Glas Gireaiske Izdaja: Gorenjski tisk / Ureja: Uredniški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 uprave 190 f Tekoči račun pri

Transkripcija

1 Glas Gireaiske Izdaja: Gorenjski tisk / Ureja: Uredniški odbor / Odgoorni urednik: Slako Beznik Telef. uredništa 475 uprae 190 f Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj šte. 6I-KB-1-Z-135 / Izhaja ponedeljek in petek / Naročnina: letna 600, polletna 300, mesečna 50 dinarje. Glasilo SZDL za Gorenjsko KRANJ, 1. JUNIJA 1956 LETO IX. ST. 43 DIN 10. S 13. seje OLO Kranj Gozdoi terjalo razumno gospodarsto V načrtu je gradnja ceste Bohinj-Petroo brdo - Razpraa meja med loišči - Izolite seto za družbeni plan in finance - Garancije gospodarskim organizacijam Kranj, 29. maja. janje poto) 120 mmijono di- tleh, ki je bila sedaj prosta prinarje; 3. stroški jane gozdar- speka za gozdni sklad, Na ločenih sejah Okrajnega zbora in Zbora proizajalce OLO Kranj je bilo danes sprejetih eč odloko, ske službe 57 milijono dipotrjen je bil predlog predračuna okrajnega gozd. sklada, narje; 4. odod za kritje okr. UVEDBA na skupnem zasedanju pa je bil izoljen set za družbeni in občinskih proračuno 193 OBČINSKIH TAKS plan in finance, razen tega pa so bile sprejete še nekatere milijono dinarje. Sredsta ne S sklepom današnje seje je druge spremembe organih OLO. zadostujejo sem potrebam gozdarsta in z odtegoanjem za uedena tudi občinska taksa na V zezi te spremembami or- rala znašati saj 250 kulb. m na žiinske potne liste, za pse in druge namene se zaira obnoa cestna motorna ozila anih ljudskih odboro so člani ha. Obeh zboro sklepali o spremembah statuta OLO, o notra gozdo, poečanje gozdnih fon- Podjetju SKIP Skofja Loka Iz tega stanja izira težnja po do in modernejše izkoriščanje in Toarni lepenke Tržič bo čim razumnejšem gospodarjenju nji organizaciji in sistemizaciji gozdo. OLO izdal garancijsko izjao zaradi najetja kredito. Strojno naših gozdoih, po zgoji, delonih mest njegoih upranih organo in drugih odlokih. nji noih cest do še nedostopnih sameznim občinam so bile upo podjetje Loki potrebuje 'šji arstu, pogozdoanju in grad Pri dodeljeanju sredste po Set za gospodarsto je predložil predračun gozdnega sklada, naljajo gozdni skladi, gozdna so običajno ečje tam, kjer so proizodnje, Toarna lepenke pa predelo. V ta namen se ustašteane dejanske potrebe, ki pa obratni kred:! za poečanje ki ga zaradi pomembnosti te gospodarske eje nekoliko obširkria stroške gozdno-tehnlčnih ni. Pri tem je bil upoštean tudi noo čistilnico lesa, sušilnico in taksa držanih gozdoih po gozdoi slabi in dohodki majh- nameraa zgraditi trafopostajo, neje obranaamo. del, za nedržani sektor pa se je 10-letni razojni načrt gozdar- sortirno dorano. S to obnoo pra zaradi slabega stanja go sta okraju. Občine Jesenice, bo poečala proizodnjo za 33 GOZDARSTVO MOČNA 1951 ~"ustano7il Železniki in Skofja Loka so za- odstotko.. : GOSPODARSKA PANOGA»sklad za obnoo gozdo«. to dobile za gojite precejšnje Podjetjem»Koloniale«Bled, sote. inačrt o arstu gozdo se»delikatesa«jesenice,»vino Gozd. gospodarsto kranj- Skupni dohodki gozdarsta glanem omejuje na arsto Gorenjska«Jesenice,»Merkur«in mrčesom. Razen Kranj, Knjigarna»Simon Jenpredidenih 4 milijone ko«kranj in»alka«duplje se dinarje za gradnjo os r a J pred ugodijo prošnje za prepustite gozdne poršine je 54 ha gozdo 1. sklad za pospešeanje gozdarsta inesticije 283 inesticija ibo znašala 8 mili njiho inesticijski sklad. jeleni dolini Kokre. Skupna okrajnega deleža na dobičku za last SLP, 65 ha pa pripada zasebnikom. Celotno gozdno zem- milijono dinarje; 2. sredsta jono dinarje. Republiška Precej burna je bila tudi raz IjiŠče -- je izkoriščeno komaj 56- za redno zdržeanje gozdo upraa loišč bo prispeala 4 praa o odstotno, a lesna zaloga bi mo- (obnoa, nega, gojite ter ure- milijone. loiščema loske družine Polja namenjena za tekoča popraila Terenski odbor Socialistične način to pot zaradi silnega poto zasebnem sektorju. Zne- *eze na Zlatem polju je pred zanimanja in iniciatie, ki so jo ski so sklajeni s predlogi. NAVDUSENI KOPALCI SO KONČNO RAČUN LE PRIŠLI NA SVOJ O komunalni dejanosti na Gorenjskem Pri noogradnjah cest in pone in Gorenja as, med LD Be to so upošteani ečinoma le gnnjščico in Radoljico ter med objekti, ki so.jih pričeli graditi m Begunjsčica. K o o r UUfjtllI.lt že letu Sredsta za zdr- IZVOLITEV zeanje gozdnih komunikacij so NOVEGA SVETA Pričela se bo gradnja odooda Brniki-Kranj- Mengeš Ze od začetka letošnjega leta je razprai gradnja odooda Urniki Kranj Cerklje Mengeš. V ta namen je bil že soječasno ustanoljen iniciatini odbor, sestaljen iz zastopniko občinskih ljudskih odboro seh predelo, skozi katere bo odood tekel. Na* nedanem sestanku iniciatinega odbora Cerkljah pa so nazoči in blagajnika odbora, ki bo odil Načrti za omenjeni odood so že gotoi. Sam odood je tako speljan, da ima ^se do Mengša narani padec, tako da.it^j ne bodo potrebne nikakršne ob- izolili predsednika, tajnika to gradnjo. na razpolago prostooljno delono silo. Razen tega bo seeda razpisan tudi krajeni samoprispeek, ker je posem jasno, da občinski ljudski odbori, spričo dood naj bi se zgradil treh Na skupni seji so odborniki letih in sicer po etapah. Vsota, izolili 11-članski set za druž- ki bo potrebna za gradnjo, zna- spremembi meja med ' «,, časne črpalne naprae. Predstaniki občine Mengeš so predlagali, da naj bi se ta odood t a k o skrčenih proračunskih sredpodaljšal še naprej do Trzina. P i č l i h sklado za s t e i n z e l negospodarske inesticije in ko- Glede same gradnje odooda munalno dejanost, ne bodo pa so predideanja taka: o- mogli prispeati znatnejših sred- ste ta namen.!._.,. kratkim dal koristno pobudo za. -., pokazali Zlatopoljcam - ne J, b. Predračun ^irr-cir.r.oa okrajnega a rwd,n p,tta gozdnega Iniciatini odbor je sklenil, da D e n i plan in finance s predsed- ša 450 milijono dinarje. Na se ukrene se potrebno za čihln i k o m% a l o, m z & n a _ o k o r e s z g l e d a p r e c e j d e n a r j a prejšnjo u končno uredite naselja. Pri smelo ostati samo pri obljubah, sklada predidea tudi 40 miličelnika tajništa za finance je Toda treba je računati s tem, skupnosti za omenjena področbil določen Cene Beznik. Razen da bo k tej soti prispeala ja. Predno bo prišlo do ustano- *«m je upošteal, da so letošnja Pra bi bilo, da bi nekaj pri- jono dotacij za hudourniška občinska sredsta pičla in zato speala k urediti Zlatega polja dela iz republiškega gozdnega tega so bile sprejete še nekate- upraa za inesticije LRS 100 ite odoodne skupnosti pa Uredite nikakor ne bo mogel tudi posamezna podjetja, ki sklada. re manj pomembne spremembe milijono dinarje, precej de- bo tudi podrobno proučen način finansirati izključno občinski imajo tam soje hiše. Nobenemu Razen inesticijskih del,, upranih organih okrajnega narja pa se bo lahko prihranilo finansiranja te gradnje, ljudski odbor. Zato je začel agi- podjetju ne bi smelo biti se- predidenih predračunu, Ibo ij u< jgkega odbora J. O. tako, da bodo interesenti dali *irati med prebialstom, naj bi eno, kako žie