LETO XXI. Številka 17 Ustanovitelji: občinske konference Ml>L Jesenice, Kranj, Radovljica, skofia Loka in Tržič. Izdaja časopisno podjetje Gorenjski t

Transkripcija

1 LETO XXI. Šteilka 17 Ustanoitelji: občinske konference Ml>L Jesenice, Kranj, Radoljica, skofia Loka in Tržič. Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. & redakcijo odgooren Albin Učakar KRANJ sobota, Cena 40 par ah 40 starih dinarje List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od i. januarja 1958 kot poltednik. Od 1 januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1 januarja 1964 kot poltednik, i sicer ob sredah in sobotah J S K O,WT' -> Večja škoda kot prejšnja leta ni^ r» najboljši, ker škoda na seh V ko,e <iarska zima še ste Kranj-Skofja Loka, cesto 1 " «**«t i n m o r e b i t cestah Sloeniji ne bo enaka. Posebno na tistih cestah bo no sla- Kranj-Jezersko (do Preddo- ^J enic ra ne bo nobeno pre- )' cesto proti Tržiču in.. nt 1 škofjeloški občini cesti obeh Sloeniji, kjer remenske senoćenje, pa se že sedaj idi. dolinah. Na teh cestah je na prilike niso takšne kot na Gorenjskem, škoda po letošnji kol.kšno škodo je naprail enem kilometru tudi do 80 sneg in mraz na gorenjskih kadratnih metro lukenj in zimi ne bo tako elika. Zato cestah. Na cestnem podjetju eč sto kadratnih metro bi bilo najbrž pra, da bi pri Kranju so nam poedali, da zmrzlinskih razpok. Kolikšna razdeljeanju tega denarja le posebno na nekaterih ce- je letos škoda, nam morda upošteali tudi letne remenske prilike na posameznih "tab letos škoda precej ečja do neke mere poe primerjaa, da je normalna škoda, ki področjih Sloeniji. A. Z. Prejšnja leta. Posebno na tistih cestah kranjski občini, kjer je asfaltna preleka leto predideajo, okrog 25 jo Cestnem podjetju sako *e dotrajana in so ceste potrebne rekonstrukcije, bo Ce en kilometer cestišča. Skrat kadratnih metro lukenj na stno podjetje imelo precej teka, ob teh nekaj podatkih lah. *a s popraili. ko zaključimo, da je letošnja zima prizadejala naječ škode na tistih cestah, ki so že Najbolj sta kranjski obči I»eg in mraz prizadela ce- dotrajane. V Cestnem podjetju so nam tudi poedali, da bodo skušali že do konca prihodnjega Očiščene tedna zakrpati se ečje luknje. Čepra je zaenkrat denarja za takšna popraila še zmrznjene doolj, pa kaže, da ga bo za morske ribe celoletno zdržeanje cest zmanjkalo, posebno še, ker so takšna popraila precej dražja * prodajalnah od normalnega asfalilranja oziroma rekonstrukcije ceste. Denar za zdržeanj cest dobi podjetje iz cestnega sklada, in sicer po kriteriju, koliko je neka cesta obremenjena. Vendar pa se bo posebno letos pokazalo, da ta kriterij ni 5 E m O*EMO*IMO*IMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EM< *EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO*EMO* EUI K R A N J NAJVEČJA IZBIRA POHIŠTVA IN STANOVANJSKE OPREME S P E C I A L I Z I R A N E TRGOVINE DEKOR Kranj, Koroška 35 DEKOR Jesenice, Jaornik, Cesta B. Kidriča 21 am nudijo najkalitetnejšo stanoanjsko opremo priznanih toarn pohišta, zaes, oblog za tla in posteljnine. Potrošniška posojila brez poroko Brezplačna montaža Naječjo škodo sta sneg in mraz pozročila na cesti Kranj ftkofja Loka, Na Cestnem pod«jetju Kranju praijo, da bodo že prihodnji teden, če bo lepo reme, popraili se ečjo poškodbe na cestah Foto: F. Perdan Seja občinske skupščine Kamnik Finančni načrt socialnega zaaroanja odklonjen Čepra je dneni red za sejo občinske skupščine Kam nik, ki je bila torek, 27. februarja, obsegal kar 17 točk, pa je glana razpraa tekla o tretji točki, kjer naj bi odborniki obeh zboro dali soglasje k finančnemu načrtu sklada zdrastenega zaaroanja komunalne skupnosti Ljubljana za leto 1968 in k stopnjam prispeko za zdrasteno zaaroanje. Omenjeni finančni načrt sklada zdrastenega zaaroanja komunalne skupnosti Ljubljana za leto 1968 predidea 236, N dim dohodko in izdatko. Dohodke na mera ajo dobiti iz 5-odstotnih prispeko od kosmatih osebnih dohodko, 5-odstotko prispeko iz dopolnilnih dohodko zaaroance. Ra zen tega pa bi morali zaaroanci Kamniku plačeati še dodatni prispeek za kritje izgube 2 milijard S din iz lanskega leta. Čepra zakon o organizaciji in financiranju socialnega zaaroa nja zaezuje občinske skupščine, da morajo najkasneje 20 dneh, ko so prejele predlog za soglasje k finančnemu načrtu, pismeno sporočiti soje soglasje, pa se'kamni ški odborniki niso odločili za to pot. V žiahni razprai so namreč ugotoili, da ne morejo glasoati o omenjenom finančnem načrtu, ker nimajo naprej nobenih idnih zagotoil, da se bo gospodarjenje socialnem zaaroanju in zdrastu izboljšalo. Odbormki so celo zahteali, da ne bi eč aljala dojna merila gospodarjenja in to sojo zahteo podkrepili z ugotoitijo, da če bi neka gospodarska organizacija tako slabo gospodarila kot socialno zaaroanje, bi že zdanaj šla po odi in nihče ne bi hotel plačeati njenih dolgoo za rsto let nazaj. Dokler bo praksi takšna dotirnost, so menili kamniški odborniki, potem ni mogoče pričakoati nobenih izboljša gospodarjenju socialnega zaaroanja. V tem delu razprae je bilo slišati tudi r sto očitko na račun nedane reorganizacije zdrastenih domo Kamnik, Domžale in Litija, saj ta reorganizacija, se kaže tako, ne bo prinesla bistenih noosti, je le doka/, rste prenagljenih in premalo dokumentiranih akcij, ki jih je» m sedanjem...-.i mi i,-m času taau precej. nrecei. Nadalje so biili odborniki enotni, da zdrastu še edno ni normatio za bolniško zdraljenje, ti pa bi bili nujno potrebni, kajti le tako bi lahko planirali dohodke in izdatke. Med razprao o zdrastu so nekateri odborniki opozarjali na nered lekarnah, saj jim elike marže za prodana zdraila omogočajo kaj lahek zaslužek. Ob tem pa so grajali formuliranje pozitine in negatine liste zdrail, saj je dosedanja praksa pokazala, da je zezna upraa pri določanju tega seznama šla nekaterim toarnam zdrail pri nas preeč na roko, ker si te toarne na račun konjunkture na tržišču z zdraili, predsem na račun bolniko, ustarjajo lep zaslužek. Na podlagi seh omenjenih dejste, so se odborniki občinske skupščine Kamnik odločili, da finančnega načrta zdrastenega zaaroanja komunalne skupnosti Ljubljana ne sprejmejo, ponono pa bodo razpraljali o njem, ko bo doolj argumentiran in dokumentiran. ViU Guček

2 Pro mesto dopolnilnemu izobražeanju Kot mnoge rmrkc^ delaske H^lncV^ uni i nar o ciilni zaščiti, w... za ka erze Sloeniji je tudi kamniška delaska unierza prinja. Zelo priljubljeni so tudi terega je bilo dosti zanimapraila za letošnjo izobražealno sezono obširen in pe saj se kamniške gospodinje, gospodinjski in šiiljski tečaji, ster program. Pred koncem zlasti pa tiste žene, ki jim je lanskega leta so pripraili za gospodinjsto manj znano, sa kamniška podjetja semi- Seminar o delu SZDL Člani izršnega odbora in {lani občinske konference socialistične zeze Kranj so se na pogoorih s člani odste krajenih organizacij SZDL konec minulega leta ter na drugi seji občinske konference dogoorili, da bo občinska organizacija socialistične zeee Kranju pripraila za odsta krajenih konferenc in člane občinske konference seminar o problemih aktinosti n deloanju organizacij SZDL občini. Izršni odbor občinske konference je ta seminar priprail za soboto, 2. in 9. marca. Seminar bo obakrat Kranju in bo trajal es dan. Za takšno obliko seminarja so se odločili, da bi udeležence čim manj obremenjeali pri njhoem rednem delu Na seminarju bodo razpraljali in seznanili udeležence o sebini in oblikah deloa nja organizacij SZDL sedanjem obdobju, o problemih razoja gospodarsta in družbenih služb občini letos, o metodah odenja sestanko in oblikah deloanja organizacij, letnih konferencah krajenih organizacij itd. Na seminarju bosta razen ustreznih strokonjako, ki jih bo posredoala kranjska delaska unierza ter posameznih člano izršnega odbora občinske konference SZDL Kranj, goorila in razpraljala tudi generalni sekretar zezne konference SZDL Jugoslaije Beno Zupančič in predsednik kranjske občinske skupščine Slako Zalokar. Predideno je, da se bodo seminarja udeležili po da ah trije člani odste iz sake krajene organizacije SZDL. Vendar pa so nanj poabili tudi druge člane odste. Namen seminarja je, da udeleženci izmenjajo mnenja in se pogoorijo o konkretnih problemih, s katerimi se srečujejo pri sojem delu. A. Z. Obestilo edno rade pisujejo te čaje. Kot rečeno, je izobražealni program kamniške delaske unierze obširen in pester, saj obsega celo rsto predaanj in seminarje, ki naj ljudem prikažejo različna znana in neznana področja. Pri splošnem izobražeanju, katerega je ključena osnona šola za odrasle in jezikoni tečaji, imajo tudi šolo za žiljenje, njej pa obranaajo odnose med spoloma, oblikoanje žiljenjskega in setonega nazora, položaj občana komuni in širši družbeni skupnosti, predaanja pa so ključene tudi priprae za zakon in družino. Vzporedno s šolo za žiljenje pa lahko omenimo tudi tribuno za starše, saj s sojimi temami staršem lahko dosti pomagajo, predsem pa jim dopolnijo rzeli, ki jih starši pri zgoji sojih otrok opažajo. 2e lani je občinski sindikal. ni set Kranju skupaj z nekaterimi sindikalnimi podružnicami in sindikati iz drugih občin priprail eč letoanj in ekskurzij inozemstu. Podobna letoanja in ekskurzije pa nameraa skupaj s sindikalnimi podružnicami občini pripraiti tudi letos. Tako je predideno, da bo skupaj z izršnim odborom sindikalne podružnice Elektromehanika Iskra Kranj priprail 6trokono turistično ekskurzijo po Češkosloaški. Med sedemdnenim potoanjem septembru je predideno, da si bodo udeleženci ogledali nekatere turistične, zgodoinske, gospodarske in druge zanimiosti kraje in mest Češke in Sloaške. Skupaj z občinskim sindikalnim setom Noa Gorica pa bo priprail 16-dneno pooanje po Poljski. Predideno je, da bo. skupini, ki bo sestaljena iz 45 člano sindikata, tudi 25 Kranjčano. Tretje študijsko potoanje Obeščamo prebialsto mesta Kranja, da bo torek, dne od ure preizkušnja siren zaradi zdržealnih del na alarmnem sistemu. Stab za arsto pred naranimi m drugimi nesrečami KRANJ V poljubnih predaanjih ne manjka snoi iz naraosloja, geografije, zgodoine narodnoosobodilne borbe, prometne zgoje, zdrasta, kmetijsta. V strokono izobražeanje so ključeni tečaji za skladiščnike, za oznike iličarje, seminarji o medsebojnih odnosih in o arnosti pri delu. Družbeno izobražeanje kamniške delaske unierze nameraa razširiti znanje seh delace družbenopo litičnih organizacijah in ne nazadnje tudi predstaniko samoupranih organo kamniških gospodarskih in družbenih organizacij. V to področje izobražeanja pa so ključene tudi ečerne politične šole, diskusijski seminarji in aktualna družbena zgoja mladine. S tako obširnim programom je kamniška delaska unierza nedomno pomemben činitelj na področju izobražeanja kamniški občini, saj s tein zapolnjuje rze- "i znanju ljudi, ki niso imeli možnosti izobražeanja. ig Prispeek za spomenik Zeza združenj borce Tržiču bo kmalu začela akcijo za zbiranje sredste za gradnjo spomenika NOV in izdajo knjige o zgodoini Tržiča med narodnoosobodilno ojno. Spomenik bo stal ob glani padnici Tržič ob cesti Jugosloanske armade. Poleg spomenika bodo zgradili tudi razstani pailjon, kjer bodo imeli razne razstae, spodnjih prostorih pailjona pa bo dorana z okoli 100 sedeži. Dorana bo za različne seje tržiških družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij. Sredsta za spomenik in knjigo, ki naj bi izšla ob 25- lelnici kokrškega odreda, bo do zbirali tri leta. Vsako leto bodo občani prispeali po 12 N din, gospodarske organizacije pa po 15 N din na zaposlenega. Tako bodo zbrali N din. Ta denar se bo zbiral na posebnem skladu, z njim pa bo upraljal uprani odbor, sestaljen iz odborniko občinske skupščine in člano ZZB. V. Barabaš Letoanja in ekskurzije člano sindikata pa je predideno Porenje in VVestfalijo Zahodni Nemčiji. To potoanje bo občinski delaskih unierz 2,5 milijona denarnih podpor Pred kratkim je komisija za dodeljeanje podpor pri občinskem sindikalnem setu Kranju izdelala poročilo o dodeljeanju podpor občanom, ki so lani zašli težak gmotni položaj. Iz poročila je razidno, da je komisija na enajstih zasedanjih obranaala 264 prošenj. Ugotoili so, da je med prosilci res eliko takšnih, ki so le-te upraičeni. Naječ je med njimi hranitelje ečjih družin, takšnih, ki so zašli težak položaj zaradi bolezni, mater samohranilk itd. Med prosilci pa so bili tudi takšni, ki niso imeli pogoje za pomoč (delomrzneži, takšni, ki so izgubili službo po lastni kridi itd.). Tako je komisija lani ugodno rešila 182 prošenj in izplačala prosilcem eč kot da in pol milijona starih dinarje. Poprečna išina podpore znaša tako starih dinarje, endar pa je komisija odobrila precej podpor, ki so bile nižje od 10 tisoč starih dinarje in tudi takšne nad 20 tisoč starih dinarje. Podatki tudi kažejo, da jc med prosilci bilo 42 odstotko takšnih iz drugih republik. To pa pomeni, da se ti, ko pridejo kranjsko občino, težko znajdejo in zato na začetku zaidejo denarne težae. Med temi prosilci je komisija lani 30 odstotko prošenj rešioa ugodno, 70 odstotko pa jih je zarnila. sindikalni set priprail skupaj 6 Mestnim sindikalnim setom Ljubljana in Zezo Sloenije. Tako bo 20-^članski skupini, ki bo odšla na potoanje maja letos, tudi 10 člano sindikata iz kranjske občine. Občinski sindikalni set je o tem obestil tudi se sindikalne podružnice občini in hkrati predlagal, naj najbolj zaslužnim članom omogočijo takšno obliko rekreacije in študijskega dela. A. 2. SOBOTA 2. marca Opraičilo Opraičujemo se kolektiu Komunalnega obrtnega podjetja Jesenice za napako, ki smo jo naredili razpisu za referenta za komercialno službo. Drugi pogoj za sprejem se prailno glasi: srednja ekonomska šola z najmanj šestletno prakso in ne deletno prakso. Našo napako je 27. februarja izkoristil časnik Delo rubriki Pa še to. Pisec rubrike bi lahko edel, da kolekti Komunalnega obrtnega podjetja ne bi objail takšne neumnosti In da je zrok lahko le tiskarska napaka. UREDNIŠTVO Ožiiti delo Partizana Škofji Loki V sredo je bila Škofji M - ki seja občinske zeze za telesno kulturo, na kateri so goorili predsem o materialnih problemih zeze in P«sa " meznih društe občini. P**" šotni so menili, da je predideni znesek 5 milijono, ki J c zagotoljen občinskem P r0 ' računu, premajhen za pok' 1 * anje potreb na tem področju. Podprli so prizadeanj«skupščine, da se ustanoi sklad za financiranje kultu 1 "* nih in telesno-zgojnib potred občini. Na seji so se zazeli t" 0 "* za to, da je ponono treba po* žiiti delo Partizana škofji Loki, ki že nekaj let ne deluje. - sz Na posetoanju s predstaniki socialnega zaaroanja zdrastenih centro, ki ga je minuli ponedeljek sklical repj bliski sekretariat za zdrasto so poudarili, da morajo. sporazumi med komunalnimi skupnostmi in zdrasten centri sklenjeni čimprej. Da bi lahko prešli na sklepanje P, godb, bi morali biti ti sporazumi sprejeti saj pri P j i tega meseca. Poudarili so tudi, da bi le tako lahko zago kolikor toliko pregledno ir. solidno posloanje na P " zdrasta. V torek dopoldne so delaci toarne radijskih spre^ fl niko Iskra Sežani prekinili delo in s transparenti ^ na sežanske ulice. S tem so izrazil', nezadooljsto do s ^ gospodarske komisije združenega podjetja Iskra, ki J e rn\. jela sklep o uedbi interne prisilne uprae sežanski t o g 3 Delaci so najbolj zamerili gospodarski komisiji z<jr." onl jsij' podjetja, ker o sanacijskem programu omenjeni K acjjniso izrekli konkretnih pripomb na posamezne točke sa skega programa, ampak so le nasplošno ugotoili, da dejansko ne obstoje tolikšne prodajne možnosti, kot J o 8. kazuje sanacijski program sežanske toarne. i V IL Na zadnji seji izršnega seta SR Sloenije jc ' et^aprcjlagal, da bi poleti pri nas premaknili čas za eno uro ^ ^? a eiar\3i^ irc Poedali so tudi, da je to šele predlog, ki ga je tlrobneje dokumentirati. V krogih republiškega s e i^kšn 3 za praosodje in občo uprao, praijo, da je to šele n pobuda za razprao cio- Pred dnei je konferenca za družbeno aktinost * pfjenlje skupaj z republiškim sindikalnim setom s. cfj k ot poročiti delonim kolektiom gospodarskih or 8 an '*' cr - up 0 ' tudi sindikalnim podružnicam, na j denar, ki bi ga s,cc raj e rabili za organizacijo prosla in pogostite ob 8. ma prispeajo občinskim skladom za otroško arsto.

3 Iskra Železniki na dobri poti V januarju so delaci toarne Iskra 2cleznikih približno po letu dni spet prejeli 100-odstotne osebne dohodke. To je sekakor razeseljio, saj kaže, da je toarna prebrodila naječje težae. Tudi proizodnja januarju, ki je na rani prejšnjih let in kar dakrat ečja kot lanskem januarju, je dokaz ia to. Skupno s prodajno serisno organizacijo Iskre jim je za letos uspelo preskrbeti doolj domačih in tujih kupce, tako da s prodajo sojih izr delko ne bodo imeli teža. ** r i tem je zelo pomembno, - a se je toarna bolj usmerila n a domače kupce, kar ji rta er >i strani zagotalja stalnejši odjem pa tudi išje prodajne ^ne in s tem ečji dohodek, ^slej bodo izažali le toliko S jih kapacitet, kolikor jih doma ne morejo prodati. D olež izoza pa bo tem letu še edno precej elik, ^oraj 60 odstotko. Kot pred le ti bodo tudi letos naječ ^ektromotorčko izozili Z D A. Računajo, da bo rednost tega izoza dosegla 700 d o 800 tisoč dolarje. So pa nežnosti, da se izoz Ame- Jfto še poeča, ker se, razen dosedanjega kupca, za njino e izdelke zanimajo še dru- & - Zelo zanimi način sodeloanja imajo tudi z znanim italijanskim proizajalcem gospodinjskih aparato Girmi. Iskra Železniki bo letos temu podjetju dobaila za okoli 300 milijono starih dinarje elektromotorje in za isto rednost nakupila sestane dele za različne gospodinjske aparate, ki jih bo sestaljala in prodajala na domačem tržišču. To sodeloanje pa ima tudi to dobro stran, da bo Iskra lahko doma prodajala sodobne gospodinjske aparate, to pa je najboljše zagotoilo za uspešno prodajo. Tudi znana šedska firma Sundstrand. ki "je ena izmed najmočnejših proizajalce črpalk nafte za centralne kurjae, je že poslala ečje naročilo za izdelao elektromotorje. Naročilo bodo realizirali, ko bo šedska firma sporočila, da poslani zorci ustrezajo. Prodajno serisna organizacija liku i pa trenutno tudi zelo intenzino obdeluje zahodnonemško trti čx. Za zdaj ni idnejših rezultato, endar so možnosti za prodajo na to tržišče. Tudi doma si je podjetje letos pridobilo nekaj noih kupce. Tako bodo dobaili podjetju Gorenje Velenje črpalk za pralne stroje rednosti 130 milijono razp,.?. AD, ' e D r u a r J a Odbori zezne skupščine so sitih f lv ' spremembah in dopolnitah zakono o carinizdelk S ^ a* e r u, M ' se bodo poečale carine za nekatere neko f 2 3 ^ r k potrošnjo, industrijo gradbenega materiala, 8t eklo 1» * n - ru 8ega. Za armiran) steklo, okensko in drugo Poeč i c a r i n c e č J e za 8 do 12 H. Predideajo pa tudi in D o, n, ' e cai *inske stopnje za uoz cetja, žečilnega gumija a išje! t 8lednic ter čestitk. Carinske stopnje naj bi bile raz s Podi i 8nezite, kromitnl nepregorni material, za goln Z a ma t,, papirnate predmete, toaletni papir, natron papir gosp 0 JT ^JANA, 27 februarja Da odbora republiškega in ktuar"u ake^a z r > o r a republiške skupščine sta razpraljala o a reš Ca. Problemih zaposloanja in o predlogih za njihoo po s i Q ; Ob tem so poslanci menili, da je sa politika zarjeloi?^3 n j e o t * ' s n a d gospodarskega razoja republiki in Ug ota.. organizacijah. V republiškem merilu ne smemo samo lja n j u Jat'< temeč tudi odpraiti oire, ki so na poti ueljaa n j a fk nomske in strokono utemeljene politike zaposlotilc a ' reformi postaja se bolj očitno, da mora biti poliaj a? 0 s ' O V a n.j a tesno poezana z gospodarstom. Izobraželag a j a]. treba zastaiti širše, da bi pozneje delace laže prisfc a 'P trebam delonih mest. Pripralja pa se tudi sistem- Probie 'P r a n '^ta, katerega osnoni namen je rešiti p r BprJ^ s p o s a D '' a n J a m u a J a n J a mladih kadro na delo. *bo tograd, 27. februarja O Odbor za promet zeznega da j e n a soji seji menil, da je treba z zakonom določiti, 08n 0 * ase ben preoz sej drža 1 možno opraljati samo kot Oseb a dej a nost, ki jo lahko opralja samo kalificirana om e i' Osebni preoznik pa Ima lahko samo en kamion z BEo t n a k s h n a, n o nosilnostjo Val H^KAD, 27. februarja - Zezni i/ršni set je preuče- *az e ] ^ment o načrtu dolgoročnega razoja energetike in se ki D l' Je treba najti najsmotrnejše ariante tega načrta, d a nainii Z a g o t a, i a i i deželi oziroma gospodarstu energijo po Je p Q PpRAD. 29. februarja Zezni zbor zezne skupščine bah, j n ^ r e m Postopku sprejel predlog zakona o sprememkon a dopolnitah zakona o carinski stopnji In predlog zabenih' i a dolžnlškoupniške odnose med uporabniki druž- U r e ^ s ebn1h e^stcv- ** ' e 8 tega pa Je sprejel še predlog zakona o trebe i ** e ' z n m kotah za uoz opreme za določene pobi p Q. '^tu 1968 in predlog zakona o odložiti plačila anuitet Ucij a '^anju roka za račanje kredita, ki ga je dala feder Prlpoj^ "gradnjo proge Sarajeo Ploče. Ob tem pa je treba 5 0 da so ti predlogi naleteli na proteste poslance, dajali tako imenoani hitri postopek. starih dinarje ter toarni Bagat Zadru motorčke za šialne stroje rednosti 150 milijono. Sedaj pa se dogoarjajo glede prodaje elektromotorje podjetju Krommetail Velenje, ki naj bi bili ugrajeni nape za čiščenje zraka kuhinjah. Računajo, da bi tu lahko prodali okrog 15 do motorčko letno. Seeda pa uspešna prodaja še ni se. V podjetju se zaedajo, da morajo proizodne stroške znižati. Zato so letos ured li lastno liarno, kateri bodo lahko za 25 odstotko ceneje izdeloali potrebne odlitke. Glede na trenutne pogoje toarni menijo, da letos proizodnji ne bo zastoje. Težae bi lahko nastopile le pri uozu reprodukcijskega materiala. S. Zupan V trgoinah dražja pijača Dosedanji odlok o občin skem prometnem daku je predpisoal enotno stopnjo 20 odstotko od prometa z alkoholnimi pijačami tako trgoini kot gostinstu. Več kot poloica občin Sloeniji pa ima za ti de panogi gospodarsta predpisane različne stopnje, tako da znaša trgoini za pet odstotko eč kot gostinstu. Vsekakor je ta razlika praična, saj ima gostinsto pri prodaji alkoholnih pijač občutno ečje režijske stroške kot pa trgoina in da jc ob enaki stopnji pri prodaji necna komernem položaju. Zato je občinska skupščina Jesenice na zadnji seji sprejela odlok, da znaša občinski prometni daek od prometa z alkoholnimi pijačami trgoini 25 odstotko, od prometa z alkoholnimi pijačami gostinstu pa 20 odstotko. Na ta način bo trgoinah ;eseniške občine odslej pijača nekoliko dražja. S tem bo doseženo tudi delno poečanje dohodka občinskem proračunu in pri temeljni izobražealni skupnosti za okrog 160 tisoč noih dinar je. J. Vldic Obeščamo naše zaaroance, da smo izplačali naslednji odškodnini: za eksplozijo dne POTOKAR- JU JANEZU, Sorska 22, Sk. Loka 2.196,592 S din za lom dne ERJAVCU JANEZU, Hrib 15, Preddor S din Upraa Zaaroalnice Saa PE Kranj Bodo triglaske žičnice padle odo? Kranj odstopil kot soustanoitelj zaoda za izgradnjo triglaskih žičnic Minuli četrtek je bil Radoljici sestanek soustanoitelje zaeda za izgradn : o triglaskih žičnic. Sestanka sta se udeležila tudi predstanika turistične zeze Sloenije in republiškega sekretariata za gospodarsto. Glana ugotoite omenjenega posetoanja je, da po sedmih letih obstoja zaoda za izgradnjo triglaskih žilnic še ni nobenih idnih možnosti, da bi žičnice začeli graditi, čepra so si potrebni projekti in analize že izdelani. Predstanik zaeda je poedal, da je nadaljnji ob-iloj tega zaoda nejasen, ker mu primanjkuje sredste za nemoteno delo. Tako že da meseca niso mogli izplačati osebnih dohodko uslužbencem zaoda, iz lanskega leta pa ima zaod še okoli 3,5 milijona S dinarje neplačanih obeznosti. Na sestanku je predstanik občinske skupščine Kranj sporočil, da se je kranjska občinska skupščina odločila izstopiti iz soustanoiteljsta zaoda za izgradnjo triglaskih žičnic, endar bo procentualno zagotoila sredsta za Razpisna komisija pri KOMUNALNEM delo zaoda tem letu, rano tako pa bo prispeala denar za kritje lanske izgube. Naslednja zanimia ugotoite tega sestanka je tudi, da gradnja triglaskih žičnic ni samo zadea radoljiške* jeseniške in kranjske občine, temeč je to sesloenska zadea, če ni morda celo širšega jugosloanskega značaja. Glana skrb zaoda bo torej, da dobi sredsta za soje delo tem letu in da poišče inestitorja, ki bi bil pripraljen prispeati sredsta za začetek gradnje triglaskih žičnic. Ob sej tej negotoosti zaoda za izgradnjo triglaskih žičnic se nehote poraja prašanje, kam odi neprizadetost nekaterih ustano, za katera bi bilo nujno, da jih zanima, kdaj se bodo začele triglaske žičnice graditi. Čepra so na oljo si podatki, da bi bila gradnja žičnic na Trigla rentabilna, pa je se ideti, da se položaj ne bo premaknil z mrte točke, saj so podobni poskusi bili že nekajkrat obsojeni na propad. PODJETJU Vodood Bled V. Gučck razpisuje prosto delono mesto direktorja izpolnje Poleg splošnih pogoje morajo kandidati ati še enega od naslednjih pogoje: isoka strokona izobrazba -- gradbeni inženir s 3-letno prakso na odilnem delonem mestu srednja šolska izobrazba gradbeni tehnik s 5-letno prakso na odilnem delonem mestu isokokalificirani delaec gradbene ali odoodne smeri z najmanj 15-letno prakso na odilnem delonem mestu Poleg loge morajo kandidati predložiti oeroljeno dokazilo o strokoni izobrazbi, potrdilo c dosedanjih zaposlitah s kratkim žiljenjepisom in potrdilo o nekaznoanju. Vloge je poslati na naslo razpisne komisije pri Komunalnem podjetju Vjdood Bled do ključno 25. marca G A Znižali smo cene KRANJ moškim oblekam od din 435,00 na din 269,00 moškim hlačam od din 132,00 na din 59,00 V prodaji so KONFEKCIJI (na klancu), Vodoplčea 7. Popraila konfekcijskih oblačil, kupljenih prodajalnah ELITA, izršujemo brezplačno KONFEK CIJI na Titoem trgu 7 Kranju.

