Mladina Kranja se že nekaj mesecev Pripravlja na letošnji Dan mladosti in na r jstni dan maršala Tita. Za 25. maj pa «ne pripravlja le mladina Kranja,

Transkripcija

1 Mladina Kranja se že nekaj mesece Pripralja na letošnji Dan mladosti in na r jstni dan maršala Tita. Za 25. maj pa «ne pripralja le mladina Kranja, temneč tudi ostali meščani in mladina Gorenjske. Letos bo mladina oba praznika *e dostojnoj«praznoala kot prejšnja leta- Od 22. do 24. maja se bo Kranju»bralo nad 000 mladince in mladink iz sen republik na 5. mladinskem festialu»bratsto - enotnost«. Mladinci iz Subote. Prištine, Slaonskega Broda, Niša, Samaca, Bosanskega Šamaca, Bitolja in»ranja se bodo srečali na športnih lgri- * c} h in kumumo-prosetnih odrih. Pripraljalni odbor, ki mu predseduje predsednik OSS Andrej Verbič in, ki je istočasno tudi pokroitelj 5. mladinskega festiala, je izdelal že dokaj podroben načrt sporeda priredite za festial. Vsa športna tekmoanja bodo na igriščih ŠD»Trigla«, medtem ko bo kulturni del sporeda Prešernoem gledališču in dorani Sindikalnega doma..bratsto - enotnost' Pripraljalni odbor je poezai tudi s kranjskim garnizonom»stane Žagar«. Z njegoo pomočjo bo moč preskrbeti za se mladince izen Kranja primerna prenočišča. V Saskem logu bo zraslo tiste dni noo šotorsko mesto, kjer bodo imeli mladinci tudi sakoečerne zabae. Zabae s plesi pa bodo tudi seh ečjih kranjskih gostinskih lokalih, tako da bo letošnje praznoanje 25. maja res znamenju eselega razpoloženja. Zlasti eliko zanimanje za V. mladinski festial je med ajenci. Le-ti bodo tekmoali tem, kdo bo eč pomagal, da bo festial čim bolje uspel. Mladina Kranja pa bo za Dan mladosti organizirala, «a bodo se ulice in sleherna hiša mesta skrbno okrašena,. B. F. AKTUALNO J/PSA--; O l A s u o S O C I A L I S T I Č N E ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO XII., T. 29 CENA DIN KRANJ, 3. APRILA»5» Ob 40 - letnici KP Jugoslaije Priprae Na glani proslai Beogradu bo gooril toariš Tito, Hkrati, ko se bližajo jubilejni **ei KPJ 40-letnica Kongresa *i*iinjenja, ki je bil od 20. do ^- aprila 99. leta Beogradu, stopnjujejo tudi priprae na to»sododnsko obletnico. Dan ajence krajni komite LMS Kranj je začel s pripraami za 2. nnj dan ajence, ki ga bodo letos, "* b 40-letnici KPJ in SKOJ, bolj e.sno praznoali kot prejšnja te* 8l ' Večje proslae bodo na Jeseftlc a ah i n Kranju. Združene bodo kratki m kulturnim programom. V s 9ih krajih bodo proslae ru k iru ajenskih šol. Po seh alg nskih šolah bodo priredili tudi fazstae ajenskih izdelko, kjer do ajenci prikazali soje znanje. dneu ajence bodo po h šolah tudi predaanja o pra- V s e 'cah in dolžnostih ajence, o 3i ZK in o družbenih problekomune. V o l Razmišljajo tudi, da ilo treba s šolsko reformo k, n a ajenskih šolah tako p 0 u s P r emeniti, da ne bi zgajale s.i- * tt0 delaca - s.trokonjaka, ampak ^di delaca - upraljaca. V alčke šole bi bilo predsem tr.-> b a uesti no predmet družbe- * upraljanje. - LJubljani pa Luka Leskošek Glana sečanost bo Beogradu. Na predečer, 9. aprila, bo slanostna seja CK KPJ, na kateri bo gooril generalni sekretar CK ZKJ Josip Broz - Tito. Njego referat bo posečen 40-letnici KPJ. Pričakujejo, da bo na tej seji sprejetih tudi eč sklepo zezi s tem jubilejem. Na sejo so poabili tudi prežiele udeležence I. is II. kongresa, goste iz seh republik, ugledne jane.in kulturne delace. Po slanostni seji bo posebna priredite posečena tej obletnici. Program te priredite, katerega besedilo je napisal knjiženik Oskar Daičo, je nekakšno kronološko obujanje spomino soh ažnejših dogodko iz zgodoine ZKJ. Naslednji ečer, 20. aprila, bo sečana akademija tudi Ljubljani. Gooril bo član IK CK ZKJ toariš Luka Leskošek. Sečane goore oziroma priredite, tako iz Beograda kot tudi iz Ljubljane, bodo prenašale radijske postaje. Kako bomo praznoali našem okraju? Predsednik okrajnega odbora za proslao 40-letnice KPJ, toariš Ian Bertoncelj, je na to prašanje pojasnil, da ni posebnih lokalnih pripra. Zlasti ne času, ko bodo Beogradu in Ljubljani proslae. Široke priprae za sečane seje in akademije po kolektiih in aseh bi lahko samo zmanjšale eličino tega dogodka. Zlasti še, de niso dane možnosti, da bi bile priredite res kalitetne. Lahko bi Pretekli teden je bila toarni Iskra Kranju redna letna konferenca Zeze komunisto. Probleme ki iso bili na dnenem redu, so pretresali treh komisijah: politično - ideološki, gospodarski in organizacijsko - kadroski. Na konferenci je bilo ugotoljeno, da ečina osnonih organizacij ZK toarni Iskra niso bile doolj politično aktine. Da je politična aktinost komunisto toarni Iskra majhna, nam kaže tudi to, da je 60% komunisto brez zadolžite družbenih organizacijah in drugih organih, ali pa samo z eno nepomembno zadolžitijo, kot na primer član hišnega seta in podobno. zožile pomen tega našega, sejugosloanskega jubileja na ozke likalne priredite. Zato je zaželeno, da ljudje poslušajo zlasti prenose teh prosla i/ naših središč. Lokalne proslae, če so pripraljene, so zaželene šele po centralnih proslaah. Potrebno pa je, da so ob tem prazniku okrašeni si kraji, da tudi zunanji izgled naših kraje odraža razpoloženje ljudi ob tem zgodoinskem prazniku. Po trodneni konferenci ZK Jskh" Premalo pozornosti so komunisti posetili pra mladini. Zelo ažna je tudi družbeno-ekonomska zgoja komunisto Iskri za uspešno upraljanje. Pomembnost te zgoje pa se odraža ustanoiti izobražealnega centra. V seminarjih in strokonih tečajih se je izšolalo že preko 500 člano kolektia. Na konferenci je bilo precej kritičnih pripomb na račun družbenih in političnih organizacij toarni Iskra, predsem pa na račun delaskega in družbenega upraljanja. Dosti je bilo goora tudi o delakah Iskri. Tu je zaposleno 349 žena, od teh pa je le 85 članic Zeze komunisto. Za ečjo politično aktinost žena toarni Iskra se bo organizacija ZK zazemala s tem, da se žene razbreme Pre stanoanjske stolpnice Kranju (proti Zlatemu polju) so že pod streho Foto: F Perdaa Štafeta mladosti Več tisoč mladince in športniko priprai j enih za start Samo še dober teden in štafeta mladosti bo stekla. V sredo, 22. aprila, bo glana štafeta stekla iz Ljubljane skozi Medode do Kranja. Tu bo prenočila. Naslednji dan, 23. aprila, bo nadaljeala naprej proti Jesenicam, Kranjski go- ni opraljanju majhnih družinskih oprail in se jim da možnost izobražeanja tudi na političnoideološkem področju. Sklenili so, da bodo posetili eč pozornosti tudi sprejemanju mladih delace rste Zeze komunisto. Konferenca je pra tako sklenila zaostriti delo in odgoornost člano ZK raznih organizacijah. Važni sklepi so bili sprejeti tudi glede žiljenske rani delace, predsem o družbeni prehrani, stanoanjih, o zdrastu in podobno. Posebno mesto, sprejetih smernicah, so tudi zaključki o odnosih podjetju. Tudi na tem področju nalagajo članom ZK icsobno odgoornost. Letna konferenca ZK Sai KADRI IN ODNOSI Kranj, 2. aprila Razen šteilnih pomembnih prašanj o delu organizacije ZK toarni gumijeih izdelko»saa«kranju, so komunisti na redni letni konferenci, ki je bila danes dopoldne, razpraljali predsem o deh dokaj perečih prašanjih, ki se že dlje pojaljata podjetju: o pomanjkanju kalificiranega delaskega kadra ter o nezdraih odnosih med samoupranimi organi in odstom podjetja. Današnja razpraa in sprejeti sklepi pa bodo pra gotoo pomenili prelomnico podjetju in je že bližnji prihodnosti pričakoati, da bo»saa«šla isto razojno gospodarsko pot kot druga podjetja. B. F. ri in Vršiču. Tam bo štafeto prezela primorska mladina. Glane priprae so za šteilne lokalne štafete, ki jih je eč kot lani. Naječja sprememba je izboru kraje, koder bo štafeta tekla. Letos je obisk štafet dokaj bogatejši in širši, ni ezan zgolj na znane kraje iz NOB nego na razne dogodke iz seh štirih desetletij dela KPJ in SKOJ. Zelo pestro s pripraami za štafete je škofjeloško področje. Tm je skupno 2 lokalnih prog. 2e Fužinah, Poljanski dolini, se pripraljajo tri proge, in sicer iz Žiri, Ledinca in Soodenj. V Poljanah se bo štafeti pridružila še štafeta iz Črnega kala in Bukoega rha. Tudi Cešnjici, Selški dolini se bodo zbrale tri štafete: iz Lipenske planine in Ledine ter it Dače. V Skofji Loki pa se bode ostalim štafetam iz dolin pridružile še štafete iz Rot, Kopačeega rha iz Godešiča. Štafete, ki bodo prispele Kranj, se tudi žiahno pripraljajo. Tu bodo prinesli pozdrae iz Ljubelja, Storžiča in Jezerskega. Posebna štafeta bo prišla iz Kraca, Jamnika, Podpreče in Koorja. Republiški štafeti, ki bo tekla po glani cesti, bodo Radoljici izročili soje štafete mladinci iz Krope in Dobrae ter štafete iz Begunj. Do Lesc bo pritekla štafeta iz Bohinja če«koprinik. Posebna štafeta pa be tekla iz Jezerc čez Mrzli studenec in Spodnje Radone do Jesenic; s Triglaa in Cmira mimo Peričnika pa bo prišla štafeta Mojstrano. V štafetah bodo sodeloali raze«mladine tudi alpinisti, gasilci, člani športnih ter telesnozgojnw društe inylrugi. 4 e. Kranju bo letos končno endarle dograjen saj en športni stadion. S tem seeda potrebam po športn»» objektih še ne bo zadoščeno, čepra bo uredite stadiona Mladosti Stražišču za nadaljnji razoj «Porta dokajšnjega pomena. Stadion bo urejen do 3. maja, ko bodo Kranju pre letošnje speedway *rke. Takrat bodo startali konkurenci za setono consko prensto za leto 959 najboljši Jugosloani, Astrijci, Poljaki, Nemci in Cehi Pester Priprae za praznoanje 40-letnice KPJ so blejski občini polnem teku. Skrbno izdelan je že tudi okirni spored priredite, ki bodo prihodnje dni. Tako bo 25. aprila osrednja proslaa Kazini na Bledu, na kateri bo sodeloal Okrajni učiteljski peski zbor»stane Žagar«iz Kranja. Na Slamnikih bodo l.maja odkrili spominsko ploščo spomin na posetoanje komunisto, ki je bilo tu dne 20. aprila 94. leta. Tudi okoliških krajih se skrbno pripraljajo na praznoanje. Soboda iz Spodnjih Gorij bo dne 26. aprila s sodeloanjem pece iz Zasipa priredila akademijo Domu Sp. Gorjah; na akademiji bo sodeloala tudi igralska skupina, ki študira znano odrsko delo»tuje dete«. Društo žena in dfušto inalido pa bosta priredila izlete Begunje in bolnišnico Pranja. KPD Bohinjska Bela pripralja za l.maj uprizorite Cufarjee drame»polom«. TVD»Partizan«Gorje bo izedlo ečjo teloadno akademijo na prostem, razen tega pa se bodo tri ekipe udeležile tudi teka»ob žici okupirane Ljubljane«. Mladica blejske občine pripralja za 9. maj posebne Mladinske spored jano oddajo. Kolektii seh šol občini so že tudi sestaili soj spored: aprilu in maju bodo obiskali partizanske kraje in grobišča, šoloobezna mladina pa se be udeležila tudi šteilnih športnih tekmoanj. Nadalje sindikat podjetja»gorjana«pripralja samostojno proslao Gorjah, prebialci Mlinega in kolekti ile Bled pa bodo imeli podobno proslao na Mlinem. - Za 24. maj je napoedana elika športna priredite ojašnici Boh. Beli s sodeloanjem rezernih oficirje s Bleda, iz Bohinja in z Jesenic ter pripradnint garnizona Boh. Bela. -]b

2 Gorenji* KRANJ, 3. APRILA 959 IRANSKO KMETIJSTVO Iranski minister za kmetijsto,.general Masen Akkai, je odločil, da njegoom resoru daktilografkinje m tajnice ne smejo biti lepotice. Takole je to pojasnil:»ne samo, da so one slabe delake, ampak slabe rpliajo tudi na moško okolico!«de GAULLE KANONIK! Iz zgodoine je znano, da so francoski kralji nosili tudi naslo kanonika. Vatikan se je zdaj odločil, tako»išejo rimski časopisi, da bo <ta naslo podelil tudi predsedniku De Gaullu. Tako bo tudi De Gaulle postal kanonik bazilike Setega Iana Laterinskega Rimu. CENA 2ENA V ANGLIJI Angleški adokat Francis je izgubil ženo. Točneje, njegoo ženo je zapeljal in odedel Frederick Ecclestoae. Francis ga je tožil in zahteal odškodnino. Sodišče Londonu je razsodilo, da mora Ecclestone plačati Francisu odškodnino 7500 funto, ker je žena toliko cedna. V Londonu so odprli biro za zakonska posredoanja, ki je edinsten na setu: Crncem iz Jamaike, ki jih je Angliji precej, daje ta biro možnost, da si»kupijo«belo ženo za 75 funto. To lahko plačajo celo obrokih, po funt na teden.»mi SMO ŠKODLJIVI ZA NAŠ OTOK«Sicilija ima sojo atonomno lado in poseben parlament. V tem parlamentu sedi tudi monarhist Guttadauro, ki je predložil res originalen zakon. Ce bi bil njego predlog osojen, bi nihče od sedanjih poslance ne smel ponono kandidirati. Soj predlog je Guttadauro takole razložil:»vsi mi, ki tu sedimo, brez izjeme, smo pokazali, da smo škodljii za naš otok in za njegoo atonomijo. Prihodnost Sicilije je morda popolnoma kompromitirana zaradi našega antisocialističnega deloanja. Nihče od nas torej ne zasluži zaupanje narodo Sicilije;»o bi bilo treba z zakonom utrditi.«predlog ni bil sprejet. Je pa dokaz gnilobe parlamentarne uredite na Siciliji. TRADICIJA Baronica Coutts je umrla pred 50 leti. Zapustila je nočno banko, ki nosi njeno ime. Te dni je noi direktor te banke postal znani britanski finančnik Sir Kenneth Peppiatt, ki je bil doslej isoki funkcionar Britanske banke. Ni pa mogel postati direktor banke Coutts, če ni odstranil brk. To prailo je uedla baronica, ki ni nikoli mogla trpeti ljudi z brki. Vsi nslužbenci njeni banki, od direktorja do ratarje, so morali spoštoati njeno oljo. Čepra je Sir Kenneth Peppiatt ugleden čloek, ni nič pomagalo: brke je moral odstraniti. Tradicija je pri njih ažnejša kot marsikaj drugega... IZDAJA CP»GORENJSKI TISK«UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR DIREKTOR IN ODGO VORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 475 UPRAVE ŠT. 397 TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU IZHAJA OB PONEDELJ KIH IN PETKIH LETNA NAROČNINA 600 DI NARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINAEJEV LJUDJE IN DOGODKI Mededja usluga miru Medtean ko ečina seta z zaupanjem upira oči bližajoči se. maj, dan sestanka štirih zunanjih ministro, pa se še edno kažejo nekatere nooblačite na mednarodnem nebu. Zračni izgredi na poli med Zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo, omejite gibanja tujih diplomato SZ so samo nekateri lemnejši oblaki, ki snet kalijo ozek trak edrine in upanja zbližanja med obema stranema. Se najbolj resen med njimi pa je odločite italijanske lade, da bo instalirala na sojem ozemlju ameriška raketna oporišča. Prazapra je do sklepa o tem prišlo že lani, zdaj pa je rimska lada tudi podpisala sporazum z ZDA. 2e sama odločite je obsodbe redna, še bolj negatien pa je trenutek, ki so na Rimu izbrali zanjo. Pra zdaj, ko se es set pripralja na pro srečanje med obema nasprotnima taboroma poojnem času, na srečanje, ki dejansko obela otipljiejše rezultate, Italija s takimi ukreni zaostruje mednarodni položaj in moti pomirljio zdušje pred sestankom. Malone se ostale članice Atlantske zeze z eropske celine so odbile gradite oporišč za izstreljeanje atomskih raketnih izstrelko na sojem ozemlju. Vse se namreč predobro zaedajo, da od tam ne bodo samo poleteli raketni izstrelki proti nasprotniku, ampak, da bo njihoo ozemlje tudi pra tarča za nasprotniko poračilni napad. Pra tako pa zdraa politika miroljubnih prizadeanj brani tem deželam, da bi se zatekle, k takim skrajnim sredstom, preden niso izčrpali nenasilnih sredste za iskanje sprae in sporazuma. Le Italija kljubuje tem očitnim tesnicam. Jaloi so njeni izgoori češ da gre zgolj za»obrambna sredsta«. Generalni sekretar KP Italije Togliatti je te trdite zarnil kot smešne.»to so lahko,«je pristail,»samo sredsta za napad <. Socialistični časopis»aanti«pa je zapisal, da je sklenite tega sporazuma zapletla Italijo e'ike neprijetnosti in da je težko predideti, kako se bo iz njih izlekla. Italija le s tem prezela nase se teganje piše list da bodo primeru ojne proti njej atomatično storili poračilne urrepe. S tem korakom končuje»aanti«se je Italija urstila med se tiste sile, ki so proti popuščanju napetosti setu. Jugoslaija je bila edno proti zpostaljanju takšnih raketnih oporišč kjerkoli setu, zato ker karno pliajo na pomirjeanje setu. Toda ko jih zdaj postaljajo njeni neposredni bližini, sosednji Italiji, je lahko tem manj ranodušna. Zato je naš eleposlanik že pred letom dni protestiral pri italijanski ladi spričo njenega sklepa, na minuli tiskoni konferenci držanem sekretariatu za zunanje zadee pa je naš predstanik snet obsodil sedanji sporazum o gradnji lzstrelišč za raketne projektile neposredni bližini naših meja. Ce sodi ta ukrep rsto tistih, ki smo jih našteli na začetku in ki naj bi»utrdili«postojanke sake strani pred pogajanji, potem lahko samo rečemo, da resnici zelo malo koristijo zboljšeanju ozračja pred tako ažnim sestankom, saj našajo anj kopico sumničenj, domo in ponone napetosti. Zato so si ti ukrepi mededja usluga miru setu. MARTIN TOMAZIC nedeljo smo zabeležili ŽELEZNIČARJI SO PRAZNOVALI Kranj, 2. aprila Danes dopoldne so železničarji Kranja proslaili dan železničarje, ki je ezan na zgodoinski dogodek splošne stake železničarje 5. aprila 920 in na tragičen spomin z Zaloške ceste Ljubljani, ko je izgubilo žiljenje 3 borce za praice delonega čloeki. Na okrašeni železniški postaji so se razen železničarje zbrali tudi predstaniki delaskih kolektio Kranja in predstaniki družbenih in množičnih organizacij. O pomenu tega praznika je gooril načelnik ljubljanske direkcije za železniški promet Franc Zagore. Železničarji Kranja so ob tej priliki razili soj sindikalni prapor. ZA BOLJŠE SODELOVANJE Kranj, 2. aprila Pretekli teden je prispela Kranj skupina dijako iz Zemuna. Tu so gostje kranjskih dijako in redno obiskujejo pouk na Gimnaziji Kranj. Med sojim bianjem Kranju so imeli dijaki iz Zemuna izlet na Kraec, ogledali so si tudi Ljubljano, danes pa so obiskali Bled in Vrbo. Ogledali so si tudi Kranj in njegoe znamenitosti ter obiskali kranjska podjetja. Mlade goste je sprejel tudi podpredsednik OLO Ian Bertoncelj-Johan. V četrtek so na skupnem sestanku gostje in kranjski dijaki izmenjali izkušnje dosedanjega dela mladinskih organizacij. Jutri bodo gostje skupaj s skupino kranjskih dijako odpotoali Zemun. KONCERT GLASBENE ŠOLE JESENICE Jesenice, 2. aprila. V Delaskem domu je Glasbena šola z Jesenic priredila danes koncert počastite 40-letnice KPJ { n 90-letnice Železarne Jesenice. Gojenci so s sojim izajanjem nadušili šteilne poslušalce. VI. PREMIERA CUFARJEVEGA GLEDALIŠČA Jesenice, 2. aprila. Cufarjeo gledališče je sinoči uprizorilo že šesto premiero tem letu. V režiji prof. Jožeta Tomažiča so jeseniški gledališčniki naštudirali Goodrich-Hackettoo dra no»dnenik Ane Franck«. Sceno ;e priprail Bojan Cebulj kilometro s kolesom Nobenega doma ni predsednik Turističnega društa Kranj, Stane Tačar, je zelo spreten in požrtoalen predaatelj. Njegoa predaanja»lepote skandinaskih drža,»holandija dežela cetja in njeni ljudje* ter»setona razstaa Bruslju* so mu priborila dokajsnjo popularnost. Da je temu tako, je potrdilo tudi njegoo zadnje predaanje pretekli četrtek Kranju; na programu je bila»setona razstaa Bruslju*, uodni del pa je bil posečen obisku nacističnega taborišča Dachau. Brez zadrege lahko trdim, da se nobeno predaanje zadnjih let ni bilo orednoteno s tolikimi superlatii kot tokratno. In obisk? Dorario Prešernoega gledališča so poslušalci zasedli do zadnjega kotička. Predaanja so okiru Turističnega društa Kranj.»V poldrugem letu sem imel 20 predaanj,* je pripoedoal toariš Tačar, ko sem ga tistikrat nagooril gledališki ali.»predsem sem obiskoal Gorenjsko.*»Kaj as je priedlo do odločite, da se sojem prostem času s tolikšno resnostjo ukarjate z izobražealnim delom?*»predsem to, da so fotografski posnetki z mojih potoanj po Eropi zbujali pri ljudeh precejšnjo pozornost. Takrat me je obšla želja, da bi soja popotna zapažanja, dožiljaje in tise po~ sredoal ljudem obliki predaanj.*»dejali ste, da ste potoali po Eropi. Kako ste potoali in katere držae ste obiskali?*»odločil sem se za ceneno preozno tredsto. Petnajst eropskih drža, razen»kako ste zadooljni z obiskom na predaanjih?*»obisk je zadoolji. Zlasti krajih, kjer sem že predaal, so dorane edno tesno zasedene. Vabila izobražealnih Španije, Portugalske in drža Vzhodnega bloka, sem prepotoal s kolesom. Prega dejal bi poskusnega potoanja na Dunaj, sem se lotil 953. leta. Kasneje sem postal podjetnejši preozil sem kilometro. Na teh sojih petoanjih sem nabral tudi množico barnih posnetko; ti diapozitii imam jih okrog tisoč 50 najzgoornejši in najzanimiejši komentator mojih predaanj.* centro, Ljudskih unierz, šolskih ustano in prosetnih društe kar dežujejo. V kratkem bom predaal tudi Ljubljani.* kakšno po»imate tudi letos načrtu toanje?*»rad bi obiskal Španijo in Portugalsko, endar o sojih načrtih ne bi rad gooril. Na moč radi se izjaloijo.*»ste bili na sojih potoanjih deležni kakšnih posebnih dogodko?* Toariš Tačar je za trenutek umolknil, nato je začel:»med najbolj razburljie dožiljaje štejem tistega, ko so me na potoanju po Turčiji, na 90 km dolgi poti skozi puščao Konya, napadli napol diji očarski psi. Takrat sem menda potolkel se setone hitrostne rekorde s kolesom. Če ne bi po naključju izgubil s prtljažnika zaitek s hrano, ki je pse zadržal, res ne em, kako bi se končalo.*»kaj pa prijetni dogodki?*»to je bilo Doru, ko sem prič sopil na angleška tla. Do kože premočen sem se pred neihto zatekel neko ežo. Tamkaj me je odkril»bobby* angleški policist. Kar ustrašil sem se, kajti menil sem, da bom imel sitnosti. Ko pa sem mu poedal, odkod sem in da sem turist, me je odpeljal do prega hotela, kjer so me pogostili in prenočili. O kakšnem plačilu niso hoteli nič edeti. Poedali so le, da je to uredil»bobby*.»kaj menite o našem turizmu primerjai z inozemskim?*»ne znamo izkoristiti seh možnosti, ki se nam ponujajo.* S. Š. OBČNI ZBOR OBČINSKEGA ODBORA Z W I Kranj, 2. aprila Nad 60 delegato enajstih osnonih organizacij Zeze ojaških ojnih inalido se je danes dopoldne zbralo dorani Trgoinske zbornice na rednem letnem občnem zboru. Po izčrpnih poročilih so delegati žiahno posegli razprao. Razen šteilnih sklepo za delo prihodnje so sklonili, da bodo letos ob 40-letnici KPJ priredili eč izleto znane partizanske.kraje. Da bo njih delo uspešnejše, bodo bodoče tesneje sodeloali z organizacijo ZB in drugimi političnimi ter družbenimi organizacijami. KRVODAJALSTVO V Kranj, 2. aprila -an OSPREDJU Danes dopoldne je bil sejni dorani OLO redni letni občni zbor občinskega odbora RK, ki se ga je mimo 55 delegato udeležilo eč zdrasteno-prosetnih delace in predstaniko družbenih organizacij. Po izčrpnih poročilih in razprai so sprejeli sklepe, da mora biti še naprej naječja skrb RK krodajalsto, borba proti alkoholizmu, skrb za male asanacije, borba proti tuberkulozi, skrb za zdrasteno-prosetni kader in podmladek. Na občnem zboru je bil sprejet tudi sklep, da se dosedanji občinski odbor RK Cerklje priključi kranjskemu odboru. NA CERKLJANSKEM Cerklje, 2. aprila ODRU Dramska sekcija KUD»Valentin Kokalj«iz Visokega je danes popoldne gostoala na cerkljanskem odru z ljudsko dramo deetih slikah»molčeča usta«. Zečer je ista skupina nastopila tudi Zalogu pri Komendi. To je doslej že enajsto gostoanje igralske skupine z Visokega, ki je posod dožiela med gledalci eliko priznanje za uspelo uprizorite. RAZSTAVA TURŠKIH VPADOV V Mestnem muzeju Kranju je že nekaj časa odprta razstaa: Turški padi na sloenska tla. Razstaa, ki jo je priprail Narodni muzej Ljubljani ob sodeloanju Vojnega muzeja Beogradu in Muzeja Ptuju, pomeni lep primer sodeloanja med jugosloanskimi muzeji. Razstano gradio je razdeljeno da dela. Pri goori o turškem napadu, drugi pa o obrambi pred njim. Poleg sodobnih listin, ki opisujejo ropanje Turko ter fotografskih posnetko utrjenih taboro in mest, je zanimio predsem razstaljeno orožje takratnega časa: buzdoani, bojne sekire, kladia in cepci, železni biči, meči, helebarde, hadjarji, oklepi, čelade, ščiti in podobno. Razstaa je zbudila elik odme, posebno med šolsko mladino. Obiskoalce so že do sedaj našteli preko Ji še nadalje spremenljio. V jasnih nočeh nearnost slane OB ŠESTLETNICI SMRTI VELIKEGA REVOLUCIONAR JA BORISA KIDRIČA Sloesna seja Upranega odbora Sklada Borisa Kidriča in podelite nagrad Vsa jugosloanska janost se ji te dni poklonila spominu elikega torca socialistične misli Borim Kidriču. V soboto,. aprila, ob 6-letniči njegoe smrti, je bila sečana komemoracija pred grobnico narodnih heroje Ljubljani, kjer je pokojni Kidrič pokopan. Šteilni deloni kolektii, politične in družbene organizacije so polagali ence na pokojniko grob. V okiru te obletnice je bila tudi sloesna seja upranega od' bora Sklada Borisa Kidriča. Predsednik te organizacije Viktor Abelj je ob tej priliki gooril o pomenu sklada za razoj ekonomskih, družbenih in naraoslonih ed in njihoem pomenu za naše socialistično gospodarsto, kar ji glani cilj tega sklada. Na podlagi lanskoletnih razpiso so podelili 6 nagrad. Pro nagrado išini dinarje je prejela ekipa kirurške klinike Ljubljani pod odstom dr. Božidarja Lariča za uspešno operacijo srca z uporabo metode ekstrakorporealne cirkulacije. Tudi druge nagrade so podeljene za pomembne uspehe naših znansteniko. Hkrati so razpisali 23 noih mest za štipendije iz Sklada Borisa Kidriča in noe teme za nagrade. Nagrade za prihodnje leto so razpisane za znansteno dejanost na področju kmetijskih zadrug, črne metalurgije, urbanizma in socialne medicine. KONGRES ZK HRVATSKE KONČAN V soboto,. aprila Je Zagrebu končal delo IV. kongres ZK Hratske. Kongres le soglasno odobril delo CK ZK Hratske med in. in IV. kongresom. Izolili so no CKH, ki šteje 97 člano. Noo Izoljeni CK se le zatem sestal In znoa izolil dr. Vladimirja Bakariča za generalnega sekretarja. KAKO BOMO PRAZNOVALI. MAJ. maj je že od nekdaj praznik borbene enotnosti delaskega razreda, ki ga že leta in leta praznujejo po sem setu. Praznoanje letos sopada s proslaami ob dneu 40-letnice KPJ in SKOJ. Po priporočilih Zeze sindikato Jugoslaije bo letos Republiški sindikalni set dneh pred. majem priredil mitinge seh delonih kolektiih, ki se jih bodo udeležili tudi prebialci okoliških kraje. Mitingi bodo imeli politično - manifestatini značaj. O. maju prazniku dela, o uspehik naše socialistične gradite, o zgodoini delaskega gibanja itd. bodo na njih goorili tudi delegati kongresa Zeze sindikato Jugoslaije. V prazničnih dneh pa hodo sindikalno organizacije podjetjih prirejale skupinske izlete kraje, kjer so. maj proslaljali že pred ojno.»sobode«in kulturno-prosetna društa bodo pred. majem prirejala akademije s kulturno-umetniškim programom, koncerte peskih zboro, godb in orkestro. Set Sobod in prosetnih društe je že izdal enoten osnutek programa za proslae ob. maju. O POTOVANJU PO AZIJI IN AFRIKI Pretekli četrtek popoldne je predaal Kranju setnik iz kabineta predsednika republike, toariš Milutinoič, o potoanju predsednika Tita po azijskih in afriških deželah,- Predaatelj je žio opisal nekatera značilna dožietja tega potoanja, ki se ga je udeležil kol član spremsta. Goornik je omenil možnosti elikega sodeloanja na gospodarskem in drugih področjih med našo deželo in obiskanimi deželami. Toariš Milutinoič je imel petek in soboto enaki predaanji tudi na Jesenicah in na Bledu. POLITIČNA ŠOLA V RADOVLJICI V sredo je Radoljici začela z delom 3-mesečna mladinska politična šola. Obiskuje jo 34 mladinskih aktiisto radoljiške občine. Pouk imajo dakrat tedensko popoldanskih urah.

3 NOVE KLAVNICE Kranju, Škofji Loki, Radoljici in na Jesenicah Šteilo goeje žiine pada - 40 odstotko mesa uažamo 2 drugih področij - Klanice in mesnice so zastarele in tehnično slabo opremljene zadnji seji Okrajnega ljud- skupnega prirastka telet jih a 9a odbora in na nedanem obč- Je bilo letu 958 zaklanih kar ft <POru Gospodarske poslone Za rejo jih je torej ostalo y.,j 2 e Kranj so med drugim ugoto- le Istočasno pa je bilo za- ' r da žiinoreji niso bile iz- klanih 7000 odraslih goedi. s se so naloge nainno norenolctinena perspektinega Odkup klane žiine in prašiče Plana ^a, zlasti ne glede poečanja gre glanem preko kmetijskih zadrug, krmske baze. Potrošnja mesa n endar bolj administratino pesnih izdelko neprestano nara- kot starno. Dejansko odkupujejo - Za območje okraja je treba neposredno odkupoalci mesarskih S c a U oziti sako leto ečje količine podjetij. mesa. Pri odkupu žiine Je ugotoljeno, žiinoreja izjemo prašičereje da so zadružne in mesarske kokoš šereje, preteklih deh organizacije preplačeale žiino, 'h ni bisteno napredoala. Statistični predsem klano goedo in mesna l n let podatki nazorno kažejo, da te prašiče. Vse to pozroča pre čno nazaduje predsem goe bijanje splošne rani cen in pretaka m Ja. Skupno šteilo goeje ži precejšnja sredsta na as. d o r e 'ne s e j e zadnjih deh letih tanjšalo za 2458 gla (za približno 7 % Stalež žiine je bil latudi ' molznost kra ni narasla in ni er >ak kot leta 939. Leta 9i8 D e celotna proizodnja mleka. Od- K u P mleka kranjski mlekarni se te lani zmanjšal za eč kot 250 ^is c litro. Po statističnih podat- ^P»o zadruge letu 957 odkupe litro mleka manj kot tu 956, letu 958 pa se je le ^up zmanjšal še nadaljnjih litro. 42. nasprotju z upadanjem pr> 'zodnje mleka pa lahko ugotoim lep napredek proizodnji "tesne goedi, zlasti prašiče. Ta Predek moramo delno pripisati na * e rajonizaciji žiinorejskih podrt>0»j, ki se specializirajo na kar m čno plia pogodbeno pitanje ali io ugodni tržni pogoji. Kljub žl mu pa moramo še edno uažati te Približno 40% sežega mesa iz ugih območij. Naraščanje potroš 0r ite mesa bo še nadalje ečalo pri- "tenjkljaj, če se ne bodo izkoristile elike možnosti, ki jih imamo okraju za poečanje prirastka 9oedi in prašiče. Stalež naše gol' močno zmanjšuje eliko V e < P praše anje po teletih, ki jih Prekomerno koljemo in tako zmanjšamo možnost prirastka. Od Bolnišnica je bila ustanoljena d dobrimi štirimi leti. Trenutno P r e te njej 260 bolniko, med njimi 45 žensk. Strokono je poe J e a z bolnišnico Ljubljana - Po- 'te- Kolekti bolnišnice je še mlad, S a J Taste zporedno z njenim Taz- Vojem ; trenutno šteje 90 ljudi. Razen skrbi za bolnika in za žiljenje bolnišnici nasploh, skrbi Kolekti še za ekonomijo. Zelo "fpešna je tudi delona terapija. Žene bolnice se mnogo ukar- J z ročnim delom. Vsako leto J a Preskrba z mesom je bila doslej zadooljia. Velik odkup sp i- mladanskih mesecih pa še bolj ogroža čas od aprila do agusta, ko odkup močno pade, potrošnja pa se zaradi turistične sezo le digne. Težae bodo nastajale so dotlej, dokler naša mesarska podjetja ne bodo tehnično tako oprei.iljena, da bodo lahko razpolagala z zadostnimi rezerami za kritje potreb času, ko pride do nesorazmerja med ponudbo in poprašeanjem. Ko goorimo o preskrbi naših mest s sežim mesom in mesnimi izdelki, moramo ugotoiti skrajno zastarelost naših klanic in delno tudi prodajne mreže. Modernizacija klanic, ki je pogoj za iapredek in sodobno preskrbo potrošniko, pa zahtea obču'no zmanjšanje šteila klanic. Danes je okraju 22 klanic in 88 prodajaln mesa. To je še edno odraz prejšnje priatno-obrtniške razdrobljenosti z majhnimi kapacitetami. Tehnična opremljenost naših klanic in mesnic ne ustreza eč sodobnemu načinu klanja, predelae in prodaje. Vse klanice so stare in ečini primero brez hladilnic, ali pa so predeloalni obrati ločeni od klanic. Niti ena klanica nima notranje transportne naprae za preoz zaklane žiine hladilnice. Pomanjkljie so tudi sanitarne naprae. Tudi mesnice so stare in je način prodaje mesa in mesnih izdelko že rsto let nespremenjen. Le nekaj mesnic ima hladilnike in stroje za rezanje mesnih izdelko. * Uredite klanic je sedaj močno oirala načelna razpraa o tem, kakšna naj bo stopnja koncentracije, zlasti zezi s klanico Zalogu pri Ljubljani. Stališče republike je, naj bi ečje in sodobne klanice gradili ali adaptira i na Jesenicah, Radoljici, Kranju in Skofji Loki. Letos bodo že prenoili klanice Radoljici in delno Kranju. A. T. Ob 40-letnici KPJ Spored prosla ob 20. uri: Pred IV. kongresom Zeze sindikato Jugoslaije delace upralja jugosloanska podjetja Delegati za IV. kongres Zeze sindikato Jugoslaije, ki bo 23. aprila, so že prejeli poročilo o delu Zeze sindikato preteklem letu. Poročilo poudarja, da so hiter gospodarski zpon, razoj socialistične demokracije in okrepite neposredne odilne loge dslaskega razreda naši držai neizogibno pliali tudi na spremembe značaju, logi in funkcijah sindikato Jugoslaiji. Zeza sindikato idi najuspešnejšo uredite seh problemo deleskega razreda razširjenju družbenega in delaskega samoupraljanja, zlasti pa razijanju delaskih seto in komun. Sindikati so usmerili sojo dejanost to, da bi razdeljeanje dohodko podjetju in komuni postalo ena izmed prih nalog za nagrajeanje po delu in zboljšanje žiljenskega standarda. Sindikalne organizacije so s sojim prizadeanjem za boljše žiljenske pogoje delonih ljudi, za noe družbene odnose delonih kolektiih in za usposabljanje delaskega razreda za upraljanje begunjski graščini se danes tečaje za izobrazbo zdrastenega do pobude da bi spremenili se bolnišnico psihonerološki Praijo bolniki za dušene bolez- in strežnega osebja. Klubske pro- -danjo n i Tu Begunjah so našli zanje store izkoriščajo bolniki tudi za senatorij. V Begunjah so namreč ""ren kotiček,, katerem si krepi razedrilo. Na rtu imajo lepo urejena športna igrišča, ki jih bodo goji za tako zdrasteno ustano idealni klimatski in tudi drugi po Jo zdraje in usposabljajo za Nadaljnje delo. Graščino so maisi letos še izpopolnili. Pra sem o. čem preuredili, da je prijetnejša, je ideli eliko skrb uprae kolektia, da bi bolnikom uredili posod čuti prizadeanju za 'okupna skrb kolektia se pra mikanejša. čim prijetnejši dom. zdraje ljudi. V bolnišnici pripraljajo tudi nekatere noosti. V načrtu je mentalnohigenska posloalnica za ljudi z dušenimi in žičnimi motnjami. V ta namen so že uredili ustrezne prostore, ki bodo funkcionalno poezani z bolnišnico. Poslužeali se je bodo lahko prebialci Gorenjske, pa tudi drugih kraje. Uredili so zobozdrasteno službo, ki bo hkrati služila potrebam prebialce Begunj in okoliških asi.»x»tae ročnih Izdelko pacientk lz Beguni), edno ogledajo šteilni obiskoalci Prirejajo razstao ročnih izdelko, zbudi selej eliko zanimanje. K i Tudi strokone in politične zgote člansta ne zanemarjajo. V ta amen so uredili lepe klubske prodor«, n katerih prirejajo razue precej pripomogle k neprestanemu in močnemu gospodarskemu razoju držae. Samo po uedbi delaskega upraljanja se je narodni dohodek poečal za okoli 70 % ali za eč kot % na leto. Izoz se je zadnjih treh letih poečal za eč kot 70 %. Obenem so se realne plače poečale za 22 'o, naraščajo pa tudi izdatki za šole, bolnišnice, promet, komunalne ustanoe, stanoanjska poslopja in podobne objekte družbenega ljenskega standarda. in ži- Kot poudarja poročilo, je Zeza sindikato mnenja, da je bil tak razmah gospodarskega in družbenega razoja odisen od razoja razpredenega mehanizma družbenega samoupraljanja in od sprostite iniciatinosti neposrednih proizajalce. Jugosloanska podjetja upralja neposredno nad 220 tisoč delace in uslužbence. Razen tega je izpopolnjeanje komun zbližalo indiidualne in skupne interese na široki podlagi, s čemer se je okrepil in razširil sistem neposredne demokracije pri nas. sejni dorani OLO Kranj predaanje to. Milana Apiha:»O PROCESU V BLECI« RTV prenos Iz Beograda: ob 9. url: slanostna seja CK ZKJ, nato prenos z množičnega mitinga na metstu, kjer je bil. kongres (goorila bosta to. Tito in to. Rankoič);. ob 20. uri: umetniška akademija (prenos iz prostoro beograjskega elesejma) RTV prenos iz LJubljane: ob 7. url: masoni miting na Trgu reolucije. Gooril bo to. Leskošek Franc - Luka; ob 20. uri: slanostna akademija prenis iz Unionske dorane ob 20. url: slanostna akademija Prešernoem gledališču Kranju. r V ob 9. url: koncert glasbene šole Kranj počastite 40-tetnice KPJ; gojenci glasbene šole bodo izajali dela jugosloanskih skladatelje ob 5. url: proslaa na Okroglem. Od 22. do 26. aprila: organizirajo osnone organizacije SZDL s sodeloanjem kulturnih društe in sindikalnih podružnic soje proslae. TV sprejemniki bodo dneh 9. ln 20. aprila na naslednjih mestih: Sindikalni dom, Dom JLA, Klub gospodarsteniko (trg. zbornica), Toarna Saa sindikald*. dorana, Hotel Eropa, Samski dom na Planini. Naša razglednica Občinski komite ZKS Kranj Odbor za proslao 40-letnice KPJ STARI MLIN Foto: F. Perdan N a š i l j u b i o t r o c i Simfonični koncert orkestra Srednje glasbene šole z Reke Prešernoem gledališču Kranju... Vzdušje dorani: koncertno, z rahlim prizokom nezanimanja. Občinsto: konglomerat odraslih, ne posem odraslih mes pa kot zagozda naši ljubi otroci... Orkester zasede soja mesta. Aplaz. Dirigent stopi pred orkester. Aplaz. Dlani se ogrejejo... Na sporedu je J. S. Bach: Koncert za de iolini in orkester d-molu. Loki zdrsijo preko strun. Dorana se pogrezne molk. Čudoito... Pri staek»viace«je končan. Vihar nadušenja, ki noče pojenjati. Naši ljubi otroci ploskajo kot na nogometni tekmi. tajo, Drugi staek»žagajo«že pet minut. Dolgočasje lega na dorano. Skoda, da naši ljubi otreci niso cepljeni tudi zoper to nešečnost! Tamkaj zadnjih rstah se je dolgočasje razpaslo pracato epidemijo. Otroci se presedajo, topopolglasni pomenek se spre hihitanje. Trije nadobudni rže fantiči so uprizorili pracati boksmatch. Mojster Bach, sila si s sojimi Eno osnonih prašanj, s katerim se ukarjajo že nekaj let, je uredite centralnega ogreanja prostoro. To bi bilo potrebno že forti, ki tako čudoiti s higienskega, zlasti pa še z gospodarskega stališča. Prišlo je tudi prepijejo koncertno nemo naših ljubih otrok. Drugi staek»largo, ma non tanto«je»prežagan«. Aplaz. Otroci so nadušeni, ker jim ni treba dušiti prekipeajočega eselja. Dirigent bi Tad začel s tretjim stakom»amegro«. Ne bo nič, držaljan! Otroci so preeč»allegro«, da bi jih potisnil adagio ali moderato. Priznaj, maestro, da še nisi nikdar dirigiral pred takšnim občinstom. Se boš že naadil. V Kranju ploskamo za sakim stakom. Na rsti je W. A. Mozart. Trije staki trije aplazi. In potem. Kako ljubki so naši ljubi otroci s sojo iznajdljiostjo. Kljub temu, da jih orkester grozoito moti, so si prakar izmislili noo igro. Čudoito... Zabano... Najrajši bi se jim pridružil. Ze trgam soj koncertni program in saljkam kosce papirja majhne kroglice. Frrr... Tik mimo ušesa mi prileti papirnata kroglica in pok! Držaljan de rsti pred menoj se bliskoito obrne. Njegoi pogledi me strupeno prebadajo. Z očmi mu skušam dopoedati, da mu kroglice nisem jaz poslal plešo in da sojo»bombico«še tiščim pesti. Ce bi me še nekaj sekund prebadal z očmi, pa bi mu jo bil pokazal. Možakar se je spet zagledal orkester, jaz pa njegoo plešo. Kako priprana tarča, takšna pleša. Zlobno sem ugotoil, da mu je že domala sa frizura zlezla na hrbet. Deset minut odmora... Popolnoma prailno! Otroci so utrujeni, zasopli. Taki koncerti upehajo. Počitek jim bo dobro del. Znabiti se celo domislijo kakšne noe zabae, ki bo pomagala pregnati ubijajoče dolgočasje Vieuxtempsoe Balade in Poloneze? Drugi del koncerta je še žiahnejši, pa tudi naši ljubi otroci ne popuščajo. Papirnate kroglice sikajo skozi zrak.»mejdun, fantje,«zaslišim glasek fantiča za seboj.»ko bi imeli pasje bombice...«krasna misel! Domiselnega mulca bi za izirno idejo najrajši poljubil. Prihodnjič pasje bombice. Tudi jaz si jih nakupim najmanj za pet koače. To bo koncert! In takrat so se tudi meni začele utrinjati domislice. Kako rad bi jim jih posredoal. Pa nisem mogel. Bil sem predaleč. Recimo tisto, da bi obstreljeali dirigenta s fračami. Ali pa... Ko sem bil še nerodnih letih, sem se hudo rad postail pred godbo na pihala in jedel limono. Zraen sem se tako grdo pačil, da je rle godbenike kar skupaj Vleklo za ušesi. Ko bi ideli njihoe obraze, pa kako se jim je nabirala slina ustih. Od instrumento je kar kapalo. Na koncu so samo še grgrali. Ali pa... Tudi z bucikami je moč doseči pra čedne glane učinke. Ce zbodeš žensko, dobiš sopran, če moškega, pa bas iin še klofuto porhu. Tudi ščipanje utegne koncert zelo požlahtniti... No, s to zadnjo domislico nitsem bil eč iziren, kajti prakar so se otroci začeli ščipati.»pššš! Bo mir ali ne!«se je nekje spredaj oglasila pritajena grožnja. Kako malo smisla in razumeanja imajo ljudje z otroki. Pustite jih ubožce, naj se zabaajo po soje! Konec konce so koncerti zelo redke kulturne zabae, ki so kdaj pa kdaj dostopne tudi našim otrokom. Ko so»odžagali«hadno koncert, pa spet aplaz ne zaoljo nagrajeanja, temeč aplaz zaradi aplaza. Hej, otroci, kdo bo bolj treskal z dlanmi! Kaj bi s koncertom, zabano je pa le bilo! S. S.

4 4 Ottes Gm*enjmk* KRANJ, 3. APRILA 950 Sreča] sem prijatelja in se g«razeselil, bolj razeselil, kakoi sončnega dne. Po pozdrau sa dolgo mo'lče stopala po cesti, opazoala ljudi in žiljenje, ki ga je obujala prihajajoča pomlad.»greš z menoj,«me je prašal.»kam?«sem odrnil in ga pogledal.»ne prašuj in pojdi,«je sledil ukazujoči odgoor.»'nič ne idim,«sem odrnil in ga pogledal oči, kakor bi hotel ujeti njego pogled in z njegoimi očmi zdrseti proti cilju.»poglej,«je rekel in pokazal z roko.»da, idim,«sem odrnil in bil nemalo presenečen, ker sem pričakoal, sam, ne em, kaj. Komaj dajset metro proč je bila majhna neugledna hišica. No, to res ni bila hiša, hiša, pra nobenem primeru, ne. Lahko bi ji rekel, da je bila stara podrtija in tej misli se nisem mogel upirati. Zakaj me je pripeljal pra semkaj, sem skušal uganiti. Nisem našel pametnega odgoora. Mojo pozornost je zbudil čl> ek, ki se je nenadoma pojail med podboji rat. Bil je postaen. Imel sem tis, da se je moral skloniti, preden je stopil na dorišča. Gledal sem ga in pra tedaj je iz sence, ki jo je delala hišica, prišel na sonce. Bil je res prai možak, možak, kakor se jih redko idi. Ni bil možak samo zaradi»pa grem,«sem odrnil in se postae, toda njem je bila drža, ki je toliko poedala. Takoj za dal usodo. Premišljeal sem:»le, kaj neki ima za bregom.«tem, pa je bil že zopet senci. Pričakoal sem, da mi bo kaj Oblak je zakril ir setlobe. poedal. Nič ni rekel. Vprašati pa nisem hotel, ker se je edno jezil»stopia tja,«je rekel prijatelj na mojo radoednost. Šla sa edno hitreje in nazadnje sa že sko»2e grem,«.sem rekel, toda pre in zakorakal na dorišče. raj tekla. Nikakor nisem mogel pričan sem bil, da me ni slišal. razumeti, zakaj se mu je tako mudilo.»pozdraljen,«je rekel neznancu.»oho,«je odrnil neznanec z»vidiš,«je nenadoma rekel in globokim basom in mu stisnil ;oko. Močno mu jo je stresel, na se sredi koraka ustail. kar jo je podal še meni. /\ Zoper kinematografe prihaja zadnje čase toliko pritožb, da sam ne em, kam z njimi. No, to pot se bom lotil samo blejskega '»kindermatagrafa«kakor prai Oča s Krana. Preklicano trda prede tistemu, ki si hoče ogledati film ob nedeljah. Prodaja kart je namreč bolj zamotana kot gordijski osel. Ob nedeljah rlino filme ob 5., 8. in 20. uri. Vstopnice pa si lahko nabaiš po naslednjem rstnem redu: do 5. ure prodajajo samo karte za pro predstao, to je ob 5. uri, med 7. in 8. uro lahko kupiš karto za naslednjo predstao in šele po 8. uri lahko kupiš karto za zad.iio predstao. Pa recite, če ni to zares nenaaden»ozni red«. Zdaj že nekaj časa razmišljam, kako bi bilo moč prodajo kart poenostaiti. Kako prijetno bi bilo, če bi lahko obiskoalec kupil stopnico za drugo ali zadnjo predstao že sredi popoldnea.»to je moj prijatelj,«je rekel Ian.»Tako,«je odrnil neznanec in bil sem prepričan, da me je sprejel soj krog.»stopita z mano,«je rekel. lom. aprila, že ko j ob rojstu zeli precep. Ondan sem srečal znanca, ki jo je nekako takole obtesal:»ze tisto, da bo ambulanta začela z delom. aprila, mi ni posebno ugajalo. Razen tega je bilo rečeno, da bosta zdaj obratoali samo splošna in zobna ambulanta. No, pa sem se seeno odprail na pot; hotel sem se znebiti deh ali treh škrbin, ki mi delajo preglaice, kar pomnim. Ko sem prišel Cerklje, sem prašal po noi ambulanti. Pa so me samo debelo pogledali in skomignili z rameni. Nisem se pustil ugnati kozji rog. Naletel sem na da mladeniča in tudi nju poprašal po ambulanti. Eden je pokazal po asi nazdol, drugi pa nazgor. Jaz pa ne boste me ne! Kar po sredi sem jo ubral in ne zaman. Našel sem tisto preklicano ambulanto. Dasirano je bilo precej zgodaj, sem našel čakalnici precej ljudi. Načeli smo besedo o tem in ELJE Sedeli smo njegoem stanoanju, saj on ga je tako imenoal. Nanj je bil sila ponosen. Na staro mizo je postail steklenico žganja in nalil pijačo kozarce. Prinesel je še hleb kruha in nož. Pili smo žganje in jedli kruh.»ste že dolgo tukaj,«sem prašal neznanca, ker mi ni dala žilica miru.»2e de leti,«je odrnil.»spra mi je bilo težko. Nisem edel, kam naj se denem. Pa so mi pomagali delaci toarni. Nekega dne sem hodil po mestu in se ustail pred tole podrtijo. No, saj to ni eč mesto, to je že izen mesta. Bila je prazna. Dobil sem dooljenje in sem se selil. Sedaj imam soj dom in lahko čakam.«i»na lepšega,«sem prašal.»na lepšega,«je odrnil..»toda tukaj sem zadooljen. Čloek ne sme imeti preelikih zahte in želja.2elje,«sem rekel in se zamislil»kaj bi z željami,«je rekel Idn.»Vsi ljudje imajo želje, eni majhne, drugi elike. Nekaterim se kar mimogrede izpolnijo elike želje, drugim pa se žiljenje niti ena majhna.zelja ni se,«je odrnil neznanec.»tudi oljo je treba imeti, še bolj, kot oljo, pa prijatelje. Brez prijatelje ne bi bil nikoli tej moji podrtiji. Škoda, da ni žene A Kdo bi si mislil, da bodo zdrasteno ambulanto Cerkljah, ki je začela z rednim deust aril lep I Judje.«kotiček. To so dobi i Gledal sem ga oči in idel, kako je gooril besede:»to so dobri ljudje!«. Koliko ere ljudi je bilo teh besedah. Njegoe oči so božale predmete, ki so mu jih podarili prijatelji. Tudi meni so se naenkrat zdeli taki, kakor bi ožieli in istočasno tako dragoceni, kakor ne em kako starinsko pohišto, ki ima eliko rednost. V seh teh predmetih je bila toplina, ki je grela, pa še kako je grela.»popijmo,«je rekel Ian in dignil kozarec.»da,«je odrnil neznanec,»za moje prijatelje.«potem je nagnil glao in zrnil ase kozarec žganja.»pojdimo,«je rekel in stopil proti ratom. Šla sa za njim in čakala, kaj nama bo še poedal. Zopet sem imel isti občutek, kakor takrat, ko sem prišel, ko je bil med podboji rat. Naredil nama je prostor.'n se naslonil na zid poleg rat.»poglejta gore,«je rekel.»kako so lepe. Ce sem mestu med zidoi, me je elikokrat strah, pred ne em čem. Tu pa sem tako po doma. Ta am bi znala bolje edati.so am pomagali,«sem prašai in se nasmehnil.»vse so mi pozidali. Poglejte soboden, tako toplo mi je tem rata in okna. Vse to so mi podarili. Poglejte mojo staro poste»najbrž ima čloek časih res ognjišču.«ljo. Tudi to so mi podarili. Vje tak občutek,«sem odrnil. to je ležalo kleteh in nazadnje»tako bo,«je rekel Ian. se je znašlo pri meni. Vsak nekaj mi je prinesel in jaz sem si goram in naenkrat me je obšla mi Vsi trije smo se zagledali proti sel, da jih ni mogoče z nobeno silo premakniti. Bil sem do kraja prepričan, da je čloek, res. >- ek, najmočnejša sma na setu. onem im se naposled ustaili pri zobeh. Kar pri srcu me je stisnilo, ko smo ugotoili, da zobni oddelek še ne deluje. Jaz pa brž do službujočega zdranika. Pojasnil mi je, da trenutno še nimajo zobozdranika in da tudi ne e, kdaj ga bodo dobili. Po tem pojasnilu se je šteilo čakajočih za poloico zmanjšalo. Vidite, tu tiči zajec! Cemu goore o zobni ambulanti, če še ne posluje? Ne bo napak, če bodo tudi na rata ambulante pribili napis, kako je s to starjo. Tako ljudje saj ne bodo po nepotrebnem čakali. Mnogi so prišli tudi iz dokaj oddaljenih kraje. Jaz na primer sem zel pod noge kar 0 km dolgo pot. Deset tja, deset nazaj 20 km dolg sprehod za prazen nič. Menda bi le kazalo razglasiti, kdaj, kje in kako posluje takšna usta- i noa, pa čepra je na deželi. Pa drugič še kaj. Vas pozdralja Vaš Bodičar! Vojko Noak FADiO LJUBLJANA Poročila poslušajte sak dan ob 5.05, 6., 7., 8., 0., 3., 5., 7., 22. in uri ter radijski dnenik ob 9.30 uri. PONEDELJEK, 3. APRILA.00 Aleksander Uhl: Allegro con brio;.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Gibalni duh;.35 Da prizora iz opere Kaalir z rožo Richarda Straussa; 2.00 Srbske pesmi in kola,- 2.5 Kmetijski naseti Ing. Ian Kukoec: S proizodnim sodeloanjem uredimo tudi mlade sadonjake in inograde; 2.25 Pojo jugosloanski peci zabane glasbe; 2.45 Stean Hri: stič: Simfonična fantazija za iolino in orkester; 3.30 Majhni zabani ansambli am igrajo; 3.50 Nastopa mešani zbor delaskega prosetnega društa Domžale p.. Staneta Habeta; 4.05 Radijska šola za išjo stopnjo: Pogoor; 4.35 Vokalni koncert sopranistke Anite Mezetoe in basista Miroslaa Cangaloiča, pri klairju Marijan Lipošek; 5.40 Listi iz domače knjiženosti Juš Kozak: Passer domesticus; 6.00 V setu opernih melodij; 7.5 Srečno ožnjo! 8.00 Radijska unierza Rudi Supek: Humanizacija dela in delasko samoupraljanje; 8.5 Poje Ljubljanski oktet; 8.30 Športni tednik; TOREK, 4. APRILA 8.05 Operne arije pojo solisti zagrebške Opere; 8.40 Potopisi in spomini Prežiho Voranc: Na domačih in tujih tleh V.; 9.00 Iz filmo in glasbenih reij; 9.30 Isaac Albeniz: Iberia, simfonična suita; 0.30 Poje Ljubljanski komorni zbor p.. Milka Skoberneta; 0.30 Klair ritmu; 0.45 Za dom tet;.30 Oddaja za otroke; 2.00 Zoki s Haaje; 2.5 Kmetijski naseti Vet. Franc Skušek: Zdrastena zaščita mladih žiali Tako" kot so gasilci iz Radoljice in okolice pustili ko so pogasili ogenj na Kosmačeem gospodarskem poslopju, tako je ostalo še danes, in to sredi lepega turističnega mesta t Radoljici. Mimoidoči se sprašujejo, je mar res mogoče, da se tako gospodarsko poslopje lahko pusti skoro leto dni, ne da bi ga kdo poprail ali pa odstranil. Občinski ljudski odbor je že izdal odločbo, da se ta zadea uredi, endar kaže, da lastniku ni dosti do tega, in če nekdo ne bo resno prijel roke, bodo tisti turisti, ki so lani gledali ta požar, gledali pogorišče še lep čas. M. P. farmski zreji; 2.25 Reija slanih baritonisto 3.30 Tri skladbe Franza Liszta; 3.55 Pisan ence* narodnih; 4.5 Zanimiosti iz z n a ' nosti in tehnike; 5.40 Humoresk«tega tedna Somerset Maughair" Mralja in kobilica; 6.00 Za cd 3 *' in žene;.00 Štirje samospei Vasilija Mirka;.5 Igra Vaški ki«' bene jubitelje; 7.5 Zabane melodije; 8.00 Domače aktualno«"' SREDA, 5. APRILA 8.05 Poje Inalidski peski zbor p.. Radoana Gobca; 8.25 Znane melodje ritmu Latinske Am e i r ke; 8.45 Pojeta Lola Noakoič i" Frank Sinatra; 9.00 Jezikoni pođ 0 ' ori; 9.5 Emil Adamič: Korošk«suita; 9.40 Pet minut za noo p e3 ' mico P. Šie: Noice; 9.45 K"' tiček za mlade ljubiteje glasbe; 0.0 Nekaj znanh popek za P ri ' jetno razpoloženje; 0.35 Violinske skladbe Panča Vladgeroa in Km la Szmanoskega igra Ali D e r ' melj;.00 Zaban potpourri; ligi Radijska šola za išjo stopnjo: P " goor; 2.05 Frano Pala: Rapsodija za eliki orkester: 2.5 Km e ' tijsk naseti Jože Kregar: P"' largonja; 2.25 Igra Kmečka Q<^' ba; 2.45 Tri pesmi iz Gershwin ' e opere»porgy in Bess«; 3.3 Zboroske skladbe hratskih skladatelje; 3.45 Polke in alčki J"* hanna Straussa, Radijska š " la za srednjo stopnjo: Gibaln duhi 4.35 Ralph Vaughan William s:»ose«i odlomk iz scenske gla*' be ; 5.40 Iz kri rdeče... (Tone Cufar); 6.00 Koncert po željah' 7.5 Sestanek ob petih; 7.35 J u ' gostfoanske partizanske pesmi n 8 narodno motiiko; 8.00 Kulturt" kronika; 8.5 De Chopinoi P 0 ' lonezi; 8.30 Igra kartet Dorka Skoberneta; 8.45 Razgoori o mednarodnih prašanjih; Dmit-'^ Šostakoski XI. simfonija; 2.00 J u ' gosloanski operni peci na tujih posnetkih; 22.5 Noi obrazi noe popeke; Pael ŠiiC Variacije za iolo in klair; 23." S popekami po Eropi; BO" husla Martinu: Dojni koncert 2 fl godalni orkester, klair in timp 8 ' ne. ČETRTEK, 6. APRILA 8Č05 Drobne orkestralne skladb«' 8.40 Potopisi in spomini Prežiho Voranc: Na domačih in tujih tleh VI VenčZek narodni 9.20 Zabana ruleta; 0.0 Tri p*'" redbe Johanna Straussa za klairi 0.35 Igrata godana orkestra Le"' renče Welk in Stee Allen;. Venorske in sopranske arije;.3" Oddaja za cicibane; 2.00 Igra tri" orgic Andreja Blumauerja; 2.'5 Kmetijski naseti Jože Noak ; Proizodni poskusi inogradništu; 2.25 Vedre melodije in p 0 ' peke; 3.30 Kari Stamic: Koncert za klarinet, fagot in orkester; 3.55 Koroške narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor pod odstom Rajka Sikoška; 4.5 Turistična oddaja; 5.40 Na platnu smo ideli; 6.00 Popoldanski koncert operne in orkestralne glasbe; 7.5 Pesem, melodija in ritem; 8.00 Četrtkoa reportaža; 8.5»Takšni so padli za našo sobodo...«; 8.45 Radijska unierza dr. Metod Mi' kuž: Borba KPJ za enotnost ljudskih množic; Četrtko ečer domačih pesmi in napeo; Portret Agusta Cesarca; 2.30 * z zakladnice komorne glasbe; 22.5 Po setu jazza; 23.0 Nočni koncert. wmm POD TBIOLAVOM Riše Milan Batista Brigada Franceta Prešerna 45 Od sobe do sobe so se prebijali partizani. Vsak hodnik je bil trdnjaa zase ampak bombaši so jih zmagoali drugo za drugo. Ko so belogardisti uideli, da se jim bliža konec, se je iz gradu dignila pod nebo bela raketa, znak za dajo. 695 zagrizenih belogardisto se je z dignjenimi rokami zbralo na grajskem dorišču pred kupom održenega orožja. 46 Tako je pra gorenjska brigada že takoj po ustanoiti dokazala, da ne nosi zaman ime Franceta Prešerna, ki ga je dobila po zmagi nad Turjakom. Kmalu po tej zmagi se je spet rnila na Gorenjsko. Po petdnenih hudih bojih z nadmočnimi nemškimi četami se je 30. sept. 943 spet ustaila na Žiroskem rhu, odkoder je bila krenila na slano pot. 47 Spet je prišla zima tretja partizanska zima. Bataljon Prešernoe brigade je hitel iz Češnjice po uspešni akciji nazaj na Pokljuko. Utrujeni borci so se ustaili Ločei koči; bili so poečini Bohinjci, ajeni snega in planin, ampak kljub temu jih je pot nakreber po dirajočem se snegu zelo izmučila. V topli koči so se razmestili k počitku. 48 Medtem ko je bataljon počial LoV- Čei koči, se je od te koče spuščal dolino Obado oče z Gorjuš. Ob sledi, W Jo je puščal za seboj, so bili tu in ta«eliki rdeči madeži. Kri? Ne. Stari Obad je od časa do časa spustil sneg rdečo baro, da bi tisti, ki bodo šli po tej poti. laže našli do koče. Kam je tako hitel» je edel edino on...

5 r KRAKI 3. APMLA 95t MAI,{ OGLASI Prani uslužbenec išče honorarbe ^P^ansko zaposlite. Ponud- d<lati oglasnem oddelku pod ^Posoben« ^*el nam ]e pes očlak»kala«, j ima črn in za ušesi rjae čr' ^'c Stane, Gumarska šola, * r *»i rod«, n o o samsko spalnico. M V T o c I, a s n e m oddelku. 298 Motorno kolo Zundapp 250 ccm Prodana, c^na ugodna. Franci Kni- ' Prebačeo 5 pri Kranju c 'rodain seno 800 kg. Naslo 9'«snem oddelku lit\ r0đam dobro krao z 2 do 5. mleka dneno, 7 mesece bre- B i*jak Franc, Praše, Kranj Vodarn slamo. Jenko, Zg. Brniki 7 9 '. Cerklje V i z m e r i h a 5 0 a t r a»it - " izmeri 2 ha 60 a se Dru- 0 ^i ob betonski cesti ugodno ""ajft. Naslo oglasnem oddol- U " 2986 «x > r d a m skoraj no otroški oj. * kombiniran. Guštin, Stružeo e 5 3 ' Kranj ^ r d«m hišo letoiškem kraju renjsk e. Naslo oglasnem od- ^ k u r dani oleandre. Naslo oglas- ** oddelku Prod*m into 0-tonsko. NOSIOT oglasnem oddelku Trgosko podjetje SLOVENIJA- SPORT posloalnica Kranj, sprejme T službo: blagajničarko in erzirano prodajalko. Ponudbe poslati a uprao podjetja. 299 Razažalca treznega in poštenega za razažanje kruha in pecia zaposlimo takoj. Samsko stanoanje preskrbljeno. Parne pekarne - slaščičarna Jesenice ^ P r dam tranik med šen T J, W '* branjem. Poize se -- ***»lyčea 3, Kranj «]li T Kamni gorici prodam ODPAD, glana odkupna da» n a j e m informacije daje postaja KRANJ Prec, Kamna gorica KOLESARSKE DIRKE Prodan 3 gozdne parcele Kamtorici. Spendal, Jesenice, Obrt- Kolesarski klub»mladost«kraaj Preklicujem mesečno ozonico prireja počastite 40. obletnice 6. Sr. Bela Kranj. Jekoec Polonca, Sr. Bela 7, Preddor ski dne, 9. aprila 959. KPJ kolesarsko dirko po Gorenj I, C f >» f a n f a a l i d e k i e t a. Ostalo P o dogooru. Ponudbe oddati Preklicujem št. bi izdanega Komisijski trgoini Kranj dne bitelji kolesarskega športa. Start Praico nastopa imajo «i lju ^* s *i oddelek pod»takoj« marca 958. Vidmar Iana. in cilj Kranju s pričetkom ob Kmetijska zadruga Cešnjica p uri. Prijae za udeležbo sprejema kolesarski klub»mladost«. ez»iki išče dobrega knjigood- Prodam otroško posteljico, Kocjanoa 7 (Kalarija) Kranj Kranj od 4. aprila 959 dalje r * Nastop službe takoj ali po dogooru. p l a a p o d o g o o r u Stalno službo dobi krojaški po klubskih prostorih. močnik ali pomočnica za elike komade. Galjot Stane, Tito trg Zdrasteni dom Kranj sprejme kalificiranega šoferja honorarno zaposlite, za pomoč dežurni službi Motorno kolo DKW 250 ccm T dobrem oznem stanju prodam. Jekoec Rok, Ziganja as, Križe. 299«NATEČAJ Turistično društo T Skofjl Loki abi se fotoamaterje in poklicne fotografe, da se udeležijo nagradnega natečaja za najboljšo fotografijo pod geslom: oškofja LOKA V POMLADI IN POLETJU«. nagrada 5000 din 2. nagrada 3000 din 3. nagrada 2000 din Nekaj fotografij bo TD odknpllo za ceno od 500 do 000 din. Informacije daje TD škofja loka ali po telefonu št od se OBVESTILO Podjetje»ODPAD«, glana kupna postaja Kranj obešča Upraa podjetja»pekarna«kranj razpisuje mesto BLAGOVNEGA KNJIGOVODJA Pogoj: potrebno kalifikacijo z najmanj de leti prakse blagonem knjigoodstu ali podobno gospodarski organi- 2a cijj. Nastop službe takoj ali po dogooru. Plača po tarifnem Prailniku podjetja. Pismene ponudbe sprejema upraa podarja»pekarna«kranj do 25. aprila 959 z kratkim žiljenjepisom in opisom dosedanje zaposlite. \ TOVARNA KLOBUKOV»ŠEŠIR«ŠKOFJA LOKA razpisuje mesto MOJSTRA BARVARNE Pogoji: tekstilni tehnik z nekaj prakse baranju. Plača p«** ri fnem prailniku, samsko stanoanje preskrbljeno. Pismene Ponudbe pošljite na naslo Toarna klobuko»šešir«šk. Loka. Uprani odbor Toarne klobuko»šešir«škofja Loka razpisuje mesto TEHNIČNEGA VODJE Pogoji: inženir kemije;.tekstilni tehnik z najmanj 0-Ietno Prakso od tega nekaj klobučarski industriji; klobučarski * j'ster z najmanj 20-letno prakso. Plača po tarifnem prailniku. Prijae sprejemamo do ključno 30. aprila 959. INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ razpisuje aslednja delona mesta: OBRATNI KNJIGOVODJA potrebna srednja strokona izobrazba z nekajletno prakso na enakem ali sličnem delonem mestu. KUHARICA samostojna, kalificirana, za čas seaene počitniškem domu. DVA TKALSKA MOJSTRA z nekajletno prakse. DVA TKALSKA PODMOJSTRA z aekajletao prakse, lahko tudi tkalca, prosta ojaščine. Plača po tarifnem prailniku, za kuharico samske stanoanje zagotoljeno. Interesenti naj se jaije Personalnem oddelku podjetja, osebno ali pa naj dostaijo pismene ponudbe takoj, oziroma najkasneje de 30. aprila 959. Kranj, dne 8. aprila 959. soje d.)baitf'' * in kupce, da ] 9 to. KALANOM Vinkotom, stannjočim Kranjn, Prešernoa ulica 6 prenehalo delono razmerje dne 30. noembra 958. V edmost dobaiteljem in kupcem. IZID ŽREBANJA JUGOSLOVANSKE LOTERIJE Srečke, ki se končujejo»o zadele s spodaj označenimi dobitek dia šteilkami» 809» « « « « to.ooo « " 5674« « « O.00« ' » « , Skupno je bilo izžrebanih dobitko in 7 premij skupni rednosti 93 milijono dinarje.»radio«, JESENICE: 5. do 7. aprila ital. film»branim SVO JO LJUBEZEN«.»PLAVŽ«, JESENICE: 6. in 7. aprila jugosl. film»dalmatin SKA SVATBA«. ŽIROVNICA: 5. aprila nem. film»kapetan IZ KOPENIKA«in jugosl. bar. cinem. film»4 km N A URO«. DOVJE - MOJSTRANA: 5. aprila jugosl. film»dalmatinska SVATBA«. BLED: 4. in 5. aprila japonski film»atomska BOMBA NAD HIROŠIMO«; 6. do 8. aprila franc. ital. bar. film»helena IN MOŽJE«. Predstae sak dan ob 20. uri, sredo in soboto pa ob 7. in 20. uri. RADOVLJICA: 6. in 7. aprila ob 20. uri francosko - jugosloanski barni cinem. film»la TOUR, ČUVAJ SE«. DUPLICA PRI KAMNIKU: 5. in 6. aprila franc. film»zla SRE ČANJA«. Predstaa sak dan ob 20. utri. Dobra igra - nič izkupička Trigla hi Jesenice sta čerajšnjih srečanjih sloenske nogometne conske lige ostala spet praznih rok, Kranjčane je kljub dobri Igri Murski Soboti premagal odlični domačin Maučec, Jeseničani pa so že odili z 2:0, endar so zaradi neborbenosti pustili gostom iz Ljubljane odnesti obe točki. PO VODSTVU 2:0 PORAZ JESENICE : LJUBLJANA 2:3 (2:2) Jesenice, 2. aprila Za današnje prensteno sreča- ;nje med Jesenicami in enajstorico I Ljubljane, je bilo na Jesenicah eliko zanimanje in se je ob igrišču zbralo približno 000 gledalce. -- Pre minute igre so potekale dokaj neurejeno, kmalu pa srn domačini prezeli pobudo in zagospodarili na igrišču. V 22. minuti je Luzner s približno 30 metro ostro streljal niso pokazali in žoga je obtičala mreži. Doma- S T H S I V 0 TROBOJ V KRANJU Kranj, 2. aprila Včeraj popoldne je imel občinski strelski odbor Kranj redno sejo, na kateri so razdelili subencije za pro polletje in razpraljali še o nekateiih manj pomr-mbnih prašanjih. Da bi bilo delt) strelskih družinah še uspešnejše, so sprejeli sklep, da bodo priredili za se sekretarje in blagajnike ustrezni seminar. Nadalje so goorili tudi o strelskem troboju počastite 40- letnice KPJ, ki bo Kranju. Na tej doslej naječji strelski prirediti Kranju bodo nastopili strelci mariborskega, ljubljanskega in kranjskega okttja. -an TEKMOVANJE NA GODEŠICU Godešič, 2. aprila Danes dopoldne je strelska družina z Godešlča priredila prijateljsko tekmoanje strelskih družin "loške občine z zračno puško. Rezultati: Gimnazija (Šk. Loka) 802, 'Garnizon JLA 777, Godešič 736, Gradiš 585 itd. Med posamezniki je bil najboljši "Franc Noine (Godešič) 72 pred Ianom Babincem (JLA) 7, Francem Koširjem (Gimnazija),s 67 krogi itd. -an PlAN IN S T VB I «0 LET KRANJSKEGA PLANIN SKEGA DRUŠTVA Vse ljubitelje planin in člane dtušta abi na redni in hkrati jubilejni občni zbor Planinsko društo Kranj. Občni zbor bo petek 7. aprila ob 9. uri eliki dorani OLO Kranj. HOHU NA UDU Z občnega zbora HDK Jesenice 3 TEKEM A MOŠTVA Jesenice, 2. aprila Poleg šteilnih aktinih igralce in drsalce sta se sinoćnjega občnega zbora Hokejskega in drsalnega kluba udeležila tudi predstanik Športne zeze Sloenije Jaka Kas in predstanik Hokejske zeze Sloenije, ki je obenem zastopal tudi Hokejsko zezo Jugoslaije, dr. Gogala. Letošnji občni zbor je potekal znamenju desetletnice deloanja HDK Jesenice. Odkar je na Jesenicah umetno drsališfe je klubu uspelo zgojiti precej dobrih drsalce in igralce hokeja. Vsa tri mošta so odigrala sezoni 44 tekem; pri tem so dosegla 340 golo, prejela pa 82. Naječ srečanj je zabeležilo A mošto, in sicer 3. To mošto je zmagalo tudi na turnirju počastite Republike in na turnirju ob 90-letnici Železarne Jesenice. Tekme na Jesenicah si je ogledalo eč kot 46 tisoč ljudi. Da je bil dosežen tolikšen uspeh so bile potrebne temeljite priprae, ki so trajale skozi se leto. Pomembno logo je odigral tudi trener-poljak Volkowski. V zimskih mesecih so bili igralci poprečno po štiri ure dneno na drsališču. Ce niso imeli tekme so trenirali. Njiho trud ni bil zaman. Priznan je bil z najičjim nasloom držai, saj so že tretjič zapored osojili prensto. Najboljši strelec sezoni je bil Valentar s 53 zadetki, Felc 33, Smolej 32 itd. čini so po tem uspehu zaigrali še bolj«; in kmalu je Kobler poišal rezultat na 2:0. Po drugem zadetku pa so domačini posem popustili. Ze 37. minuti so prejeli pri gol, de minuti za tem pa je Brezigar rezultat izenačil. Strel je bil sicer nearen, toda ratar Volarič ga je slabo ocenil. Drugi polčas je bil precej manj 2animi kot pri del igre. Domačini so igrali neborbeno, pa tudi gostje kaj posebnega. Napadi so se menjaali obeh obrambnih prostorih, endar šteilnih priložnosti napadalci niso znali izkoristiti. De minuti pred zadnjim sodnikoim žižgom je napadalec 'Ljubljane Haneman izkoristil napako domačino Gaserja ter Volariča in brez teža dosegel končen rezultat. Jeseničani so tudi danes pokazali, da se po lepo priborjenem odstu ne znajo eč boriti. Gledalci m igralci so bili s sodnikom PelhaTJem iz Postojne zadooljni.* -k MAUCEC PREMAGAL TRIGLAV SOTOTA : TRIGLAV 3:0 (3:0) Murska Sobota, 2. aprila Igrišče Murske Sobote reme: malce oblačno gledalce 2000 strelci: Mauč.ec 30., 43. in 45. minuti za Soboto sodnik: Glaič (Maribor). Za današnje srečanje med kranj JESENIČAN ŠPEC PRVAK GORENJSKE Ze prejšnjo nedeljo je bilo na Bledu končano letošnje kegljuško prensto OkTajne kegljaške zeze Kranj za člane. Šestinšestdeset tekmoalce je najprej tekmoalo Kranju, nato na Jesenicah in končno na Bledu; posod po 200 lučaje. Najslabše rezultate so tekmoalci dosegli na Bledu, medtem ko je bil enem nastopu najboljši Šlibar z Jesenic, ki je podrl 892 keglje. Prak je postal Jeseničan Špec pred mladim Turkom iz Kranja in rutiniranim Martelancem. Prih danajst tekmoalce, ki bodo prihodnjo nedeljo nastopili na republiškem prenstu, se je razrstilo takole: Špec 257, Turk 253, Martelanc 2508, M. Ambrožič (oba Kranj) 2493, Šlibar (Jesenice) 2467, Bregar (Kranj) 2457, Pečar (Kr. gora) 2447, Koselj (Jesenice) 2432, Žerja (Kr. gora) 2427, Šanik (Jesenice) 2423, Debeljak (Kr.) 242 in Kordež (Kranj) 249 podrtih keglje. R 0 0 MIT skim Triglaom in Soboto je bilo med domačini eliko zanimanje, saj se je zbralo na igrišču 2000 gledalce, ki so upraičeno pričakoali popoln uspeh Sobote. Že prih minutah so domačini nearno napadli na rata Kranjčano, endar so izsilili le nekaj koto. Napadalci Triglaa so prodrli pred rata Sobote šele 23. minuti, toda napad ni bil nearen. Najboljšemu igralcu na igrišču, Maučecu (Sobota), se obramba Kranjčano kmalu ni mogla eč uspešno upirati in domačin je 30. minuti zatresel mrežo gosto. Enak uspeh je ponoil še 43. in 45. minuti, s tem odločil usodo gosto, in dosegel končen rezultat. V drugem delu igre so bili Triglaani precej boljši, zlasti nearno pa sta streljala na rata Sobote Brezar I in Mihelčič. Premoč gosto je bila očitna in bi lahko z saj malo sreče rezultat t u; I i izenačili. Kljub trem prejetim golom, se je danes moštu Kranjčano predsem izkazala obramba, zlasti še ratar Dagarin, nasploh pa so Kranjčani zaigrali dobro. Tudi sodnik Glaič je sodil dobro. TRŽlC : BLED 6:2 (5:0) M. 2. Domačini so že prem polčasu odločili srečanje sojo korist, medtem ko so drugem delu posem popustili. Blejčani so kljub porazu s sojo požrtoalnostjo nadušili gledalce. Najboljša domačina sta bila Markič in Custojič. Sodnik Bradaška iz Kranja je bil dober. Tržič B : Ločan 3:0 (0:0) PRVENSTVO Kranj, 2. aprila - pionirji GORENJSKE Včeraj se je pričelo prostorih Šahoskega društa Kranj VIII. šahosko prensto Gorenjske. Na turnirju sodeluje 2 igralce z Gorenjske, od tega: mojster, 2 mojstrska kandidata, 2 prokategornika, 5 drugokategorniko in 2 tretjekategornika. Turnir je od. do 9. aprila prostorih ŠD Kranj. Rezultati kolo: Drole - Braniselj :0, Prestrl - Prelošek 0:, Korošec - Krajnik remi, Pogačnik - Misjak :0, Hudoernik - Lešnik 0:, Pristo - Badek 0:, 2. kolo: Braniselj - Badek 0., Lešnik - Pristo :0, Misjak - Hudoernik :0, Krajnik - Pogačnik prek., Prelošek : Korošec remi, Drole - Prestrl :0. Do zaključka redakcije je bila danes tretjem kolu končana le ena partija, in sicer med Hudoernikom in Krajnikom 0:. fo drugem polu je bilo stanje naslednje: Lešnik, Baudek in Dro'e 2, Prelošek,5, Pogačnik () in tako dalje.. r r IJUOSIIA TUNIKA USPEŠNO DELOVANJE AERO KLUBA N A JESENICAH V počastite III. kongresa Ljudske tehnike je jeseniški AeTO klub požiil dejanost. Priredil je 3 začetniške tečaje za modelarje ia jadralni začetniški tečaj. TESNA ZMAGA MLADOSTI Kranj, 2. aprila mmmimmammmnnnmmmanmni V II. kolu prensta Gorenjske rokometu je danes popoldne Mla- " T J " " k I* dost II po razburljii igri prema- 00) SpOrtfll rezultotl gala Sao z rezultatom 5.4 (6:6). V prem polčasu so igralci Sae s hitrimi proti napadi nadigrali domačine, ki so prezeli odsto šele drugem delu igre in ga obdržali I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA Vardar : Železničar : Hajduk : Dinamo : do konca tekme. Crena zezda : Radnički 0:9 Včeraj popoldne je pro mošto Velež : Vojodina 2:2 Mladosti s tesnim rezultatom odprailo borbeno mošto IKŠ Iskra Budućnost : Partizan :0 Sarajeo : Reka 4: :9 (6:2). V I. kolu ženskega prensta Gorenjske je STTŠ Kranj premagal IL^ZVEZNA LIGA (ZAH. CONA) Storžič z Golnika z rezultatom 5:4 (7:2). Odred : Elektrostroj 0:2 TVD TR2IC : TVD KROPA 32:6 (6:3) Po hudem porazu s kranjsko Mladostjo prejšnjo nedeljo, so domačini tokrat zaigrali odlično in isoko premagali goste iz Krope. Šteilnim prejetim golom gosto je kumoal tudi slab ratar. Z igro domačino je bilo okoli 250 gledalce zadooljnih. Zagreb : Šibenik : Proleter : Boroo 3:0 Trešnjeka : Lokomotia :2 Borac : Split : Sloenska conska nogometna liga Grafičar : Branik :2 Kladiar : Krim 4:2 Sloan : Izola 2: Maribor : Radar 2:9

6 EKSPLOZIJA VODIKOVE BOMBE Znansteniki predideajo Na Pacifiku, Sibiriji in Neadi odmeajo eksplozije atomskih bomb. V grozeče, gobaste oblake, ki pomenijo smrt, so uprte oči sega seta. Upajmo, da se bo tistih nekaj generalo in politiko premislilo ln se pridružilo težnji čloešta, ki hoče izkoristiti nepojmljio moč, skrito atomih, dobrobit, korist in nadaljnji napredek sega čloeškega rodu. Samo nrenehan e noizkusnih atomskih eksplozij lahko prinese sem narodom seta lepšo bodočnost in odrne Demokleje meč, ki od Hirošime naprej isi nad našim planetom. Smotrna uporaba atomske energije pa bo na seh področjih znanstene in tehnične dejanosti čloeka omogočila dosego noih uspeho in nas pripeljala do šteilnih uporabnih rezultato ter noih spoznanj. Možnosti izkoriščanja atomske energi e so tako mnogostran-»ke, da bi z njo resnici lahko preobrazili celotno žiljenje na Zemlji in dignili se narode na išjo tehnično raen. Prepričani smo, da se bo to tudi zgodilo! kako bo na setu čez 40 let Ali ste že kdaj razmišljali, kako bo na setu leta 999? Kako bo set rešeal soja prometna prašanja? Ce niste, ara bodo na to odgoorili nekateri učenjaki. Po i/.jai Georgea Edardsa, direktorja letalskega zaoda»vickers«in na temelju raziskoanj strokonjako za aerodinamiko, bodo za pot iz Londona do N«w Yorka; ki traja danes šest ur, poabili takrat komaj tričetrt ure, ker bodo tedaj letala, oziroma druga zračna preozna sredsta letela s hitrostjo 4300 kilometro na uro. Harold Arnold Griffith, odja študijskega oddelka trdke»rolls Roce«pa prai:»posem sem prepričan, da se bo leta 999 sako ciilno letalo moglo ertikalno digniti, pri čemer bodo premagali tudi ropot. V praksi se bodo letala digala in spuščala kot digala.«znani učenjak ShepeTd iz angleškega zaoda za letalsto Harwellu je mnenja, da bodo takrat že obstajali linijski izstrelki s pilotom in brez njega. S temi izstrelki bo mogoče doseči celo mejo našega sončnega sistema. Medtem, ko bodo proti koncu našega stoletja linijski izstrelki s hitrostjo kilometro na aro, bodo atomobili dosegli komaj hitrost 30 km na uro. 2elezniški promet bo posem izginil. Ves toorni glanem teke' po zraku. promet bo Podig atomske podmornice Nautilus je dokazal možnost podmorskega prometa. Shepherd prai o tem:»ob koncu našega stoletja bomo potoali tako nad odo, kakor tudi pod odo. Ladjo, ki bodo letele nad odo, bodo balj ekonomične r kontinentalnem delu Erope je Belgijec Fernand Petit, kar pomeni njegoem materinskem jeziku mali. Do sedemnajstega leta je bil normalno elik kot njegoi ostali rstniki. Po sedemnajstem letu pa je kar naenkrat pričel rasti z rtoglao hitrostjo, tako, da je bil s 25. leti elik 2,35 m. Ta dolgin ne more niti stanoati, niti spati tako kot ostali ljudje. Ker je težak 224 kg, je bilo treba zanj napraiti posebno posteljo, hotelih pa so mu morali postlati na podu. Za obleko potrebuje 8 raetrot blaga in nosi čelje šteilka 63. Ker ima predolge noge, se ne more oziti z atomobilom. Dal si je napraiti kolo»po meri«, na katerem»e ozi po sojem rojstnem kraju. od elikih blag«.-* ŽIVALI na (Umskem platnu Francoz Lessour ima pariški okolici kmetijo, na kateri redi žiali. Sojo ljubezen do četeronožce je prenesel na žiali tem smislu, da na njegoi kmetiji mačka ne preganja miši in pes na mačke, osel pa se ne jezi, če mu opica skoči na pleča. V začetku se je ta čudna farma zdržeala na ta način, da je Lessour skrbel za žiali, katerih lastniki so šli kam na pot. Zdaj pa kmetijo zdržujejo samo stalni četeronožni prebialci, in sicer JADRANSKA GLADINA V minulih letih so ugotoili nekaj zanimiih podrobnosti o Jadranskem morju, ki ga sistematično proučujejo, zlasti po drugi setoni ojni. Ena izmed nalog: natančno določiti gladino Jadranskega morja, ki je za spoznanje nižja od drugih. Tako so izračunali, da je gladina Jadrana za 49,9 cm nižja od baltske in za 43,3 cm nižja od seernomorske. Razlike nastajajo zaradi močnega izhlapeanja Sredozemlju, torej tudi Jadranu. Vode izhlapi toliko, da je skozi gibraltarsko ožino ne more priteči doolj iz Atlantskega oceana. glanem tisti, ki so se ueljaili pri filmu Lessour je soje žiali tako zdresiral, da se ne bojijo čloeka, razen tega pa zna saka izmed njih kako spretnost, na primer skakati skozi obroč, riniti oziček itd. Najprej so o tej nenaadni farmi pisali listi, za njimi pa so prišli izletniki, ki bi si radi ogledali žiali nenaadnem okolju. Potem so se oglasile filmske družbe. Zdaj so nekateri štirinožni prebialci Lessouroe kmetije znani po sem setu. Pes Rex je nastopil že eč filmih, med drugim»čudnem tednu«, katerem je spremljal Danielle Darieux. Bela miška Sophie je junakinja filma»peš na kr/nju sputniku«. Opica Cheeta je imela glano logo filmu»brez družine«, psiček Bimbo pa se je ueljail zgodbi»arhinicd brezdomec«, katerem je nastopil kot»partner«jeana Gabina. Nekatere žialske junake s te' farme ste ideli tudi že na naših platnih. Vse te žiali imajo pra kot filmski igralci pogodbe s podjetji. Brž, ko je končano snemanje tega ali onega filma, se žial rne na farmo. S sojim zaslužkom zdržujejo druge žiali, ki zanje skrbi Lessour, pa naj so»filmske zezde«ali ne. letal za preoz potnjk«"" Ladja bo letu 999 predstaljal«ko rsto letala, ki bo ozilo nekak«metre nad poršino morja. Za potnike, " \ trpijo zaradi morske bolezni ali izf'j zraka, pa bodo obstojale podmornic«! katerih se bodo ognili sem tem nes«nostim. Po mnenju Johna CockrofU, **' išje angleške nuklearne atoritete, **J začetku tretjega tisočletja pretežni foria proizajali sintetično, s prideu-"" njem ogljika iz premoga ali zraka. ^re " moga pa ne bodo eč kopali rudarji O"*" Ukor bi to bilo sploh še potrebno), ** pak ga bodo pridobiali na hidralik način. Ce bi dosedanje zaloge prem«- * in suroega petroleta izčrpali, bo člo«'' o moglo črpati gorio iz zrak«. *. eštu ne bo nikoli zmanjkalo noik * re energije. Gospodinje bodo imele manj del*. te bodo se opraljali stroji. Polef ** poudarjajo, da bodo ob koncu našef«letja artikli narane prehrane zpo* '^ ljeni hudi konkurenci artiklom sintotie** prehrane. Teleizija bo barah. Tleti, ki l* * je zabao, da presedijo ure ia ur«p" telefonu, bodo mogli leta 999 dati d kl c e tej soji strasti, ker bodo telefoni nejši kot danes. it Kakšna pa bo ženska moda? Sodij«> bodo na semirskih potoanjih ženske * sile obleko, ki bo podobna steklen«**' zonu. Pra tako pa se ne bo čudil t* ki bo dožiel leto 999, če bo ««**S minski ladji naletel na ženske, oblet«'" krinoline. Woodrow Wyatt prai, da bo 999 čloešto na najišji rani * l blaginje. Toda sekakor bo mogel ilo* bolj izkoristiti soj prosti čas. ZA RAZVEDRILO Hopla!" Dominik je utihnil. Z Ano se ni bilo redno prerekati. Ne prideš ji do konca. Nazadnje bi se zasmejala in rekla, da ni treba delati iharja samo zato, ker se mu je izmuznil agent tržaške ladjedelnice. Pra zdaj pa bi ne mogel prenesti nj(*nega posmeha. Vida je prinesla ečerjo. Dominik se je sklonil nad krožnik in začel jesti. Prič po dolgih letih ga je obšla nejeolja, ko je gledal krožnik iz tenkega porcelan:', okrašen z zlatim robom, setli pribor in pisan podstaek, Potem pa Ana še trdi, da niso gosposki! Dosti bolj g sposko žiijo, kot bi teh resnih časih smeli! Jedel je počasi in dolgo žečil sak grižljaj, zdelo se mu je, da se mu ustaljajo grlu. Nasproti mu je sedela Vida, prebirala rdečo in rumeno silo in ezla rože. Dominik je začel nezaedno opazoati njene setle lase, spletene de kiti, poiti okrog glae. Zdelo se je, da drobna glaa komaj nosi bogasto zlatih las. Za trenutek si je dejal, da je dekle res nežno, potem pa se je spomnil Herderjeih besed in se spet razjezil. Obrnil se je k ženi in izzialno glasno rekel:»pale bi lahko kdaj pa kdaj stopil k Herderju. Veseli bi ga bili.zastran mene,«je malomarno rekla Ana. Vida je dignila obraz iznad ezenja. Počasi ji je zlezla rdečica na lica. Potem se je spet sklonila in začela naglo badati. Dominik je prizadeto odloži! žlico. Gle^j no, kako je zardela! Potemtakem je pa tisto le res! Kdo bi s! bil mislil! Oh, bedak, je pa rekel Herderju, da bi do! za Pala roko ogenj! Eeeh... Potem je rekel tako o.3to, kakor bi morala biti saka beseda udarec z bičem, ki naj zadene žio:»ne bomo eč odlašali. Oženi naj se! Ne maram, da bi se o njem in tejle tu razna^nle goorice!«ana je začudeno dignila glao, toda ker se ji je zdelo, da Dominik išče prepira, je rekla samo:»zaradi mene naj se le oženi.«potem so minuto, de molčali. Dominik je pasel pogled na Vidini zadregi. Z zlobnim zadoščenjem je pomislil: Naj punčara čuti, da je nihče ne jemlje resno! Zaest, da jo je zadel, mu je prinesla nekakšno olajšanje. Nemir in muke celega dnea so se malce polegli njem. Vida, ki je čutila na sebi njego žgoči pogled, je odložila ezenje. Kakor bi iskala pomoči, se je ozrla na Ano.»Spat grem, teta,«je dahnila.»že?«se je začudila Ana. Dominik se je nagnil nad krožnik. Priznaa, je pomislil. Vidim, da ni brez nič! Ta... eh, spodil bi jo! A zdaj bo deklina saj edela, kako je! Naj si nikar ne misli, da bo pri Gašperinu za mlado! Dekle je odšlo. Ana se je obrnila k Dominiku.»Kaj neki ji je?«dominik je skomignil z rameni in se tuje zasmejal. Do jeseni se je Dominiku posrečilo razprodati zalogo. Ni šlo lahko; ozaril se je na se strani in ponujal blago, marsikaj je moral dati tudi izgubo, kljub temu pa si je oddahnil, ko je bilo skladišče prazno in je imel blagajni gotoino. Cele tedne se je gnal; tekal je iz igence skladišče in spet nazaj, sam je nadziral nakladanje blaga in čutil je radostno olajšanje, ko je stal na kamenitih ploščah pred skladiščem in gledal, kako se pomikajo čez dorišče parizarji, naloženi tako težko, da so kolesa orala pešak pra do zemlje. Kupčija mu je rnila samozaest in spet je bil stari Dominik. Kakor selej, kadar je zašel stisko, se je tudi tokrat izkazal podjetnega in iznajdljiega. Nobenemu koaču ni prišlo na misel, da bi sam žgal oglje, Dominik pa % dal podreti so slabšo bukoino in da hlapca sta se poletja kuhala kope. Zdaj je imel toliko oglja, da bi mo9 e delati z njim se leto in še dalj. Mogel ga je celo oq' prodati Herderju. Potem je odprl na traniku pod hribo" gramozno jamo. Občina je potreboala gramoz za nasip 8 ' nje poti in Dominik se je pogodil z njo. Tranik, na kate' rem so kopali gramoz, je bil slab, rodoitne zemlje 3 e bilo komaj za ped, spodaj pa sam pesek. Dominiku se j posrečilo dobiti za gramoz toliko, da je bil tranik prav' zapra plačan, ko so komaj začeli kopati. Šmitek, ki s mu je začel spet približeati, je zaistno rekel:»s hudičem si, Dominik! Iz kamenja kuješ denar«* Dominik se je samozadooljno smehljal. PrejšnJ e čase mu je bilo seeno, kaj so ljudje goorili o njem, zdaj pa je postal občutlji. Zdaj, ko se je rešil zaloge in mu ni bilo eč tre 8 misliti na to, da bi odpustil delace, je z lažjim srcer- gledal težke ozoe, ki so odažali blago za Družbo. ZdaJ je prail na sa usta, da ni maral sprejeti naročila tržaške ladjedelnice in polagoma je že začel erjeti lastni besedam. Nekoč je rekel Palu:»Vidiš, fant, kako malo razumeš o kupčiji! Mislil s ' da moram sprejeti tisto naročilo, jaz pa sem edhl. c, y pri tem ne bo kruha.«pale ni odgooril. Vedel je, da se takih rečeh Dominikom ne kaže prerekati. Tudi ni niti za trenutek erjel, da prazno skladišče pomeni rešite. Bilo je sice r olajšanje mučnega stanja, toda tako ni moglo naprej. ^ e bo dolgo morebiti še pred spomladjo ko bo skladi' šče spet zatrpano z blagom, oče pa ne bo mogel eč" 0 prodajati izgubo. Prepričan je bil, da stari niti sam n e, koliko izgube je imel pri razprodaji. Tega ni edel 8 niti mati, ki je estno knjižila se zneske računsk 0 knjigo. Njej se je morda zdelo samo dobro znamenje, k«? " je spet pritekal denar hišo. e e