njihoi delaci okrajni ljudski odbor letu e sa groba zemeljska dela o- in družine. Zato bi bilo mnogo 1956 skušal zagotoiti še grad- Praila s prostooljnim delom, pametneje, da bi n. pr.»tiska- njo ceste Bohinj Petroo br- Najprej se je odzala temu nina«ki ima na Zlatem po- do. V ta namen bo naezal sti- abilu osnona organizacija iju da bloka dala iz dobička ke z JLA in Uprao LRS, ki Zeze komunisto. Vsi komuni- nekaj sredste za to uredite, naj skupno z njim prezameta Wl so se obezali, da bodo opra- kot da jih bi celoti razdelila del stroško za gradnjo. OLO je Ui po 30 prostooljnih delonih med kolekti in to že tretjič pripraljen kriti 25 odstotko "r. Zaradi splošnega zanimanja obdobju enega leta. celotnega inesticijskega zneska. sega prebialsta, je bil na Pobudo prizadenih toariše Cesta bo pomembna tudi za *adnjem zboru olice soglasn a zlatem polju je treba seka- razoj turizma in bo najbližja poezaa med Bohinjem in Primorsko. Jo sprejet sklep o obeznem k o r p o z đ r a i ti. Ta pobuda bi Krajenem prispeku obliki b i l a, a h k o m a r s i k 0 mu za zgled, Prostooljnega dela. Vsak dela k a k o s e e n d a r l e da napraili»možen moški bo po tem odloku koristno delo brez ečjih denar- "aprail 30 prostooljnih delon i h sredste. S. B. n di ur, ali pa plačal sako uro Do 40 dinarje. Kako eliko je bilo zanimanje "a dokončno uredite tega pro Odborniki so med/ drugim sprejeli tudi odlok o sečnji gozdnih drees na Žiahno delo seto OLO Kranj Le s skupnim delom je možen napredek V ponedeljek, 28. maja, je bilo skupno zasedanje Seto za cer bi jih»posprail«partizan, proseto in kulturo in za telesno zgojo in šport Okrajnega ljud- Kam odi tako in slično po~ skega odbora Kranj. Seta sta razpraljala o nekaterih skupnih četje? Nedom.no k stagnaciji problemih, predsem o problemih, ki nastajajo pri izkoriščanju kultur. - zgoj. dela. Skupen cilj posameznih objekto s strani kulturno-prosetnih in športnih kulturno-prosetnih in športnih ter telesno-zgojnih organizacij. Sklepalo se je tudi o načinu ter telesno-zgoj nih organizacij subencioniranja okrajnih organizacij in zez. je, sestransko zgajati našega Marsikje okraju, predsem kulturno prosetne in športne d e l o n 6 g a * l o e k j a - Polagati m u a negozdnih na podeželju, kjer objekto za namene iz razumljiih zroko ' f.f e o 0^^^ n o n ni pretek, obstajajo med posameznimi društi najrazličnejša se, kar je nazadnjaško, mistično naprednih in zaostalo. spoznanj Tega in pa da ni zarže malo ' i trenja. Prepiri nastanejo predsem pri razpraah, kdo ima in zato je delo seh družbenih blema, se idi tudi po udeležbi OBISK FRANCOSKIH ŽUPANOV V KRANJU organizacij in društe toliko pomembnejše. Pra zato bi moralo praico izkoriščati dorane, teloadišča, klubske prostore in **a zboru olice in po žiahni razprai ob sprejemanju odloka biti delo teh društe skupno in Kranj, 28. maja. legacije je predlagal izmenjao danje nacistično taborišče pod podobno. V Dupljah se prepirata 0 krajenem samoprispeku. Na enotno. Vsak bi se moral ese- Danes je prispela Kranj delace, ker bi se na ta način Ljubeljem, kjer počiajo tudi gasilska organizacija in telesno- J7LV»boru olice je bilo skoraj š e F skupina francoskih župano, najbolj utrdila delaska so- njihoi rojaki - žrte okupator- zgojno društo, ker gasilci ne 300/0 zaidati, če karkoli doseže. seh olilnih upraičence, člano socialistične stranke, ki Udarnost. jeega nasilja. Pred spomenik, p u s t i j o teloadcem, da bi mon- Za sedaj še nismo tako bogati, a, i trikrat eč kot je poprečna se mudi na 14-dnenem obisku Nekateri gostje s o si ogledali so položili lep enec. Naslednji tirali njihoo dorano telotudi tiskarno»gorenjskega ti- dan so nadaljeali pot Zagreb. Udeležba na zborih olice naši držai kot gost Stalne a d n 0 orodje. V Gorenji asi (Nadaljeanje na 2. strani) kranjski občini. konference mest Jugoslaije. ska«. Dopoldne so obiskali nek- J. ima Partizan izredno lep dom V razprai pa je bila med Goste je sprejel predsednik in njem eliko dorano za drugim izražena bojazen, da se Občinskega lljudskega odbora kulturno - prosetne priredite. Jeseniški železarji 1, 6 bi z neorganizirano akcijo Vinko Hafner in jih daljšem Te dorane pa noče dati najem tamošnjemu kulturno-pro- V s e samo še poslabšalo in bi bilo razgooru seznanil z delom lokalne samouprae. Odgooril setnemu društu in erjetno so bili odlikoani Jako deženih dneh še eč V soboto zečer je bila *Jata, kot ga je sedaj. Potrebno jiim je na šteilna prašanja b pra zato kulturno - prosetno zgornjih prostorih Kazine na 1 bilo namreč, da določi Upra- gospodarskih problemih kranjst žiljenje Gorenji asi, čepra Jesenicah lepa sloesnost. Predsednik ObLO Maks Dolinar je V a rokonih za ceste delace, in kanalizacijo ki bodo 6 ske komune in okraja, o žilje- je center občine, ni tako razgibano kot bi bilo lahko. Zani nazočnosti predsednika DS ^ nju delonih ljudi, o zgoji S e delo odili. Pra tako bo rel>a postaiti robnike za cestica in napraiti nielacijski na- coske socialiste je ob zaključku nekako pobotali, pa Zeza te- UO Jožeta Ulčarja, glanega di- kalificiranih kadro itd. Franmio je, da bi se domačini še Janka Verdnika, predsednika >r * za celotno naselje. prijateljskega pomenka poabil lesnozgojnih društe Ljub- rektorja Milana Kristana, tehljani to zaira, češ da dom pri- ničnega direktorja ing. Kon- Za se to pa so potrebna določ ocena sredsta, ki so baje obredil občinski ljudski odbor. pada Partizanu in naj se zato stantina Rebeka in sekretarja na kosilo, katerega jim je pri 1 eljena. Treba, bi jih bilo le Popoldne so si obiskoalci drugim ne odstopa. Pra tako je občinskega komiteja ZKS Ia c,»iprej dobiti, ker šele nato bo ogledali še toarno»inteks«, s Zireh. Tam sta sicer Partizan Ščaničarja podelil 21. zaslužim Soboda pod eno streho, en- nim delacem Železarne Jese- Oiela celotna akcija prebial- člani delaskega seta pa so se a soj ntr^i smoter in ne bo pogoorili o delaskem samo- dar sta drug na drugega tako niče odlikoanja za delo. Ob «rbi, da bodo si napori in sa upraljanju. Izrazili so zado- ljubosumna, da mora n. pr. So- prejemu tega isokega priznaboda po saki prirediti odmon- nja sem odlikoancem iskreno bra olja, ki jo je pokazalo ciljsto nad ureditijo toarne Prebialsto, zaman. Na sak in Čestitali kolektiu. Vodja de- Med sprejemom pri predsedniku ObLO Kranj, Vinka Hafnerja tirati se setlobne naprae, si- čestitamo. U.

2 TE DNI PO SVETI) Pretekli ponedeljek je prispel na obisk Jugoslaijo generalni sekretar KP Italije Palmiro Togliatti. Sestal se je z generalnim sekretarjem ZKJ toarišem Titom in drugimi oditelji Zeze komunisto. Razen tega si je ogledal nekaj industrijskih podjetij in se razgoarjal z delaci o delu toarnah, zlasti se je zanimal za prašanja delaskega upraljanja. Vodsto italijanske komunistične stranke je ob obisku sojega generalnega sekretarja Jugoslaiji objailo posebno sporočilo, katerem je med drugim poudarjeno:»namen' potoanja je zpostaite prega stika in tako torej začetek normalnih odnoso med KP Italije in jugosloanskimi komunisti po težki prekiniti, ki so jo pozročili zgrešeni sklepi informbiroja letih 1948/49.«Po prih rezultatih občinskih olite Italiji lahko sklepamo, da je skrajna desnica dožiela močne udarce predsem tam, kjer je bila doslej najmočnejša, medtem ko so leičarske stranke skoraj posod dosegle ečji ali manjši napredek, krščanski demokrati pa so glanem uspeli zadržati dosedanje pozicije. Po nepopolnih podatkih so dobili demokristjani 3, glaso, komunisti in lei socialisti 2 milijona 900 tisoč 973, socialni demokrati , monarhisti in profašisti itd. Kolonialna politika prežilja nedomno hudo krizo. To dodobra občutijo tudi si tisti britanski politiki in ojaški, oditelja, ki jim je zaupano, da za sako ceno ohranijo nekatera strateško in gospodarsko najpomembnejša področja Veliki Britaniji, ne glede na oljo tamošnjih ljudste.. Pra zaradi nesmiselnosti take politike kar se bolj spoznaajo tudi Anglež; sami se je guerner Cipra general Harding moral zateči k srednjeeškim ukrepom, da bi zarl težnje tamošnjega prebialsta po samoodločanju iih sobodi. Ciprska etnarhija je ta teden objaila fotografijo odloka, s katerim je guerner Harding odredil bičanje za se»uporne ciprske prebialce.«na ta način je bilo že kaznoanih nekaj Ciprčano. Razglas o bičanju je bil objaljen Uradnem listu britanske uprae na Cipru. Predpisali so celo določeno šteilo udarce, ki za sako obsodbo ne sme biti ečje od 12. Ta teden so pričeli po sej Astriji pri ojaški nabori po ojni. Pred naborne^komisije so poklicani si leta rojeni mladeniči. Tako se bo 7. junija zrstilo okoli mladince od teh bo že letos nastopilo ojaško službo, ostali pa bodo poklicani prihodnje leto. Nabori so pozročili najrazličnejše komentarje. Komunistični tisk jih obsoja in skuša na ta način najti neko osnoo za razširite sojega plia pred ljudmi. Glani politični stranki socialisti in ljudska stranka pa se predsem borita za pli ojski, ker saka hoče imeti obrambno ministrsto pod sojim odstom. Tako bo ojska postala Še eno področje, na katerem bosta tekmoali obe glani stranki za soj pli. Nepreidnost je letos pozročila naječ obratnih nezgod Nekaj premero teh nesreč aprilu in maju V zadnjih mesecih ste zopet se pogosteje dogajajo obratne nesreče naših podjetjih. Spričo tega se nam nujno siljuje misel, kako te nesreče in njihoe usodne posledice preprečiti. Predsem je sak delaec sam odgooren za preidnost pri delu, za poznaanje delonega postopka itd., upraa podjetja pa nosi odgoornost za zaščitne naprae pri strojih, posebna oblačila ipd., za kar je naših podjetjih glanem preskrbljeno. Inšpekcija dela se stalno trudi, da bi odstranila se nearnosti za delace. Kljub stalnemu opozarjanju pa se o- bratne nezgode edno ponaljajo, in to take, ki se ob malo ečji pazljiosti ne bi smele pripetiti. Obratne nezgode mečejo delace iz proizodnje. V letošnjem letu je bilo obranaanih že eliko šteilo torstnih nesreč. Danes nameraamo prikazati nekaj najznačilnejših primero mesecu aprilu in maju. Ta članek je namenjen pra delacem, ker je nepreidnost in malomarnost pozročila tem času naječ nesreč. 4. aprila je tesarju Petru Joštu Naklem žaga cirkularka odrezala roko in nogo. Nesreča se je pripetila zaradi nepreidnosti še deh prisotnih delace, ki sta žago preeč zdignila in se je zaradi tega prernila in poškodoala Jošta. 16. aprila se je Železarni Jesenice, obrat 2400, ponesrečil strojnik Franc Grilc na ta način, da se je zpenjal preko Zapoznel, toda še edno aktualen popraek V 16. šteilki ašega lista je dopisnik T. F. pod nasloom»utrinki iz Podlonka«priobčil poročilo o delu- raznih odboro pri Krajenem odboru Podlonk, ObLO Železniki. (V dopisu je naedeno ObLO Podlonk, kar pa ni prailno). Res je sicer, da sta bila cestni in pašniški odbor obeh asi preteklem letu dokaj delana, ne zdi pa se mi pra, da ta odbor pripisuje zasluge za uspehe le sebi. Dopisnik namreč niti z besedico ne omeni, odkod onih 965 tisoč dinarje, toliko so znašali stroški za opraljena dela, ne upošteaje prostooljnega dela in gradbenega materiala, ki so ga prispeali aščani. Štejem si dolžnost, da poem, odkod ta sredsta. OZZ Kranj je prispeala dinarje, KZ Cešnjica pa dinarje. Dopisnik je med drugim omenil tudi neprailen odnos do razoja pašništa»nekaterih«aščano. Ta graja pa se mi zdi popolnoma neumestna. Pra odilni možje pašnega odbora zatrjujejo tujim prosilcem za oddajo žiine na njihoe pašnike, da primanjkuje paše še za domačo žiino. Zato izpad žiine od paše»nekaterih«gotoo ne more ogrožati obstoja pašništa teh kraje. E. F. L/udje in dogodki arnostne žične ograje notranjost električnega postrojenja z napetostjo 5000 W. Bil je na mestu mrte. I. maja se je na ozkotirni železniški progi Železarni Jesenice smrtno ponesrečil premikač Simon Feltrin, star 19 let. Proga je bila neurejena, kljub temu, da je deloodja odredil izkop proge že teden dni pred nesrečo. Značilno je, fla to delo ni bilo eliko, saj so progo takoj po nezgodi popraili še pred prihodom komisije. Krici so bili za to necstnost predani janemu tožilstu. 7. maja smo dožieli ponono nesrečo Železarni. Težko se je ponesrečil SI. Kopriec, star 24 let. Vagončke je razpenjal kar med ožnjo, kar je strogo prepoedano. Padel je pod kolesa, ki so mu zdrobila leo nogo kolenu in so mu jo že naslednji dan amputirali jeseniški bolnišnici. 9. maja je topileu Plažu Železarne Jesenice Antonu Tratarju pri delu spodrsnilo, tako da je stopil z desno nogo tekoče železo. Kljub temu, da ima soji omarici zaščitne gamaše, teh ni hotel nositi, čepra bi ga lahko obaroale hujših posledic. 14. maja je stroj rahljalnik predpreje Gorenjski predilnici Skorji Loki zagrabil delaca Franca Ruparja za leo roko in jo tako poškodoal, da so mu jo ljubljanski bolnišnici amputirali. Rupar se je dela pri stroju šele učil. Nesrečo je pozročil njego preddelaec, ki je odstranil zaščitni pokro prej, preden se je ustail boben stro ja- O ečjih in manjših obratnih nezgodah podjetjih na Gorenjskem bi lahko še marsikaj zapisali. Teh nekaj primero naj bo opozorilo delacem kakor tudi upraam podjetij, da ukrenejo se potrebno za preprečeanje obratnih nezgod, ki imajo tako težke posledice za nji družbo, za posameznike in hoe družine. Jože Mihelič Praznoanje Dnea gasilsta tržlški občini Letos se je Občinska gasilska zeza Tržič na praznik gasilce posebno dobro pripraila. Proglasila je celo soj gasilski teden, ki je trajal od 20. do 27. maja. V tem tednu so se rstile razne priredite, pregledi društe in razitja praporo. Praznično razpoloženje je najprej zajelo asico Brezje pri Tržiču. Tamkajšnje gasilsko društo je praznoalo 5. obletnico ustanoite na zelo sloesen način. Izoljena sta bila da Žiali! delo seto OLO Krao] (Nadaljeanje s 1. strani> da bi si lahko saka organizacija in sako društo postailo lasten dom. Zato bi bilo treba s pametnimi prailniki urediti složno skupno izkoriščanje obstoj ečih objekto. Vzoren primer sodeloanja med posameznimi društi imamo Kropi. Tam skrbi za prailno izkoriščanje kulturnega doma poseben odbor, ki ga sestaljajo predstaniki seh organizacij in društe in ta daje dom najem sem pod enakimi pogoji. Seta sta soglasno sklenila, da bosta priporočila sem organizacijam in društom, naj složno sodelujejo pri njihoem delu za napredek naših kraje. Da pa bi se smotrno začelo rešeati se probleme kulturno-prosetnih in telesno-zgoj. organizacij, ki izirajo iz pomanjkanja ustreznih prostoro za delo, pa sta seta sklenila, naj se formira posebna komisija, ki bo popisala se obstoječe objekte in potem na tej osnoi pripraila perspektini načrt za smotrno izgradnjo noih objekto po prioritetnem redu. Srečno in uspešno! Ob obiska predsednika Tita Sojetski zezi Interju, ki ga je imel podpredsednik zeznega Izršnega seta Edard Kardelj preteklo soboto z angleškim komentatorjem Richardom Adamsom. kaže, da si ljudje na zapadu še ne morejo jasno predstaljati, kako je mogoče sodeloati z Vzhodom in izahodom hkrati. Se edno mislijo, da prijateljsto s katerokoli držao enega bloka, nujnp pomeni ohladite odnoso z»drugim blokom«. Nezaupanje, ki je stalo kot žalostna dediščina hladne ojne je še edno precej ukoreninjeno. Zato marsikdo sprašuje pra tako kot g. Richard Adams:»Ali je noa faza ruski politiki spremenila jugosloansko zanimanje za sodeloanje z deželami Zahodne Erope in Amerike?Ali bo jugosloanskosojetski trgoinski sporazum preprečil nadaljnjo razširite trgoine z zahodnimi deželami? < itd. Taka in slična ugibanja so posebno pogosta rano sedaj, ob obisku našega predsednika republike toariša Tita Sojetski zezi. Vsem skeptikom, ki nočejo ali še ne morejo ideti globljega bista tega obiska in' s tem jugosloanske politike sploh, naj odgoorimo z besedami toariša Kardelja:»Znano am je,«je odrnil toariš Kardelj g. Adamsu,»da je bila jugosloanska zunanja politika zmerom aktien činitelj naporih, da bi odstranili ali saj omilili blokoska protisloja in tako ustarili politične pogoje za miroljubno in aktino koeksistenco med narodi, ki jo narekuje sedanji čas. V tem okiru idi Jugoslaija tudi okire soje lastne neodisnosti. Neodisnost pa za. nas ni zgolj zagotoite nacionalne enakopranosti, mareč tudi nujni pogoj za neoiran razoj socializma sedanji dobi.«nesluteni razoj tehnike tem stoletju posebno pa po II. setoni ojni je tako močno skrčil zemeljsko oblo, da jo je res nemogoče obranaati le po delih. Trmasto ztrajanje na starih pozicijah razdeljenega seta, bi namreč nujno moralo oditi k noemu setonemu spopadu, ki pa bi bil zaradi silnega razoja sredste za množično uničenje, ne samo nesreča, mareč katastrofa za čloečansto. Ker si žiimo na istem planetu je treba pač medsebojno sodeloati. Vztrajno je treba odstranjeati nezaupanje, ki se je nakopičilo preteklosti, zaradi stalinske agresine politike in blokoske politike sploh. Le tako delo lahko zagotoi mir, mir pa bo zagotoil porast blaginje in postopno ueljaljanje noega družbenega sistema, za katerega se bojujejo se napredne sile setu socializma. S tega stališča je treba presojati se medsebojne držaniške obiske zadnjem času in pa seeda tudi obisk predsednika Tita Sojetski zezi. Obisk toariša Tita Sojetski zezi pada rano na obletnico podpisa beograjske deklaracije Tito Bulganin. Od takrat do danes so se odnošaj: med našo držao in Sojetsko zezo naglo normalizirali. Zato upraičeno pričakujemo, da bodo predsedniko obisk in držačastna člana predsednik OGZ Kranj M. Rotar pa je poeljniku diuišta sloesno izročil ključ noo zgrajenega bazena ter čestital sem k doseženim uspehom. Slanost so zaključili z razitjem noega društenega prapora, kateremu je kumoal kolekti LIP Tržič. Sečanost je bila dobro obiskana. Posamezna gasilska društa so tem tednu lepo okrasila soje domoe in orodišča. Vsak dan so bile na sporedu aje, sestanki in predaanja, posebej še o preentini službi. Zaključne sloesnosti gasilskega tedna so. bile Križah soboto in nedeljo. Na predečer 27. maja so zagoreli na okoliških hribih kresoi in elik ognjemet je naznanil gasilski praznik sem okoliškim asem. V soboto je bila slanostna seja Občinske gasilske zeze Tržič, nedeljo pa elika mokra aja, ki so jo odlično izedla PGD Križe, Sebenje, Koor in LIP iz Tržiča pod odstom to. Dornilka. Sledila je točka gasilske ekipe JLA iz Križe, ki je lepo prikazala gašenje s peno. Nato so nastopili pionirji z edrokami, pra tako uspešno. Popoldne je PGD Križe razilo no društeni prapor, kateremu je kumoala KZ Križe. Sloesnost so zaključili z eličastno parado, kateri so sodeloala šteilna društa. Ian Lauseger Problem, ki ni problem Mnogo pišejo po časopisih o tem in onem; sekakor V 9 premalo beremo o delu gospodarskih in množičnih organizacij na asi, saj imajo gospodarske in politične organizacije ažno logo socialistični preobrazbi našega čloeka. Tokrat spregoorimo o problemu, ki tare člane KZ Visoko zezi z zadružnim domom na Visokem. Na občnem zboru te zadruge je bilo sproženo prašanje, da bi zadružni dom odstopili občini, ker KZ baje ne zmore tako isokih amortizacijskih stroško; ali na kratko, zadružni dom je zanjo preeliko breme. Z dokaj eliko samozaestjo so razpraljali zadružniki o tem problemu, pri tem pa so pozabili, da dom ni samo last KŽ, ampak je to skupna last last delonih ljudi in njihoih množičnih organizacij, kamor spada tudi KZ; se prai last delace in kmeto. Vodsto KZ bi se moralo zaedati, da naloga KZ ni samo rešeati gospodarske probleme, ampak tudi aktino pomagati pri zgoji socialistične zaesti delonega čloeka. Pra gotoo ima pri tem problemu ažno logo tudi dejsto, da je KZ sekakor premalo poezana z množičnimi organizacijami in na drugi strani množične organizacije se premalo zanimajo za njene probleme. Zaradi pomanjkanja teh ezi ni čudno, da so k rešeanju problema»komu zadružni dom«pristopili na tak neprailen način. Zakaj pa je sploh prišlo do tega prašanja? KZ sama ni tako šibka organizacija, saj ima dokaj močno gospodarsko zaledje, da bi ne mogla nositi takega bremena kot je zadružni dom; poleg tega pa je anj ložila tudi precej denarnih sredste, ki jih tudi ne gre kar tako prezreti. Ali ni doolj, da so izpustili preteklem letu iz rok ekonomijo. Po takem potu se njena gospodarska moč samo krha, ne pa gradi; očitno je, da so to samo znaki slabega gospodarjenja preteklih letih. (Tako ;je mnenje tudi nekaterih člano KZ, ki gledajo na to s praega zornega kota.) Morda pa je to prašanje sprožilo stanje zadružnega doma? Ce bi prišel tujec mimo tega doma, ki naj bi bil kulturno središče asi, bi odnesel žalosten tis. Zakaj je že eč kot leto dni pra pred glanim hodom zadružni dom cel muzej poljedelskih stroje pra nič zaidljiem stanju? (Res je, da strojni odsek nima sojega prostora, toda s tem še ni rečeno, da je tak prostor pra pred domom.) Dimniki so speljani kar skozi okno; skladišča so opažena z deskami z seh etro, tako da zgledajo prej žiinske staje, kot pa skladišče gospodarske organizacije Dobili so atobus Prebialcem Krope Kamne gorice in okolice, predsem še delacem toarne ijako in žeblje»plamen«se je izpolnila dolgoletna želja, da so dobili (sploh izgleda, da hočejo nekateri napraiti iz zadružnega do- niški razgoori na najišji rani, pripomogli k nadaljnjemu še pristojnejšemu sodeloanju med narodi Jugoslaije in Sojetske zeze. V zadnjem letu se je močno ueljail no duh mirnega sožitja med narodi. