbiri poklica. šolah izedli anketo, za katere 272, doma na kmetiji jih bo ostalo Problem je nastal le nekaterih taki, katerih odločite niso skla strokdu z željami in so le izhod sili. zanimajo za trgoski poklic po rednosti din za»ajboip bodo učenci in učenke, ki se dino, tn sicer 20 nagrad ^y\c poklice se mladina zanima. Anketirani so bili učenci in učenke, ki 5, takoj se jih bo ključilo delo primerih, na primer, ko se je za 30, medtem k«se jih 96 še ni odločilo za noben poklic. Od 206 učen mladih, prostih mest pa je samo poklic atomebanika odločilo 28 Vsem tem bo treba sekakor pomagatiabljeni na Trgoinsko zbornico, izdelke šolskih krožko. N* 1 * bodo letos zaključili obezno osemletno šolanje. Rezultati ankete se 7. kjer jim bo se o tem poklicu razložil strokonjak zbornice. Podob aparata, de nalini peresi, Za bodo praktične, in sicer da i 0 ce, ki so se odločili za razne sred Znje strokone šole, jih bo odšlo na 27 deklet, med njimi da fanta. šiilje in krojače se je odločilo eda še niso prikazali dokončne Za mesec poklicnega usmerjanja slike o ključeanju mladine so našem okraju pripraili precej ne posete in predaanja bo Zaod ture šaha, garniture pet'jamic,_ se$ ' tef tehnično srednjo in gradbeno srednjo šolo 49, na ekonomsko srednjo stroko pa je doslej 11. Za frizerski Prijaljenih prostih mest za to poklice. Marsikateri mladinec ali pester program. V seh zaključnih za zaposloanje delace organiziral tudi za učence, ki se zanimajo knjižne nagrade. Tudi za ped<*% 0^ la, akarelne in tempera barice mladinka se bo še premidila ali razredih bodo predelali brošuro šolo 26, na administratino šolo^48, poklic se jih je odločilo 13, medtem spremenila željo do sojega poklica. Anketa bo služila predsem za profesorja Neumana»Od želje do za zdrastene poklice, za gozdarsto ter podoficirske in oficirske najbolj aktine poerjenike so razpisane tri nagrade in sicer na učiteljišče m zgojiteljsko šolo ko je prostih mest samo 8. odločite pri izbiri poklica*. Or bodo predaanja in raz orientacijo, kako usmerjati delo 21, pri zdrasteno šolo in farmacije Anketa je postregla tudi s po ganiziraldatki, kakšnih okoliščinah so se goore o poklicni problematiki, na šole. Šolskim poerjenikom bo odsek za poklicno usmerjanje poslal nagrada znaša dinarje, <*\ poklicno usmerjanje šolah. poklicnem usmerjanju s predaanji, 22 t šolo za tehnično risanje 6, ekskurzijami, mdiidmd- gozdarsko šolo 6, trednjo pomor posamezniki odločili za poklice. dalje strokona predaanja o so razpoložljio literaturo s pod ga.000 in tretja 5000 dilt0f

5 *RBDA, dne 12. aprila 1961 ZANIMIVOSTI KULTURNI RAZGLEDI Priprae za združite seto Sobod RADOVLJICA Minuli petek so «Hi Radoljici predstaniki občim'*;» eto iz Bohinja, Radoljice in Bled.; Obranaali so problem združite se! tr eh dosedanjih seto enega. Pri ter. *»e na posetu zedinili, naj bi ome "Jenih krajih izedli se potrebne pri P«1 «*«za združite že aprilu. V tem naj bi občinski seti izedli konic in izolili delegate za noo občin- ko konferenco, na kater! bodo olili kopni plenum občinskega seta Sobod prosetnih društe. Poset je odil Predsednik okrajnega seta Franc Horjak. Za uod letno turistično sezono bom že danes zapisal nekaj Zanimiosti. A Pred dnei sa šla s prijateljem * gostilno»kunstelj* Radoljici, d* se okrepčaa. Bilo je okrog Set sobod in prosetnih društe občine Bled je skupaj z DU Bled priprail M- ure. Usedla sa se za mizo med toutlošteilne goste. Toda... Čakala za prebialce Bleda in okoliških asi preaanje z diapozitii o temi»egipt ne- lil 15 minut in nikogar! Potem scm 1^ je moj prijatelj skorajžil in šel ' kd In danes.«egipčansko umetnost In k*hinjo prašat, če kdo streže? Od-\ k u l t " r n < > " f P"'ek1ost te..,.... i 'dežele je poslušalcem priprail profesor toorui so mu pozitino. Me,zeks,i J(iyo ^jg - % R O, p o d a M t T O u d r u l b e n m P* sa morala kljub temu čakati^ položaju ter o logi Egipta»edin jih deset minut, a nobenega natakar-^ i«ni bilo k najini mizi. Preostalog PRVI KONCE! ni drugega, kot da sa stalaa ORKESTRA I V okiru DPD Soboda»Ton«Te dni so zaključili z zadnjimi kadri filma»ni majhnih bogo«. Filmsko komedijo so snemali ateljejih Aala-fiima Beogradu, ki je tudi producent filma. Ker filmu, ki ima tudi podnaslo - Serisna postaja, sodelujejo šteilni znani jugosloanski igralci, lahko pričakujemo, da bo ta komedija prijetna osežite domači filmski repertoarni politiki Egipt nekdaj in danes Čufar I na Jesenicah deluje že rsto let godba na.pihala in beleži sako leto eliko \itopo. V pričetku letošnjega leta so ku, pili nekatere noe instrumente In se lo tili študija noejših kompozicij. Z naštu.diranim programom zabane in resne. glasbe se bo godba sojem noem sestau predstaila Jeseničanom prič sredo, dne 11. aprila zečer, ko bo Ćufarjeem gledališč«izajala dela Kennetha, Vidošiča, Vinklerja, Carmiehaela, Norbisnetha In i Gregorca. U. DU ORGANIZIRALA POLITIČNO SOLO Delaska unierza na Jesenicah je 'letošnji sezoni organizirala politično šolo 'za odrasle in politično šolo za mladince, P šla k»lectarju*. Verjemite mi ^ro je obiskoalo 32 tečajniko, drugo f) Pra šteilka časopisa beograjske unierze»gledišta«pri 'pa 23. Predaanja, ki so bila po dakrat pa, da sa šla pra z eseljem. 