4 Podjetje Varnost iz LJubljane je Kranju minuli četrtek priprailo za ratarje oziroma čuaje delonih organizacij kranjski občini praktični prikaz gašenja požaro. Namen tega je, da bi le-ti lahko ob morebitnih nesrečah čim hitreje ukrepali. Podjetje Varnost bo prihodnje priprailo še eč takšnih tečaje Foto: F. Perdan Pred štirinajstimi dnei so delaci podjetja Tehnik iz Škofje Loke začeli graditi no Puštalski most čez Poljansko Soro. No most bo dolg 36 metro in širok 10,5 metra. Računajo, da bo zgrajen do agusta. Foto: F. Perdan Groharjeo naselje škofji Loki pra gotoo sodi med sodobno urejena stanoanjska naselja. Le redkokje Imajo stanoalci poleg bloka urejen tudi prostor za sušenje perila in čiščenje preprog. Yt< zato je po balkonih ideti manj obešenega perila. Žal pa tako ni posod Foto; F. Pedan Komunalna taksa za motorna ozila Na zadnji seji občinske skupščine Jesenice so se odborniki najdlje rteli okrog prašanja uedbe komunalnih taks za cestna motorna ozila. Ker je komunalna taksa za cestna motorna ozila predpisana samo za ozila zasebni lastnini, je odbornik Jože Podobnik prašal, če to elja tudi za zasebnike, združene Jesenice - Transportu.»če bodo oni oproščeni plačeanja taks za atomobile,«je dejal Podobnik,»potem se bomo na Plažu združili lastniki fičko in ustanoili podjetje, pa bomo oproščeni plačanja taks.«toariš Latežar, načelnik oddelka za finance, je pojasnil, da je podjetju Jesenice-Transport pet zasebniko, ki so soja ozila prepisali last podjetju in bodo zato oproščeni plačanja taks, medlem ko bodo si drugi tem podjetju plačeali takso. Veliko pripomb je bilo glede tega, ker občina Ljubljana - Center ni sprejela tega odloka za soje območje. Denar, zbran od taks, se bo strogo namensko uporabil samo za občinske ceste IV. reda. Ker sredi Ljubljane hi takšnih cest, jim ni bilo potrebno uajati taks za motorna ozila. Odborniki so zahteali eč pojasnil od naočih republiških poslance, ki so morali ložiti precej truda, da so odbornikom pojasnili namen komunalnih taks. Ker se je razpraa o tem prašanju zalačeala, je odbornik Pogačnik hudomušno pripomnil:»daek plačamo si; če pešačimo, pla čamo daek za podplate, če se ozimo z atobusi, plačamo ozno karto, če pa se ozimo s fičkom, ne trgamo podplato in zato plačajmo komunalno takso. Odbornik, ki ima atomobil, nima pa denarja za takso, naj predlaga, da se poeča sklad za občinske socialne podpore in mu bomo nakazali podporo, da bo lahko plačal takso za atomobil.«zameril je odbornikom, ker so se zelo hitro strinjali glede prispeka od kmetijske dejanosti in iz osebnega dohodka iz delonega razmerja, zadržujejo pa se na področju taks za atomobile, ker so skoraj si pri" zadeti. Skupščina je po daljši razprai sprejela odlok o komunalnih taksah za zasebne atomobile. Po tem sklepu bodo lastniki toornih ozil (toornjaki in priklopniki) glede na nosilnost letno plačeali takso znesku: do 3 tone nosilnosti S din; od 3 do 4 tone S din; od 7 do 8 ton S din; od 9 do 10 ton milijon S din in SI toornjake nad 10 ton milijon S din in za sako tono nosilnosti nad 10 ton po 300 tisoč S din. Za zasebne atomobile bodo lastniki plačeali takso: do 900 cem 8000 S din; od 900 do 1350 cem S din; od 1350 do 1800 cem S din in nad 3100 cem starih din ( ne naajam tak-. se za se atomobile, teme samo za nekatere). Za motorna kolesa taksa znaša od 3000 do 6000 S dm- Za motoma kolesa in osebne atomobile so takse oproščeni inalidi. J. Vidlc S seje tržiške občinske skupščine Noi odloki Tržiška skupščina je na soji zadnji seji, ki je bila P^e^' nji teden, sprejela rsto odloko, med njimi o prispekih i dakih občano, o komunalnih taksah, o ustanoiti sklada i gradnjo spomenika NOV Tržiču, o določiti stopenj za nanciranje temeljne izobražealne skupnosti in še nekatc druge. Odborniki obeh zboro tržiške občinske skupščine s 0 n fa, bolj žiahno razpraljali o spremembah in dopolnitah "' s 0 0 komunalnih taksah občini Tržič. O teh spremembah že prej razpraljali predstaniki seh petih gorenjskih 0 čin in se domenili, da bi omenjene odloke uskladili m polnili okiru določil spremembe republiškega zakona komunalnih taksah. Ta odlok so Tržiču dopolnili s f da so določili mesta za parkiranje atomobilo in tudi pisali pristojbine za parkiranje. Tako bo organizirana žiču posebna služba za čuanje motornih ozil in pobira takse na določenih mestih za parkiranje, in sicer na sobode in na Cankarjei cesti od odcepa JLA do P c^ r a n l 0. slednjega križišča. Za sa osebna ozila, motorna kolega, _^ pede in atobuse bo eljalo celodneno parkiranje 6 N za pro uro parkiranja 2,5 N din in za sako nadaljnjo 1 N dinar, medtem ko bodo ozniki toornjako placa parkiranje 5 N din. Nadalje so tržiški odborniki skleni^ bodo ozniki osebnih ozil plačeali letne takse, in siceratomobile do 900 cem 40 N din, nad 900 do 1350 cern ^ 60 N din, nad 1350 do 1800 cem 150 N din, nad ^ j n 2500 cem 300 N din, nad 2500 do 3100 cem 500 N d, n o J nad 3100cem 750 N din. Z denarjem, ki ga bodo.dobm omenjenih taks, bodo izboljšali slabo stanje cest I IV. reda. y t V. Gt» cek ^

5 Cariniki so lani zaplenili za 220 milijono blaga 300 ur magnetofonu Na Jesenicah odprta trgoina s tihota Pskim blagom Na carinarnici odijo eidenco seh kršilce rzana meja je obenem»m Poštenosti, ob katero d«n - a s i h SDOta k-nc tudi ugle- ^ 'n pošten držaljan. "Imate kaj, kar je treba ^cariniti?, i as ljudno pra-.. šajo na meji; potnik razmišl J a - ali bi ali ne bi prijail bla 8o, ki ga po zakonu mora Pojaiti, carinik pa ocenjuje Potnika na postaljeno pa ocenjuje pra s anj e. Težko je ilje r o * : V / l " '" niodrejsi. Na reči, kdo je 'Jo, da carinarnici praje že zarjaela prak- s *. ko so dhodu naši potniki pri tujino zaili denar Poliinilasto rečko in jo skrili rezeroar za bencin, kakšne in podobne oblike tihotapsta denarja ali drugega blaga prek meje so carinikom dobro znane. Sicer nikol» ne moremo reči, kdo je Us Pešnejši: ali cariniki ali Potniki, ki prinašajo ali odnašajo prek meje neprijaljeno blago. Lani so cariniki zaplenili * a 220 milijono S din razne 8a blaga. Eidentirali so J Wt in nič manj kot točno Prekrško. Pri seh pri Vsekakor pa jc zanimi primer Turka, ki je prijail da gramofona. Ko so jih cariniki odprli, so njih našli skritih 300 ročnih ur. Gramofoni in ure so bile zapljenjene kršilec pa kaznoan s merih niso našli lastnika ro- I so bili tujci, predsem Grki, be. Tako so lani 170-krat Turki in Nemci. Naj naedem S din. našli laku razno blago, nekaj primero z gorenjskih Neki naš držaljan iz Niša lastnik blaga pa se ni jail. mejnih prehodo: je carinikom prijail magnetofon, ni pa prijail nadome Tako so cariniki zaplenili za Neka Nemka ni prijaila milijono raznih predmeto, za katere ni ugotoljen transistorje, 10 atotransistorje in 3 magnetofone stnih delo za TV in radioaparate. Rezerne dele lastnik. Carinikom je ta poja dobro znan. Potniki, ki rednosti treh milijono S skupni rednosti 1, S din. Blago je bilo zaplenjeno, se ečkrat loteajo nedooljenega prenosa blaga prek pa kaznoali s S din. din so mu odzeli, kršilca lastnica pa kaznoana s S din. meje, dobro edo, da bodo Pri odmeri kazni cariniki kaznoani, čc se jaijo kot Pri drugem Nemcu so zaplenili neprijaljenih skrilo ali samo neprijalje upošteajo, ali je bilo biago lastnik skrite robe. Zato rajši molčijo. britic rednosti milijon S no. Med skritim in neprijaljenim blagom je razlika. Pri 369 primerih je bil din. nazoč tudi pozročitelj prekrška. Običajno je bilo blago prilačni za Turke. Tako so ki ima neprijaljeno blago, Transistorji so posebno j Zato je manj kaznoan tisti, skrito atomobilu ali pa pri nekem Turku našli 150 kot tisti, ki ima skrito blago. obleki potnika. Na mejnih neprijaljenih transistorje Višina kazni je odisna tudi prehodih na Gorenjskem so rednosti 6, S din. od tega, ali je potnik prič tako odzeli za 100 milijono Transistorji so bili zaplenjeni, lastnik pa kaznoan i rinarnici imajo eidenco seh ali drugič kaznoan. Na ca S din blaga, kršilci pa so bili kaznoani skupno s 16 milijoni S din S din. S tem Turkom potniko, ki so že bili kazno jc potoal prijatelj, ki je tudi imel 130 transistorje. Tu ani zaradi tihotapsta. Jas Izmed 369 primero je bilo 52 takšnih, pri katerih je di njega so kaznoali in mu rednost neprijaljenega ali odzeli neprijaljeno blago. skritega blaga znašala od Pri tretjem Turku so spet do 3 milijone S din. našli 100 transistorje in mu Minuli redni občni zbor Kršilci so ečinoma naši jih odzeli, lastnika pa kaznoali. jc bil posečen praznoanju Ato-moto društa Cerkijah držaljani, le 59 primerih petnajstletnice društenega deloanja. Pred petnajstimi no jc, da so ob ponoljenem primeru strožje kazni. Carinarnica Jesenice jc se do septembra lani pošiljala zaplenjeno blago Beograd, kjer so ga prodali. Septembra lani pa je trg. podjetja Tobak Ljubljana z jeseniško carinarnico podpisalo pogodbo o prodaji zaplenjenega blaga. Tihotapsko blago prodajajo komisijski trgoini poleg starega gasilskega doma na Jesenicah. To je tudi edina torstna trgoina na Gorenjskem. Ceno zaplenjenih predmeto ne določi trgoina, temeč carinarnica. Da je bila takšna trgoina na Gorenjskem potrebna, potrjuje podatek, da so tej trgoini petih mesecih prodali blaga za 50 milijono S din. Potemtakem se zna zgoditi, da cariniki potniku odzamejo neprijaljeno blago, ki pa ga nato lahko še enkrat kupi komisijski trgoini, seeda bre/ boja/ni, da nui ga bodo še enkrat odzeli. J. Vid c Občni zbor AMD Cerkljah leti je namreč Gido Pohar dal pobudo za njegoo ustanoite. Takoj po ustanoiti je društo imelo 50 člano. V petnajstih letih je društo usposobilo za šoferja A, B in F kategorije prek 700 tečajniko in pra toliko je bilo izdanih potrdi! za mopediste. Danes ima društo 233 člano, ki sodelujejo šolsko tehnični komisiji, komisiji za šport in turizem, komisiji za prometno.ar«nost ter pionirski komisiji. Društo se je letos ključilo tekmoanje ck\;ru Leta akcij krajenih skupnosti. Letošnji program deta je zelo obširen. Naječ č.isn bodo posetili zgoji?-ifeijc amaterje za se kategorije, posebno še za kmetijske stroje in mehanizacijo. Pnid..'i bodo tudi eč tekmoanj, predaanj in drugo. Lctoi bodo prič organizirali tudi hitrostno tekmoanje z mopedi; s tem želijo pritegniti društo eč mladine. R. C. S Uh PU8tni torek je bilo tudi Kranju precej eselo. Ne samo starejši, tudi najmlajši kranjro!!i Vrtcih s o se poeselili. Dopoldne so se otroci treh kranjskih rtce zbrali tudi na Trgu solucije - Foto: F. Perdan "iimi s njemu pustnemu praznoanju so se pridružila tudi nekate-a trgoska podjetja. Med *o bile tudi prodajalke trgoskega podjetja Elita Kranj Foto: F. Perdan De neesti za upokojence V 2ironici že nekaj časa elja prailo, da mora biti gledališče polno, kadar nastopajo upokojenci. Tako je bilo tudi na pustno nedeljo. Dorana je bila polna do zadnjega kotička. Morda je zanimanje za predstae, kadar nastopajo upokojenci tako eliko zato, ker so edno zelo posrečena igralska skupina. Tako je upokojenka Vida Matic imela da snubca, ki sta komaj prestopila dajseto leto. Z igranjem so se odliko V nekaj stakih ali Branko Papler kot Na^ palion, Franc Jančar kot Močeradniko stric, Tinka Koržan kot Melharjea Minca in Vida Matic kot Liza. Morda bi še poedali, da je bilo najboljše drugo dejanje, del prsga in pa konec kome. dije pa sta bila pod poprečjem sposobnosti amaterskega gledališča na Breznici. Šteilni gledalci so se z dolgimi aplazi zahaljeali igralcem za lepo prežiet ečer ra pustno nedeljo. Jože Vidio Kranj V Gorenjskem muzeju Kranju jc odprta stalna muzejska zbirka s področja arheologije, kulturne zgodoine in ljudske umetnosti, galerijska zbirka akademskega kipa'ja Lojzeta Dolinarja in občasna razstaa osnutko plakata Tomaža Kržišnika. V Prešernoi hiši si poleg spominskega muzeja lahko ogledate razstao grafičnih del Štefana Simoniča. Občasne razstae so odprte sak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Stalne zbirke pa ob nedeljah, ponedeljkih, sredah in sobotah ob istem času. Jesenice V predlogu programa za izgradnjo komunalnih objekto in napra je za urejanje hudourniko in odnega gospodarsta jeseniški občini predideno urejanje Spornoega grabna, zaaroanje obrežja Sae Pod Mežakljo, zaaroanje obrežja hudournika Jcscničce, Sae Martuljku, Belce in Klemucoega grabna Podkorenu. Razen tega bodo zaaroali tudi obrežne naprae noega odooda ob Sai pod Mojstrano. Za omenjena dela predideajo 1, N din sredste.

6 Mnenja, zbrana na sestanku člano amaterske skupine Prešernoega gledališča Kranju leta je kranjska občinska skupščina sprejela sklep, da se izdela analiza o tanju na področju kulture občini. Namen te analize naj bi bil, da bi na osnoi zbranih podatko lahko začrtali kratkoročni in srednjeročni program razoja kulture Občini. Ta analiza bo kratkem končana. Zato so tem mesecu predidene že širše jane razprae, ki naj bi prispeale k oblikoanju dokončnega kratkoročnega in srednjeročnega programa te dejanosti. Razen tega je ta mesec predidena tudi razpraa in sprejem resolucije o razoju gospodarsta in družbenih služb letu Ker so do sedaj o predlogu resolucije že razpraljale nekatere organizacije in drugi, objaljamo današnji šteilki mnenja člano amaterske skupine Prešernoega gledališka Kranju.»Namen sestanka je bil, zbrati mnenja in predloge zezi z nadaljnjim razojem amaterske skupine Prešernoega gledališča in dela PG kot celote. Izhodišče za razgoor je bila formulacija Resolucije o razoju gospodarsta in družbenih služb obilne Kranj za leto 1968, in sicer tisti del odstaka, ki se nanaša na delo amaterske skupine PG in se glasi:»... občinska Zeza kullurnoprosetnih organizacij pa naj bo do amaterske družine Prešernoega gledališča, ki je bila doslej finančno in delno tudi samouprano poezana z gledališčem, glede dramske politike, strokone pomoči in financiranja enakem razmerju kot do drugih dramskih skupin občini.«set za proseto, kulturo In telesno kulturo je na soji seji 12. decembra 1967 obranaal Resolucijo, endar zgoraj naedene formulacije ni potrdil, ampak je zadolžil občinski set ZKPO, da k temu problemu poda soje tališče. Predsedsto občinskega seta Zeze kulturno-prosetnih organizacij je na soji seji 17. decembra lani menilo, da je treba zbrati čimeč mnenj In predlogo o tem problemu. Končna odločite pa naj bi bila oblikoana na obranai, ko se bo obranaalo gradio o stanju gledališke dejanosti občini pri analizi kulturnega stanja in razoja občine Kranj. MNENJA: 8 postaljenimi tremi euji, ki jih ima PG (gostoanja, ura praljic In delo amaterske skupine) se si nazoči strinjajo. Vendar se ta koncept zadnja leta ni izajal, ker so bila prizadeanja po poklicnem gledališču, ki naj dokaže, da Kranju ni zanimanja za amatersko gledališko dejanost. Postaljeni koncept ni nikdar obranaal amaterske dejanosti enakoredno, ker so preladoala razpraah in odločitah pretežno mnenja posamezniko in hromila njen razmah. Občinski set ZKPO je skušal sodeloati predsem pri oblikoanju podobe Prešernoega gledališča kot celote, ni pa konkretno pomagal amaterski gledališki skupini PG. Rezultat takega stanja je, da predstae niso doolj obiskane, za kar je zrok tudi odbijajoči odnos publike do neurejenih razmer PG. Tako stanje ne opraičuje denarnih sredste, ki jih laga družba to ustanoo. Organi gledališča so sami sebi namen zaradi tega, ker razpolagajo preeč suerena z močmi in poslansiom amaterske skupine. Vsa zadnja leta PG ni načrtno zgajalo mladega gledališkega kadra in publike ter utrjealo amaterizma nasploh s težnjo dokazati, da edino le profesionalno gledališče lahko zadooljuje gledališke potrebe Kranja in da za amaterizem ni potreb. Amaterska skupina PG Je priilegiranem položaju odnosu z drugimi amaterskimi skupinami občini glede na odgoorno poslansto, ki naj daje mestu organski utrip gledališke kulture, morala pa bi imeti za delo stalnega mentorja. Kontinuirane skrbi za rast gledališkega amaterizma ni bilo. To je tudi eden izmed zroko, da so se gledališke težnje razdojile na skupino ob odstu PG in na amaterje. Amaterska gledališka skupina je sedaj del dejanosti PG. Pred dema letoma je skupina formirala soj organ. Amaterska skupina izaja celoten program PG, razen gostoanj. Zadooljuje tudi potrebe Ure praljic, za katerih strokono odsto je zadolžen profesionalec. Ves inentar, fundus, knjižnica itd. Prešernoem gledališču so namenjeni amaterski skupini in skupinam na podeželju in ne gostoanjem. Gostujoče skupine imajo soj inentar, gledališka hiša pa jim da le oder in aditorij. Vprašanje je le aditorij, tehnična prašanja gostoanj pa se rešujejo na administratien način. Le organ, ki sestalja program, ne more biti administratina oseba. Oddojiti amatersko skupino od hiše ln njenega fundusa jc nelogično, kajti skupina zadooljuje precejšen del kulturnih potreb Kranja. Kranjska občina se s sojo specifiko ne more odreči organski rasti gledališke umetnosti. Trenutna njena moč je amaterizem, zato mora imeti se možnosti razoja, da sebi čuti potrebo po zadooljeanju publike in potrebo po kalitetni rasti, pa čepra bo to prerastlo prihodnosti polprofcsionalno ali profei sionalno gledališče. Graditi jc treba na obstoječih temeljih. Zato bi moralo biti Prešernoo gledališče zaod z igralsko skupino, ki ima poleg tega določena sredsta za gostoanja, katera morajo imeti razoju kulturnega žiljenja mesta pomembno logo. Morali bi eliko eč prisluhniti tistim občanom, ki jim je gledališče pri srcu in ki si prizadeajo, da bi gledališče dobilo sojo logo publiki. Organizacijo Prešernoem gledališču bi bilo treba temu prilagoditi.«menimo, da so mnenja zanimia, zato bi bilo pra, da bi o tem spregoorili tudi drugi. Nedomno bi to pripomoglo k razjasniti nekaterih prašanj. A. 2. Literarni ečer Erika Prunča Na osemletki heroja Bračiča Tržiču je bilo prejšnji teden literarno srečanje s koroškim pesnikom Erikom Prunčcm, ki se je ueljail pod psedonimom Niko Darle. Znan je posebno koroškim Sloencem. Po prih literarnih poskusih, ki jih je objaljal dijaškem listu Kres in časopisu Vera in dom, je pisal tudi za literarno reijo koroških študento Mladje. Izdal je že lastno zbirko pesmi z nasloom Tihožitja. Zbirka preseneča predsem s pristno in dožieto izpoedjo, značilen pa je tudi sojsten pogled na bodočnost. Pesmi pri tretjilni zbirke so statične slike, umetniško gledani fotografski posnetki iz kozmosa in stari, ki nas obdajajo. Preprostim ljudem se skuša približati s simboli iz ljud- Finžgarjea Veriga na Češnjici Na češnjici je prejšnjo nedeljo kulturno umetniško društo Trigla iz Srednje asi Bohinju uprizorilo Finžgarjeo dramo Veriga. Po zaslugi igralce in pa režiserke Cilke Zupan je igra lepo uspela. Težko bi bilo reči, kdo od igralce se je najbolj potrudil. Nekateri igralci so še zelo mladi, med njimi sta bila tudi da šolarja, nekateri starejši pa imajo igranju že eliko izkušenj. Delo je bilo sicer že pred leti na tem odru, endar je pra, da se na podeželskih odrih še edno uprizarjajo te stare igre. K uspehu predstae je precej pripomogla tudi scena in narodne noše. eliki sp o m (ada nski * * f l f e R E G R E S skega pesništa in legend, kot so kralj Matjaž, Mikloa Zala in podobno. Posebno ime si je Eri* Prunč pridobil z ustanoitijo in odstom Odra mladje. Ta oder si predsem prizadea za išjo gledališko kulturo med koroškimi Sloenci. Njiho repertoar sestaljajo kalitetna dela iz sloenske in tuje literature. Z nastopi V Celocu, na Tržaškem in V mnogih podeželskih krajih gre Odru mladje pra gotoo zasluga za dig kulturnega žiljenja na Koroškem in pa za ohranite sloenske besede onkraj Karaank. Mojca Skropeta Učni uspeh Radoljici in na Jesenicah Zdaj že lahko poemo, kak- Sen je bil učni uspeh učence prem polletju. V radoljiški občini je 74,90 odstotka učence Izdelalo bret nezadostne ocene. Od leta 1962 je to radoljiški občini najboljši učni uspeh. Na šestih osnonih šolah in njihoih podružnicah je 3478 učence. V prem polletju j 0 bilo 864 učence, ki so imeli eno ali eč nezadostnih ocen. Z eno nezadostno je bilo 369, z dema nezadostnima ocenama 232 in s tremi ali eč nezadostnimi ocenami 263 učence. V jeseniški občini je izmed 3296 učence 74,3 odstotka izdelalo pro šolsko polletje brez nezadostne ocene- 10,9 odstotka učence je bnelo eno nezadostno oceno, 5,6 odstotka de nezadostni in 9 odstotko učence tri ali eč nezadostnih ocen. V primerjai z lanskim polletjem se je jeseniški občini zmanjšalo šteilo učence s tremi ali eč nezadostnimi ocenami, sicer pa je uspeh na enaki rani. Poznaalci janega žiljenja Radoljici praijo, da je ugoden izid referenduma za samoprispeek za inesticije šolsju pozitino plial na razpoloženje prosetnih delace in da zato lahko prf* čakujemo še boljši učni uspeh. J. Vidic Podjetje KAMNOSEŠTVO KRANJ ima na zalogi eliko izbiro NAGROBNIH SPOMENIKOV, katere am nudi po najnižjih cenah. Spomenike si lahko ogledate skladišču podjetja Kranj, Koroška c. 47. Pri naročilu am nudim 0 poseben popust.

7 Bonnie in Clyde film, ki nadušuje gledalce Arthur Penn o sojem zadnjem filmu Arthur Perm se je rodil leta 1922 Philadelphiji. Študiral je New Yorku in New Hampshiroju in tako rekoč brez uspeha poskusil zadeti gledališko kariero. Po daljšem potoanju po Eropi Pl je rnil Ameriko in začel delati pri neki TV družbi- Odtlej je Arthur Penn snemal za teleizijo in pot d TV študije ga je pripeljala studijo filmskih pedjotij. Pri nas smo ideli že njego film Cudodelka, katerem je igrala odlična Anne Bancroft. Kmalu bemo ideli tudi film, ki ga je posnel leta 1958, z nasloom Billy thc Kid. glani logi icri a Paul Neman. Njego zadnji film Je posnet po resnični zgodil o deh romantičnih ubijali c 'h, tatoih, o Bonnie in Clydu. On impotenten jc nadse ljubil fotografijo, ona ki je pustila se druge in cdz njim, pa je pisala pesmi. Najprej sta kradla, potem u ijala in nazadnje so ubili tudi njiju. Potepala sta se ^epo.sod in tridesetih letih našega stoletja sta pomerila strah in trepet Ameriki. Ljudje so ju soražili in občudoali. Arthur Penn je posnel ta film. ker ga je za sodeloanje I>rt>sii VVarren Bcaty. Ta je t u d i producent filma, poleg tega pa njem igra naslono logo. Po sodbi kritiko Pomeni noa filmska erzija r esniene zgodbe o Bonnie in Clydu saj je znr.no, da 6 0 doslej že nekajkrat pobeli film na to temo korak naprej ameriški proizodnji. Obisk filma to samo Potrjuje. O sojem filmu odgonrja na prašanja noinarje takole: Zakaj so junaki aših filmo edno»z druge strani«družbe? Ti ljudje me najbolj zanihajo. Sestani del družbe so l n njeno ogledalo. Vsak od n as nenehno skrbi, da bi jim n o pripadal, da bi ne sodil mednje. Menite, da je borba izobčence posem brezuspešna? Borba je njihoa edina možnost. Seeda je ta borba neenaka, tako kot je to lahko reči za borbo črnce za enakopranost pri nas. Moje simpatije so pri tistih, ki so na zunanji strani, tistih, ki se niso mogli prilagoditi in ki so se soje žiljenje poskušali družbo, kateri žie, spremeniti. St:i takšna tudi aša junaka Bonnie in Clyde? Ne. Bonnie in Clyde sta mi bo!j zsnimia kot pa predstanika tistih, ki bi želeli spreminjati družbo. Tudi nista edela, kaj prazapra poienjeta. Kradla sta. ker sta imela možnost krasti. Cas tedaj je bil prepoln nainih ljudi. B:>nke so posloale nezaaroano. Zakaj je ašem filmu toliko nasilja? Verjamem mirno rešeanje sporo, endar ne erjamem in nimam ere učinkoitost takšnega rešeanja. Zdi se mi, da ima nekaj uboje boljši efekt. Kadarkoli idim, da bi bilo nujno potrebno družbi spremeniti stari, potem se mi zdi, da so tisti, ki branijo to družbo, zaprti neprobojno trdnjao. Edina pet ki jc. jo pot napada. In tisti, ki družbo zagoarjajo in skrbe, da ljudje žie določenih okirih, tudi dobro edo, kaj jc to nasilje. Sam sem se o tem prepričal pra bojih črnce za njihoe držaljanske praice. In endar, zakaj prikazujete nasilje tako realistično? Vse od sojega prega filma sem ztrajal, da se nasilje prikaže takšno kot je. Ne erjamem, da bi bil lahko čloek trenutku, ko ustarja takšen film, tudi cenzor samemu sebi. In če se nasilje že prikazuje, zakaj se ne prikaže čimbolj erno. V primeru Bonnie in Clyda pa jc to nasilje podkrepljeno tudi z resničnimi dejsti. Je družbeni okir, katere- Do leta 1969 letni kino Pred leti smo Kranju meli letni kinematograf. Iz različnih zroko je bilo tedaj kranjski kinematograf- 8 ko podjetje prisiljeno, da je ta kinematograf, ki je bil si c e r med najlepšimi nasl držai, ukinilo. Podrli so zidano projekcijsko ploske in pospraili klopi. V podjetju so dolgo časa razmišljali o noem letnem kinu. Zdaj kaže, da bodo zamisel lahko uresničili. V sodeloanju z zaodom z a spomeniško arsto se je kinematografsko podjetje odločilo za lokacijo na rtu Bradu Kieselsteln, neposredni bližini Gasilskega trga. V priprai so že idejni projekti in kot so nam zatrdili, bodo načrti izgotoljcnl že do maja. V Juniju pa naj bi točeli graditi. No letni kino bo pokrit s stekleno streho. Vključen bo kompleks celotnega gradu. Eno predstao si bo lahko ogledalo okoli 800 do 900 gledalce. Vsa dela bodo stala od milijono starih dinarje. Poleg aditorija bo zgrajena tudi kaarna, ki bo odprta es dan. V načrtu pa Je tudi, da bi zgradili poleg filmskega aditorija tudi gledališki aditorij, če se bodo našla sredsta. V podjetju so nam poedali, da bo no letni kino zgrajen predidoma do maja 1969 leta. Dokler ne bo zgrajen gledališki aditorij, pa bodo pred zidno projekcijsko ploskijo zgradili oder, tako, da bodo lahko prirejali tudi zabane priredite. ga ste postaili Bonnie in Clyda popolnoma realen? Ne! Set, ki sem si ga zamislil ni starna, dokumentarna reprodukcija današnjega seta. Verjamem pa, da nismo ustarili filmu posebnega seta in družbo kot posebno družbo. Moj film je prej abstrakcija kot reportaža. Vemo, da se je zgodba o Bonnie in Cldu že spremenila legendo. Nas zanima, koliko je filmu atentičnosti in koliko legende? Mislim, da je imela predsem Bonnie izredno močno samorazumeanjc. Vedela je, kaj počne. Skupaj sta začela z aanturami, saj je bil Clyde se do njunega srečanja nespreten in okoren. Kradla sta najprej zato, da bi rnila dolgoe. Banke so imele denar, onada ne. V nekem trenutku se jima je pač zazdelo, da je to nepraično. Ugotoila sta, da bi bilo pra, če bi del tega denarja imela zase. Ko sta pričela krasti in ubijati, nista dobro edela, kaj prčnota. Nista se zaedala. Njuna dejanja so bila ečja od njiju. Ubijala sta slučajno. Njuno smt pa ste filmu prikazali posem nasprotno hladno in profesionalno?»to sem tudi želel. Ta uboj je bil uboj brez strasti, hladen in profesionalen. Šerif Ilammer ju ni ubil po nekakšnem častnem kodeksu niti ne po nekakšnem moralnem sistemu. Storil je to po službeni dolžnosti, tako kot si tisti, ki so mu pri tem pomagali. Na tisoče krogel je bilo izstreljenih na Bonnie in Clyda. Atomobil, s katerim sta se preažala iz kraja kraj, pa so še dolgo po njuni smrti, se do leta 1946, kazali kot»ato smrti«na karnealih Južni Ameriki.«Tako pripoeduje Arthur Penn o sojem najnoejšem filmu. Ljubljanska Vesna je film že odkupila. Praijo pa, da bi utegnili čakati še precej časa, ker bi ga radi podnasloih na noih napraah za pcdnaslaljanje. No, prepričani smo, da bo imel tudi pri nas eliko gledalce, saj gre za izjemno starite ameriške film-ke proizodnje, za film, o katerem se je lani naječ goorilo in pisalo. Prizor iz odličnega češkosloaškega filma Strogo nadzoroani laki, ki ga bomo ideli naslednji teden. Film kandidira za letošnjega Oscarja Puljski festial 1968 V konkurenci samo 15 filmo Lanskoletni festial Pu- Iju je prinesel jugosloanski film marsikaj noega. Pomenil je potrdite domnee, da si je jugosloanski film uspel ustariti soj lasten izraz in tudi s celotno lanskoletno produkcijo, ki so jo predajali areni in kinematografih, potrdil, da je naš film nr redil kaliteten korak naprej. Ta sakoletna priredite dožilja iz leta leto tudi šteilno kritike. Predsem se pritožujejo atorji filmo. Ti trdijo, da je projekcija areni izredno slaba. Pa tudi spremljealci festiala, kritiki, strokonjaki, gostje in noinarji bi raje imeli festial, ki bi imel posem deloni poudarek. Arena in njena publika marsikomu ni šeč. Aleksander Petroič prai, da je reakcija publike na določen film posem nerazumljia. Kot potrdite te soje trdite naaja dejsto, da so gledalci letos Pulju njego- Ob šteilnih noih filmih, ki prihajajo kranjske kinematografe, smo skorajda prezrti, da je programu pra malo kinotečnih filmo. V Ljubljani imajo zdaj kinoteko in filmsko gledališče. V Kranju imamo le redni komercialni program. Prepričani smo, da bi kinotečni filmi pra tako imeli soj krog gledalce. Marsikdo bi si rad ogledal film, ki ga ni eč na rednem programu in ne nazadnje sodijo ti filmi tudi k pouku filmske zgoje. Znano je, da kinotečne filme radi gledajo tudi mlajši gledalci. Pra zaradi njih pa bi bilo pra, če bi rednem programu, morda nedeljskih matinejskih predstaah, ideli eč kinotečnih filmo kot smo jih doslej. e Zbiralce perja precej hladj no sprejeli, medtem ko ja njego film, ko so ga pred«ajali doranah naši dr*, j žai. imel pri gledalcih elilo uspeh. Gledalci, prai, iz-1 žižgajo film, ki potem dobt tujini šteilne nagradej Včasih, nadaljuje, so gledalci festial lahko spremljali, zdaj pa so jih atorji že daleč prerasli. J No, kljub temu bo festial jugosloanskega filma še naprej Pulju. Letos bodo y uradni konkurenci prikazali le 15 filmo. Ostale filme letošnje produkcije pa bodo prikazali na posebnih, bolj al manj komercialnih projekcu jah. Čepra so uradno uki«! nili informatino sekcijo, ja ta resnici zdaj še bolj razw žirjena. O prikazoanju fih mo na teh projekcijah bodo odločali producenti in ne žin rija. Noost prailih festiala jo, da bodo odslej filmo poklicali na festial. Doslej so filme prijaljali producentja sami, žirija pa je potem odločala o filmih, ki bodo predajani konkurenci. Generalni sekretar Združenja filmskih delace ZdraJ ko Randič zatrjuje, da bodo odslej projekcije areni mnogo boljše. Obenem pa tu-; di napoeduje, da bodo že do leta 1969 zgradili Pulju pon sebno festialsko dorano^ kjer bodo predajani samo najboljši filmi. Letošnji festial bo že pefrt najsti po rsti. Majhen jubilej bo slail in kaže, da bo le drugačen kot je bil doslej,'

8 GLAS * 8. STRAN S poti po Madžarski Majhne skrbi malega naroda Budimpešta je domilijonsko mesto. Donaa deli to metropolo na stari del Budo in na noejši del Pešto. Nemalo skrbi pri tem imajo madžarski urbanisti, ki se še danes niso posem zedinili, kateremu delu mesta dati prednost pri nadaljnjem razoju in izgradnji, še danes eliko razmišljajo o tem, kako ohraniti stari del Budo, ne da bi bil pri tem okrnjen idez noega dela Pešte. Sedanjih pet mosto na Donai z naglim razojem motorizacije in turizma na Madžarskem ne bo zadoščalo za rešite prometnih rzeli Budimpešte. Pogoarjal sem se s starim znancem o sakdanjih težaah čloeka, ki žii glanem mestu. Te so skoraj bi lahko rekel enake kot drugih elikih mestih drugod in pri nas. Tudi Budimpešti je urbanizem ena izmed zelo priljubljenih tem razgooro. Nemalo sem bil presenečen, ko sem imel možnost ideli na noo urejeno prometno križišče, ki je stalo precej denarja in ko so čez nekaj dni ponono prišli delaci mestnega komunalnega podjetja in začeli komaj na noo položeni asfalt prekopaati ker so»načrtoalci«pozabili na uredite kanalizacije. To mi je dalo občutek, da sem se počutil še bolj domačega, saj se enake stari dogajajo tudi pri nas doma. TURIZEM POČASI, A VZTRAJNO ODPIRA ZAPRTOST Turizem postaja na Madžarskem iz dnea dan se bolj upošteana gospodarska panoga. Za njego razoj so se možnosti in sestranska je pomoč tistim, ki želijo peljati noitete, ki bi priabile še eč turisto. Zaedajo se tega, da sodobnemu potujočemu nomadu ne zadoščajo le narane lepote, da je poleg teh potrebno poskrbeti še za kopico drugih stari, ki so neobhodno potrebne za sestransko dobro počutje turisto. Edina šibka točka Madžaro pri sem.em so hoteli. Tu mislim predsem na šteilo ležišč, saj so šele z letošnjim letom, ko so prenoili stari hotel na»otoku«(eržibet sigetu) na Donai dosegli enako zmogljiost prenočišč kot jih je imela Budimpešta pred ojno, kajti med ojno in letu 1956 je bilo precej hotelo uničenih in porušenih. Ni opaziti ne em kako eliko naglico in zaletaost pri planiranju in izgradnji hotelskega omrežja, kajti kot sami Madžari praijo naglica bi samo škodila sistematični in pametni politiki pri tej izgradnji. Posebno mesto madžarskem turizmu je posečeno Blatnemu jezeru. Lahko rečem, da Madžari poskušajo to edinsteno panonsko jezero približati drugim eropskim»jezerskim«turističnim središčem. Samo Blatno jezero bi bilo še lahko eliko bolj»blatno«kot je sicer, Vi udar so tudi tu naredili korak naprej in na se načine si prizadeajo, da bi saj obalo jezera uredili tako, da ne bi čloek že pri prem koraku odo imel občutek, da je stopil močirje. Veliko skrbi jim poletnih mesecih pozročajo komarji, katerih je naječ takrat, ko se začenja poletje in prihajajo turisti. 1 -i'esenelilo me je tudi isoko šteilo naranih termalruii kopališč, ki so jih zadnjih nekaj letih zgraaili. Imajo sa pogoje, da bodo gleue te^a čez nekaj časa lahko konkurirali tudi drugim eropsko znanim ter- ] malnim zdrailiščem, saj imajo neizčrpne zaloge zdrailnih mineralnih oda. MADŽARSKA NIMA TOVARNE OSEBNIH AVTOMOBILOV Ko sem opazoal žiopisano karaano osebnih atomobilo, ki so eč ali manj»dreli«po ulicah, sem imel občutek, da gledam detiie atomobilo seh setonih firm. Naječ je ideti moskiče, \artburge, škode in na Madžarskem najboij popularne trabante (dotaktni zhodnonemški osebni atomobil 600cem). Trabanti so na Madžarskem isto kot pri nas fićkoti le s to razliko, da se ne dobijo na posojilo, da po estetskem idezu daleč zaostajajo za fičkoti in da je tudi njihoa hitrost precej omejena. Za madžarsko atomobilsko tržišče se zanimajo šteilne atomobilske hiše, saj je atomobilski trg prazen, kupce pa je iz dnea dan eč. Za naročeni atomobil gotoinskem predplačilu je treba čakati tudi po de leti ali pa še eč. Posebne težae imajo z oskrbo rezernih delo za»kapitalistične atomobile«. Pogoarjal sem se s starim znancem, ki ima peugeota 403. Pred nekaj meseci se mu je zlomila pogonska gred. Zastonj moleduje na seh koncih in krajih, tega dela na Madžarskem ne more dobiti. Pisati toarno Francijo tudi ne more, ker mu za uoz tega rezernega dela ne odobrijo deiz. Kot mi je poedal, je prisiljen čakati na ugodno priložnost, da bo lahko kje kupil kak odsluženi 403 in zamenjal pokarjeni del na sojem atomobilu. V zadnjem času Madžari zleo kupujejo (zdaj šele predplačujejo) olksagnoe hrošče, različne oploe modele, zelo iskani so tudi fiati 850 in tudi naš 750 je zelo cenjen. Na Madžarskem je še isto mnenje kot je pred leti preladoalo pri nas, da je namreč ato razkošje, da ni neobhodno potreben pri opraljanju sakodnenih dolžnosti. Zanimio je tudi, da za nakup osebnih atomobilo ni nobenih oblik finančne podpore niti kreditiranja. Tisti, ki si želi atomobil, oziroma ki mu narekujejo službene potrebe, da ga nujno potrebuje, mora imeti toliko gotoine, kolikor stane ato, šele potem se lahko piše seznam čakajočih. Čas čakanja kot sem že prej omenil je najmanj de leti, manj sekakor ne, lahko pa tudi eč. Serisne službe Madžarska nima razite. Tisto, kar imajo, jc bilo do nedanega samo družbenih rokah, pa ni in ni»klapalo«. V zadnjem času so dali možnost zasebnikom, da odpirajo mehanične in serisne delanice in s tem se je začela noa doba madžarski storiteni deja nosti. Zasebniki so zeli pobudo soje roke in baje niso brez dela. Sojerstna posebnost na Madžarskem so bencinske črpalke taku po zunanjem idezu kot tudi po ceni bencina. Za naše in tudi za njihoe razmere je bencin drago plačan, dražji je celo kot pri nas. Toda kot praijo? tisti, ki se želijo oziti ga bodo kupoali, pa naj bo cena še tako isoka. Nagli razoj motorizacije je prinesel tudi na Madžarsko»podkupoanje in preplačeanje«. Nasploh je precej dobrih ice na račun popoldanskega dela raznih družbenih mehaničnih delanicah, kjer so neizčrpne možnosti za»fušanje«. Seeda je kontrola stroga, toda kdaj in kje se je posrečilo torstno zaslužkarsto popolnoma preprečiti!? Za zdaj madžarskih ladnih in gospodarskih krogih še preladuje zelo pametno mišljenje, da tako mala držaa, kot je Madžarska, ne potrebuje lastne toarne osebnih atomobilo in tako ostajajo zelo osamljeni socialističnem»taboru«brez lastne proizodnje osebnih atomobilo. Precej računajo na izboljšanje razmer potem ko bo Sojetski zezi začela fiatoa toarna polniti nenasičeni sojetski atomobilski trg. Potem bo tudi nekaj»ruskih fiato«zataalo na Madžarsko. Velike težae so tudi z garažami. V modernih stanoanjskih naseljih, ki so jih začeli graditi pred leti, še niso računali na garaže, in tako imajo motorizirani stanoalci precej preglaic, kam spraiti težko pridobljeni ato. Uoz atomobilo je zelo omejen, samo nekaj sto O S E C Zato razpisujemo na leto. Praijo, da so deize bolj potrebne za druge stari/ ki jih moramo uažati. Skratka standard široke potrošnje na Madžarskem se počasi, a ztrajno diga. Mnogo pričakujejo od noe gospodarske reforme, ki so jo letos na podlagi čeških, poljskih, jugosloanskih in zhodnonemških izkušenj začeli uajati tudi na Madžarskem. Predsem je že po nekaj tednih opaziti, da se razmere na tržišču popraljajo in da je možno kupiti tudi take predmete, ki so bili do nedanega na Madžarskem samo sanje oziroma zelo elika redkost iz»črnega uoza«. Jurij Danč Set osnone šole Stane Žagar Kranj razpisuje delono mesto administratorke za določen čas (od do ) Pogoji: končana administratina ali Ekonomska sred nja šola, prednost imajo kandidatinje z delono prakso šolstu OD se določi po prailniku zaoda. Razpis elja do zasedbe delonega mesta. Med sloenskimi bralci je še mnogo takih, ki niso uspeli dobiti roman T. Setina U K A ] \ A I. in II. del prednaročilo: \) za I. in II. del b) samo za I. del knjigi ezani celoplatno, strani 1472, cena N din 140. knjiga ezana celoplatno, strani 569, cena N din 55. Zaod bo knjigi ponatisnil le primeru, če bo doolj prednaročniko. Prednaročila sprejemamo do konca aprila 1968, knjigi pa bosta predidoma izšli do noembra 1.1. Naročilnica Podpisani kraj, ulica Pošta «i NAROČAM ROMAN UKANA a) I. in II.de' cena N din 140. plačljio štirih obrokih po Ndin 35. b) sarno I. del cena N din 55. plačljio deh obrokih po Ndin 27,50 INFORMATIVNO NAROČAM TUDI UKANA III. del (IZID V LETU 1969) (neustrezno prečrtaj) ZAVOD BOREC knjigotrški oddelek LJUBLJANA Znamka za N din 0,20 (podpis naročnika) BEETHOVNOVA 10/11.

9 Te dni po setu riisss 27. februarja - 2j*0d0ne sile FNO so na- 2 is, s a, g o n s k a predmestja se^ e! a m i ' medtem ko so» z e w e b u c ameriške enote 0^3* baretke«spopadle e z ob jlh odiln.mi silami, k: so DAD C M! I A L I T A N K I - C S 8 A L A A M bruari - f e- racil i ~~ C, a n sc ta lede Preiu i n p o s c b " i odposlanec GSSfi!" P t a E d a r d sk 0m i k m e d s J i m o b - tanzani V cb li!n ' anii S o r I 1 m štu Ur»*o dentom o nes5? f l Politiki. Predf^JF februarja - daai Skopj a P o l i l l ; : " aktiu, e p r e d d n w i p r e ' 1 1 c n i u S, a f e t a krenu mladosti bo 8fadbu- na P o t 30 a p r I, a 7 -, «Wšca elike hidrocenirasebni ~ f - febrtiarja Po- SredL- Prcds,a nik OZN na larisf?»hodu Gunnar 0 c 1 p o t o York?- al New Sekrp*^ - Jer b o generalnemu,r ročai ' A T U T a r i t u p a ' " Pos' a n, r t / u l t a l i! l sojega od- 28 r feb fašisti' ruarja Neone m ' 8 0 Italijanskem KIaške * U or KanizJrali dija^ Pro U :[ 0^oka i n a k c l cije J e dent se Ce h, om, ki se že metke,,, re z a obnoo italijan fak,?, Verze - Tak <>»o drli t e l in n za politične ede ttrjac" fakui^*o 0 ** * 11 *mim " e r l g a m l n a p a d N WYo!f B 5 V n^» r a h - E kr februarja K K»Preiei e.ie soglisno V i c e i Izrael H l ' esoluci Jo, ki po/.ia skim h 1 a j S a rn to arabomoe c e r n n a 8'incem na soje do ili W k a t e r i h so pobeg»eruir, I 29 - arja An feb non 0 a, a s o d a,, e 3 p a" 8t;, nn, 7 ; ače 'a bombardirati in ž ei! n J s k e četrti Hanoiu H^S** - p r o g o H a l niena ^""h" slabega reda,j, i»skala cilje z ra- 8 0 s Jgj DELIH, 29. februarja ^^;T' n a 7 7 drža na drugi k N i n o» f erenei o trgoitim a tj a z J u k sklenila ulo r g a n? 0 zahteali naj si Ponct? 1^1" 011^ najkasneje ^ "cdeljek pretrgajo sploškretn P l a e i n se začno koncih s a Jati.0 posame* p ^ p rašanjih. Jijansti 2 9 < f e b r u a r J* - 1»«- l-a nf *., «uianji minister r 0 e 4, * e parlamentu po o P(),?. stik w s Hanoiem in di, y "a Srednjem zho- J u Jai J s y iem gooru je de,'. * * ietnamska ojna «am^!l l f a z 1 '» a mogoči d a s n Ja a d e p o t l ~ a, i ^aja- Pa a P a kataslrofalen spobo dne ob 9. uri na JAVNI DRAŽBI Šenčurju it. 88 PRODAJAL razno kmetijsko orodje, in sicer: parilua kolona aparat za atogeno \arjenjc krožna žaga Irak tor sid pleetnik Fcrguson polgoscnice za traktor fcrguson sadna škropilnica (ročna) br/oparilnik 200-litrski puhalnik Vulkau tehtnica 5lK)kg kalutasta brana kombajn za krompir VEB 3014 C) 3 kom. scler.ski rsmeiniki 50 V SO A ^ 4 kom. ozički VUK brez baterij in nekaj manjših predmeto /a kmetijsto Kmetijsko žiilski kombinat KRANJ GRADITELJI DRUŽINSKIH HIŠ Pomlad se bliža in pra je, da si praočasno preskibite načrt. Strokoni naset in se rste tipskih načrto enodružinskih, dojčko in rstnih hiš dobite najkrajšem času pri PROJEKTIVNEM PODJETJU KRANJ, Cesta JI.A 6/1 (nebotičnik). Ste bolni? Vas buli jo ledice, želodec, imate žolčuc kamne, bolujete na jetrih, zlatenici, imate sladkorno, ulkus, čreesni katar? Ste bolni na srcu, na ožilju, se morda preeč debelitc? Pri teh boleznih je najažnejša prehrana. Katera žiila in kako pripraljena smete u/.iati, da se boste pozdraili, boste izedeli iz knjige Praktična kuharica poglaja o prehrani bolniko, katera je napisal pri/.nani zdranik internist na podlagi najnoejših dognanj medicini. Knjiga PRAKTIČNA KUHARICA ima nad tisoč recepto, 352 strani, stane pa samo 24. N din! Na ročite jo na naslo: PRAKTIČNA KUHARICA, Ljubljana, poštni predal »/o ZNIŽANJE CEN RAZPRODAJA OBUTVE Trgoina TEKSTIL Kranju prodaja olnene komplete, obleke in otroška krila po D znižanih cenah. IZKORISTITE UGODEN NAKUP! Trgoina DOJENČEK Kranju zraen hotela Eropa in trgoina Mojca Tr/iču, Trg sobode (biša trgoina Runo) razprodajata so obute s 15 ^ popustom. Razpisna komisija pri obrtnem podjetju TAPETNIŠTVO - SEDLARSTVO RADOVLJiCA razpisuje prosto delono mesto direktorja po 104 členu statuta podjetja. Kandidati morajo poleg splošnih pogoje izpolnjeati šc enega od naslednjih pogoje: Da ima srednjetehnično ali njej podobno šolo in najmanj 5 let prakse tapetniških podjetjih, od tega najmanj 3 leta na odilnih delonih mestih; da je isokokalificirani delaec tapetniški stroki z 12 let prakse, od tega saj 5 let na odilnih delonih mestih. Poleg loge naj kandidati predložijo oeroljen prepis o strokoni izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitah s kratkim žiljenjepisom in potrdilo o nekaznoanju Vloge poslati na naslo razpisne komisije pri obrtnem podietju Tapetništo sedlarsto Radoljica do ključno Komisija za delona razmerja in odpoedoanje delonih razmerij podjetja PREHRANA, Ljubljana razglaša naslednja delona mesta za: P-MARKET ŠKOFJA LOKA, NOVI SVET: 2 TOČAJKI splošni pogoji: kalificirana točajka z najmanj 2 leti delonih izkušenj; stanoanje Škofji Loki. Poizkusna doba traja 60 dni. Možen je takojšen nastop službe. Vse ostale informacije daje in pismene ponudbe sprejema do 10. marca 1.1. soeialno-kadroska služba podjetja sak delanik od 8.00 do ure, Ljubljana, Kersnikoa 2. R E H R A N A export-import Ljubljana T I T A K A M N I K N TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV IN LIVARNA Naš proizodni program: # litingi črni in porinkani 9 stabne in pohištene ključanice, naadne in cilindrične, obešanke, naadne in cilindrične ^ gospodinjski strojčki 9 ročno orodje 9 ulitki za atomobilsko in elektro industrijo iz temper litine in ulitki iz sie litine. Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke. t** im

10 fjmotmbi ^^;.^.--.^.-^at-..u-<e...«. ^ 47 # Seržant jc Lil zidane olje, kajti če pojile se po sreči, kakor je upal, bo končno le on tisti, ki bo kratkem rešil zapleteno uganko belega pajka. Mrs. Irine je bila čisto strta In je z dlanmi na senčili nemo strmela predse.»gospa, nikar si tega nc ženite tako k srcu, saj ni tako ažno,«jo je skušal tolažiti sekretar, ko se je bil seržant končno posloil.»ne morem razumeti sega tega,«jc rekla tiho in potrto.»sama sebi se zdim kot figura, ki jo potiskajo sem ter tja z neznanimi nameni in nič ne em, kako naj se se to konča.«hubbard je sočutno gledal trpečo žensko in tem razpoloženja pozabil na soj službeni odnos do nje. V naalu čuste Je segel po njeni roki in jo pritisnil na ustnice. Sek ko jo je spustil, se je zaedla nenadne zaupljiosti sojega sekretarja, endar ni ugoarjala, le roča rdečica ji je zalila obraz in instinktino je čutila, da mu lahko zaupa. Hubbard pa se resnosti njenega položaja menda sploh ni zaedal, kajti okrog usten mu je igral sojersten smehljaj.»al sploh este, kaj pomen to odkrtje?«je komaj iztisnila iz sebe.»nekoč sem bila tako nespametna, da sem zatajila posest teh pajko in ker so se z njimi dogajale grozotne reči, sem zdaj tudi Jaz osumljena sodeloanja.«v njenih očeh se je zrcalil obup in strah.»ali mislite,«je šepnila čez nekaj Časa komaj slišno,»da me bodo aretirali?*»tudi to ni izključeno, Mrs. Irine,«je odrnil hladno in mirno.»rekel pa sem am to zaradi tega, da ne boste nepripraljeni, če bi se res zgodilo kaj takega. Pajki aši lasti bi morda res utegnili biti ažen dokaz, ker je mož iz Scotland Yarda odšel z njimi tako zhičen.«muriel je kljub razburjenju opazila, da se je spet zelo čudno smehljal.»vendar pa as moram potolažiti, kajti na podlagi samih indicije angleškega držaljana ne smejo kar tebi nič meni nič zapreti. Pa tudi, če bi se kaj takega / /' ' ' >, zaradi tega ne smete obupaa'.i,«je nadaljeal prepričealno.»ranali bedo z ami zelo obzirno in pra kmalu spoznali, da so se hudo zmotili.«medtem ko je gooril, Je Muriel spet nenadoma nagnila glao, kot da prisluškuje nečemu, kar je nekoč že slišala, pa bi se zdaj rada spet spomnila. Nato se je zdrznila, krčeito ila roki robček in rezko prafala:»kdo je komisar Conway?«Dignila je glao in uprla soj pogled anj.»žal am tega ne morem poedati, Mrs. Irine, ali recimo, na srečo,«se je poprail s ciničnim nasmeškom.»poedali so ml namreč, da je treba poznansto s tem gospodom plačati naadno z nekaj leti. Cenejši on ni in nekaj let je zame cndaile predolga doba. Sicer pa je menda pra posebne rste tiček. Praijo, da so metode, ki jih uporablja pri rešeanju zapletenih primero, ta':o pretkane, da mu nasedajo celo n-ječji prebrisane!.kaj pa se Je zgodilo tako posebnega?«je radoedno in nezaupno sprašeala gospodična Babbeil, ko se je bila spet polastila II Jbbarda. Čutila jc, da zaposluje Mrs. Irine sojega sekretarja prek pristojne mere In njeni hudih slutenj polni ženski duši je stal sum, da je zaradi njega postal njen obraz pra tako slamnato rumen kot so bili njeni lasje.»eh, trgoski posli,«je sekretar odrnil lahkotno.»malenkost! Nekdo je kupil ostanke starega blaga, ki bi bilo moralo prazapra že zdanaj iz hiše.«in gospodična Biibberl je bila spet pomirjena, Ie lahen zdihljaj in hrepeneč pogled sta poedala Hubbardu, kako zelo ga jc pogrešala. tt Napočil je ečer Hubbardoega obiska igralnici in kc se je bližala že danajsta ura, sekretarja pa le še ni bilo od nikoder, je začel Mr. Phelip* postajati nestrpen. Praočasno je bil obestil Strongbridgeja in če si je bil Hubbard medtem premislil, si bo Strongbridge sojega sodelaca spet temeljito izposodil.»ali menite da ji je premislil?«je prašal Cornerja.»To bi bilo temu nepridiprau podobno. Kadar imaš opraiti z njim, se ti zdi, da si stopil na spolzek led.meni pa se zdi še se kaj drugega,«je poudaril Enookl»Menim namreč, da e mož eč, kot je za nas pra in dobro. Ne samo o aši majai ruletni mizici to je nasezzdnj e m?:ienkos temeč še o marsičem drugem. Zadnjič mi Je na primer namignil nekaj o Camdea 'lo/mi.«tisto,nekaj o Camden Townu' je moralo biii Sila neprijetna zadea, kajti mož s konjsko glaa se je kar zdrznil in hlastno prašal:»kaj pa naj e c tem? Mene sploh ni bi!o tam, to lahko neizpodbitno dokažem. I Pra tako pa je tudi z ami. če bi bili tam, bi as ne ideli ob istem času posem nekje drugje. Končno pa nisa niti i niu J 82 spraila Dasona s poti.to sicer ne, endar pa ne bi želel, da bi me kdorkoli kaj prida sprašeal o tem. Zato je pa skrajni čas. da naprai Strongbridg«konec!«Phclips se Je odhrkal In njegoe Izbuljena oči so nemirno mežikale.»ali taliti**"** je začel In umolknil»menim, da bo prp, če smo preidni- Kakor mi je ta pogoor šeč, tako bi zaradi njega ne imel rad sitnosti. Po Leisoi zadei bo policija prekleto prtisnlla, če bi se zgodilo spet kaj podobnega. Pripraite torej se, da potem ne bo treba pripoedoati n a dolgo in široko!«četrt ure nato Jt končno prišel Hubbar ta bil nadse ljubeznio sprejet. Phclips je 1 gostobesedno prisrčnostjo kar padel po J**' Corner pa Je s sojo izredno ljudnostjo hotel očildno pokazati, da želi pozabiti star razprtije. Phclips.»Da ste»pričakujea končno le as prišli!«že najmanj je zkiik eno nu - eno erenionij Tako, sklenili zdaj mir bomo in to pa tudi brez primerno elikih uro- Sili. V zelenem salonu nas že pričakuje nekaj * klenic sekta in cigare.«^»v zelenem salonu?«je brezskrbno pr a Hubbard in pri tem "e za spoznanje P zdignil obri,»če bi se bil spomnil na bi as sam prosil da bi tam sedli k V oi oru.kako to?«je nezaupno prašal P ne ' ip *»Zato, ker se mi zdi soba, kjer so tie& ^ nekoga obesi.i, za take prilike nenaa ožii* ^ udobna in zanimia. Kaj takega ne «. sak dan in čloeku šine pri tem mar zabanega glao Na primer, če bi nas treh tudi kdaj bingtjal na ri.«(nadaljeanje) Prihodnji teden kiru V prihodnjem tednu bo na sporedu kranjskih kinematografih kar pet premierskih filmo. Strogo nadzoroani laki je naslo češkosloaškemu filmu, ki letos kandidira za nagrado Oscar. Film je posnet po noeli Bahumila Hrabala. Režiral ga je Jiri Menzel, glanih logah igrata Vacla Neckar in Jitka Bendoa. Po sojem žanru sodi film med tragikomedije. Vedra filmska pripoed si je zagotoila precej gledalce. Režiser sojem filmu tudi sam nastopa. Doslej je posnel že nekaj fil- VARCEVANJE PRI KB LJUBLJANA VAM PRINAŠA IZREDNO UGODNE OBRESTI 6,25»/o 7»/o 8»/o Poleg tega pa sodelujejo arčealci ezanih log in ezanih deiznih računo ter kmetijski in stanoanjski arčealci sake 4 mesece pri nagradnem žrebanju. mo, endar pa je to njegoa najuspešnejša filmska starir te, saj sodi ta film med najuspešnejše češkosloaške filme zadnjih letih. Brez doma je film reden ogleda, če sodimo po nekaterih nagradah, ki jih je doslej že dobil na mednarodnih festialih. Najprej smo ideli Jamesa Bonda. Potlej smo ideli celo rsto agento, ki so mu bili podobni, zdaj pa žc gledamo lahko parodije na takšne filme. Tajni agent Flint je prispel iz Amerike. Tam so ugotoili, da gre se narobe in da edino Flint lahko reši set pred pogubljenjem. No, Flint nalogo dobro oprai tako, da ljudje na setu spet žiijo, kot so žieli. V glani logi igra James Coburn. Film je barah in na širokem platnu, posnel pa ga je režiser Danici Mann. Bunn Lake je izginila je film, ki ga je posnel ameriški režiser Otto Preminger angleških filmskih ateljejih. Gre za zgodbo o mladi Ann Lake, ki je sojo štiriletno hčerko Bunn oddala otroški rtec, endar je poslej ne more eč najti. Vsi ji zatrjujejo, da punčke ni nihče idel. Takšen je pood za šteilne zaplete filmu, ki pripeljejo na koncu do grozljiih prizoro, ko se skrinost presenetljio razplete. Glano logo igra 23-letna Carol Lnle. Poleg nje pa filmu nastopa tudi Larenci Oliier, odlični angleški igralec, ki je znan presem po filmskih interpretacijah Shakespearoih dramskih del. Križanka, šteilka IJJH M , 32 B VODORAVNO: L gora nad Gorico, 7. dobitnik srebrne kolajne pri smučarskih skokih Grenoblu, 12. princip zla eroanju Staroperzijce, 13. oseba iz Cankarjee drame Kralj na Betajnoi, 14. sloenski gledališki in filmski igralec (Ali), 15. pritok reke Isar na Baarskem, 16. domač izraz za očeta, 17. francoski kronist, ki je dal dragocene podatke o Južnih Sloanih ( ), 18. čloek mladostni dobi, 20. americij, 21. sloenski pisatelj, doma iz Bohinja, 24. kratica za manuskript, 26. elik ogenj, ki se kuri ob raznih sloesnih prilikah (množ.), 27. pritok Sainje, 30. ime znane sloenske modne kreatorke Palin, 32. rimski cesar, 33. udeleženec sinjskih iger, 34. zmagoalka pri hitrostnem drsanju Grenoblu, 36. predice, 37. najmanjši deli snoi, 38. psedonim to. Kardelja. NAVPIČNO: L židosko žensko ime, 2. mesto Romuniji blizu madžarsko-jugosloanske meje, 3. dočlenik matematiki,.. omemba, 5. himalajska koza, 6. eznik, 7. morski rak, 8. nemški predlog, 9. prašalnica štokaskem narečju, 10. izraz za planinska zaetišča, 11. ime sojetskega skladatelja Hačaturjana, 13. ilirsko-keltsko pleme iz antične dobe na področju Alp in Tržaškega zalia, 15. dejanje pri podajanju rok, 18. ocenite, kritika, 19. nemški astronom srednjem eku (Johann, ), 22. značaj, 23. fižoloka, 24. dišeča rastlina, 25. jutranja zarja, 28. setopisemska oseba, 29. grški bog ojne, 31. etiopski plemič, 33. papige, 35. rsta italijanskih kamiono, 36. kratica za pianissimo. Miha Klinar: Mesta D o m «III. DEL Ne, ničesar ni slišal. Ničesar, mu bo biši mtinehenski medici, edoati neko pesem Zu Potsdam unter den Eicbe» Im hcllen Mittag ein Zug, Vorn eine Trommel und W V^& In der M i t te einen Sarg man Zu Potsdam unter den E» che Ji, In dem hundertjahrigem Sta Da trugen sechse einen Sarg Mit Helm und Eichcnlaiib, ^ Und auf dem Sarg mit Men 0 '* Stand gcschricbcn ein Rci'"«h J Die Buchstaben saheri Wfep?»Jedem Kricgtr scin Heim.'* Das war zum Angedenken An manehen toten Mann Geborcn in der Hcirnat Gestorben am Chemin des M Gekrochcn einst mit Herz «Dem Vaterland auf orn yai Jedem Krieger sein Heim So zogeo sie durch Potsdam p* Fiir den Mann am Chernin «Da kam die griine Polizei Und haute Sie zusamm. Lehmann (že pri prih strmi od začudenja zaradi er: m 0 ' ots' jod P, ^ V kateri so ojaki nosili pc čelado in pokazali, kakšen»o j^j ZJJ željnih zmage, mareč mnog gjjjdjjjfl bridka posmehljika, nastala. ne je: sati prai pesnik s praim \ Potsdam s starimi hrasti/.^jzii^i kega simbol prusizma m. ^og^i brezprani ojaki, potomci " ces3 rje; j pruskih kralje in nemških ^gfli ečne ojne, trpljenje ifl P GLAS # 10. STRAN

11 ^n^l V7[/.ACrW KtMtNftm SOCIETA MONtMCONt D A R W I L Trst PIAZZA S. ANTONIO NUOVO 4/I-II GENERALNO ZASTOPSTVO ZA VSE DRŽAVE ZA URE DARVVIL IN ARETTA Generalno zastopsto DARVVIL am nudi naječjo izbiro zlatega nakita iz 14-, 18 in 22-karatnega zlata, izdelanega 42 setono priznanih industrijah zlatega nakita. Za sak nakup zlatih predmeto dajemo popolno garancijo za čistoto, težo in ceno. Zlati nakit od 650 lir dalje za 1 grami Vreme Vremenska slika: Nad srcdoh.^ r s e P Je zgradilo»r A Ž n o P o d r či e isokega *racncga pritiska. Od seeror^noda doteka nad naše kraje niaden zrak.»ernperature ( petek ob 13 *t)i Ljubljana in Brnik 4, Ranica 1, Jezersko 1, Kreda- S ~~ 7 s t P i n i c - zapoed za soboto: V išjih legah in na Primorskem pretežno sončno, drugod spremenljio oblačno. Nočne temperature med 0 in 3, na Gorenjskem do 5; dnene temperature med 1 in 4. V naslednjih dneh bo stdio in razmeroma hladno reme. Snežne razmere: Kraec 95 cm zmrznjen; žičnica na Veliko planino 65 sren; žičnica Zelenica na Ljubelju (predor) 60 cm, rh 115 želite eno od 10 moških in 3 ženskih nagrad SODELUJTE Z NAMI NA VELIKEM NAGRADNEM KEGLJANJU od L do 31. marca pri MLEČNIK Klrschcntheuer Kožentaura, pri Boroljah 15 km pod Ljubeljem KOMPAS SEZONSKI IZLETI V TRBIŽ IN UDINE Torek: Jesenicc-Trbiž cb 14. uri Četrtek: Jesenice Trbiž ob 14. uri Sobota: Jesenice Udine ob 7. uri JESENICE Odhod atobusa izpred posloalnice KOMPAS na Jesenicah s postajališči po želji. Cena preoza- Jesenice Trbiž ND 10, Jesenice Udine ND 25, Pri predhodni prijai posloalnici am brezplačno rezeriramo sedež atobusu. centim., zmrznjen; žičnica na Vogel 280 cm srcn; žičnica Vitranc spodaj 40, sredina 110, rh 180cm zmrznjen; drsališče Kranjski gori ni uporabno; žičnica na Spano rh spodaj 35, sredina 45, rh 65 cm; Kredarica 280 cm; Dom na Komni 200 toorna žičnica in lečnica obratujeta, pot prehodna; Bohinj 30, Vršič Erjačea koča 290; Planica 54; Simon Prescheren Tarlsio Trbiž am nudi po izredno ugodnih cenah: % pralne stroje 9 gorilnike na mazut 9 peči za centralno kurjao 0 setila kolesa otroške ozičke 0 keramične ploščice Poseben popust za izoz KAM samo k Laghi Fužine JožeMadotto galanterija, olna seh rst, pijače, konlekcija, obute, pralni stroji in pralni praski. hladilniki. Obiščite nas In prepričajte ie o kakoosti In zadooljni boste Strcžemo sloenščiid, non-sfop, sprejemamo dinarje Na mejnem prehodu Ratečah se pokrepčajte našem bifeju KOMPAS KRANJ prireja za promajske praznike za kolektie in posameznike, dodnene in tridnene izlete. PROGRAMI IZLETOV SO: ENODNEVNI: 1. Kranj Trbiž Beljak Baško jezero Vrbsko jezero Celoec Velikoec Jezersko Kranj 2. Kranj Trbiž Udine Čedad Gorica Ljubljana Kranj DVODNEVNI: 1. Kranj Ptuj Varaždin Budimpešta Kranj 2. Kranj Cortina Benetke Kranj TRIDNEVNI: 1. Kranj Brcnncr Innsbruck Zurich Como Milano Benetke Trst Ljubljana Kranj Cene seh Izleto so konkurenčne in ugodne. Vse informacije dajejo posloalnice Kompasa Kranj, Bled, Jesenice in AMD Tržič. Pra tako sprejemajo naedene posloalnice tudi prijae do 10. aprila L 0 D R 0 N Villach-Beljak Lederergasse 12 DIOLEN ZAVESE 1 m 150 cm širine 25 A sch 1 ra 220 cm širine 37 A sch l m 300 cm širine W,80 A sch se ne krčijo 0 ni potrebno likati

12 Na VELESEJEM M I L A N O as abi A V T 0 P R 0 M E T GORENJSKA K R A N J OD 17. DO 20. APRILA 1968 ZANIMIVO ŠTIRIDNEVNO POTOVANJE PO ITALIJI Ogledali si boste znamenitosti treh znanih turističnih mest Padoe, Verone in Milana: baziliko s. Antona, staro padoansko unierzo, amfiteater Veroni in Julijin grob, katedralo Milanu in znamenitosti mesta in operno hišo milansko Scalo. Tri udeležence izleta bomo med potoanj'em izžrebali za posebna presenečenja! PROGRAM: 17. april L dan: Odhod iz Kranja ob 6. uri. Prestop jugosloanskoitalijanske meje Fernetičih, potem do Portogruara. krajši postanek. Dalje mimo Mester Padoo. De uri postanka za ogled znamenitosti. Odhod mimo Verone, Brescte, Bergama, Milana s prihodom Noaro ečernih urah. 18. april 2. dan: Po zajtrku odhod MPano na ogled elesejma, prosto za ogled do 17. ure. Odhod Noaro. Večerja in prenočišče 19. april 3. dan: Po zajtrku ogled mestnih znamenitosti Milana, nato prosto za ogled mesta ali elesejma. Ob 17.'uri odhod Noaro. Večerja in prenočišče. 20. april 4. dan: Po zajtrku poratek mimo Milana in Brescie Verono. Postanek za ogled znamenitosti. Dalje mimo Padoe in Mester Trst. Krajši postanek. Poratek domo s prihodom do 22. ure. CENA IZLETA JE 370, N din V ceno izleta so računani stroški preoza, 3 polpenzioni, stopnica za elesejem, kolektini potni list, organizacija in odsto izleta. Za lastno uporabo lahko sakdo na osebni potni list digne pripadajočo letno deizno koto (32$) INFORMACIJE IN PRIJAVE DO 20. MARCA V: KRANJU - POSLOVALNICA TURIST tel TRŽIČU TURISTIČNA POSLOVALNICA tel Turistične informacije 0 Bohinj Zasedeni so Mladinski dom, Ski hotel in brunarice na Voglu. V drugih hotelih in turističnih sobah pa je še prostor. Snežne razmere na Voglu so ugodne. Za začetnike in za zahtene smučarje pa Turistično društo Bohinju priporoča izlet na Rudnico, kjer so lepi smučarski tereni. # Kranjska gora Tako hotelih kot zasebnih tu rističnih sobah Kranjski gori, Podkorenu in Gozd- Martuljku je doolj prostora. Na Vršiču pa sta zaprta Tičarje dom in Koča na Gozdu. V Erjačei koči je prostora doolj, Miho dom pa je odprt samo ob sobotah in nedeljah. Jesenice Prostor je obeh hotelih in Domu pod Golico ter pri zasebnikih okolici Jesenic. # Tržič V Tržiču, Podljubelju, na Ljubelju in na Zelenici je prostora doolj. Na Kofcah je planinski dom odprt samo ob nedeljah, Koča na Kriški gori pa ob sobotah in nedeljah. # Kranj Prostor je obeh hotelih in zasebnih turističnih sobah. Prostor je tudi Preddoru, na Jezerskem, na Kracu, Domu na Joštu in hotelu na šmarjetni gori. # škofja Loka V škofji Loki, Loški koči na Starem rhu in pri zasebnikih Retečah je doolj prostora. Prostor je tudi Selški in Poljanski dolini ter Litostrojskem domu na Soriški planini. 9 Prostor je tudi Kamniški Bistrici. SPOMLADANSKI SEJEM V KRANJU Veleblagonica PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ razpisuje prosti deloni mesti oskrbnika in kuharice Domu Kokrškega odre da na Kališču. Dom bo odprt od 1. maja do 30. septembra. Pismene prošnje pošljite na Planinsko društo Kranj ali pa se osebno zglasite pisarni društa Kranju, Koroška c. 21, od 14 do 16. ure sak dan, razen ponedeljka in sobote. N J I M I I I M I razpisuje prosto delono mesto Ljubljana, Tomšičea 2 VODJA BLAGOVNICE V ŠKOFJI LOKI POGOJ: išja strokona izobrazba; 5 let prakse, od tega 3 leta na sorodnih delonih mestih; zaželeno znanje enega tujega jezika; srednja strokona izobrazba ekonomske smeri; 10 let prakse, od tega 3 leta na sorodnih delonih mestih; zaželeno znanje enega tujega jezika. Zaposlite za nedoločen čas, poskusno delo tri mesece. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadroska služba podjetja. Rok za sprejem prija je 15 dni. PROMETNO PODJETJE S A P L j u b l j a n a OBVEŠČA CENJENE POTNIKE, da bo dne 1. III začela redno ob delanikih, držanih in republiških praznikih obratoati MEDDRŽAVNA AVTOBUSNA LINIJA BLED RADOVLJICA KRANJ LJUBLJANA POSTOJNA SEŽANA TRIESTE Vozni red: Bled Ljubljana Trieste 5.00 odh. BLED prih Radoljica Kranj Medode LJUBLJANA Dol Logatec Postojna Sežana prih. TRIESTE odh Predprodaja ozonic in rezeracij: TRANSTURIST škofja Loka Atobusna postaja na Bledu, telefon in Radoljica, telefon št , AVTOPROMET GORENJSKA, Kranj Atobusna postaja, telefon št , SAP LJUBLJANA Atobusna postaja, telefon št , SAITA Atobusna postaja Trieste, ki posredujejo tudi informacije. Potnikom priporočamo ugodno atobusno zezo, na kateri bodo ozili sodobno opremljeni atobusi..

13 Sto šestdeset let planinsta na Jesenicah, Jeseniški plažarji, jeklar li in aljaci so kot nasledniki pionirje našega planin sia, bohinjskih toorniko, iskalce rudnih bogaste budnici in na Rudnem pomlinarje, pastirje ter zapriseženih in dijih loce Jžodaj občutili eliko potrebo nju P aktinem udejstoana zraku in soncu J**? gorah. V ozki r l Ul nad Mežakljo in S J C o Je le malo sonca in j e zraka, mnogo eč pa Prahu, dima in ropota nin&? n ' r&ka n a š e» a P la " } c Boh;^a dosegla soj rh Sred J- u - k o s o l e t a J1 let asi, komaj dajset iinsk u s,, a, n c > i t i P^e platu»i ^anizacije na se- Pred TŽ e, C I u b A n * I : i j e u u leti, ustanoiorpa slo emsko planinsko pselj? 0 ~ Triglaske Sloe!, 1. l e t P ustanoiti ta ii P'aninskega dru- J a Ljublial i f e b r u a r a leta Tj' - J uli -ia ***** m 19 gu&ta - " m n i k u t e r 20 a 8radi. 1 S M 8 A I c t a Gornjem Rado'i M ( ) z i r Ju, leta 1895 so jo J101 i n 1899 Kranju, tudi n 3 P r i l a ustanoili W Jesenicah deseto sa-, skeo a Jn, Podružnico Sloen- T 0 j P'aninskega društa. J p r o r fcnizira!! J s t V 0 o r " e g a la m e d Planinskega deji Jeseniškimi u železar- 113 P n i s e no e J' so se članizgradi^ r 8 a n i / o d, o č i, i aci je cisnih rj] a Golici sredi nark P o, a n»čo? lepšo in ečjo nasl bi! a krj ednjega leta je grajeni a. na V r h u G o I i c e d o " r čiii n'.»^ O V e s n o P a s J iz " «a n? n u 18 - J u 'ii a ' r 'l 0 S N T L * ie naglo šijem,p Mojstrani in Do- 8or 0 dal jc Kranjsko 6orni; K a t e če, kjer so bih k ub a s.hj* odstom Ja- * ar ia ter? i n d n J o s 'P a Ti " V a n a tako d H' Jalona pra ucla tah. na kot n a Jeseni- Treni a?. insk o J or? Cd osre. dnjo pla- J a "i in ^" 1! Z a c i J Ljub delano deseto podružnico so se ečala iz leta leto, dokler ni bil sedež jeseniške podružnice S^D Ie ta 1908 prenesen Kranjsko goro. Gorniki so se skupaj z dr. Tičarjem odločili zgra diti na Vršiču noo kočo, ki so jo odprli 4. agusta 1912 leta. Pra setona ojna je posod močno zarla planinsko dejanost. Med obema ojnama pa so gorniki na Jesenicah, Mojstrani, na Dojem, Kranjski gori in Ratečah spet začeli aktino delati. Skalaši, ki so bili ustano 1 jeni 2. februarja 1921, so do stojno nasledili Trigla/S.ce prijatelje, Piparje, ustano ; telje Sloenskega planinskega društa ter Drenoce. Ti so nesli klasične ob!ike planinsta noe zrsti: planinsko fotografijo, jamarsto ter smučarski in plezalni šport. Skalaši so prispeali eliko tudi k požiljenju planinsko alpinistične dejanosti na Jesenicah. Bili so pobudniki noega organiziranega pla ninsta med jeseniškimi železarji. 16. marca 1924 ie bila na Jesenicah ustanoljena daintrideseta podružnica SPD Skalaši so bili izredno marljii. Upraljali in oskrboali so Spodnjo in KadiLnikoo kočo in Golici, mislili pa so zgraditi planinsko kočo tudi na Rožci ki Meti j cm dolu. Diuga setona ojna pa jim jc prekrižala načrte. Po ojni so morali planin ci z Jesonic začeti znoa. Ob; koči na Golici sta pogoreli, ojna pa je razredčila tudi rste planince. Po ojni s> prezeli oskrbo žalostno zapuščino na Vršiču. Sedaj oskrbujejo in upraljajo šteilne planinske objekte: Erjačeo kočo Ln Tičarje dom na Vršiču, kočo pri iziru Soče, zaetišče pod Špičko, gorsko zaetišče na španoem rhu nad Jesenicami, Mladinsko kočo Martuljku in še mnoga druga. To ogromno delo obrc monjuje komaj 1200 člano. Žalostna jc ugotoite, da na Jesenicah ni nikogar, ki bi se posetil načrtni zgoji mladih planince. Planinsko društo na Jesenicah nima niti pionirskega niti mladinskega planinskega odsoka, alpinistični odsek pa je za radi slabega pritoka mladih bolj ali manj prepuščen samemu sebi neorganiziranemu delu in brezdelju. Planinsko društo Jesenice bi moralo letošnjem olimpijskem letu, ki je obenem jubilejno leto Planinske ze ze Sloenije in jubilejno leto planinsta na Jesenicah, združili se sile in najti isti korak pri množičnem ključeanju delonih ljudi in mb.dine rste gormko. Moraii bi se posetiti šolanju mladih plezalce, alpinisto in gorskih rešealce. M'adi naj bi tudi nasledili gornike iz najzgodnejših časo pla ninsta Dolini med obema ojnama in prih poojnih le:.h. Razen zgojno izobražealnega dela pa čaka jeseniške planince letošnjem jubilejnem letu in see eda tudi kasneje še mnogo pomembnih nalog, /gradi ti bodo morali noo planin sko postojanko pod špičko nad Gornjo 'fronto in no objekt na Golici. Pra bi bilo, če bi planinci spet mislili na ustanoite Triglaskega ali Sloenskega planinskega muzeja. Uroš Zupančič Krajena skupnost Kranj Center pozia se hišne sete in zasebne lastnike hiš na sojem področju, da praočasno pregledajo zunanje stanje sojih zgradb in da hiše po potrebi popraijo ter obnoe iasadc. Ne pozabite na primerno okrasite. IM,»nini-to n i" 0 V o g, u J e da, Jnogled, ki se»sproži«, če anj ržete dinar potem pa l n založil i HI " Panoramo Julijce. Obenem z daljnogledom Je hotel Zlatorog Bohinj iudi panoramsko razglednico z označenimi rhoi i» išinami Foto Perdan Turizem ni obrt Pretekli petek, 23. februarja, je bilo Radoljici eno izmed doslej najširših posetoanj o turistični dejanosti na Gorenjskem. Poabljenih je bilo 174 predstaniko turističnih društe, delaskih unierz, raznih potoalnih agencij, predstaniki seh kulturnih, športnih in drugih organizacij, trgoskih in gostinskih podjetij in domala predstaniki seh občinskih organo ln organizacij iz se Gorenjske. Obsežno gradio za posetoanje je pripraiia Zeza delaskih unierz Sloenije skupno s Turistično zezo Sloenije. Iz obsežnega poročila in razprae naj zadostuje kratka ugotoite, in sicer, da turizem ni obrt niti trgoina, kateri je potrebno ustrezno šteilo strokonih ljudi, mareč da je turizem široka družbena gospodarska dejanost, ki zajema in se sprcpleta skozi se pore našega družbenega žiljenja. Pri nas, zlasti na Gorenjskem, imamo se možnosti za razoj turizma kot močne pridobitene dejanosti. Hkrati se ob skrajšanem delonem tednu, s poečeanjem ozil in z diganjem osebnega standarda siljuje potreba elastičnejših oblik organiziranju možnosti za oddih in rekreacijo našega delonega čloeka. Organizacijske oblike seh teh dejanosti pa so pri nas še dokaj ozke, prepuščene zgolj posameznim organizacijam. Ob široki razprai se je udeležencem na posetoanju izoblikoala misel, kdo in kako naj bi zajel se organe in organizacije na določenem območju za dosego skupnega cilja. Precej besed je bilo o zgoji ustreznega kadra, o širokem izobražeanju prebialsta nasploh o turizmu, o ečjem poudarku tej dejanosti na šolah, učbenikih, o označeanju in zaščiti kulturnih spomeniko, o prospektih, informacijskih in odniških službah, o zdrasteni kulturi, sodobni kuhinji za turiste, o naših starih običajih in etnografskih znamenitostih, o prometnih storitah, o trgoinskih ln gostinskih storitah in o rsti drugih dejanosti, ki so neposredno ezane sklop turizma. Pra tako pa tudi industrija, obrtništo in druge dejanosti lahko k temu eliko pripomorejo ter hkrati najdejo pot do inozemskega in domačega potrošnika. Organizacija turizma na tako širokih zasnoah pa nc more biti prepuščena zgolj poklicnim organizacijam. In ob tem so menili, da bi morale biti organizator tdi noih, Širših posego za razmah turizma pri nas konference SZDL občinah. Delaske unierze naj bi prezele breme splošnega izobražealnega programa. Na pobudo SZDL nej bi se ueljaile zlasti krajene skupnosti in njiho i turistična društa, ki jih je na Gorenjskem 33. V te:n cilju bomo sedaj izdelali konkreten program dela kot ga Je nakazalo posetoanje. K. M. Gorski stražarji in planinsko cetje Mnogokrat pišemo in beremo o delu različnih organizacij in njihoih člano, o gorskih stražarjih pa zelo redko napišemo kako besedo. Ti ljudje bi zaslužili dosti ečjo pozornost glede na njihoo, mnogokrat nehaležno delo. To so ljudje, ki zelo ljubijo narao in M zato edno pripraljeni iti kamorkoli, da bi zaaroali in ohranili njene lepote pred brezestnimi»planinci.«razen drugih naranih lepot je edno ečji meri nearnosti gorsko cetje, posebno tisto, ki je z zakonom zaščiteno. Gorski stražarji se mnogokrat znajdejo pred nekulturnimi posamezniki. Naječkrat se izgoarjajo, da ne edo, da je prepoedano, nemalokrat pa se tudi skrajno nesramno prepirajo s stražarjem in grozijo celo s fizičnim obračunaanjem. V takih primerih ima časih zadnjo besedo sodišče. Zelo žalostno je gledati cele skupine takih izletniko^ od katerih isi cetje in zelenje s klobuko, iz žepo in gumbnic, pa celo iz torb in nahrbtniko. Kot da jim je ce<tje edini cilj in dokaz za odhod narao. Na nekaterih kritičnih železniških in atobusnih postajah bi sekakor morali ukrepati organi LM, saj je to izzialno in odkrito kršenje r.aših zakono. Sedaj smo res zimskem času, toda ni eč dakč pomladanski čas, ko bo se to postalo spot aktualno in pereče. Pri planinskem društu Kranju je precej močna sekcija gorskih stražarje. Večinoma so zelo aktini. Vsakih 14 dni se sestajajo in pogoarjajo o delu. V soje rste abijo se poštene in dobre planince, da bi bile lepote naših gora prihodnje še bolj zaaroane. I. E.

14 Vefenjski lignit (kosi in kocke) lahko nabaljate od dalje po znižani ceni. Znižane cene bodo eljai do zgodnje spomladi. Prosimo cenjene potrošnike, da se poslužujejo te izredne ugodnosti, s čemer si bodo zagotoili takojšnjo dobao in tako zmanjšali skrbi za jesenski čas. Se priporoča trg. podjetje KURIVO KRANJ tel VSE POHIŠTVO NA OBROKE IN BREZ POROKOV am nudi trgoina SIPAD nebotičniku SPALNICE, DNEVNE SOBE, KUHINJSKO IN OSTALO KO SOVNO POHIŠTVO. VELIKA IZBIRA V TRGOVINI ALI V SKLADIŠČU Konkurenčne cene! PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN ZADOVOLJNI BOSTE. BUTAN PROPAN PLIN dobite pri trgoskem podjetju KURIVO KRANJ. Polnimo in zamenjujemo tudi aluminijaste (madžarske) steklenice. Kmetijski stroji In orodja domače in tuje proizodnje: Traktorji s priključki: IMT-533, Zctor 2511, Stcyr 86, DT 20. Verjetno še nikoli niste ideli tako bogate izbire kmetijskih stroje in orodij, kot bo prikazano na elikem prodajnem sejmu kmetijske mehanizacije na Gospodarskem razstaišču Ljubljani, hala B, času od 9. do 31. marca Ročne motorne kosilnice s priključki: BCS, Moty VVerke, Reform, Vogel & Noot, Alpina, Rondine itd. enti Stroji za prideloanje krme: samonakladalni priklopniki, obračalni zgrabljalniki, latorji za sušenje sena. Kompletne linije za prideloanje krompirja in koruze. Molzni stroji Alfa Laal in druga hleska oprema. Manjši stroji za zaščito rastlin, orodja za rtičkarje, sadjarje in inogradnike. V naslednji šteilki Glasa bo objaljen program strokonih P re ' daanj o razstaljenih kmetij' skih strojih ter o njihoi uporabi Vse stroje domače in tuje proizodnje bomo prodajali s 5,5 / popustom za dinarje. Se poseben 10 / popust pri nakupu z deiznimi sredsti. AGROTEHNIKA Export-Import LJUBLJANA, Titoa 38

15 G renjski kraji in ljudje Gorenjski kraji in ljudje Gorenjski kraji in ljudje Gorenjski kraji in ljudje Goren] Planšarsto okolici Gorij nekaj nadaljeanjih bomo objaili zanimi in precej podroben P'f Planšarsta okolici Zgornjih Gorij. Podatke o tem je zbral iz p h. n. a P l s a l za rubriko Gorenjski kraji in ljudje naš dopisnik "oljšice Jože Ambrožič. V poznejših nadaljeanjih bomo obja- ' 1 tudi nekaj skic planšarskih stano, staj in orodja. Ob tej '"d naj naše bralce in dopisnike še enkrat spomnimo na proš- J. ki smo jo zapisali eni izmed zadnjih šteilk Glasa, naj bi $ a m ec tudi iz drugih kraje dobili podobne opise nekdanje plankulture, ki se Je manjši meri ohranila še do današnjih Pa izumira z uajanjem moderne žiinorejske proizodnje Gor n go C N sl{a ' posebno bohinjski i tudi drugi fedalni gospodje so nj e j: r j a n s ki kot, pa tudi Zgor- časih kmete zelo odločno podbre. dolina, imajo zelo do-! pirali pri ohraniti pašnih praic a s Poz^ 8oje za žiinorejo. To so j planinah in gozdoih. V 15. z SealUr. ž e se e n a š i radoljiški gragospodoali še 2 a. naši predniki, ki so; stoletju, ko so \ nore;,? USf nerili predsem žii-j ščinski posesti so ;i!^' Večji kmetje (gruntarji) grofje Celjski, so s imeli Gorjanci?la t V c c zemlje in tudi eč (samo as Zgornje Gorje) pašno nis 0 H'V 110 * Kmetije se časih praico na planini Krmi (pod V S A ] ^ajsta ' Prailoma ne. j Debelo pečjo). Ko pa so postali kotoi rej?' sin je ostal doma. zakupniki radoljiške eleposesti so glar 0cjfi- ni dedič, ostali otroci pa grofi Krcighi, so te pašne pradili h'l S V e t a li Pa so si zgra-j ' ice Gorjancem odzeli in planino Krmi za boljše plačilo (na ' se, na srenjskem setu tyiarip* oddali zakup kmetom iz Zasipa. Ti jo imajo še danes. (Po b a i n t a k o s o n a s t a, i l tudi cel 'i? i t a r Ji- Včasih so last.. knjigi»bled fedalni dobi«e t ij e prešle drugo Je tom Cc. Pi'a družina brez poradi thd, J Planina Konjščica (pod Višcl- e bila kmetija za- Franceta Gornika.) č e pri e ^ti'h Podana. V takih nikom) in Lipanca (nad pokljuškimi gozdoi) sta bili last Reči- 1 0 č a s i h t u d i kajžarji kaj 55«k m t a k aj o prišli do nespod - ijb, ucftuaj gir ( ar čano, endar so jih času hudih lakot prodali. Konjščico so S ii kupili Bohinjci (Srednja as) za n u ki. š k o f ie, nekdaj go- J1 b 'ejskega gosposta, in 5 hlebo kruha, Lipanco pa Gra- jani (Bled Grad) za 7 hlebo kruha (po ustnem izročilu Franceta Burje iz Rečice). Mimogrede: danes pa marsikateri otroci še namazanega kruga ne jedo in neredko se idijo odpadki kruha tudi po cestah. Razen kra in oac so pasli tudi konje in koze. Viri iz leta 1609 omenjajo, da je rudarski sodnik zaplenil na paši na planini 19 konj in jih odpeljal Ljubljano. Istega leta sta rudarski sodnik in icedom Jožef Parnicol zaplenila na planini Kosirk (erjetno današnji Kozjck) kmetom iz Zgornjih Lazo 214 koz in de oci. Kljub dolgemu tožarjenju z rudarskim sodnikom in icedomom Jožefom Parnicolo pa niso dobili nobene odškodnine. Leta 1644 so spet zaplenili na planili cel trop koz, ki so jih tam pasli Grajani. Grajski glaar je zaradi tega poklical rudarskega sodnika na odgoornost, ta pa se za to niti zmenil ni, zato so ga tožili Gradec. Sodnik pa ne le, da se sploh ni hotel zagoarjati zaradi zaplembe, ampak je celo sam klical prizadete kmete pred sojo sodišče. Ker pa je grajski glaar preprečil, da bi jih zaslišeal in sodil, se je tudi rudarski sodnik pritožil Gradec. Ker so bile zaman se pritožbe na nadojodoo sodišče, so se škofje obrnili naranost na cesarja. Leta 1649 je škof tožil rudarskega sodnika, ker je odpeljal s planine na Ranah čredo oac, jih dal odesti Kropo in jih tam prodal delacem fužinah za majhen denar. Škof je cesarja prosil, naj bi tem kmetom škodo pornili, kakor so jo belopeškim kmetom, katerim so tudi odpeljali drobnico s planine, endar so jo potem plačali. še iz let 1656 in 1657 najdemo poročilo o hudih sporih. Leta 1656 je tožil rudarski sodnik škofa na dorno sodnijo Gradcu zaradi kmeto, ki s pašo škodujejo gozdoom. Naaja da kmeta iz Nemškega rota, pet iz Saice, po tri iz Nomenja in j Radone, štiri iz Gorjuš in enega iz Zatrnika. Kot odgoor na to tožbo je škof leta 1657 tožil rudarskega sodnika pri cesarju zaradi poseganja gozdoe zasebnih gospodarste. Prosil je cesarja, naj bi sodnika poučili,' kako si je treba razlagati in upo- j šteati 34. člen rudarskega zako-' na. (Po knjigi»bled fedalni dobi«franca Gornika.) Pra je tudi, da mimogrede omenim, kaknšo je bilo tistih časih gospodarjenje z gozdoi.! Gozd je bil takrat za kmeta ne-' pogrešlji in je še danes, seeda nekoliko manjši meri. Posebno hriboita kmetija brez gozdo skoraj ne more shajati. Boj za gozdoe je bil torej že nekdanjih časih zelo»aktualen«. V tistih časih pa se začno pojaljati pri fužinarji. Franc Gornik piše knjigi»bled. fedalni dobi«, da se pojai žo leta 1403 fužina Esel. V 16. stoletju nastopijo Della Grotte in Bucelliniji, pa tudi baron Lenkoič, ki je kupil Bohinju da fužinarska obrata. Leta 1625 jo dobila grofica Lamberg dooljenje za naprao fužin na Jezcrnici. Na Jaorniku so bile fužina Passarellija, na Bistrici Bohinju pa Lecatellijee. Obrat teh fužin je prezel pozneje baron Bittoni in za njim Michaclo Angelo Zois, oče 2iga Zoisa. Ker se je fužinarsto tako hitro širilo (eč o fužinarstu in kuhanju oglja drugem sestaku!), so potreboali edno eč oglja. Za oglje pa je bil potreben les gozdoih Jeloice, Pokljuke in Mežaklje. Sekalo se je po gozdoih seprek, brez praega nadzorsta in seeda s stalnim tožarjenjem med kmeti in škofi na eni strani ter fužinarji in rudarskim sodnikom na drugi strani. Jože Ambrožič (Prihodnjič naprej) 1 Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja # Miha Klinar: Mesta, ceste in razcestja Miha Klinar: Mesta, Praj T u P a ^ začne prrpo- ; U >e dem a tomobila) l S i krt n S t r a t i j e - io', k l n i na adna >m 0 : 3 6 m o r a l napi-!i^ a. S kaw i d e r i k a V e ^, prsnega nočejo»- P tsdarn t^ega kakor k l ga j e Z ato ob setlem sončnem poldneu presenetil čuden spreod: bobnar z ojaškim bobnom, šestorica s krsto, okrašeno z ojaško čelado in hrastoim odlikoanjem, zastaonoša z zastao, a predsem žiordeč, z minijem napisan napis:»slehernemu bojeniku soj dom!«, kakršnega lahko potomci»ubogega Konrada«pričakujejo od sojih ojskoodij in ki jc mimoidoče lahko spomnil marsikaterega,»domoini rojenega, a padlega in že pokopanega na Chcmin des Dames«, marsikaterega, ki je nekoč šel»s srcem in roko domoini na limanice«, a ga je domoina nagradila s krsto, z»edinim domom«, ki ga od nje lahko pričakuje nesrečni ojak... Potsdam» stoletnem prahu«, ki bi ga bilo treba pomesti in rešiti potomce»ubogega Konrada«smrti na bojiščih! To so terjali demonstrantje, a jih je pokosila policija s sabljami. To jc balada! Ta ni mogla nastati»kar tako«, mareč je izpoed resničnega in ne majhnega pesnika. Toda kdo bi to bil, je Lehmann radoeden, a biši munehenski medicinec se dela neednega, nato pa prai, da pozna še eč takih pesmi in mu lahko poe še katero, če ga zanima. Seeda ga zanima, pritrdi Lehmann in ustai atomobil. Kako bi ga nc zanimalo, reče, a ne poe do kraja, ker meni, da se ob tako dobrih in kakor nalašč za čas ustarjenih pesmih ne bo postaljal, da jc tudi sam pesnik. In biši munehenski medicinec že pripoeduje nekakšno legendo o mrtem ojaku, kakor jo je sam imenoal in ki je morala nastati šele pred nedanim, saj že pra kitica odkria čas, četrto ojno pomlad Und als der Kricg im ierten Lcnz Keincn Ausblick auf den Frieden bot Da zog der Soldat scine Konsequcnz Und starb den Heldentod. Der Krieg \ar aber noch nicht gar Drum tat cs dem Kaiser leid Dass scin Soldat gestorben ar: Es schicn ihm noch or der Zeit. Der Sommer zog iiber die Grabcr her Und der Soldat sehlief schon Da kam cines Nachts einc Militarisehe iirztliche Komission. Er zog die iirztliche Komission Zum Gottesackcr hinaus Un grub mit gccihlcm Spalen den Gefallencn Soldaten hinaus. Der Doktor besah den Soldaten genau Oder \as on ihm noch ar Un der Doktor fand, der Soldat ar k.. Und er driickte sich or der Gefahr. Kakšni erzi! Kakor da so nastali čeraj, jih občuti Lehmann. Kakina groteskno bridka bal ada; - ojak, ki so mu že pred štirimi leti obljubljali, da bo ojno konec, še preden se»bo osulo listje«, a je po letih ojnih strahot dočakal četrto ojno pomlad in spoznal bedo sojega bianja in laž, s katero so mu že skoro de leti obljubljali zmago in mir ojak, ki je spoznal, da miru ne bo, in ki je zato sklenil, da je najbolje, če umre junaške smrti, edini, ki lahko naprai konec njegoemu trpljenju in mu da mir ojak, ki je pobegnil ojni smrt, pobegnil ojni, ki je še edno ni konec in bi ga zato cesar potreboal cesar, ki mu je pra zaradi tega hudo, ker je ojak, kakor se mii dozdea umrl predčasno cesar, ki je uganil, da je ojaku»padlo srce hlače«in da se je zato strahopetno»potuhnil«smrt cesar, ki jc zato poslal ojaško»mrhoinarsko komisijo«na ox jako grob z ukazom, da ga odkoplje mrhoinarska komisija, ki je neko poletno noč odšla na»božjo njio«(zataa Lchmanno pogled med njie lesenih križe na obeh straneh ceste, ki jih te dni, ko ozi ranjence s fronte sploh ni opažal in mu jih je iz sakdanjosti in ajenosti odkriala šele pesem) mrhoinarska komisija, ki je izpolnila cesarje ukaz in odkopala mrtega ojaka, oziroma to, kar je še ostalo od njega zdranik, ki mu je kot slehernemu ojaškemu»mrhoinarskemu«zdraniku postal ojak»sumlji«, da se je samo potuhnil grob pred nearnostjo Lehmanno pogled taa med njiami lesenih križe, nad katerimi žari poletje. Med groboi se pase razkropljeno krdelo ojaških konj, obenem pa mu je, kakor da se pred njegoimi očmi in njem dogaja samo to, kar slika groteskno baladna legenda, ki mu jo pripoeduje biši miinehenski študent medicine, sedaj malomarno in proti ojaškim prailom oblečeni sanitejski ojak z nežna'.im ime> nom, neznanim, ker ga je Lehmann pred odhodom preslišal, ojak/ ki mu s pesmijo odkria resničnost, rcgničnejšo in ostrejšo od resnice same, resnico o»mrhoinarjih«, ki jih čloek srečuje žc ojaških nabornih komisijah in ki proglašajo celo bolne za zdrae in sposobne za toposko hrano,»mrhoinarji«, ki mnogokrat preobračajo celo mrte in iih stresajo, če so zares mrti in ne samo ^potuhnjena«, ki so se izognili naskoku na soražne jarke s tem, da so se skrili med mrte, kar se med najbolj bednim in scin ojnim nearnostim nai'^olj izpostaljenim rodom pehote ečkrat dogaja* med tem mučeničkim rodom pii črti, ki ga mimo tega /ro še se druge ojaške neprijetnosti mnogo bolj kakor rodee ojske^ ki so»zadaj«, za črto lnučcniškcga rodu, ki ga žro uši, blato in umazanija in ki dobia topel obrok hrane samo zečer, ko si nosačt. frontne kuhinje upajo zaetju teme neposredno bližino smrti iz arnega, časih tudi po p;i a ; i celo deset kilometro oddaljenega in primerjai s pro črto blaženega frontnega zaledja. \ GLAS # 1". STRAN

16 Docent dr. Herbert Zaeršnik Želodčna obolenja ALKOHOL IN NAŠA JETRA Rano pri alkoholnih okarah jeter najdemo njih eč bakra, zalo trde nekateri, da baker poroča cirozo. Vse žgane pijače, ki jih popijemo, gredo sojo pot skozi jetra. V jetrih nato alkohol postopoma razpade ogljiko dokis in odo, zato pa potrebujemo pomoč posebnih kemičnih snoi, ki jim praimo katalizatorji ali encimi. Ce je teh snoi premalo ah jih sploh ni, potem bi se alkohol lahko razgradil samo do stopnje aldehida, neke zelo strupene snoi, ki bi lahko uničeala jetrne celice. Naj bo tako ali drugače, zanesljio emo le to, da alkohol na doslej še nedokazan način okarja in uničuje jetrne ceiice in da prihaja zaradi tega do sprememb na jetrih, ki postopoma propadajo, kar lahko pozroč: smrt. Kaj se pri tej bolezni jetrih dogaja? Jetrne celice, ki opraljajo za čloeka izredno eliko zamotanih del, postopoma odmirajo, nadomešča jih manjredno ezino tkio. Obenem nastajajo noi skupki jetrnih celic, ki pa čloeku bolj škodujejo kakor koristijo, kajti te gruče celic in razmeroma trdo brazgotinasto tkio pritiskajo na še preostalo zdrao tkio, zlasti na krne žile, tako da kri ne more eč prailno krožiti skozi jetra. Gotoo je, da ciroze ne pozroča samo alkohol, ampak celo ečji meri netje jeter, tako imenoana epidemična zlatenica ali hepatitis. Ta, kadar se pozdrai, preide rano tako cirozo in je prazapra od alkoholne ni mogoče ločiti. Otroška ciroza gre pri nas glanem na račun epidemičnega hepatitisa, medtem ko gredo ciroze otrok Afriki in Indiji predsem na račun izredno slabe beljakoinske prehrane. Moški oboleajo trikrat češče kakor ženske, kar bi tudi ustrezalo razmerju med moškimi in ženskimi alkoholiki. Ciroza je Eropi razširjena zlasti.franciji, Italiji in na Irskem, torej pri tistih narodih, kjer je čezmerno užianje alkohola močno razširjeno. Zanimio je, da je tudi šteilo ciroz nazadoalo zporedno z zmanjšanjem užianja alkohola, kar jc bilo posledica ali prohibicije ali izredno isokih cen pijače. Pri znaki jetrne ciroze so izredno nejasni: bolnika priede k zdraniku najčešće prebana motnja. Trebuh je napet, etroi se zapirajo ali pa so čezmerni, pojaljajo se jutranje bruhanje, nelagodnost trebuhu, tope bolečine pod desnim rebrnim lokom, otekel trebuh ali rahli otoki gležnjih. Kasnejši znaki so mnogo bolj izraziti, tako zlatenica ali močno poečanje trebuha zaradi nabiranja tekočine njem. Neredko je pri znak močno bruhanje kri. Pri teh kraitah je smrtnost izredno isoka in 50 odstotko bolniko umre po pri kraiti. Zakaj cirotični bolniki sploh krae? Kot sem že omenil, se pretaka kri iz organo trebušne otline, to je čreesja, skozi jetra. Ce pa so žilice jetrih zaradi brazgotin in na noo nastalih jetrnih celih stisnjene, potem si mora kri iskati pot skozi želodec in požiralnik. Stanje teh žil pa je nežno, in če sedaj pritisne nanje močan dotok kri, nastanejo krtice krčne žile, kakršne srečujemo pri mnogih ljudeh na kračah. Krtice lahko počijo in nastane močna kraite. Jetrna ciroza je kot praimo napredujoča bolezen, zlasti če bolnik ne e ali pa noče edeti, da je resno bolan. Na srečo čloek lahko žii le z desetino jetrnega tkia, toda,.skozi, leta' in, leta propada ena celica za drugo, dokler ne pride tisti čas, ko ni eč niti tiste desetine jetrnega tkia na razpolago; takem primeru nastopajo znaki zaspanosti, zmedenosti in marsikateri bolnik je bil napoten namesto na interni oddelek k psihiatru. Zmedenost se počasi spremeni se ečjo zaspanost, čloeka ne moremo eč prebuditi in počasi pade nezaest, kateri tudi umre. Tako imenoana mastna jetra pri alkoholikih so tesno poezana z užianjem alkohola. Če bolnik preneha s pitjem alkohola, tudi izginejo. Sicer pa tudi taka jetra počasi kažejo znake prae ciroze z semi drugimi usodnimi posledicami. Zanimio je, da opažamo najmanj jetrnih ciroz pri tistih, ki sicer užiajo redno, endar nc preelike količine dobrih kalitetnih f -i:h ciroz srečujemo pri tistih, ki se nar?sto z odo zaliajo s sadjecem in pri tistih, ki me: i jo npr. pi< z rumom ali žganjem. Ciroza se ne poj č. Praijo, da je trcjja užiati alkohol skozi Icf. Toda od trenutka, ko bolnici odkrijejo cirozo, bolnik ne pre?,;i.3 lota, če se točno ne drži naodil in nc postane -popoln abstinent. 1,,? r L * 5? M ** ^ " ^ t f i M Moril Abeceda za sedemnajstletnice Lepi lasje negoani lasje Najbrž se bo sakdo strinjal s tem, da so lepi lasje najlepši okras sakega dekleta in žene. Vendar pa na cesti se preeč pogosto srečaamo dekleta s štrenaslimi lasmi, zlomljenimi in razcepljenimi od neprestanega topiranja: če proti koncu tedna spusti pričeska, za katero ste porabili nedeljo celo popoldne, nič hudega. Hujša star pa je, če hodite z mastnimi lasmi, ki se sicer dajo lopirati, endar so brez leska. Vzemite roke ogledalo in jih dobro preglejte. Če so zelo suhi, konice razcepljene in las lomlji, je to znamenje, da je treba z lasmi bolj»usmiljeno«ranati. Konice je treba pristriči, najbolje, če to naredite s škarjami. Slabotnim in suhim lasem lahko pred umianjem prioščite tudi kopel olinem olju. Lase razdelite na pramene in sakega nekoliko nalažite z ato namočeno olino olje, endar ne preeč, sicer bo treba lase dakrat oprati. Naoljene lase oijte s staro brisačo, ki sle jo prej nekoliko ogreli. Lasje naj bodo naoljeni kake pol ure do eno uro, kakor pač presodite, da bo prijalo suholi las. Nato lase umijte kakor običajno. Suhim in slabotnim lasem bi zelo prijalo umianje z rumenjakom, endar to ne napraite takrat, kadar iase zdraite z oljem, ker bi jajce težko pobralo odečno maščobo. Umianje z jajcem opraimo tako: na krožničku s prsti nekoliko zmešamo rumenjak, da se razleze in ga šele nato nanesemo na mokre Počitek koristi Se tako kratek popoldanski odmor krepi telo in nas rešuje utrujenosti. Ležite na kač in dignite noge na blazinico. Ce imate doolj časa, donite na oči obloge iz kamiličnega čaja, seeda pa morate prej rešiti obrazi seh ličil, da bo mogla $<J0ža p^iln^iboti. lase. Sicer pa umiamo kot naadno. Dobro je, če uporabimo za umianje da rumenjaka. Posebno ažno pri umianju z jajcem je izpiranje. To morale opraiti temeljilo, sicer bi se utegnili ostanki jajca na laseh razkrajati. Lase dobro obrišite z brisačo in, če imalc pri roki Eho ali žele ali kaj drugega za utrjeanje pričeske, si to nanesite na lase in jih trdo nai j te. Pramen las je treba digniti napično in trdo naiti na naijalko. Ce so lasie dolgi, jih naijte na zelo debele, če pa ste k r:.i ko pristriženi, pa na taniše naijalkc in na soonke. JLstee je najbolje sušiti poleti na soncu, pozimi pa jih sušite kar celo popoldne topli sobi. Posebno slabotnim lasem sušenje na električni pečici škoduje. Lea Mencinger (Nadaljeanje prihodnjič) Posebna nega za fikus Fikus je sobna rastlina in mnogi ljubitelji cetlic so radi ponosni, če imajo lep in isok fikus. Pozimi jc tej rastlini potrebna izredna nega če jo želimo obdržati. Predsem fikus ne sme biti prostoru, ki je preeč topel in sploh ne neposredni bližini peči. Zemlja pri fikusu ne sme biti preeč suha. Najbolje je, če ga zaliate dakrat do trikrat na teden. Razen tega enkrat tedensko čašl ode raztopile eno tableto aspirina ta zatitje fikus. Aspirin hrani nsllino in po taki negi ze-o hitro raste. Na listje fikusa se pra tako kot na se druge dele stanoanju nabere prah. Ce Hi- umazanija ne da odstraniti samo s suho krpo, jo lahko odstranite z gobo, ki jo namočite pio. Listje ho dobilo zelo lep sijaj in rastlina bo še lepša. Kotiček za ljubitelje cetja Setuje ing. Anka Bernard Vrt pred prihodom ponrkdi Vrt je pred prihodom pomladi potrebno temeljito očistiti in urediti. Zimska obleka grmonicam in rtnicam ni eč potrebna, zato odstranimo slamo ali smrečje. Ko se rtnice utrdijo, preidno odstranimo tudi prisuto zemljo. Pri tleh obrezujemo le redke grmonice, če so pozeble. Do tal lahko obri.cmo pozeblo brčnico ali grmasti petoprstnik, ker se ponono obrasteta. Tako obrezani grmički pa bodo ceteli kasneje kot običajno. Močno obrežemo metuljeko, ki jo prikrajšamo na približno 50 cm, saj se bo do poletja ponono bujno razrasla in cetela. Drugim grmonicam izrežemo le star izrojen les, se polomljene ali nazeble poganjke ter pregoste enoletne eje. Pri obrezoanju pazimo na lepo obliko. Tudi hortenzije ne smemo porezati do tal, saj ceto le na doletnem lesu. Hortcnzijam izrežemo le stare izrojene eje ter prešteilne poganjke. Vrtnice na splošno obrezujemo na tri do pet oči, endar tako močno obrezoanje starejših grmo ni P * trebno. Važno je predsem, da izrežemo se stare in odmrle eje ter notranje eje, ki dajejo slabotne poganjke z malo cetja. Tudi sicer odstranimo slabotne in pozeble poganjke. Vrtnicam popenjalkam izrežemo stare izrojene eje ter prešteilne mladice. Drobnocetni himalajski srobot cete na starih trtah že mesecu maju, zato ga obrezujemo šele po cetenju- Nasprotno pa obrezujemo spomladi elikocetne srobote, da se do poletja bujnejc razrastejo in bogateje ceto, saj ceto poleti na istoletnih mladikah. Po obrezoanju grmonic preidno očistimo še nasade trajnic seh odmrlih delo in pleela. Pri tem oprailu pazimo, da ne poškodujemo trajnic ter mladih poganjko žabrano in tulipano, ki žc poganjaj 0 iz tal. Ko pregrabimo z železnimi grabljami še trat«i n očistimo poti, bo rt kot prenoljen. Seeda mora biti pospraljena tudi razna nalaka okoli hiše ter popraljena rtna ograja. Tudi ta dela nemudoma opraimo, da bo rt se leto lepo urejen. Bralec naših naseto abimo, da se udelezi.1 0 občnega zbora Hortikulturnega društa Kranj, kjei bodo lahko ogledali barne diapozitie lanskem J C " nagrajenih rto ter se tudi sami aktino ključili letošnje tekmoanje. Občni zbor bo sredo, 6. marc ob 17. uri dorani doma JLA (za nebotičnikom)-

17 Ogledala sem si Prešerno muzej Ob ' obletnici Prešernoe smrt '. s em si ogledala njego Sto,«;. "H»cu»a njego ^minski muzej Kranju, nik s l o e n ski kulturni praz- So S( a P r 'Praili posebno raz- 2rir? z na sloom Prešernoa P PrUi stopnicah sem s t r m i n il l e p o o b o k a n k i e t - kj r 11 Prostoru je razstaa, Pe Sl i e Posečena Prešernoi Pejn d r a i c a. Kitica iz te ki H 1 * 2 i e n a J s i riarćdi, epenć dočakat dan...«ar j e lita" P l s a n a stari sloend a ;J n Preedena daimorna? - j e x i k o ici sem idela - stekleni časopis N, stmfj leta. Ogledala katerih 2 l i o r n J e prostore, rou' o Prešernoih J e e i i k la J*«in fotografij. Videirrj -J., u d i zezek z njegoi OK op> som. Prebrala sem j«oh 2 2 ' i u l i D o b r o n a ka, ran - iena t u d i Postelja, t*, 1, > e umrl dr. Preše starinska ura kaže čas. Vrednost f i p,. u r IlasProtr, 2a ir Četk0m p a r t i J' e s t a y) Sa sa l< k irrj im a. e n a k o močna, Lažje bo, : t enako š t e i l f i «u r - nas Protn-i e Z m a Bali. če boste Prot l «u pobrali čimeč 7 e.da pa ima saka J 0 redn ne bom Q ost. Zato [ c Ve * 4d m e n J a I i figuro > k i \ man- 03 z a ' nasprotni r e d n '^dnost ' o figuro. lik o rno;.? d i s n a ^ te & a > S&ni ez^ * ' na /' n i h Potez Po'ez ima po- pc Vza niern A? llra - K o t osno«:^n7 ^dna, D r i fe! l a -.Dama j Rajaa J'*" kr "eto, krnete ' l o e c in skakač 3 S ^ Potemta- J a i i n d a kmeta r d n, Ven da r n " 8S reh a n J C I O s a m o P ri " iat >onici 0 d cicije na ko je zatisnil oči naš naječji pesnik. Tudi sobo, kjer stoji njegoa pisalna miza, sem si dobro ogledala. Na mizi leže nokaj nedokončanih Pre šernoih del. Poleg pa porce lanasta posoda za črnilo in gosje pero, s katerim je Desnik pisal. V pritličju muzeja razstalja akademski slikar Ie Su bic. Njegoe slike so čudoite. Izdelane so na olju. Prikazujejo žiljenje in trpljenje partizano času ojne. Polna lepih tiso sem zapu ščala Prešerno muzej. Ob izhodu sem se še pisala knjigo obiskoalce muzeja. Brigita Pernuš, 3. b, osnona šola Matija Valjaec, Preddor Sloo zime Polja, tranike in rtoe še ponekod pokria snežna odeja. Toda sončni žarki so jo že marsikje zrahljali in idijo se elike rjae krpe. Iz teh kopnin pa že silijo pomladanske cetice. Med primi je teloh. Njemu se najbolj mudi. Drobni popki se spreminjajo nizke cetoe. Pričakujemo, da bomo kmalu zagledali zončke. Mačlce p:i se že nekaj časa srebrno bleste po ejicah. Za 8. februar sem jih nabrala lep šopek in jih nesla na Prešerno grob. Upam, da se zima že zares poslalja in da ne bo eč tako mraz. Kristina šiler, 4. a, osnona šola France Prešeren, Kranj Iz glasila osnone šole A. T. Linhart, Radoljica V kakšno šolo bi rada hodila Tudi jaz želim hoditi lepo šolo. 2e ečkrat sem idela po časopisih slike modemih šol, ki jih gradijo zadnjem času. 2elim, da bi bila tudi Radoljici taka žola. šola naj bi stala tam, kjer je doolj sonca. Okrog nje bi bila športna Igrišča in zelenje. Učilnice morajo biti setle, doolj elike, zračne in ločene od stranišč. Pohišto naj bi bilo praktično in odporno, hodniki hi garderobe zračne in doolj setle. Ce bi bilo mogoče, naj bi sak razred imel sojo garderobo, šola naj bi imela lepo urejene kemijske in fizikalne kabinete ter posebne učilnice za likoni, tehnični in gospodarski pouk. Kuhinja naj bi bila opremljena z modernimi gospodarskimi stroji, ki bi omogočali hitro ku hanje malice. V šoli bi morala biti Se knjižnica, kateri bi imeli učenci na oljo se knjige za domače branje. Razen tega pa bi šola motala imeti še posebne prostore za razstae in šolske proslae. V noi, lepi ln moderni šoli se učenci dobro počutijo, marsikateri pa dosegajo boljše uspehe, kot pa bi jih dosegali neprimerni šoli. Včasih so se učili tujega je zika po deset let, pa ga šc niso goorili, ker so ideli jezik samo na straneh učnih knjig. Danes bi se ga lahko učili s poslušanjem poseb nem laboratoriju, ki ne bi bil tako hudo drag. Razen tega bi se učili njem nikar se ne smejte poslušati soj jezik. Prodajalci že prodajajo lepih prodajainicah, natakarji strežejo tujim gostom razkošnih restaracijah in kaarnah, mi otro ci pa bi radi tudi boljšo šolo! Jelka Stancar, 8. d, osnona šola A. T. Linhart, Radoljica Doolj snega med počitnicami Letos smo bili počitnic zelo eseli, saj nam je zima prinesla doolj snega. Več zimskih počitnic doslej smo prežieli brez snega. Toda letos je bilo se dnigače. Vse poljane so bile prekrite z belo odejo in strehe hiš so bile kakor z belim prtičkom pogrnjena miza. Da dni počitnic sem prežiela Ljubljani pri stricu in teti. Zjutraj sem hodila drsat, popoldne pa sem odšla k teti. Moje naječje eselje je bilo to, da sem lahko drsala. Hitro sta minila da dnea in morala sem domo. Doma sem se smučala in sankala. Bilo je zares prijetno. Res, da sem se udarila prst, Sneženi mož pripoeduje Pozimi je moj rojstni dan. Poedal am bom, kako iz eliko drobnih snežink postanem sneženi mož. Mihec in Jakec sta alila kepe. Te so postajale edno ečje. Eno sta porabila za moj trebuh, drugo manjšo pa za glao. Mami sta kleti zela star lonec, metlo, rdeče korenje in črno oglje. Lonec sta mi poeznila na mojo belo glao, oglje sta mi dala za oči in usta, korenje pa za nos. Vesel in zadooljen sem g!e dal set. Všeč pa mi ni bila samo metla, ker so se me ptički bali. Saj sem fant od fare ne pa strašilo. Le toplih sončnih žarko se bojim, ker potem bo mojega žiljenja konec. Mateja Zgajnar, 3. b, osnona šola Matija Valjaec. Preddor toda smučanje je bilo bolj ažno kot moj bolni prst. Hitro so minile počitnice im z njimi naše eselje. Spet moramo gledati šolske zezke in knjige. Dragica Grah, osnona Šola Lucijan Seljak, Kranj Boris in ptički Zima, kakršne štiriletni Boris še ni dožiel. Snega, da se mali mož ne idi iz njega. Mami je na sa okna nasula pšena za uboge lačne in premražene ptičke. Boris se ne gane od okna. Ptički se ga pra nič ne boje. Popoldne se pogoarjata z atijem. Boris: Ati, ali eš, kako pjaijo jabčki? Ati: Kako bi edel, ko sem es dan toarni. Bori«: Ci, či, či, komaj sem ži, dajte mi kaj jesti. Ati: Kako pa praijo siničke? Boris: Pjaijo: Cicifuj, malo kašice ma podajuj. Mami: Boris, kako pa prai taščica? Boris: Nič ne pjai, samo hala ječe. Darina Konc Vam pouk Sraka Sraka je podobna rani, samo da je mnogo lepše oblečena. Crno-bela ptica z modro se set likaj očimi perutnicami in dolgim skoraj zelenkastim repom, to je sraka. Praijo, da se da udomačiti in celo naučiti nokaj besed. Vendar jo mnogo bolj poznamo po njeni predrznosti in tat.nskih naadah. Sraka je hud n grd soražnik naših drobnih ptic pek. ZASPALI 50 BREZ BBSBD. SRALI SO KOT (ja/ti. NITI SAMJA) & SE MM NI KAD JlhOm IZ SKAL, NAD KATERIMI SO LEBDELI, SO SE PRIKAZALI PREBIVALCI NEZNANE 1 GA PLANETA. DOMAČINI NEZNANEGA PLANETA SO IMELI STRAŠEN VIDEZ. SPLOH NISO BILI PODOBNI LOUDEM. TUDI NAZIV/ALI NISO SPOMINJALI. KER. SO BILA J3ITDA SILNO PLAŠNA IN PREVIDNA,SO VSE, KAR SFOEP0GA3AL0 OKROG N3iH,OPAZOVALA IZ SkRjVAlČc. ZATO 3m OEBILO ZELO TFZKO 0PA = Z1TI. NARISAL Bi VAM 3IW,CF B/ M03 PERO TAKO GRDO NE ŠKRIPALO. 3ITJA SO SE" POSKRILA, ŠE prebno SEM MOGEL ZARISATI HllttVVO QLAV0,KI JE B/LA NAUBOLJ RAZVITA. Čfc VAS NE2NANEC ZAN POČAKAJTE EN TEDEN. VK/VV/SAMLJ BOM ŠEL KUP/T PERO, Kf NJESKftlpEjfc

18 Turnska lepotica (Nadaljeanje) Splet naključij je še hotel saj nanji podobnosti poezati doje Lar, doje pesniških idealo naše romantike; pra je bila čaščenka, druga častilka Prešernoa... O podobnosti Julije Primčee z Josipino Turnograjsko goori Janez Trdina črtici De ljubici. Spominja se srečanja z Julijo Noem mestu, :»Uprl sem anjo oči in jo gledal tako pozorno in zamaknjeno kakor še nikoli nobenega čloeka. Obrazek ji jc bil bled in nežen, kar se le misliti more. Nje edro čelo, mali nosek, mala, preljuba usteca, elike, setle, dobrodušne oči in tanke črtice sem obličju so me žio spominjale naše dične Josipine Turnogradske. Po moji sodbi ji je tako spodabljala, kakor da je njena starejša sestra.«julijini OBISKI Juliji Primčei, od gospe Juliji pl. Scheuchenstueloi, milo in toplo dolenjsko podnebje ni pra nič prijalo. Sla je pač tjakaj, ker je bil njen mož Jožef Anzelm Scheuchenstuel imenoan leta 1850 za predsednika okrožnega sodišča Noem mestu. Zato je tem raje ob počitnicah obiskoala prijateljsko družino Urbančičeih na gradu Turnu nad Preddorom. Tu je tedaj še žiela pra sloenska pisateljica Josipina Urbančičea- Turnograjska. Torej domače zdušje nikakor ni moglo biti nesloensko, niti ne neromantično. Pra letih Julijinih obisko, Preddoru prihajala je na počitnice z malimi, Otroci: letno Marijo Julijano, letno Marijo Ano, 8 10-letno Antonijo Marijo, 6 8-letno Jožefo Terezijo in morda tudi z najmlajšim otrokom, 2 4-letnim Jožefom Viljemom je služboal na gradu Turnu kot oskrbnik Valentin Leičnik, oče pred tremi leti umrlega dr. Alfonza Leičnika, tedaj najstarejšega kranjskega občana, ki je dočakal 96 let. Kadar so prišli Scheuchenstueloi k Urbančičeim na Turn, so ob prijetnih poletnih ečerih kaj radi posedali grajskem parku. Tedaj so selej dali poklicati mladega oskrbnika, da jim je igral na citre. Skoro pretresljio sporočilo nam še poe, da je gospa Julija najraje poslušala pra Prešernoo pesem Luna sije, klado bije... In še tale drobna zanimiost: citre, ki jih je Julija poslušala, so še ohranjene, lastnik jim je sedaj Valentino nuk Ing. Tous Saint Leičnik, seučiliški profesor Zagrebu. Spraljene pa ima soji hiši Noem mestu. Pa spregoorimo še nekaj besed o tem rlem Valentinu Leičniku! Saj je bil mož sojih mladih letih tudi član kranjske Narodne garde. Služboal jc kot trobentač njeni godbi, ki je štela kar 24 mož godbeniko na pihala! Na soja jesenska leta (umrl je leta 1917 kot 94-letnik) je otrokom rad pripoedoal, kako so gardisti nekoč korakali, peš iz Kranja pra do Ljubljane in es čas godli in peli; nosili so tudi table z napisi (danes bi rekli»transparente s parolami«). Na eni teh tabel je menda pisalo:»udri, hudiča!«le na katerega je to letelo? Sla pa je tedaj kranjska garda na obisk k ljubljanski... kot je bila to naada. Saj kakih drugih nalog, če izzamemo pogrebe, brumna Narodna garda ni opraljala... NAŠA PRVA KOMPONISTKA Priložnost je sedaj, ko smo že pri glasbilih, opozoriti še na Josipinino nadarjenost za komponiranje napeo. Smemo jo celo imenoati pro sloensko skladateljico, ki ji eč kot colo stoletje ni sledila nobena druga naša žena. Kar milo se stori čloeku pri srcu, ko bere njeno plaho pismo z dne 30. oktobra Loretu se skromno njem opraičuje: Poizkusila sem Vašim»Trem rožicam«nape narediti. Ali glase, ktere lepe besede te zaslužijo, ni zmogla neajena roka zapisati. Ta nape spričuje, da dobra olja ni zadosti k dobremu delu. Sprejmite ga tedaj kakor majhno znamenje prijateljsta in sodite ga po tem. Sprejmite pro delo neajene zložiteljice, ktera bi Vam tako rada lepšo pesmico poslala. Razen tega prenca so se ohranile še nekatere druge Josipininc skladbe. Najlepše so izmed teh: polka Zoridanka, klairska skladba Spominčice, esela Zdraljica, polka Zorana, ter nežne Milotinke, Rodoljubice in Občutki. Nekatere od Josipininih napeo so peli graški sloenski isokošolci na sojih Bčsedah Naječji glasbeni načrt, ki si ga je zastailo to sestransko talentirano dekle, pa je bila uglasbite speoigre Črtomir in Bogomila na besedilo iz Prešernoega pri Saici. Krsta O tej, glasbeni plati Josipininega udejstoan ja, piše njen odoeli soprog Loro Toman: Bila je ranjka preizrstna siralka na glasoiru. Razliala je čarone glase soje občutke i misli, ker glasu se duša da bolje izreči, kakor besedi ali malo, premalo od tega je zapisala. Mili napei Treh rožic, Občutko in Zdraljice so splošno znani. Ne morem i ne smem zamolčati, da je tudi edno goorila o speoigri Črtomir in Bogomila. In je tudi eč že zloženih napeo iž nje prepeala Ohranile so se le njenem spominu in glasu, zapisane nikoli niso bile. Posebno izrsten je bil samospe Črtomira, ki sojim bojenikom, predno ž njimi udari na raga, napije na Slao i dom; i za tem doneči kor srčnih ojščako. Neizrečeno mil je bil samospe ribiča, ki hitro po izgubljeni biti esla tužen po Bohinjskem jezeru. Ne morem pa si kaj, da ne bi tudi ob tej priložnosti potožil nad kar nerazumljio pozabljiostjo naših bližnjih predniko. Josipinina mati je žiela še do Bilo ji je 85 let, ko je umrla. Nihče od prešernosloce pa se ni spomnil, da bi jo poprašal, kako je bilo z Julijinimi obiski njenem gradu na Turnu. Po načelih Tomana Zupana, ki jih je pozneje pozel tudi prak naših prcšernoslocc dr. France Kidrič, je sleherni no drobec iz pesnikoega ali iz žiljenja njemu bližjih oseb, dragocen in dobrodošel prispeek zakladnico ednosti o prem geniju Sloensta. Po tem se rana tudi pisec teh zapiso: raje niza med soja kramljanja Še neznane ali manj znane biografske podatke in druga drobna sporočila kakor da bi se razpisoal o žc dognanih in doolj znanih dejstih iz nasplošno dostopne ustrezne literature. DOKTOR DRAGAN Tako je imenoal Josip Vošnjak soji drami, spra tako bleščečega trubadurja ter srečnega zaročenca in soproga Josipine Turnograjske, pozneje pa osramočenega gospodarstenika in politika doktorja Lora Tomana. Izmed deetero otrok kamnogoriškega fužinarja Janeza Tomana in Blejke Helene Hribarjee, je bil Loro najmlajši pa najbolj nadarjen. Se ne desetleten je že stopil ljubljanske šole in se izkazal seskozi za odličnega dijaka. Kot šestošolec je 29. junija 1845 deklam i ral Prešernoo pesnite čast ljubljanskega župana Janeza Ncpomuka Hradeckega. Biti je moral to pomemben dogodek: prič sloensko gooriti na jani, uradni proslai! Doktor Bleiweis jc namreč pred tem izedel, da sloi šestošolec Toman kot izrsten goornik; zato je padel za deklamacijo pra nanj njego izbor. Vsekakor pa je erjetno, da je Toman prišel tudi stik s Fotografija dajsetletne Josipine Urbančlč, omožene Toman, iz I Slika Je iz onih zgodnjih let, ko se je noa fotografska tehnika šele začela ueljaljati; zato pomeni ta fotografija naše pre sloenske pisateljice še posebno kulturnozgodoinsko zanimiost. Prešernom, saj je bilo treba to ali ono, izgoor ali naglas popraiti. Zato je Bleieis pesnika gotoo že prej seznanil s Tomanom. Proslaa, P"' rejena ob 25-lctnici županoanja J. N. Hradeckega, je bila na Strelišču in po izročili" menda pra imenitno organizirana. Bržčas je bil prisoten tudi Prešeren, saj ga je ffi" tob zanimalo, kako bodo zenele njegoe besede. Pesem prigodnica je im e!f elik uspeh in je spričo nje Kordeschca nemška haln^3 popolnoma zbledela. Bil J e Pri jani triumf Prešerno^ sloenske umetniške beseden e Prešeren soji pesmi slai le županoe naklonj e ' nosil do Ljubljane in deže^ Kranjske, pač pa je s!aosp ev spojil s halo domače ze pr. in sloenskega ljudsta, *r Bleieis jo je potom b ) av še na čelni s>trani soji No lc ' Ne smemo pa zanikat'- jjjj ie pesmi pripomogel do kega uspeha pra Toma" 0 blesteč goorniški dar. Marčna reolucija na?* naju je mladega isoko.š,c pranika, tedaj že "**JJJ nega sloenskega P es tako nadušila za sobodo Sloensto, da so ga n c k ^ rojaki že tedaj razglasil' Prega pesnika tik za skim... Bil je res otrok olucionarnih idej, a s jem romantičnem s^.'l,. ljubju ni idel resnične s' J cije sojega renega, ^ žiečega ljudsta, ^ ^ i i Glase domorodne, ki S J^, knjigi sicer šele leta a so bili objaljeni Ć**gj ju že prej, je utegnil I- čitat'" in 1848 Prešeren se ni 9 pa je bil net zanje, V letu 1853 je Toman f Milotinke, zbirko Pf*S* fi ' sečenih Josipini Uro«njegoi poznejši ženi- Medtem, ko je P 0..^^ 1*'* ropi bučal hud itja. 1848, je Loreto m ' a flitejf J ski duh gojil najplem ^ občutke za domoin** gp* in gorje esoljnega ci W r Toman je bil rnarcn«^ s član dunajske ^fl c sc I j, nacionalne garde. ^'' V r s z Dunaja, odkoder s^. g? j c Kamno gorico zar j 2. nite predaani, satw je potem doma zap Oj ojstra mojaflrtjsl Ji Preljuba mi pr«j at *" a ii»' «s Ne zabi, da si ti f Qi Da braniš dragi do^f i Cg3' Za mater sojo VB* A du ^ Po nemirnih ^ A Sj nih dneh se je? f [ K Jj na Dunaj in ' promoiran za doktor ^ a. Stopil je nato i p pri ljubljanski * kuratun t 0 \L n % h;l kjer je že * OpraO«" _ stonjkarsko * f» # jj (Nadaljeanje pn,. *c črtomb* "

19 z o Predpisi arnosti * atomobile ^retariat za promet? j,. dr uicnih :"^P ni}l držaah o danajst predlogo formah arnosti. ki jim Zil^i? u s t r e z a t i motorna o nii.'^^d. Prod logi so najzani- ^ c Jši tisti, ki zahteajo, da. atomobilski sedeži ^dai, r a n e P r i trčenjih od r N A V R A T I H M O ajo K- ' n J biti grajene tako, da Pot ' m 0 g, e r a n i t i nesreči ^ n i ko. Atomobil naj bi k a r najmanj okrasko. Dodatni zoki raij 2^ n j c m trenutku so moharms^ 1 1 koncert fil- C k ; n e f a orkestr. teli r> ^^ D o n 'ki niso hoko k, 2 V a j a t i dodatnih zotitu ra 6 j l h j e zahteala pare h Cl a n i modernih skladb. n e bod S p r s t i jih i n ( 8 0 iz ) am > da trkali po 6ob ^dait C n U h m r m r a l i ' ' c rtii, Petali z noga- Patlitur r 6 0 Predideale h od ne K sklada tolje iz Zaki 6 0 J * * * in Noreške, u u «na sporedu Domiselni trgoec Čeljar Rodgers Cooper iz Annfielda je prišel na nenaadno idejo. Ob nedeljah je sakemu kupcu zastonj prodal čelje, če je le kupil pri njem tudi eno jabolko, ki pa je stalo približno 120 noih dinarje. Nenaadna ideja mu je prišla na um, ker je nedano tega stal pred sodiščem, ker je ob nedeljah prodajal čelje. V Angliji je namreč ob nedeljah prepoedano prodajati sakršno blago, razen hitro pokarljiega. Čeljar pa je opazil, da je pra ob nedeljah naječ prodal. Bal se je, da bi izgubil nedeljske stranke, zato je soji trgoini odprl tudi branjarijo. Zdaj tam prodaja jabolka in»podarja«čelje. Noinarjem je izjail:»vsako nedeljo prodam 300 paro čelje hočem reči jabolk...«zanimio pri sem tem pa je, da oblasti ne nasprotujejo tej nenaadni trgoini z jabolki in čelji. Ce nekdo namreč proda stranki jabolko in ji obenem podari čelje, je to star, ki ne nasprotuje zakonskim predpisom. Vsi, ki se Parizu ukarjajo s turizmom, so si že zdanaj na jasnem da ečino turisto eliko bolj prilači pariško nočno žiljenje kot pa kulturne zanimiosti. To še posebej elja za ameriške in nemške turiste in pa za tiste, ki ostanejo Parizu le kratek čas. De karti si našla? No, pa kaj za to. Film je bil tako zanimi, da sem si ga pač dakrat ogledal. bogata - pa denarnih t e ž a a h etu nc jf an ' m s e J e razedelo, da ima najbogatejša žena n a S Probi 0n! Z 7 f mska kraljica Julijana denarne in stanoanj- d lad<- H e '.. ' e t 0 in pol je tega, kar je kraljica zahteala f tarih din a? JI p o e č a J P la^o od dosedanje 842 milijono e t n - Ker nf V ~ ' c t n o ' na milijardo in osem sto milijono sako it 3 n e p P k r i a seh kraljičinih izdatko, mora Z a, atne sote 0 d o d a Jati iz sojega priatnega premoženja l2cl pos, ^Pak se^^0"' anci so ne samo proti poišanju plače, C e l JJJaJ preučiti 'lri z a ukin ite. Predsednik lade mora J O r l a n k o 'i na leto nizozemska kraljica žii z osem sto Turist Parizu Mesto je tudi drugače med najdražjimi na setu, cena nočne zabae pa najbrž prekaša pra sa druga mesta. Skupine, ki potujejo pod odstom izkušenega odiča, še staknejo kakšen cenen hotel, kjer se da spati, ne da bi denarnica ostala na pol prazna in pa restaracije, kjer se da posedeti tudi s tremi, štirimi tisočaki na ečer. Ce pa se zahtea malo eč udobja in malo boljšo restaracijo, kjer ečer stane okoli trideset tisoč, potem je jasno, da ta star ni mogoča brez polne denarnice. Za obisk kakega rcijskega gledališča, kot je na primer I.ido, je sicer treba eliko denarja, endar bo turist pra tako zadooljen tako s programom kot s poslrež bo. Za kozarček pijače se na primer nočnem lokalu na Montmartru plača do 6003 dinarje. Zato tudi praijo, da so Parizu tako redki pijani ozniki za olanom. Atomobil je Parizu za poznaalce že itak prao breme. V popoldanskem času za čisto kratko ožnjo porabile pra toliko časa, kot če bi prileteli z letalom iz kakega evropskega mesta Pariz. Zlobneži praijo, da tudi kulturni spomeniki pridejo na rsto, potem ko se je lokalih s streap teasom turiat znebil toliko denarja, da ga je ostalo le še za stopnice muzeje. Znani angleški komik Peter Sellers, ki se ga spominjamo iz filmo Morilci stare gospe, Dr. Strangeloe in drugih se nam tokrat predstalja moderni preobleki kot hippie. Gostoljuben razbojnik Graziano Messina, triintridesetletni razbojnik s Sardinije je nedano tega mestu Cagliariju dal izjao za janost. Prai, da 6e ga tujim turistom ni treba bati. Noinarjem je ljudno pojasnil, da ni naaden lopo. Ce se mora komu maščeati, potem e, komu. Zato še ni treba, da bi se pra zaradi njega turisti izogibali Sardinije. Vsem turistom sporoča dobrodošli na Sardiniji. Juri.) Gagarin in German Tito sta pred kratkim postala inženirja. Diplomirata sta na letalski akademiji Žukoski. Sojetska tiskona agencija poroča, da sta Gagarin in Tito diplomirala kot zadnja iz pre skupine sojetskih esoljce. Neka petindajsetletna Afganistanka je nedano tega rodila de deklici, ki pa sta na žalost zraščeni. Zdraniki za sedaj ugotaljajo, da imata saka soje srce in želodec, endar pa operacija za sedaj še ne pride pošte, saj sta dojčici zraščeni s prsnim košem ln trebuhom. Poročajo, da se mati in slamski dojčici normalno počutijo. za Klinika paniko V Los Angelesu so odprli pro kliniko Ameriki, kjer lahko študenti pozdraijo strah pred izpiti. Ljudje praijo ustanoi kar klinika za paniko. Pri zdraljenju sicer uporabljajo že znana sredsta za pomirjen je žice, endar pa je ažnejše to. kot prai njen direktor, da imajo študenti obeutok, da je nekje kraj, kjer se lahko znebe strahu pred izpiti. Vprašanje pa je, če ta terapija deluje tudi na študente, ki se na izpite sploh niso pripraili. d iuo J i C a Ju h,.,, 'iiana 'Jo. Priit, J e ob gatcla z laganjem denarja in»l jard stinu " kra ljičino Ji o, j»m star'h /\ - premoženje cenijo na okoli 120 u C?«Esso inv w San " S a m o d o l n i c c P r i koncernih kot so krai S Jiea L * ^ašajo okoli 62 milijard din. Razen tega n ' Š k e stik^in e J e, č :^ e k t a r o»e?; in nakit T. o """^' l -,> """- 'TV V ' iw l e g a T o šteil-,. P 3 še ni se. Julijana je lastnica r a^crat Afriki i n a J b o, J znanih setonih letoiščih, ima V U n u n P o se lahkn *t a n t a / e In doneziji. K družinskemu pro- Di a m o? Š e s t a, ne d- Ki milijono letne plače kraljičim o ženje ki t,. P n t c m upošteali še njegoo zasebno m Ti s t i Z majhno. bo 'isti. ok 0 J ak k r i. nu n?^52si!? J, t i z i r a io, poudarjajo, da ladarica deet "min 1 ;^^0 d a k o in samo s tem letno prihrani "unjard. starih dinarje. Poejte mi, prosim, kaj ste med biartjeip. ^a, samotnem otoku hajborj pcgrcšbti?'

20 Naključno srečanje z usodnimi posledicami Stanisla Čemažar obsojen na osem let Senat okrožnega sodišča je nedano tega obsodil Stanislaa Čemažarja, obtoženega za uboj Iana Jakopina, miličnika na Brdu pri Kranju, na osem let strogega zapora. Obtožnica je bremenila Stanislaa Čemažarja, atomehanika Iskri, sicer pa konjača, da je 1. oktobra 1966 nekaj pred dajseto uro pri soji konjaški delanici ob cesti Kokrica Naklo s konjaškim nožem zabodel leo stran prsi Iana Jakopina, ki je kmalu za ranami umrl. S tem je storil kaznio dejanje uboja po čleiu 135 odst. 1 kazenskega zakonika. Tistega dne se je Ian Jakopin mudil po priatnih oprakih Ljubljani. Nakupil je nekaj rezernih delo za kolo. Oprtan s temi doli, se je zečer okoli osme ure nenadoma znašel pri konjaški delanici ob cesti Kokrica Naklo, čepra bi moral iti proti domu, to je na Brdo, po drugi poti. Konjaška delanica Stanislaa Čemažarja stoji nekaj proč od ceste in je ograjena z isokim plotom. Lastnik pa je na seerozahodni strani nekaj pred tem odstranil deske, ker jih je potreboal pri poprailu soje hiše, ki stoji nekaj proč na drugi strani omenjene ceste. Jakopin se je torej nenadoma znašel pred konjačeo delanico, čepra tja ni bil namenjen, saj se s konjačem sploh nista poznala. Pokojni Jakopin je bil prometni nesreči leta 1965 huje ranjen po glai. Predideajo, da je pijača, ki jo je ta. dan popil, tako pliala nanj, da je zaradi bolezni zašel. 2e prej pa se je po izpoedi sojce dakrat nenaadno obnašal. V kolu ograje je zalajal pes, ki je priklical Čemažarja iz klanice, kjer je odiral poginulo krao. V bližini ograje je opazil čloeka, ki ga je prašal za pot do glane ceste, čemažar mu je pokazal na cesto in se potem rnil klanico, čez kake četrt ure pa se je zaslišalo razbijanje po zaklenjenih ratih na drugi strani stabe. Jakopin je zahteal, naj mu odpre, endar pa je konjač delal dalje in se za razbijanje ni zmenil, čez čas pa se je pes spet oglasil, čemažar je z nožem roki, ker je rano odiral žiino, stopil en in prašal moškega, kaj išče. Po kolesih, ki jih je imel obešene okoli ratu, je spoznal, da ga je ta moški že prej znemirjal. Jakopin pa je molče stal. čemažar je stopil k njemu in ga z nožem zabodel leo stran prsi in desno nadlaht. Sunek je bil tako močan, da je, kot je pokazala obdukcija, prerezal doje reber in zarezal tretjega. Jakopin je zakričal in stekel proč. Po petnajstih metrih pa se zgrudil in umrl. Obtoženi čemažar je pri zaslišanju poedal, da se je uboj zgodil sami klanici, ker se je Jakopin nenadoma znašel za njim. Nagonsko je zamahnil z nožem in Jakopina zadel. Potem ga je hotel nesti na cesto, endar je z strogega zapora bremenom kmalu omagal. Truplo pa so našli kakih štirideset metro od konjaške delanice smeri proti Naklem, torej zporedno s cesto. Pra tako ni Institut za sodno medicino našel na Čemažarjei bluzi nobenih kraih sledo, ki bi zaradi take rane in nošenja biti. morali Preiskaa pa je pokazala, da je bil uboj storjen zunaj klanice, čemažar in Jakopin se nista poznala. Preiskaa je izključila uboj iz maščeanja ali korisitol jubja ali drugih zroko. Jakopin tudi ni poznal čemažarjec družine. Jani tožilec je menil, da je šlo pri tem uboju za neobičajen moti, ki izhaja iz obloženčeega značaja. Družina jc poedala, da je bil nagle jeze in da je imel rad mir. Najbolj je bil zadooljen soja klanici. Nesrečno naključje je hotelo, da ga je pri tem kratkem trikrat zmotil pokojni Jakopin. Obtoženca sta pregledala psihiater in psiholog. Psihiater ni mogel z anamnezo odkriti kake dušene bolezni. Oba izedenca sta se strinjala, da ni bilo motia za uboj in je zato uboj izraz trenutne situacije. Obtoženca se ne more imeti tisti trenutek za posem prištenega ali posem neprištenega. Sodišče je upoštealo mnenje izedence in Stanislaa Čemažarja obsodilo na osemletni strogi zapor. L. M. Nesreče tega tedna V sredo, 28. februarja, sta se pripetili na gorenjskih cestah de prometni nesreči. Nekaj pred pol šesto uro zjutraj je Mostah osebni atomobil KR 93-56, oznik Janez Jane, zaradi neprimernene hitrosti pri srečaanju z atobusom podrl pešca Antona Volka, ki je šel po desni strani ceste. Atomobil je nato še trčil opornik strehe na atobusnem postajališču. Anton Volk se je laže ranil. Škodo cenijo na 4500 N din. Požar. Brniku V sredo nekaj pred drugo uro ponoči je začelo goreti pri posestniku Jožetu Bohincu Zg. Brniku št. 68. Pogorel je del gospodarskega poslopja. Pcx3r so pogasili kranjski gasilci. Komisija še ni ugotoila zroka požara in ocenila škode. L. M. Zahala Istega dne zečer nekaj pred sedmo uro je na cesti drugega reda Veštru mopedist Branko Benedik podrl Marijo Demšar, ki je šla peš po lei strani ceste. Pri nesreči sta se Demšarjea in Benedik hudo ranila. L. M. DEŽURNI VETERINARJI V MARCU: Od do VE- HOVEC, Stošičea 3, telefon 21070; od do BEDINA, Ješetoa 29, tel ; od do RUS, Cerklje, tel ; od do VEHO- VEC, Stošičea 3, tel Ob bridki izgubi dragega moža, očeta in starega očeta Jožeta Galjota Iz Cerkelj na Gorenjskem se iskreno zahaljujemo sem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, mu poklonili ence ter pokojnika spremili na njegoi zadnji poti. Posebno se zahaljujemo sem/ ki so nam na kakršenkoli način pomagali teh težkih dneh. Žalujoči: žena Marija in otroci z družinami Sporočamo sem sodelacem in znancem, da je sredi dela tragično preminil to. Andrej Ritoper gozdni delaec na obratu Tržič Na zadnji poti ga bomo spremili soboto, dne 2. marca 1968, ob 16. uri na pokopališče Tržiču. Vestnega in požrtoalnega sodelaca bomo ohranili trajnem spominu. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ GOZDNI OBRAT TRŽIČ Zahala Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta, brata in starega očeta Pala Lužana se iskreno zahaljujemo toarni Tekstilindus, šoli Lucijan Seljak, kolektiu Delikatese, ZB teren Stražišče, sosedom, duhoščini, pecem, sem, ki so daroali cetje in sem, ki so ga pospremili a zadnji poti. Posebno se zahaljujemo Ianu dr. Hrjberniku za sestransko, nesebično pomoč težkih urah. žalujoči: žena Ianka, sin Pael, hčerki Jana z družino in Marija, sestra Polda in drugo sorodsto. Kranj, Sporočamo žalostno est, da nas je za edno zapustila naša dobra žena, mama, stara mama in sestra Pala Bogataj škoinčea mama rojena Šumi, Pogreb drage pokojnice bo soboto, dne 2. marca 1968, ob 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče Železniki. žalujoči: mož Franc, otroci: Jože, Stanko, Francelj in Tončka z družinami, brata: Nace, Francelj in sestra Angela z družinami, ter drugo sorodsto Zahala Ob bridki izgubi našega očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Naglica s se iskreno zahaljujemo sem sorodnikom, s e ' dom in znancem, ki so mu daroali cetje in g a. tako elikem šteilu spremili na njegoi zadnji P 0 ;' Zahaljujemo se tudi č. g kaplanu iz Šenčurja t sem, ki so poklonili cetje. žalujoči: sin Janez z družino, hčerke- Marija, Angela, Tončka in Anica z dr žinami ter drugo sorodsto Kranj Prebačeo,

21 ^ročila poslušajte sak dan J 5 5 -> 6., 7., 8., 10., 12., , dii'i 22 "' 2 3 m 2 4 u r i t e r r a - jski dnenik ob uri. J b nedeljah pa ob 6.05., 7., \i 12 -> 13., 15., 17., 22., 23. hi *? url ter radijski dnenik 0 b uri. ^ O B O T A ^ r i " ^ ^ 808 Glasbena matineja 8-55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Igrajo naši ansambli 9.45 Iz albuma ^Wdb za mladino P f i as doma Turistični napotki za tuje goste T Kar po domače Na današnji dan Rl mske pinije simfonična suita Kmetijski na Popeke iz studia H i33o Priporočajo am Od melodije do melodije Kreditna banka i n hranilnica Ljubljana Glasbeni interm:z Naš podlistek J6 00 Vsak dan za as " 05 Gremo kino nost; Igramo J- beat Aktual 1 ', ] l s doma in setu Q ^ r a k a r Popelo kn Lah u -J,ž nega trga GoUa? a t r 0 c i ~ minn ~ Pet V n t m u ajmo' 3 E P ~ Spozna x* VCt l n domoino l o d 2130 l j e 6 e r s t c i Per * f n«teke radia Ko-! V noiteden 05 2 D otctr m? e n a -035 Hrt P ra ljica - Pernih k e " l r a! n i sprehod po ^kari, n konce-fn^3 Ples I b h d o r a n e " P r i r o d b e ~ ' lli1^ki ~ K a r l u Samicu ^ P H 3. marca _ 6.00 Dobro jutro 7.30 Za Kmetijske proizajalce Informatina" oddaja 8.05 Radijska igra za otroke Skladbe za mladino 9-05 Naši poslušalci čestitajo g Pczdraoljajo I g pomnite toariši Pesmi borbe in dola Nedeljski mozaik lepih melo Turistični napot- I Za tuje goste Na današnji dan Naši Poslušalci čestitajo i>n popraljajo II operetnih partitur Nedeljska reportaža 14.0:) Popoldne ob lahki glasbi 1430 Humoreska tega tedna Nedeljsko športno Popoldne Po jo inajenti operni peci ladijska igra Godalni kartet G-duru Lahko noč, otroci 1915 ^lasbone razglednice * nedeljo zečer Serenadni ečer Literarni nokturno Drugi program 9.35 Igramo kar ste izbrali Za prijetno popoldne Odmei z gora AIDA opera Iz letnih časo Izložbeno okno Strani iz sloenske proze Lahka glasba današnjih dni Iskanja in dognanja Glasbena medigra Zbora RTV Beograd in Jugosloanske ljudske arma de Nedeljska reportaža Koncertni dro biž Glasbena skrinja Nočni koncert PONEDELJEK 4. marca^ 8.08 Glasbena matineja 8.55 Za mlade radoedneže 9.10 lz jugosloanskih studio 9.45 Razoj jugosloanskega mladinskega petja Pri as doma Na današnji dan Coctail melodij in plesnih zoko Brodnik in še de pesmi Kmetijski naseti Sloenske narodne ob spremljai Priporočajo am Razpoloženjska glasba z elikimi orkestri Naši poslušalci čestitajo in pozdraljajo Kreditna banka i;i hranilnica Ljubljana Glasbeni intermezzo Poje zbor Jože Hermanko IZ Maribora Vsak dan za as Pojeta sopranistka Nada Vidmar in ba sist Friderik Lupša Aktualnosti doma in seta Signali Mladinska oddaja Interna Lahko noč, otroci Deset minut z orkestrom Billy Vaughn Pet minut za EP Simfonični koncert orkestra Sloenske filharmonije Radi ste jih poslušali Literarni nokturno Drugi program Nadaljealni tečaj nemškega jezika Iz brali smo am Zabani intermezzo Orgelsko delo Johanna Sebastiana Bacha Večer umetniške besede Adagio Cocktail jazza TOREK 5. marca 8.07 Operna matineja 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.25 Sloenske narodne pesmi 9.40 Cicibano set in Pesmica za najmlajše Pri as doma Turistični napotki za tuje goste V ritmu današnjih dni Na današnji dan Diertimenlo št Kmetijski naseti Koncert pihalnega orkestra Milice Priporočajo am Pet minut za noo pesmico Lepe melodije Kreditna banka in hranilnica Ljubljana Glasbeni intermezzo V torek nasidenje Vsak dan za as Igra Simfo-. nični orkester RTV Ljubljana Aktualnosti doma in setu Sloenska zboroska glasba Pota sodobne medicine Lahko noč, otroci Minute s pecem Iico Serfezijem Pet minut za EP Radijska igra Pesem godal Deset pece deset melodij Glasbena matineja Skupni program J RT DrugI program Radijska šola za išjo stopnjo Glasbene injete Set in mi Vedno lepe melodije Šedske narodne pesmi Štiri pianistke Bartekoih klairskih miniaturah Jugosloanska zabani ansambli in orkestri SREDA 6. marca 8.08 Glasbena matineja s kitaro in pihali 8.55 Pisan set praljic im zgodb 9.10 Sloenski peci in ansambli zabane glasbe 9.45 Glasbena praljica Pri as doma 1100 Turistični napotki za tuje goste Sloenske narodne in narodno-zabane melodije Na današnji dan Vlaški plesi Kmetijski naseti Operetni zoki Priporočajo am Igramo za razedrilo Naši poslušalci če siitajo in posdraljajo Kreditna banka in hranilnica Ljubljana Glasbeni intermezzo Naš podlistek Vsak dan za as Mladina sebi in am Aktualnosti doma in setu odskočna deska Naš razgoor Lahko noč, otroci Glasbene razglednice Pet minut za EP Vrhoi operne poustarjalnosti Za ljubitelje jazza Literarni nokturno Drugi program Radijska šola za srednjo stopnjo Veseli akordi Okno set Radi jih poslušate Koncert za flato, oboo in orkester Od skladbe do skladbe Naj narodi pojo Razgledi po domači glasbeni literaturi ČETRTEK 7. marca 8.08 Operna matineja 8.55 Radijska šola za išjo stopnjo 9.25 Pozdra iz Makedonije 9.40 Pet minut za noo pesmico Pri as doma Turistični napotki za tuje goste Reija jugosloanskih pece zabane glasbe Na današnji dan Odlomki iz opere»zrinski«12.30 Kmetijski naseti Igrajo pihalni orkestri Priporočajo am izbrali smo am Glasbeni intermezzo Maj hen recital iolinista Dejana Braničarja Vsak dan za as četrtko simfonični koncert AktuALposti donu JO s,-, j Turistična oddaja Jezikoni pogoori Lahko noč, otroci Minute s poko Marjano Deržaj Pet minut za EP Skupni program JRT Literarni ečer Glasbeni nokturno Komorni glasbeni ečeri Literarni nokturno Drugi program Nadaljealni tečaj italijanskega jezika Operni koncert Melodije po pošti Med mojstri lahke glasbe Za ljubitelje in poznaalce PETEK 8. marca 8.08 Glasbena matineja 8.55 Pionirski tednik 9.25 Pet pesmic za Dan žena 9.40 Iz glasbenih šol Pri as doma Turistični napotki za tuje goste Igramo za as Na današnji dan Tri domače pianistke Kmetijski naseti lz kraja kraj Priporočajo am Iz arhia lahke glasbe Naši po slušalci čestitajo in pozdraljajo Kreditna banka in hranilnica Ljubljana Turistični napotki Glasbeni intermezzo Kulturni globus Vsak dan za as čloek in zdraje Koncert po željah poslušalce Aktualnosti doma in setu Zočni razgledi po zabani glasbi Na mednarodnih križpotjih Lahko noč, otroci Minute s pecem Duša nom Jakšičem Pet minut za EP Glasbeni coctail Sloenska zemlja besedi in pesmi Oddaja o morju in pomorščakih Noosti našem arhiu noe muziki Literarni nokturno Drugi program Radijska šola za nižjo stopnjo Z melodijami križem seta Radijska igra Z ansamblom Michel Hausser Dolenjske ljudske pesmi Debussjee melodije priredbah Festial Bergenu 1967 špan. bar. CS film PEKEL V VLAKU ob 16., 18. in 20. uri, premiera italij. bar. CS filma MALEZIJSKI PIRATI ob 22. uri. 3. marca sloenski film KEKEC ob 10. uri, italij. Kranj CENTER 2. marca amer. film OPIČ JE NORČIJE ob 9.30, franc. franc. bar. CS film MALE ZIJSKI PIRATI ob 13. uri, franc. špan. bar. CS film PEKEL V VLAKU ob 15., 17. in 19. uri premiera amer. bar. CS film TAJNI AGENT FLINT ob 21. uri. 4. marca italij. franc. bar. CS film MALEZIJSKI PIRA TI ob 16., 18. in 20. uri, 5. marca italij. franc. bar. CS film MALEZIJSKI PIRATI ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 3. marca amer. film OPIČ JE NORČIJE ob 13.50, amer.' bar. CS film SAJENSKA JESEN ob in 18. uri, grški film STRAH ob 20. uri 5. marca premiera češkega filma STROGO NADZORO VANI VOZOVI ob 16., 18. in 20. uri. Stražišče SVOBODA 2. marca amer. bar. C9 film SAJENSKA JESEN ob 19. uri. 3. marca italij. franc. barj CS film MALEZIJSKI PIRA TI ob 15., 17. in 19. uri. Cerklje KRVAVEC 3. marca franc. bar. C3 film PESEM SVETA ob 15. in 19. uri. Kamnik DOM 3. marca amer. bar. C9 film MOJE PESMI MOJB SANJE ob 10., 16. in 19. uri. Kamnik DUPLICA 2. marca amer. bar. C9 film ARABESKA ob 19.uru 3. marca amer. bar. C9 film ARABESKA ob 15., 17. in 19. uri. Žironica 3. marca amer. bar. C9 film HOMBRE. i Doje-Mojstrana 2. marca amer. film SKRIV NOST ZAKLETE PASTI. 3. marca franc. nem. i tal i JJ bar. CS film RIFIFI V PA NAMI. Kranjska gora 2. marca amer. bar. C9 film HOMBRE. Skofja Loka SORA 2. marca japon. bar. C9 film NA SODU SMODNIKA ob 18. in 20. uri. 3. marca japon. bar. C9 film NA SODU SMODNIKA ob 15., 17. in 20. uri. Prešernoo gledališče Kranju SOBOTA 2. marca, ob 9. uri za IZVEN Simončič- Pengo: MEDVEDA LOVI MO, ob 16. uri A. Papler: HUDOBNI GRASCAK gostoanje lutk Cerkljah. NEDELJA 3. marca, ob 10. uri za IZVEN URA PRAVLJIC MEDVEDA LO VIMO, lutkona predstaa, ob 16. uri F. S. Finžgar: RAZ VALINA ŽIVLJENJA gostoanje Preddoru. PONEDELJEK 4. marca, ob 16. uri A. Papler: HUDOB NI GRASCAK lutkona igra za otroke V. V. Z Kranj. TOREK 5. marca, ob 18. uri Simončič-Pengoi MEDVEDA LOVIMO, lutkona predstaa Naklem., \

22 L Teleizija SOBOTA 2. marca "I 9.40 TV šoli T V šoli (RTV Zagreb) TV kažipot (RTV Ljubljana) Držano prensto alpskem smučanju (RTV Skopje) TV obzornik (RTV Ljubljana) Mladinska igra (RTV Beograd) Sprehod skozi čas Cik cak (RTV Ljubljana) TV dnenik (RTV Beograd) Cik cak (RTV Ljubljana) Setono prensto umetnostnem drsanju (Eroizija) Drugi spored: Včeraj, danes, jutri (RTV (Zagreb) Mladinska igra Sprehod skozi čas (RTV Beograd) TV prospekt (RTV Zagreb) TV dnenik (RTV Beograd) Spored italijanske TV NEDELTA 3. marca 9.10 Kmetijska oddaja madžarščini (RTV Beograd) 9.25 Poročila (RTV Ljubljana) 9.30 Dobro jutro oščimo z ansamblom Janeza Mah koica (RTV Ljubljana) Kmetijska oddaja (RTV Beograd) Mokedajea matineja (RTV Ljubljana) Setono prensto umetnostnem drsanju (Eroizija) TV kažipot Materinski dan-film Homo Varsaiensis film Cik cak Pogon film Plaalka (Ljubljana) TV dnenik (RTV Beograd) Cik cak (RTV Ljubljana) športni pregled (JRT) TV dnenik (RTV Beograd) Drugi spored: Spored italijanske TV PONEDELJEK 4. marca 9.40 TV šoli Ruščina TV šoli Ruščina (RTV Zagreb) Angleščina Madžarski TV pregled Poročila Mali set (RTV Zagreb) Od zore do mraka TV obzornik Portret dr. Franje Boje Bidoec (RTV Ljubljana) Reportaža (RTV Zagreb) Kuharski naseti Skladbe Mikisa Teodorakisa poje duo Nanos (RTV Ljubljana) TV dnenik (RTV Beograd) Cik cak Trenutek Cirkus hiši Zadnja poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) Znanost (RTV Beograd) Reportaža 19,20 TV pošta TV prospekt ',RTV Zagfgb) 2O.C0 TV dnenik (RTV Beograd Spored italijanske TV J TOREK 5. marca 9.40 TV šoli Angleščina TV šoli Angleščina (RTV Zagreb) Poročila Gremo se kopat film Normiranje sloenskega knjižnega jezika Set na zaslonu TV obzornik Cik cak Šepetanje na blazini film Zadnja poročila (RTV Ljubljana) DrugI spored: Poročila Tedenska kronika Set na zaslonu Mali komorni koncert (RTV Zagreb) Rdeči signal (RTV Beograd) TV prospekt (RTV Zagreb) TV dnenik (RTV Beograd) Spored italijanske TV SREDA 6. marca Madžarski TV pregled (RTV Beograd) Poročila Tetina ohcet (RTV Ljubljana) Kje je, kaj je (RTV Beograd) TV obzornik (RTV Ljubljana) Ne črno, ne belo (RTV Beograd) Glasbeni laboratorij (RTV Zagreb) Cik cak (RTV Ljubljana) TV dnenik (RTV Beograd) Nogomet: Rcal Madrid : Spartak (Eroizija) Sreča tojemu žiljenju Zadnja poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: Spored italijanske TV ČETRTEK 7. marca"" 9.40 TV šoli Nemščina (RTV Zagreb) Angleščina (RTV Beograd) T V šoli Nemščina (RTV Zagreb) Poročila Tiktak (RTV Ljubljana) Daljnogled (RTV Beograd) T V obzornik (RTV Ljubljana) Narodna glasba (RTV Skopje) Reportaža Prenos iz ateljeja (RTV Beograd) Cik cak (RTV Ljubljana) T V dnenik (RTV Beograd) Aktualni razgoori Kaarna na oglu T V igra (RTV Beograd) Koncert pianistke Dubrake Tomšič Zadnja poročila (RTV Ljubljana) DrugI spored: Spored italijanske TV PETEK 8. marca 9.40 TV šoli TV šoli (RTV Zagreb) Poročila Crni prah film TV obzornik (RTV Ljubljana) Kan tata o Zoji Kosmodejanski (RTV Beograd) Bo zakon o znanstenem delu uspeh? Salon za smeh Cik cak (RTV Ljubljana) TV dnenik (RTV Beograd) Cik cak Primer dr. Laureata film Zadnja poročila (RTV Ljubljana) Simfonični koncert (RTV Zagreb) Drugi spored: Spored italijanske TV Tržni pregled V Kranju Radič 10 do 12 N din, motoileč 8 do 10 N din, solata 5 do 6 N din, špinača 8 N din, cetača 4 do 4,50 N din, korenček 2 do 2,40 N din, petršilj 4 do 4,50 N din, črna redkica 1,40 do 1,50 N din, rdeča pesa 1,80 do 2 N din, zelje glaah 1.80 do 2 N din, kislo zelje 2 N din, kisla repa 1,50 N din, krompir 0,70- do 0,80 N din, jabolka 1.20 do 1.50 N din, sinjsko meso 10 do 12 N din. zaklana perutnina 10 do 12 N din, orehoa jedrca 20 do 22 N din, suroo mašilo 14 do 16 N din, skuta 4 do 5 N din, čebula 2,80 do 3 N din, suhe slie 3 do 3,50 N din za kg; pšenica 1 do 1,20 N din, oes 0,70 do 0,80 N din, koruzna moka 1,80 do 2 N din, ajdoa moka 3,50 do 4,50 N din, celi orehi 3 N din, suho sadje 2 N d ; n za liter; jajca 0,45 do 0,50 N din. Loteriji Poročilo o žrebanju 9. kola srečk, ki je bilo Srečke s čnicami so zadele Ndin KOMUNALNI SERVIS KRANJ Mladinska ul. 1 telefon: Obeščamo cenjene potrošnike graditelje stanoanjskih hišic in gradbena podjetja, da nudimo po znižanih cenah: Betonske cei strojne izdelae od 10 do 60 cm 0 Betonske in žlindrine otlake 7.5/20/40, 20/20/40, 25/20/40 in 30/20/40. Polagamo pode seh rst buko in hrasto parket, plastične mase, tapisome in ostale tople pode po znižanih cenah hitro in solidno z ečletno garancijo. Se priporočamo! AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ VABI člane in prijatelje ato-moto športa na redni občni zbor ki bo dne 2. marca ob 19. uri prostorih Delaskega doma Kranju hod 6/1 Po občnem zboru bo družabni ečer s plesom. VABLJENI! Vsi tisti, ki uporabljalo našo gospodinjsko opremo, se pra gotoo eselite elikega uspeha naše toarne: NA TRŽI ŠČU JE MILIJONU IZ DELEK»GORENJE«! Ob tem jubileju»fflfjj as pripraili lepe n a» n r a de iz širokega i «naših kakoostnih. U» ko. Zato posebej zarjamo na dopisnicojo ob nakupu našega dcika dobite p>i s oje " trgocu.

23 BOBOTA - 2. marca 1968 MALI OGLASI GLAS # 23. STRAN Prodam Prodam SALONITNE PLO ŠČE pa ugodni ceni. Hrastje "3. Smlednik 712 Prodam FIAT 750, letnik 1966, dobro ohranjen. Dežman Jože. C. reolucije 6. lesenice 872 Prodam ugodno FIAT-kampanjola, pogon mogoč na sa * kolesa in reduktorjem, Cerklje Prodam PRAŠIČKE. Zg. Brnik Prodam PRAŠIČKE, stare 6 tedno. Zalog 41, Cerklje 875 Prodam otroški športni VOZIČEK. Zg Brnik 112, Cerklje 876 Prodam 400 kg težkega VOjjjj ali zamenjam za molzno KRAVO. Zg. Brnik 74, Cerklje 877 Prodam PUJSKE 6 tedno are. Vrba 23 na Gor. 878 sl Prodam popolnoma no Prenosni VARILNI TRANS FORMATOR 135 A, proizod Pade Končar. Naslo oglasim oddelku 879 Prodam KRAVO po teletu, Cerklje Prodam SENO, OVES, Bnojnični SOD BRANE. PLU GE, KAŠCE za žito, BRZO- PAR1LNIK, STISKALNICO g sadje, TEHTNICO 500 ogramsko, betonsko ŽEkll LEZO in drugo. Ogled ob nedeljah od ure Šk. V k a, Stari dor 50 (pri žele7 *iški postaji) 881 KMETOVALCI JJgnt krmila za krae, teleta, prašiče, kokoši, piščance in ostala krmila, Koruza, pšenica, preše, otr obe itd. ter umetna gojila in ostali reprodukc Jski material za kmetij- *J o, dobite najceneje»kladiu Kmetijskega žiilskega kombinata Kr anj, Cesta JLA nasproti kina Center. Prodam KOBILO haflinger, ^aro 10 let, ali zamenjam za V LA. Naslo oglasnem oddelku 882 Prodam 1000 ZIDAKOV - S^entnih. Žontar, S. Duh ' Sk. Loka Prodam 6 tedno stare [RASICKE. Velesoo 25, Cerile 884 Prodam G. S.-60 VESPO, ~ datno opremljeno. Kalan. * r a int. 462, Kranj 885 ls Ugodno prodam globok troški VOZIČEK. Kranj. Pekoa 4 (Stražišče) 886 Ugodno prodam dobro? hr anje n MOPED z malimi J^lesi puch. Zalog 62, Cerk lie 887 fcprodam desni zidlji šte- JJJ-NIK z bakrenim kotli Kranj, Jezerska cesta «' 888 Prodam ročno motorno ^SILNICO in noe GUME 1 5 col. Kranj Huje 9 Prodam BRZOPARILNIK, 160-litrski, malo rabljen. Trobec Sr. Bela 11, Preddor 890 Prodam KONJA, sposobnega za sako delo, in PLUG obračalnik. Draga 3, Medode 891 Prodam kombiniran otroški oziček po ugodni ceni. Jurina, Ljubljanska cesta 6,11 Kranj 892 Prodam PARCELO poleg aerodroma Lescah, eliko 2965 m 2 (poloico njie drugo tranik). Cena 1500 N din. Grošelj Jože, Hraše 36, Lesce 893 Prodam PRAŠIČA za zakol, prežne GRABLJE, IZRU- VAC za krompir in čejo količino JABOLK po ugodni ceni. Voklo 36, Šenčur 894 Prodam ali dam najem HISO s poslopjem in 3 ha zemlje. Zglasite se Bodešče 5, pri Bledu 895 Prodam dobro ohranjen MOPED na de prestai kompletne zaorne BOBNE* (dromeljne) 16 col, 3 m' suhih smrekoih PLOHOV. Naslo oglasnem oddelku 8% Ugodno prodam 9 mesece brejo KRAVO. Lenarčič, Podgora 14, Šentid, Ljubljana 897 Prodam MOTOR-NSU maksi 175 cem po nizki ceni. Vidic Janez, Poljšica 42, Zg. Gorje 898 Prodam KONJA, 9 mesece starega. Poljšica 5, Zg. Gorje 899 Prodam DELE za fiat 750 in MAGNET-dukati za MO PED. Praprotna polica 8, Cerklje 780 Prodam VOLA. Balanč, Zg. Besnica Vseh rst KOTNIH LETEV za tla lahko dobite pri Ogrizu Andreju, Kranj Stražišče, Trojarjea Prodam enoosni TRAKTOR s plugom in kosilnico z žeteno naprao. Volaka 1, Gor. as nad Sk. Loko 900 Prodam suhe smrekoe PLOHE, moško rogoo KO LO in bele PLOŠČICE za tla, Cesta na Klane 17/a, Kranj 901 Prodam 5 m 1 kamenja (krogle) za zidanje hiš ter skoraj no polatomatični pralni stroj super 3 z odlično centrifugo po zelo ugodni ceni. Visoko 55, Šenčur 902 Prodam SEME črne detelje. Suha 18, Kranj 903 Prodam SEME črne detelje. Suha 18, Kranj 903 Prodam de mladi SVINJI za pleme, težki po 70 kg. Žironica Prodam motorno KOSIL- NlCO-bertolini 13 KM z žeteno naprao, delonega VOLA, neplašlji, srednje težak, BIKCA, starega 10 mesece. SP. Brnik 23, Cerklje 905 Prodam MOPED T-12, balkonska OKNA z rati. Mišače 6 nad Otočami. 906 Prodam traniško BRANO in eč ton krmilne pese. Naslo oglasnem odd. 907 SENO prodam. Mrak Pael, Gabrk 11 Skofja Loka * 908 Prodam FIAT 750, letnik 1965 in ženski ŠIVALNI STROJ. Vodnik, Kranj St razišče, Skokoa FIAT campagnola prodam. Naslo oglasnem oddelku 910 Prodam PRAŠIČKE, 7 tedno stare in SEME črne detelje. Sp. Brnik 25, Cerkije 911 Prodam AVTO IMVV-kombi in citoen spaček. Ropret Franc, Ropretoa 25, Mengeš 912 APNO ŽGANO, HIDRIRANO IN CEM KOT po Industrijski ceni dobaljamo po želji na gradbišče. Dan in čaa dobae določite sami. Plača se ob prezemu. Korist niki kredito dobite predračune. -Im-Zj-IV Kooperacija Skladišče, Cesta JLA 1, nasproti kina Center Telefon Kranj KOKOŠI nesnice ugodno naprodaj, saka ko ličina. Dndoka 40 prj Tičarju sak dan od ure in ob nedeljah od ure 13 Prodam KONJA za poljska dela. Suha 39, Kranj 914 Prodam dobro ohranjen globok otroški VOZIČEK. S. Duh 75, Sk. Loka 915 Prodam kombiniran otroški VOZIČEK. Znidar, Cankarjea 13, Kranj 916 KOKOŠI, čiste pasme ieghorn, stare i leto po 20 N din zaradi preuredite prostora prodam Naklo 4, telefon Prodam no nemški GRA MOFON atomatični supcrla, no likalnik na paro roenta, no BOJLER 80-litrski, lubasoo tritonsko HARMONIKO, ročno SLA- MOREZNICO in lahek VOZ se dobrem stanju. Zigana as 45, Križe 918 Prodam lepa JABOLKA po nizki ceni. Radoljica, Jurčičea Dam najem HISO z gospodarskim poslopjem in nekaj zemlje. 2eje 14, pri Komendi 920 Prodam BIKCA, 300 kg, 10 mesece starega. Dorska as 19, Begunje 921 Prodam PRAŠIČKE, 7 tedno stare. Zg. Brnik 15, I Cerklje 922 Ugodno prodam skoraj no TELEVIZOR, cona 1400 N din. Suha 24, Kranj 923 Prodam PRAŠIČA za zakol, Voglje 44, Šenčur 924 Prodam skoraj no traktorski KULTIVATOR, astrijske izdelae. Zg. Senica 16, Medode 925 Prodam kompletno PRIKO LICO s priključkom za fiat 750, Kranj, Gregorčičea 24. Ogled od 16. ure dalje 926 Prodam PRAŠIČKE, 6 tedno stare. Praprotna polica 5, Cerklje 927 Prodam tri KRAVE po izbiri,'' Kranj-Kokrica 13' Prodam 140 koso monta OPEKE. Valjaec, Kranj, Suha Prodam pol toorni VVV. letnik Ogled od 18. do 19. ure na dorišču hotela Jelen 949 Prodam VOLA, 550 kg težkega, ki zna oziti in KRAVO s teličkom ali brez. Voglje 64, Šenčur 950 Prodam MOTOR puch 175 cem. Rupa 18, Kranj 951 Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Kla sič, Kranj, Valjačea Prodam OMARO za dneno sobo. Debenc Slaka, Puštal 49. šk. Loka 953 Prodam HISO z rtom, primerno za lokal, ob cesti Kamnik Kranj. Vseljio po dogooru. Ogled sako sredo od ure in nedeljo od ure. Peičič. Podgorje 55, Kamnik 954 Lep semenski KROMPIR igor prodam. Zg. Brnik 32, Cerklje 955 Prodam BIKA in KRAVO. Vopolje 2, Cerklje 956 Kupim PARCELO ali del parcele za hišico na Bledu kupim. Heren Marija, Ljubljana, Mirje Kupim dobrem stanju lei zidlji ŠTEDILNIK na plošči. Dorska as 19, Begunje 929 Kupim LATE za kozoke. Jagodic Ian, Breg 19, Komenda 930 Kupim rabljene DESKE za gradnjo. Naslo oglasnem oddelku 931 Ostalo Iščem 2ENSKO za tri dni tednu dopoldne, za arsto otroka. Plačam dobro. Ponudbe poslati pod»bled«932 Popra\ljam se rste ozil. Se priporoča AVTOMEHA- N1K, MATIJA RIHTARŠIC, Bukoica 13, Selca 794 Obeščam, da bom odprl ČEVLJARSKO DELAVNICO za se rste poprail. Kranj, Koroška c. 37 pri Dekorju. Se priporočam! Čeljarsto, Zaplotnik Niko 933 SLUŽBA ŠVICI- iščemo gospodinjsko pomočnico. Interesentke naj se pismeno oglasijo s priloženo iotografijo na: Familie, Hed Kindle, Hotel»Adler«9495 Triescn- Fiirst, Liechtenstein 934 Iščem žensko za opoldanski čas (3 ure) za arsto deh otrok. Osterman, žanoa 10, Kranj 935 Oddam GARAŽO. C. St. Žagarja 48, Kranj 936 Zamenjam sončno dosobno STANOVANJE Reki (lopi del Sušaka) za enakoredno ali manjše Ljubljani, Kranju ali bližnji okolici. Upošteam pogoje. Ponudbo poslati pod»sončno«937 Nujno iščem SOBO Kranju, pomagam gospodinjstu (tudi kod sostanoalka). Naslo oglasnem oddelku Obeščam cenjene stra.ike, da sem odprl OBRTNO DE- LAVNICO za odoodne in centralne inštalacije, ter diit-, ge storite. Se priporoča ME- KUC FRANC. TupaJiče»5, Preddor 869 Izgubil sem AKTOVKO na cesti St. Žagarja. Poštenega najditelja prosim, da jo odcl3 proti nagradi. Partizanska 20, Kranj 939 Iščem starejšo ŽENSKO za arsto enega otroka, nujno! Kranj, M. Pijade 7, stanoar.jo Za nekaj časa iščem stanoanje Sk. Loki, po možnosti sobo in kuhinjo. Ponudbo poslati pod S din 941 Nujno iščem SOBO za eno osebo. Plačam dobro. Ponudbe poslati pod»nujno«942 SOBO in hrano dobi FANT za pomoč na kmetiji ^po službi). Kranj-Stražišče, Hafnerjea pot 6 ' J 43 Podpisani TICAR JURIJ, preužitkar. Zalog 15, iskreno obžalujem se. kar sem neresničnega gooril o soji snahi Tičar Antoniji in sojem sinu Francu iz Zaloga 15, ter se jima zahaljujem, da sta odstopila od tožbe. 94* Oddam SOBO z dema posteljama, 20 minut iz Kranja. Ugodne atobusne zeze. Naslo oglasnem oddelku 945 Obeščam cenjer.e stranke, da sem odprl DELAVNICO za ELEKTROINSTALACUE ter druge storit.'e. Se pr : poroča, Vreček Vinko, Tupahčo 3, Preddor 946 Iščem UPOKOJENKO, ajena molzti in gospodinjskih del. Plača po dogooru. Rečica kol. 7, Bied 957 NAROČNIKI IN BRALCI GLASA! Delona enota Glas uaja s 4. marcem no deloni čas za naročniško in malooglasno službo: ponedeljek Četrtek od 7. do 15. ure sreda od 7. do 18. ure 1. in 3. sobota mesecu od 7. do 12. ure 2. in 4. sobota mesecu zaprto torek petek Prosimo cenjene naročnike in bralce našega časnika, da spremembo sprejmejo z razumeanjem. Upraa

24 O L A S SPORT SOBOTA 2. marca 19<# Šahoska prensto Kranja Badek prak Na prakar končanem šahoskem prenstu Kranja je pro mesto zasluženo osojil Badek, ki je izmed seh imel najtežje nasprotnike in je skupaj z Đorđeičem edini neporaženi igralec. Z isoko urstitijo je presenetil Zaplotnik. Rezultati zadnje kola Mali : Zbil 0:1, Požar : Badek 0:1, Zaplotnik : Prestrl remi, Krek : L. Đorđeić remi, Naglic : Dujeič remi, Mahmedinoić : Matjašič remi, Kodek : Žnidaršič 1:0, Vojičić : Oraz 1:0. Končni rstni red Badek 7, Prestrl 6,5, L. Đorđeić, Mali in Zaplotnik 6, Zbil 5,5, Vojičić in Krek 5, Naglic, Mehmedinoič, Matjašič, Požar, Kodek in Dujoič 4,5, S. Đorđeić 3,5, Štrbac 1,5, Vlaisaljeić in Oraz 1, Gazoda in Žnidaršič brez točke. V. B. i I Atleti i i že na prostem Atletski klub Trigla je priredil pred dnei 4. zimski meddrušteni kros, na katerem je nastopilo okrog 50 atleto in atletinj iz petih sloenskih klubo in atleti iz Manfalzona (Italija). REZULTATI: ženske (1000 m) 1. Urankar (Kladiar), mladinci (3000 m) 1. Set (Kladiar), 2. Ferfila (Cerkno), 3. Hafner (Trigla), člani (6000 m) 1. Miaml (Italija), 2. Zunlar (Kladiar), 3. Stros (Ljubljana) itd. P. K. Milek Madrid Kranjčan Polde Milek bo zastopal našo držao na II. eropskih atletskih igrah Madridu. Zadnji njegoi rezultati kažejo, da Je ta odlični atlet že ' na začetku tekmoalne sezone odlični formi in lahko od njega glani tekmoaini sezoni pričakujemo Se boljših dosežko. P. K. Šarčea odlično pripraljena Na prem preglednem tekmoanju kranjskih plaalce in plaalk je bilo doseženih nekaj odličnih rezultato. Lidija Sarc je na 200 m prano plaala bolje od lastnega držanega mladinskega rekorda. Rezultat 2:5(5.0 pa ne bo priznan, ker je bil dosežen 25-metrskem bazenu. Dobre rezultate pa so dosegle še Breda Pečjak in Nuška Virnik. Pohaliti pa je treba tudi mladi tekmoalki Judito Mandeljc in Eriko Križaj, ki eliko obetata. P. Didič Danes ob 19. uri Trigla: Trst V okiru mladi nskega aterpolo turnirja Cup Trsta se bosta nocoj Kranju srečali mladinski rsti kranjskega Triglaa in ekipa Trsta. Mladinci Triglaa so se za to srečanje marljio pripraljali in upamo, da bodo dobro zaigrali. Ekipa Trsta je eč let igrala pri italijanski ligi in so bili igralci letos 20 dni na treningu Splitu. Tekma bo sekakor zanimia, kdo bo pa zmagoalec, je težko napoedoati. P. Didlć Štirje skakalci JLA V prihodnjih dneh bodo odšli na odsluženje ojaškega roka JLA tudi štirje skakalci kranjskega Triglaa in sicer: Peter Stefančic, Marjan Bizjak, Janez Bukonik in Janez Gorjanc. J. J. Rokomet Nadaljeanje hali Tioli Na odprtem zimskem rokometnem prenstu Sloenije A-skupini. Gorenjska predstanika Tržič in Kranj sta takrat igrala slabše kot prejšnjih deh kolih. To elja predsem za TržiČane, saj so izgubili z moštom Pirana in premagali Zamet. Kranjčani pa so izgubili z Zametom in s faoritom za pro mesto Celjem. REZULTATI Tržič : - Piran 10:12 (6:81, Zamet : f Kranj 12:7 (8:3), Tržič : Za^ met 10:9 (5:3) in Kranj : f Celje 13:17 (7:8). -h Sedmič za pokal Vitranc Tekmoanje slalomu elja tudi za V Ljubljani je bila sredo tiskona konferenca, na kateri so predstanike tiska, radia in teleizije seznanili s podrobnosti smučarskega tekmoanja za pokal Vitranc. Sedmo mednarodno smučarsko tekmoanje za pokal Vitranc bo Kranjski gori od 9. do 10. marca, in sicer slalomu in eleslalomu. Ob tem je treba pripomniti, da elja tekmoanje slalomu, to bo nedeljo, 10. marca, tudi za setoni pokal in zato si lahko Kranjski gori obetamo res setono eliko smučarskega športa. Organizacijski komite je na to tekmoanje poabil nacionalne ekipe Astrije, Francije, Italije, Šice, Zahodne Nemčije, Vzhodne Nemčije, ZDA, Kanade, Šedske, Finske, Noreške, Poljske, ČSSR, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Velike Britanije, Japonske, Astralije, Sojetske zeze in Španije, čepra prireditelj še ni dobil poimenskih prija tekmoalce, pa že lahko zapišemo, da Kranjski gori ne bomo ideli predstaniko skandinaskih drža, ker imajo takrat držana prensta, rano ta- Veleslalom na Starem rhu Na Starem rhu nad škofjo Loko so bile pred dnei V. zimske Športne igre delace upranih organo občinskih skupščin Gorenjske za prehodni pokal, ki so se ga udeležili predstaniki jeseniške, tržiške, radoljiške, kranjske, škofjeloške, kamniške in domžalske občine. Zaradi slabih snežnih razmer je odpadlo tekmoanje sankanju in so zaradi tega tekmoali le eleslalomu. Vrstni red najboljših: člani 1. Valič (Šk. Loka), 2. Udir (Jes), 3. Krmelj (Radoljica), 4. Slamnik (Jes), 5. šlegelj (Kamnik) itd.; članice 1. Berčič (Radoljica), 2. Bulinar, 3. šule (obe Jes.), itd. Ekipno je zmagala spet Radoljica. Naslednje, to je VI. zimske športne igre, bodo prihodnjo zimo organizaciji sindikalne podružnice skupščine občine Kamnik. P. P. Najzaslužnejši zapustili klub Z letne skupščine nogometnega kluba Trigla Za letošnjo letno skupščino NK Trigla je bilo Kranju eliko zanimanje. Kranjski nogometaši se namreč že nekaj časa borijo s precejšnjimi težaami, zlasti pa so razočarani nad neprailnim odnosom odgoornih športnih forumo Kranju do nogometnega kluba Trigla. Na letošnjo skupščino ni prišel noben predstanik centralnega športnega društa Trigla pra tako tudi ne občinske zeze za telesno kulturo. Zaradi prenizke dotacije centralnega društa nogometnemu klubu ( Ndin) je klub zašel težke finančne težae in je prašanje, če bo mogel premostiti te težae. Ce ne bi bilo pomoči toarne Saa, katera je med letom rešeala težko finančno situacijo, bi pra gotoo klub ob letni konferenci imeli še ečji finančni minus. Veliko pa so prispeali tudi posamezni odborniki in pa simpalizerji kluba. Na skupščini so dali posebno priznanje trenerjema Marjanu Brezarju in Mladenoiču ter članom dosedanjega upr. odbora Majcetu, Kernu in Zupanu, ki odslej ne bodo eč delali nogometnem klubu Trigla. Pra zadnjem času pa je klub zapustil tudi odlični trener Vladan Mladcnoić, ker mu klub ni mogel dati nagrade za delo zadnjih mesecih zaradi težke, že omenjene finančne situacije. Položaj kranjskega nogometa torej pred pričetkom noe sezone ni preeč rožnat. Posle trenerja pa je prezel biši igralec in trener Milan Krašocc. P. Didič Za pokal maršala Tita šahosko tekmoanje za pokal maršala Tita se na Gorenjskem odija treh skupinah. V kranjski skupini je sodeloalo 10 ekip. Zmagala je ekipa ŠK Borec postai Muroec, Bertoncelj, Zibl in štagar s 30,5 točke. Sledijo Tekstilindus 25,5; JLA I 24,5; Planika I 19,5; LTH 19; Slaec Jokl 17,5; Planika II 16; JLA II 14,5; Simon Jenko I 11,5 in ismon Jenko II 15. ŠK Borec se bo za stop finalni del tekmoanja Sloeniji pomeril z zmagoalcema radoljiške in jeseniške skupine. V. B. setoni poka! ko pa ne bo športniko Iz Sojetske zeze in Bolgarije, ki sta odpoedali udeležbo. Vse tekmoalne ekipe bodo stanoale hotelu Franc Rozman Gozd Martuljku, kjer bo tudi sedež seh tehničnih služb In press center. Na pošti Kranjski gori so prireditelji že pripraili pe* telefonskh kabin za noinarje, ki bodo poročali s te tekme. Čepra je iz pričujočih rstic idno, da je Kranjski gori se nared za eliko tekmo, pa je treba ob terfl pripomniti, da je razumeanje Kranjske gore za to priredite premajhno In če bo šlo tako naprej, se lahko zgodi, da podobnih priredite prihodnja leta sploh ne bo. Treba pa je tudi grajati kranjskogorske gostince 1" turistične delace, ki še edno ne morejo ali pa nočejo 1 razumeti, da takšno tekmoanje, kot je pokal Vitranc ni samo smučarskega značaja«temeč predsem turističnega. Kajti znana smučarska imena bodo, saj upajmo, priabila množice gledalce, ki bodo Kranjski gori pustili marsikateri dinar. Seeda pa, če gostinci ne bodo l* to priložnost znižali cen, ki kot edno najbolj lečejo, P«' tem res ne moremo pričakoati, da se bo ime Kranjske gore še bolj poneslo set. Saj tekmoanje za pokal Vitranc ni samo reklama z a smučarski šport, je reklama za naš zimski turizem, je konec konce 2 3 reklama Kranjsko goro. Vil. POKAL VITRANC KRANJSKA GORA Vili Guček daja In tlaka CP»Goriški tisk. Kranj, Ko roška cesta 8. Naslo uredništa in uprae Usta: Kranj, Trg reolucije i (staba občinske skupščine)- Tek. račun pri SDK Kranju Te- -"-860; upraa Usta, rna- 'ooglasna l naročnic s'uzba Naročnina: letna 24., polletna i«r. Nd,n - Cena posameznih šteilk 0.40 N din - Jnozemsto 40.00Ndin. " MaU ogla«! beseda 0,6 do J N din. Naročniki nna]o 10 / Popusta. Neplačani* oglaso ne objaljamo.