'Ko 'tedensko, so bila lepo obiskoana In so te- naša šteilne zanimie sestake. sa se odpraljala od»kunsteljna*, Jcajniki pokazali ob zaključnih izpitih ko- Med njimi Bogdnnn Sesičn»Saremenn problematika drt«rmo- > e n e * a gospa z nemo zace-i pico t n t n ] t i t družbeno-politlčnlh ed. la kazati sendič, za katerega je plačala reci in piši 1 din, sendič pa dince pa 4 mesece. obsega 136 strani. šola za odrasle je trajala 6, šola za mla nizma in interteni7.ma Reija je bil sestaljen iz ene žemlje in u i n imiiiiiii n iiiiiimii i mini 1 liti n nimmitin^ Utirih tankih koščko salame! A Vhod na Bled, če prideš iz Lesc, je pa res čudoit. To seeda elja ta tiste, ki doma nimajo hlea in se A l i ž e o e s t e... ukarjajo z žiinorejo. Kljub temu pa bi setoal, da Blejčani le nekaj KAJ IN KOLIKO JEMO? *krenejo, saj zaradi dam, da jim... DA DNEVNO VSAK član delaske n e bi bilo treba hoditi z isokimi družine Jugoslaiji prejme 2390 kalorij, čelji po nasuti cesti s krajimi a sak član uradniške družine 2420 kalorij 'hlebčki*. dneno. mednarodnih odnosih pa je gooril profesor Peter Nuk. Predaanje je bilo zelo zanimio, obisk pa žal tudi to pot ne posebno dober. -jb ZAKLJUČEK PLESNEGA TEČAJA Akti Ljudske mladin* Predosljth je organiziral trimesečni plesni tečaj. V nedeljo, 9. aprila so ga zaključili i plesnim enčkom. Tekmoalo je 64 plesalce, torej 32 plesnih paro. Med to zarei šteilno udeležbo sta zasedla pro mesto pir Danica Bizjak Andrej Jenkole, ki sta tekmoala treh plesih. Med gosti sta bila pra bougu-ouguju Slaka Sekne In Franc Bukonik, polki pa Marko Bukonik in Aguština Pokora. KONCERT MLADINSKIH ZBOROV NA BLEDU Občinski set Sobod in prosetnih društe skupaj z ghsbenim sosetom prireja na Bledn medobčinsko glasbeno reijo mladinskih peskih zboro osnonih Sol Bohinjska Bistrica, Bohinjska srednja as, češnjlca in Bled. Priredite bo na Bledu torek, in sicer kino dorani. Mimo omenjenih zboro bodo nastopili tudi gojenci Glasbene lole Bled s klairskimi točkami. *ib njihoa količina jedilnikih ni elika (okoli 0.8 %).... DA SLOVENCI PORABIMO naječ krompirja in to dale? eč, kot druge republike. Fižola pojedo naječ Kosmetu. A In za danes še eno iz Kranja,... DA NAJVEČ KALORIJ prejmemo... DA V POTROŠNJI zelenjae prednjači Srbija, a sadja na - ' * -r'edo Slo ^a račun prodaje kruha je bilo že kruhu in ostalih žitnih proizodih, Pjecej goorjenja, pa tudi pisanja. delaski družini 50%, a uradniški 46 %. eniji, rano tako tudi sladkorja. Od Joda se kaže, da je bilo prega...da NAJVEČ KRUHA pojedo sladkori Jugosloani dobiamo odstotkih skupaj okoli 7.5 % kalorij, a Sloenci m drugega še edno premalo. Mor-i Ko«metu (okoli 42.9%, a najmanj Bosni eč kot 9 %, najmanj sladkorja se porabi W ' se pra zaradi tega lahko pripeto, da kranjski Delikatesi dobiš od skupnih kalorij). V Makedoniji pojedo in Hercegoini in Črni gori okoli 13% Makedoniji! -»i 53 r ', n *mesto pol kilograma le 38 dkg. V eliko kraha (okoli 42.7 % od skupnih delikatesi namreč prodajajo dokilogramske kalorij). OBSEŽNA RAZISKOVANJA štruce, prodajalka pa... DA NAJVEČ MESA pojedo Voj Strokonjaki zagrebškega Podjetja za l l h potem z nožem na oko razreze, odini, a najmanj nrebialci Makedonije uporabno geofiziko delajo s pomočjo najsodobnejših h kaj je ta prodajalka potem dotegla (in to desetkrat manj kot Vojodini). metod, denimo graimetrske, družinski prepir. Mojo Najmanj masti pa pojedo Bosni in električne, magnetne in seizmične. Temu Marjano sem pošteno ozmerjal, ker Hercegoini. primerni so zato uspehi, ki so jih doslej It 38 dkg kruha plačala kot da je Prinesla domo pol kg kruha. Do prihodnjič na sidenje... DA SE MLEKO NAJBOLJ ceni Sloeniji, kjer ga prebialci dobijo okoli osem odstotko od skupnih kalorij. Tajc dosegli pri iskanju nafte in rudnih bogaste. Pri nas so na primer odkrili noa nahajališča Velikem Stružeeu, Ostkou, Vaš Bodičar! zaužijejo skoraj po V"-'- ' "' enako, a Ferdinsndocu in Lipoljinih. Leto* le POLNA DVORANA POSLUŠALCEV V nedeljo, 9. aprila zečer, Je Soset '.t družabno in klubsko žiljenje pri obnskem setu Sobod in prosetnih drue Kranju priprail Podbrezjah»Večer Prešerno* poezije«, spremljan z 'i-.so in barnimi diapozitii. Vaščant so.' i tih enotirni zamudi, ki je nastala zaradi»kari na atomobilu, s katerim s«se nastopajoči peljali na omenjeni ečer, dorano tamkajšnjega Kulturnega doma posem napolnili In bili z izajanim programom zelo zadooljni. M. F. NASTOP ORKESTRA KITAR KOKRICA Orkester kitar Glasbene»! DPD Sobode»France PreJeren«Iz Kranja je nedeljo, 9. aprila zečer, priredil Zadružnem domu na Kokrlc! de in pol urni zabani koncert, na katerem so nastopil) peci in instrumentalisti. Koncert je odil Anton Boronica In to bili poslušalci, ki so napolnili dorano, s programom zelo zadooljni. Gostoati nameraajo še Kropi, Medodah, na Golnika In nekaterih drugih krajih. LITER ARNO-GLASBENI VEČER USPEL Jesenice V četrtek, 30. marca zečer, je priredili komisija za kulturno-umetniško dejanost pri jeseniški Sobodi literarao-glasbeni ečer pod nasloom»literarno-glasbeni sprehod drugi poloici 19. stoletja«. Kulturno-umetniški ečer, ki ga je zrežiral prof. Jože Šifrer in katerega program so izajali Člani DPD Soboda»Tone čufir«, komorni zbor, solist!, orkener jeseniške glasbene šole in člani jeseniškega gledališča, je bil podan zelo kalitetno in bil eden najboljših ečero, ki jih je letošn+i sezoni priredila komisija za kulturno-umetniško.dejanost. Razeseljio je tndi, da je bil obisk to pot zadoolji. tj. PREDAVANJE OB DNEVU ZDRAVJA Ob Dneu zdraja, 7. aprilu, je učencem blejske osnone šole gooril dr. Janko Benedik. Poudaril je elik pomen delone in tehnične zgoje že osnoni šoli, ker le tako bomo prizgojili i«mladostniku skrb za»drije in arnost na delonem mestu. Le zdra čloek, t prizgojeno delono disciplino, bo na delonem mestu odlosilno pripomogel k digu storilnosti. To pa je aktualno pra sedaj, ko se šteilni mladi ljudje odločajo In pripraljajo za ključite proizodnjo. -Jb OB TRETJI REDOVALNI RENCI KONFE Dne 6. aprila je bila na gimnaziji Kamniku tretja rtdoalna konferenca. Razpraljali so o učnih uspehih dijako času od druge redoalne konfirence do sedaj. Veliko je bilo goora tudi o domačih nalogah za maturitetni izpit, katere so dijak! že oddali In pa o tekmoanju, ki ga je kamniška gimnazija napoedala kočeski. Tekmoali bodo učenjn in raznih športnih disciplinah. T. M. naprej iščejo nefto panonskem bazenu in jadranskih predelih. Posebne skupine strokonjako omenjenega podjetja pa raziskujejo Združeni arabski republiki, Iraku in Pakistanu. Atomska bomba gradi pristanišče Američani se že dalj časa pripraljajo, da bodo kratkem na Aljaski sprožili eksplozijo atomske bombe, ki bo dakrat močnejša od atomske bombe, ki je padla na Hlrošimo. S to eksplozijo nameraajo ustariti ugodne pogoje za gradnjo elikega pristanišča. To je sporočal odja ameriške delegacije, Dean, te dni na 276. seji konference za korrtrolirano prenehanje poizkuso z atomskim orožjem. S tem nameraajo ZDA uresničiti soj eč let stari načrt o»miroljubni uporabi atomske energij««. DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI AUSCHWITZ 2 Dnenik taboriščnega zdranika ) Ozrem se po sojih toariših, šestindajset zdral[ niko nas je in osem farmaceto z ženami in otroki. " Med nami je nekaj starce in stark, to so starši mojih kolego. Večinoma sede na sojih zaojih ah na klopeh. Zaskrbljenih, trudnih obrazo strme praznino predse. Nekaj otrok spi, drugi glodajo ostanke žiil, ečinoma so to suhe skorje. Mnogo jih nima niti tega eč. Znoa in znoa si z jezikom oblizujejo od lakote in žeje raz pokane in nabrekle ustnice. Pesek zaškriplje pod težkimi koraki. Glasna poei lja prekinejo neskončno čakanje. Zapahi pri ratih ali gono odlete, rata zdrdrajo ob stenah agono in odi pro na stežaj stop brezupno bodočnost. Toda čepra se sakdo od nas zaeda, da nas čaka se prej kot soboda, endar se tišči k izhodu. Srečni smo, da spet lahko zadihamo sež zrak. Ostra poelja zadone:»vsi izstopiti! Ročno prtljago zeti s seboj! Vse ostalo ostane agonih!«naše žene in otroci se nam spuščajo roke, pot drug meter iz isokih agono nazdol, še dano niso si izstopili, ko zadoni poelje, naj se zrstimo rste pred lakom. Mlad esesoski častnik stoji pred nami. Golenice njegoih škornje se setijo kot luč. Ostro, odsekano in določno daje soja poelja. Niso namenjena nam, temeč esesocem. Ločilnih znako esesoskih stopenj še ne poznam, toda ker opazim na rokau mladega Častnika Eskulapoo palico, sodim, da je zdranik. Kasneje sem zedel, da je SS-Obersturmbannfuhrer. Imenuje se dr. Mengele in je pri zdranik koncentracijskega taborišča Auschitz. Kot oddelujoči zdranik je dr. Mengele prisoten pri prihodu sakega laka. In kaj pomeni selekcija, odde- i lite, Auschwitzu, to zemo že po nekaj minutah... Začenja se. Escsoska garda naglo sestai skupine. Najprej moške, nato ženske. Otroci pod 14. leti ostanejo pri materah. V nas staja nemir. Ločeni smo od sojih rodbin, ji Na naša trepetajoča prašanja odgoarjajo straže:»to > ni nič posebnega! Po taboriščnih predpisih se mora ) sakdo najprej okopati in razkužiti. Kasneje bo sakdo spet združen s sojo rodbino. Med razdeljeanjem štiritisočglae množice imam doolj časa ozreti se okrog sebe. Najprej me opozori nase ogromen dimnik. Ceterooglat je, iz opeke in se proti rhu oži. Mogočno se diga ob robu elikega donadstropnega poslopja, ki bi lahko bilo toarna, čuden toarniški dimnik! Vznemirja me osem do deset metro isok plamen, ki se med Štirimi streloodi pomalja iz njegoega žrela. Obide me težka slutnja, čemu bi utegnil služiti ta peklenski plamen. V pokrajini krematorije sem. V tisti Nemčiji, kjer sem deset let žiel kot študent in zdranik... Toarni podobno poslopje je tedaj krematorij. Ne j j daleč proč opazim drugega in skritega za grmojem še tretjega. Vsak od njih ima enak dimnik in iz sakega I j bruha plamen. N Lahen eter prinaša do nas dim. Zopern onj po žganem mesu in laseh mi prodre nos. No onj: Go- Ji reče čloeško meso... Zgrozim se iz sojih razmišljanj, kajti zdaj se začne { drugi del selekcije. Po rsti korakajo mimo selekcijske ( komisije moški, ženske, otroci. Na migljaj dr. Mengeleja 4 se razrščajo na desno in na leo. Opažam, da so lei skupini ečinoma starci, poj[ habljenci, betežni ljudje in ženske z otroki, desni pa ' so delazmožni. Oddahnem se, ko opazim med njimi ženo in štirinajstletno hčerko. Gooriti ne moremo med seboj, pač pa si pomigamo. Starce, ki ne morejo hoditi, pohabljence in dušeno bolne nalože na ozoe Rdečega križa. Nekaj mojih starih kolego prosi, da bi smeli na ozoe. t DOKUMENTI DOKUMENTI DOKUMENTI i Charles McCormac 5 iegizsn.mil»vojaško srajco imam.kaj šel Poglej jo!«pogledal sem in se prepričal, da sem lepi kali.»jca je bila umazana in na njej ni bilo nobene jaške bare eč. Nekoč je bila sicer take bare, 8r * da zdaj je blago že obledelo od sonca in mnogih pr *nj. Porhu sega sem imel še ciilne čelje.»seta nebesa, Don, mislili bodo, da sem ohun.«sedel sem in skusal razmisliti o tem. Toda bil * en «preeč truden in lačen ter zato nisem mogel đ hro razmišljati. Okrog pol treh tistega popoldnea, ko imo bili edno brez ode in hrane, so nas zbrali kakih * r «deset, ključno ciiliste, in nas odili z Raffles luara proti pristanišču. Don si je našel kakega ducata Astralce, jaz pa sem *e Jim pridružil. b strani ceste so ležali zapuščeni atomobili, S( ^ Pa Je bil nastlan z različnim blagom. Japon-?*t ojaki z nasajenimi bajoneti so tekali iz trgoin ^ urado ter spet nazaj in posod nekaj preisko- Val '- Tamilski delaci so se pod stražo skupinah P o Petnajst do dajset potili in delali bolj kot kdaj 5 H poprej. Tu In tam so ležala mlakah strnjene * r ' trupla s popačenimi obrazi. I, Ko smo bili mimo železniške postaje na Kepal "arbour cesti, sem opazil nekem žlebu de korts **l. Naglo sem se ustail In ju pobral. Eno gem s «lačn hlačni žep, drugo pa pod srajco. Eden izjaponskih stražarje me Je opazil. Ustail Je pupino, me potegnil iz rste in se začel dreti ter -**«o mahati z rokami. Predal sem mu konsero, sem jo skril žepu In brcnil m«je nazaj Zahodno od doko smo zapustili obrežno cesto in se napotili notranjost. Okrog petih, tik pred mrakom, smo prišli na čistino, kjer je ne daleč od morja bila nekoč gumijea plantaža. Tu je stalo kak ducat na pol razrušenih barak z majaimi temelji, obkrožali pa so jih debeli kolobarji bodeče žice. Taborišče Je bilo le kakih sto petdeset kadratnih jardo eliko. Ob hodnih ratih je isel na dreesu mrte Kitajec i Iztegnjenim tilnikom, iz ust pa mu je molel črn, otečen in z muhami pokrit jezik. Ob znožju dreesa sta ležali de drugi trupli, groteskln in dostojansteni soji smrti. Po da in da nas je preiskoal stražar, ki je držal bajonet, ko da se ga boji uporabiti. Vzel mi je nož, rešil pa sem konsero, ki sem jo skril pod leo pazduho. V taborišču je bilo nekaj sto Britance in Astralce enakoprano pomešanih z gručo Azijce. Tla so bila polna odpadko In nesnage ter se Je širil neznosen smrad po lažni gnilobi. Vsakdo se je zgrbil brez olje eni Izmed barak ali blizu žice, ne da bi počel kar koli. Don Je začel šepetati t gručo Astralce, jaz pa sem si skušal pregnati utrujenost s tleskanjem po stegnih. Cez nekaj časa sem preidno potegnil izpod pazduhe konsero. V njej je bilo kondenzirano mleko. Ko sem se ozrl naokrog, sem zagledal tamilsko žensko z majhnim otrokom, ki Je poželjio, a hkrati brezupno strmela na majhno koinaato konsero. Dal sem ji jo in poželjio jo je zgrabila. Tik pred nočjo je nastal zunaj bodeče žice hrup In pitje. Japonski oficir je skupaj z nekim Eropejcem dostojansteno prikorakal na sredo taborišča. Za njim je tekel ojak, ki je nosil majhen lesen zaboj. Ofioir je obstal, zapil poelje In ojak Je naglo postail zaboj predenj. Oficir Je stopil nanj ln spakedrani angleščini zapoedal»mirno«. Ozrl sem«se naokrog. Vsi so ga radoedno gledali, a nihče se ni zmenil za poelje. Oficir ga Je še nekajkrat ponoil, toda taborišču se nihče ni zganil, le neki tamilski otrok Je začel Jokati. Potem je oficir odnehal, stopil s zaboja in z dolgimi, dostojanstenimi koraki odšel, za njim pa ojak in Eropejec, ki je bil ideti zelo osupel. Nastala je noč In z njo slepeča setloba obločhic, na hitro roko postaljenih in razrščenih po taborišču tako, da niti en kotiček ni ostal nerazftetljen razen notranjosti koč, ki so ohranile šc košček strehe. S tem so prišli tudi moški ti. Mislil sem na Pat in na njene domače T Saraaku. Morda so se ie umaknili. Toda to se mi je zdelo zelo malo Verjetno. Z nočjo je postajalo taborišče se bolj močirje čloeške bede. Uela telesa ujetniko So se brez miru premikala spanju od izčrpanosti, njihoi obrazi pa so se ostro odražali siju neštetih obločnic. Neumlta tamilska telesa, neumita angleška in astralska telesa, poteča se in mrmrajoča množica, Jokajoči otroci, usmiljenja redni soji lakoti, bolne ženske, ki so tiho jokale in neki patetičen podčastnik, ki je blodil zaradi rane, katero mu je prizadejala granat*. Vstal sem, da bi si pretegnil»oge. Ko sem stopil proti žici, so zažižgale krogle Iz strojnice le nekaj čelje nad mojo glao. Hitro sem sedel m se ie stotič preklel, zakaj nisem Izkoristil priložnosti in poskusil sajn priti Malajo. Cez nekaj časa Je spet začelo dežeati drobnem, neprestanem priou. Ta pršeč se Je proti jutra spremenil nali, ob zori pa se spet unesel blag dež. Zemlja pod ujetniki, H so se tiščali drug k drugemu, Se Je.spremenila zdrizasto blato, iztrebki In urin pa so se zbirali "mlake In se odcejali, a zraku puščal močan smrad, ki je dražil želodec. Minilo je že oseminštirideset ur, odkar sem zadnjič jedel. Toda saj žeje ml ni bilo eč treba trpeti, ker sem lahko obrnil obraz proti nebu ln z jezikom loil dežene kaplje ter Jih počasi požiral. Ta dež je bil prai nektar Same. Potem sem se pogrezali neke rste nezaest. Dogodki zadnjih dni pa so so uredili T moji glai kot koščki barastega stekla otroškem kaleidoskop«. Spomin In dmstjua sin se točna, se spet združila, obledela, potem pa postajala ponono jasnejša. Ob zori je še edno pršelo. Ujetniki so se prebudili noe nelagodnosti. Nekateri izmed Azijcem so od kdo e kod spraili hrano in jo delili med seboj. Trije astralski ojaki so si napraili neke rste žleb na eni izmed kolib, podstaili nepremočljio odejo in tako dobili majhen rezeroar za odo,od koder smo lahko končno s praznimi konserniml škatlami zajeli odo. Bili smo ie še kopica neobritih in prepotenih umazance. Potegnil sem z roko po licu In občutil lepljio, blatno brado. Zagledal sem Donaldsona, ki Je sedel sam in žalosten nekaj korako stran od drugih. Ubral sem Jo k njemu, pocenil in izlekel Iz srajčnega žepa zaojček cigaret znamke Dojni as. Bile so razmočene in porjaele od znoja in dežja, a še edno cigarete.»boš kadil, Don?Za raga, od kod pa jih imaš?sprail sem si Jih srajco.«ozrla sa se naokrog in idela da je le nekaj ujetniko opazilo le cigarete. Storil sem lahko samo eno.»ima kdo od as nož?seeda.«neki astralski narednik ga Je urno Iztl Iz robca. Razreza! sem sako cigareto na doje ln ponudil poloičke naokrog. Z Donom sa si delila zadnjo. Tamilska žena, ki sem ji prejšnjo noč dal konsero z mlekom, je priraoala k nam in mi ponudila neki nenaaden list ter betelo oreh. Zahalil sem se JI. Nalahno se je nasmehnila in mi poki mala, preden je odšla.»boš poskusil?«sem prašal Dona. Domeče je pogledal.»za raga«take reči endar ne morem Jest*

6 ^ G L A S SREDA, dne 12. aprila 19g Starejši so manj disciplinirani»morda kljub temu obstojajo kakšni arnostni ukrepi?«vsekakor, čepra tudi ti zahteajo saj nekaj sredste. Predsem je treba parkirni prosto na trgu umakniti na primernejši kraj Razmišljali smo ie, da bi MI primeren Lani jc bilo na območju tržiškc občine 56 karambolo z motornimi o- goore o prometnih predpisih. Ne- Cankarjee ceste, ld Je sedaj neizkokjcr smo z učenci Šteilne raz- prostor na pločniku ob desni strani žili in 48 prometnih nezgod, ki so jih razumljio pa Je, da starejših šteilne ris c c n. Prehod skozi Tržič bi bil s zakriili pešci ali kolesarji. Precej i- nesreče ie niso izučile.«tem precej olajšan. Nesreč pa bi bilo soki šteilki, ki pa jih gre pripisati»na nepregledni cesti od Naklega prihodnje seeda manj, če bt bili naječ ozkim in nepreglednim cestam, pa do Ljubelja je bik) že precej oe- šoferji pra zaradi nepregledne ceste Te šteilke pa so nam dale tudi po- sreč, zlasti še zaradi nepreidnosti preidnejši. SIcer Je na seh takšnih od, da smo se ponedeljek razgoar- šoferje. Spričo se ečje motorizacije nepreglednih odsekih omejena hitrost jali z miličnikom Srečkom Kranjcem, pa je pra cesta skozi Tržič postala m nerazumljio je, zakaj šoferji tako ki se tržiški občini ukarja s pro- elik problem. Ste predideli za lemetnimi zadeami. tosnjo letno sezono kakšne noe znako.«brezbrižno ozijo mimo prometnih»razen ečjih karambolo, je bilo ukrepe, s' katerimi bi lahko zmanjšali lani udeleženih pri nezgodah kar 48 dosedanje šteilo nesreč?kaj pa pešci in kolesarji, ki so doslej tudi zakriili precej nesreč?«kolesarje ln pešce In skoraj neerjetno je, da so bili krici ečini žak. Glana cesta skozi Tržič je že»pra ti nam delajo Tržiču naječ»odgoor na prašanje je precej te le odrasli ljudje. Med njimi jc bilo le dlje problem, ld pa je rešlji le z teža. Kaže, da jih dosedanja opoze šest otrok,«nam je začel prlpoedo- gradnjo noe ceste, za katero pa sa rila, kazni in podobno niso Izučila, pn ati toariš Srečko.»To jc sekakor leta doslej ni bilo sredste ln Je tudi tudi nesreče ne. Vsekakor pa bo pro rezultat tesnega sodeloanja s šolami, prašanje kdaj bodo.«blem prometa Tržiču rešen šele J Miiiiiiintfliiiiitiiin S sodišča NEPRAVILNO PREČKAL A. K., samostojni preoznik Iz Kranja, te j«zagoarjal pred sodiščem zaradi kazniega dejanja ogrožanja janega prometa. Dne 4. februarja letos je okoli. ure noo cesto in ko bodo mladi dorasli, ld že sedaj znajo upošteati prometne prcdpl«" - n. n. Srečko Kranjc == Nogometni komentar V SCL nič noega V nedeljskem kolu sloenske conske nogometne lige je bilo edino ečje prese- pred Stošičeim spomenikom Kranjufnečenje lepa zmaga kranjskega predstaniprejk.il z doprego glano cesto Kranj f k' nad Krimom iz Ljubljane, ki je na Jesenice. Ni se prepričal, če je cesta pro- f prensteni lestici tri mesta pred njim. sta in je tako s prečkanjem le-to zaprl, f Pra po zaslugi Triglaoe zmage je ez Istočasno pa je pripeljal iz smeri Jesenic med dema taboroma rhnjim ln spodosebni ato in se zaletel omenjeno pre-fnjim postala krajša, za de točki. Tri- Vozno sredsto. Na atomobilu je nastalo fda si je z osojenima točkoma spet za približno dinarje škode. Sf opomogel in se je končno odlepil od zat.ikim načinom prečkanja je A. K. pre-sledoalca Olimpa, medtem ko je premakršil cestno-prometne predpise, pozročil ganec odpadel iz tekme za drugo mesto. pri tem še prometno nezgodo in bil obsojen na 20 dni zapora, pogojno za dobo f Iz Trboelj ter še edno zanesljio odi. Maribor je 16. kolu premagal Rudarja deh let. KRIVDA DOKAZANA - L G. je 21. decembra lani nekem gospodarskem poslopju Podbrezjah držal za rat F. C. in ga z glao udarjal zid, ) čemer mu je pozročil raztrganino na glai in obrani ter pretres možgano. Obdolženec jc dejanje sicer zanikal, endar mu jc bilo dejanje dokazano s pričami, tako da je bil obsojen na 21 dnt zapora. K JB H m m i" TOVORNJAK V PEŠCA f Celo poečal je naskok in Ima že 5 točk S prednosti pred»icešan^pioni«. Maribor. aprila ob je prišlo do prometne nesreče na cesti III. reda Kokrica V Noem mestu je bilo preteklo nede ZA GORENJSKE STRELCE Brdo med' toornjakom S-2554, ki ga?e ljo uspešno izedeno letošnje republiško upraljal C. K. Iz Kranja in pešcem P. G. tekmoanje»7.-> zlato puščico*, ki se ga Voznik toornega atomobila se je peljal je udeležilo tudi 13 re.ce z Gorenjske. iz Nakla proti Brdu. Na Kokrici je priletel na cesto pešec, ozilo ga je zadelo do Čuš iz Škofje Loke, ki sta pri s 559 Presenetila sta Lado Brejc iz Tržiča in Ra tako, da je pešec padel na tla in pri padcu krogi in drugi s 558 krogi osojila drugo dobil tež : e triesne poškodbe pi loi aogl in tretje mesto. Brejc je dobil za nagrado in obrazu. Prepeljali so ga kranjski aparat za britje, Čuš pa ' ' -;-irat. To je Zdrasteni dom. bil doslej naječji uspeh gorenjskih strelce na tem tekmoaniu. NESREČA POD KOLESI AVTOBUSA V ponedeljek,. aprila ob se je pripetila prometna nesreča na Gorcnjesaski cesti Kranju, to je na atobusnem postajališču pri toarni TirAanina. Na postajališču je prakar obr.čal atobus S-?M95, ki ga je upraljal A. 5. V tem trenutku pa je '--topil iz drugega atobusa J. T. iz, r*» j in zašel pod kolo ozila S ). Pešec je bil težje telesno poškodoan <n so ga ' prepeljali Zdrasteni dom Kranju. NEPREMIŠLJENOST V ponedeljek,. aprila, ob 6. uri zjutraj se ' Križah pr" Tržiču, kjer cesta prc;ka železniško progo, pripetil nenaaden dogodek. Zapornice so bile spuščen- in lak 'c že ' ' Vse to pa se jc,z.c!e!o * J. >z Križe nepomembno, šel je mimo zapornice in 7 m pred lokomotio nr : -Vogo. Toda razumljio,; da je bila lokomotia hitre"'-* ' * * odbijačem nepremišljenega pešca močno poškodoala. K sreči je S. J. ostal pri Žiljenju. Podobn"i -rimero ie Uilo že eč, endar se kaže, da pešce doslej še niso izučili. Zapornice imajo pra gotoo soj namen! UTOPLJENCA V nedeljo, 9. aprila, so starši okrog 17. tire pogrešili T. P. iz Rercnj pri TrŽictt, ki je bila stara de leti in pol. Zadeo ao takoj prijaili postaji LM Trži'u. Patroli sta dolgo iskali pot;re*an!i.o, endar so jo nalili šele ponedeljek zjutraj ob 1.30 uri mrto. T. P. je s starši stanoala ob odi in jc erjetno nedeljo padla strugo potoka. Utopljenko so našli en kilometer proč od njenega doma. Rti Naša športna prognoza PARI ZA PETO KOLO Trigla : Maribor, Sen5ur : Jesenice. Mladost : Trigla B, Skofja Loka : Planika, Tržič : Prešeren ln Sloan : Ilirija. BRV ČEZ SAVO DOGRAJENA KRANJ Koncem marca so pripadniki Jugoslc'-.f.aikl ljudske armade popraili porušeno br čez Sao ob toarni Planika, ki so Jo gradili 15 dni. Dela so se nekoliko zalekla, ker Je {'radnjo mostu oi-l rala precej isoka oda in pomanjkanje grailbsnc^a m-.te.-'..'a. f u'aj pa jc br le popraljen«in prsbla'ci desnega in leega saskffa breja so spet zadooljni, jim je prihranjen dobršen del poti, ki so f* morali prehoditi pred dograditijo. saj DVE NAGRADI preostalih šestih kolih igra s Triglaom, Kladiarjem in Ljubljano na tujem ter z Nafto, Soboto in Krimom doma. Tekmeci so sicer nearni, endar mu prenstenega nasloa zagotoo ne bodo ogrožati. Drugo so kalifikacije za II. zezno ligo, kjer bo posel zanj težji. Tudi pod rhom se je položaj nekoliko spremen il. Prej peta Ljubljana je z isoko zmago nad Nafto zamenjala Kladiarja na dragem mestu. Tretje in četrto mesto pa imata nedeljska tekmeca Kladiar in Sobota, ki sta se po kompromisnih prailih razšla z neodločenim rezultatom. V spodnjem delu je rstni red mošte ostal neizpremenjen, le da so se Ilirija, Sloan in Trigla»poečali«za de točki. OBČNI ZBOR Lestica SCL po 16 kolu: TVD»PARTIZAN«KRANJ Maribor :14 26 V petek se bodo zbrali na red Ljubljana :18 21 nem letnem občnem zboru tudi Kladiar 16 9 S 4 48:26 21 Športniki kranjskega telesnozgoj- Sobota :23 21 nega društa»partizan-«. Na zbo Rttdar :29 20 ru, ki bo ob 19. uri ali osno Krim :18 18 ne šole»franceta Prešerna-«, se Ilirija :21 16 bodo pogoorili tudi o nekaterih Noa Gorica :3» 14 najaktualnejših nalogah, ki jih je Sloan :28 14 nakazal I. kongres sloenske te Trigla :35 11 lesne kulture. Olimp :48 9 OBČNI DRUŠTVA ZBOR PLANINSKEGA KRANJ Kranj, 12. aprila Danes zečer bo sejni dorani OLO Kranj 61. redni leti občni zbor kranjskega Planinskega društa. Planinsko društo Kranju združuje sojih rstah 14C0 člano. Rasen tega je pri njem ključena tudi Gorska rešealna postaja, ki je pra letos proslaila 15. obletnico deloanja. Pri društu deluje tudi alpinistični odsek, jamarski, propagandni in mladinski odsek. Trenutno Planinsko društo iz Kranja gradi na Kracu no dom, ki bo ie letos jeseni grobem končan, pra tako bodo končali letos z gradnjo Doma na Smarjetni gori, medtem ko je bil Dtfm Kokr.škega odreda na Kališču zgrajen že pred dema letoma. Da bi zmogli se to delo, so uprani odbor še razširili in it'*->noi!i komisije. ili ij V Nafta :70 1 V nedeljo bodo 17. kolu igrali Sloan i Ilirija, Sobota : Noa Gorici, Kladiar : Ljubljana, Nafta : Krim, Trigla : : Maribor in Rudar : Olimp. Vsekakor bo najbolj zanimi derby deh ljubljanskih predstaniko ter tekma mošte Kladiarja in Ljubljane, ki imata enako točk in si sledita na lestici takoj za Mariborom. Kranjski ligaš ima borbi s prakom malo možnosti za kako točko in celo prednost domačega igrišča tokrat erjetno ne bp»prednost«. V nedeljo stopajo na prizorišče gorenjske podzezne lige tudi Jesenice, ki imajo doslej najmanj odigranih tekem. Kar de i' zaostali za Mladostjo in eno za Tržit.m in Skorjo Loko. Sicer se položaj na lestici od prejšnjega kola ni izpremenil, kajti»elika četorica«zlahka zmaguje nad mošti spodnje poloice. Treba bo počakati medsebojnih obračuno. Sedaj imata teoretične možnosti za pro mesto le Mladost in Tržič, medtem ko sta si loški Partizan in Jesenice na istem. Toda praksa naadno pokaže drugače in le slučaj bo, če tudi tem primeru ne bo tako. Jeseničani igrajo od odločilnih tekem na tujem le i Tržičem, medtem ko mora Mladost še na Jesenice in Tržič. Nekoliko lažje delo bo imela Skofja Loka, ki igra le z Jesenicami, sicer pa še s Planiko, Prešernom in Šenčurjem. Tržič igra pred domačimi gledalci še z Jesenicami in kranjsko Mladostjo. Trenutno stanje GNP je takolei Mladost Tržič.. skofja Loka Jesenice Planika Šenčur Prešeren Naklo Izen konkurence: Trigla B : 50:15 40:13 51:15 21:39 11*7 25:55 21:43 23:49 Po I, kongresu telesne kulture Odslej enotni organizaciji Kot smo že poročali je soboto, 8. aprila, končal z de- 1 lom Ljubljani I. kongres telesne kulture Sloenije. N» podlagi poročil in obširne razprae so na kongresu sprejel' tudi posebno resolucijo. - Nekatere izlečke objaljam«tudi mi. Spričo naglega družbeno-politič nega in gospodarskega razoja dobia telesna kultura edno pomembnejšo logo našem žilje nju. Vedno bolj postaja žiljenj ska potreba najširših plasti držaljano, zlasti mladine. Sodobna, se bolj mehanizirana in atomatizirana proizodnja terja čim bolj popolno in sestransko telesno kulturo, zlasti pa perspektino izžiljanje proizajalce. Kongres ugotalja, da kljub doseženim uspehom na področju telesne kulture, ta endar prepočasi sledi družbenemu razoju in se s težao prilagaja noim pogojem, potrebam in možnostim; ki jih ta razoj sprošča. Kongres ugotalja, da je šola temelj sestranske telesne zgoje otrok in mladine. Vendar doslej telesna zgoja šolah še ni dobila tistega pomena, ki ji pripada. Da bi zagotoili potrebne materialne pogoje za razoj telesne zgoje šoli je potrebno poskrbeti s predpisi, da se pri načrtoanju in izgradnji šod zagotoi tudi izgradnja objekto za telesno zgojo predsem teloadnic in šolskih igrišč. Razen tega kongres ugotalja, da materialna osnoa kot temeljni pogoj za razoj telesne kulture očitno zaostaja za današnjim splošnim družbenim razojem. Težnje in potrebe naših delonih ljudi predsem pa mladine, so neprimerno ečje kot jih lahko zadooljuje dosedanja nezadostna materialna osnoa. Posebno pereče prašanje za nadaljnji širši razoj telesne kulture predstaljajo strokoni kadri. Teh primanjkuje posod; šolah, društih, aktiih, toarniških kolektiih itd. Vzrok za to je deloma tudi neprailnem rednotenju njihoega dela in neustreznem zpodbujanju. Nadalje moramo ugotoiti, da strokono delo temelji še se premalo na znanstenih dognanjih, ki so plod načrtnega proučeanja. Pomembno gibalo telesne zgoje je tekmoanje. Tekmoanje predstalja zunanjo manifestacijo dosežko posameznika in kolektio, Rokometni komentar je merilo napredka množični telesni kulturi, močna zpodbuda za nadaljnji razoj in pogoj za dosego rhunskih rezultato. Množift-J* in osnona tekmoanja se morajo razijati zlasti na področju čin, kjer naj se oprai tudi izbira za sa išja tekmoanja. Kongres ugotalja, da je treba posetit 1 primerno pozornost tudi kalitet 1 «saj ta ne predstalja samo stanja in napredka telesne kulture, temeč je tudi narana posledica splošne rani družbenega razoja in potreb čloeka. Dinamika sodobnega žiljenja nujno zahtea da posetimo so pozornost rekreatini telesnozgojni dejanosti. Zaradi tega mora ta dejanost dobiti ustrezno mesto seh naših telesnozgojnih prizadeanjih. Kongres opozarja, da je potrebno predsem gosto naseljenih področjih, pri počitniških domoih in drugod narediti pogoje za rekreacijo. Ugotaljamo, da je specializirana zdrastena služba za področje telesne kulture slaba in prepuščena stihiji. Odgoorni organi niso posetili zdrasteni zaščiti športni' ko zadostne pozornosti. Potrebno je, da se organizira posebna služba Športne medicine. Organizirana mora btyi tako, da bodo člani družite, klubo in aktio deležni rednih zdrastenih pregledo i n da bodo ugotoite zdranikospecialisto lahko služile zdraemu razoju telesne kulture. Kongres ugotalja, da z ustanoitijo Zeze za telesno kulturo Sloenije, ki je skupnost občinskih ln okrajnih zez ter telesno kulturnih organizacij, prenehata s samostojnim deloanjem republiški organizaciji Športna zeza S» " enije in Partizan Sloenije " Zeza za telesno zgojo. Njun 0 pristojnosti pa prezame nooustanoljena Zeza za telesno kulturo Sloenije. Kongres pozia se telesnozgojne organizacije i 1 1 delace, da soje delo na področju telesne kulture skladijo s sprejetimi načeli zaradi skladnega»» uspešnega razoja telesne kulture naši republiki. Zakaj brez Storžiča? Delo LT Loki Noi inštruktorji orinfljtj ganiziral ečdneni tečaj za aditelje brodarskih in modelarskih krožko na osnonih šolah škofjeloški občini. Tečaj je obiskoriiir*^'!" TI modelarji bodoči inštruktorji *e pridno pripraljajo na občinsko tekmoanje modelarje, ki bo 21. maja Skofji Loki. S sojimi modeli čaplja, ki jih Izdelujejo sami, se bodo pomerili na Dan PRIHODNJO NEDELJO START HRVASKO-SLOVENSKI KOŠARKARSKI LIGI Kot smo našem listu že pisali, je bila letos ustanoljena hraško-sloenska košarkarska liga in se bo njej pričelo težko pričakoano tekmoanje nedeljo, 16! aprila. Znanot jc, da nastopa tem tekmoanju 5 sloenskih in 5 hraških najboljših košarkarskih rst. Tekmoanje bo, kot kaže, izredno zanimio in zato nanj že danes opozarjamo. Sloenijo bodo zastopali Trigla iz Kranja, Sloan, Ljubljana, Rudar iz Trboelj in Maribor. - Hraško pa: Mladost iz Zagreba, Radnički iz Slaonskega Broda, Karner iz Reke, Jugomontaža iz Zagreba in Split. Spored tekmoanja spomladanski del I. kolo aprila: Trigla : Mladost, Radnički : Sloan, Ljubljana : Karner, Rudar : Jugomontaža, Split : Maribor. II. kolo aprila: Trigla : Radnički, Mladost : Maribor, Rudar : Split, Karner : Jugomontaža, Sloan : Ljubljana, Mladost : Split (Mladost in Split igrata soboto in nedeljo). III. kolo 30. aprila: Radnički : Mladost, Ljubljana : Trigla, Jugomontaža : Sloan, Split : Karner, Maribor : Rudar. IV. kolo 14. maja: Radnički : Ljubljana, Mladost : Rudar, Karner : Maribor, Sloan : Split, Trigla : Jugomontaža, Trigla : Split (Trigla in Split igrata soboto in nedeljo). V. kolo - 21, maja: Ljubljana : Mladost, Jugomontaža : Radnički, Maribor : Sloan, Rudar : Karner.. VI. kolo 28. maja: Ljubljana : Jugomontaža, Mladost : Karner, Sloan : Rudar, Trigla : Maribor, Radni čžki :.Split, VIL kolo 4. junija: Jugomontaža : Mladost, Split : Ljubljana, Maribor : Radnički, Rudar : Trigla, Sloan : Karner. VIII. kolo junija: Mladost : Sloan, Trigla : Karner, Radnički : Rudar, Ljubljena : Maribor. IX. kolo - IS. junija: Split : Mladost, Maribor : Jugomontaža. Rudar : Ljubljana, Karner : Radnički, Sloan : Trigla. Občinski odbor Ljudske tehnike Skofji Loki je te dni alo 16 mladince, ki so glanem učenci lesne in koinske stroke. V nedeljo je bilo odigrano drugo kolo moški republiški rokometni ligi. Seeda naječje zanimanje nedeljskem zartljaju pa je bilo začetek republiške ženske roko- mladosti. Najboljši od njih bodo šli na okrajno tekmoanje. Ljudska tehnika Skofji Loki je tako priabila lepo šteilo mladih ljudi soje rste. Sedaj obstaja razen modelarskega metne lige. Uodna borba med Sloanom in Drao Iz Ptuja je bila odločilna za naslo sloenskega praka. Ptujčanke so bile tudi na tujem igrišču uspešnejše in so si z zmago 9 i 5 skoraj že zagotoile najišji naslo. Kranjčanke so morale za začetek na roča tla Črnomelj, kjer so se srečale z domačim Partizanom. Po izredno grobi igri in dokaj slabem sojenju, so srečanje izgubile s 5 : 3. Drugi gorenjski zastopnik»storžič«z Golnika, je odstopil od tekmoanja. To kaže skrajno malomaren odnos nekaterih športnih delace na Golniku, ki še zaradi nekih medsebojnih osebnih razprtij, maščujejo s tem, da odpoedo sodeloanje ženske ekipe republiški ligi in sodeloanje seh ekip gorenjskih ligah. To pra gotoo ni umestno pra sedaj, ko smo na I. kongresu telesne kulture Sloenije slišali lepe napotke za razoj telesne kulture prt nas. V moški republiški rokometni ligi je in brodarskega krožka še foto krožek in j edino ečje presenečenje neodločen rezulradijska sekcija. tat Koinarja z ljubljanskim Odredom 17 : V AMERIKO IN NAZAJ R O N ZADNJIH Jesenice, 11. aprila Iz Reke Ameriko sta danes odpotoala da člana delonega kolektia jeseniške železarne: sekretar podjetja Zian Vok ter predsednik obratnega delaskega seta topilnice Henrik Torkar. Na brezplačno ožnjo ju je poabila Jugolinija z ladjo»jesenice«, ki je izdelana iz jeseniškega jekla in so tudi lansko botroanje te toorne ladje opraili predstaniki Jesenic. NOVI AVTOBUSI Pred dnei je škofjeloško preozniško podjetje Transturist dobilo pet noih atobuso: 3 znamke FAP in 2 TAM. Da od teh atobuso bosta ozila na progi Zali log Skofja Loka Kranj in na progi Podnart Jesenice (preko Kamne gorice). Ostali bodo kot rezerni atobusi po potrebi nadomeščali atobuse na raznih progah. Tako bodo se atobuse lahko praočasno po-il j ali na serisne preglede in s tem preprečili ečje okare in seocla tudi e y, je strooke popraila. Nekaj odsluženih atobuso so že prodali, nekatere pa so lastni mehanični delanici preuredili toorne atomobile. Podjetje Transturist ima sedaj že 36 atobuso in 22 toornih atomobilo. Ob ustanoiti, pred sedmimi leti, je imelo to podjetje le tri atobuse in sedem toornih atomobilo. PREDAVANJA ZA MLADINO KRANJ Občinski komite LMS Kranj bo s pomočjo občinskega odbora ZB Kranj organiziral od 20. aprila dalje razna predaanja po seh madlnskih aktiih kranjske občine. Borci NOB bodo pripoedoali mlfdini posamezne odlomke in dožietja iz. NOB. Predaanja in zboroanja bodo namenjena 20. letnici saje jugosloanskih narodo. NAJDALJŠI MOST Jesenice Pred 35. leti je narasla Saa porušila in odnesla elik most na Jaorniku. - Končno se je želja prebialce le uresničila in bodo : r :e tom m '.saću pričeli s pripraljalnimi dc-i noega mostu. Morat bo dolg 15") m, širok 11 m in bo trenutno tudi najdaljši most na i 17. Ostali izidi so bili pričakoani«kranjska Mladost je z lahkoto odprail ljubljansko Olmpio z rezultatom 32 : in sicer šele drugem polčasu, medtem ko sta bila prem delu nasprotnika P 0 ' sem enakoredna in se je polčas končal 1! : korist Kranjčano. Mladost si I* z osojenima noima točkama še bolj u t r ' dila položaj republiški lestici. V ned e " I jo se bo srečala na domačem igrišč" Sloanom iz. Ljubljane. Kdo je faorit moremo ugibati, ker sta obe mošti, lj"^ ljansko in kranjsko, precej enakoredn'" Vsak neodločen rezultat bi bil že usp eh ' PACHMAN NA JESENICAH Jesenice, 11. aprila Šahosko društo na Jesenicah je poabilo češkega šahoske?' elemojstra Ludeka Pachmana. Ta je sin či jeseniškem šahoskem domu odig fil simultanko na tridesetih deskah. Češki lemojster je premagal 24 n»stropnik ' medtem ko jc 6 partij remiziral. DNI Gorenjskem. Dela pri gradnji m 0^ stu bodo trajala eno leto. Za dogradite mostu bodo potreboa okrog 0 ton betonskega želez^ c ter ogromne količine gramoza,, menta ter lesa za opaže. Incsti tor bo ObLO Jesenice in je * namen predidenih 125 milij n0 dinarje. Odbor za upraljanja zadružnega doma Visoko Zaradi negodoanja predsta ko različnih organizacij in d r e - šte glede upraljanja Zadru?" ] ga doma na Visokem, jo bil s^* can poset predstaniko V j 0 koristniko doma. Na posetu ^ formirali 3-članski odbor, ' cl. Xeodslej skrbel za prailno kon 3. nje doma in za inentar. Na l s no mosto bodo pritrdili tudi nam priredite, soj itd., ^a^ h ;io se ne bo eč dodajalo, da bi ^ napoedanih eč priredite istem času. S pridobljenimi & r \. sii bodo skrbeli za zc doma. e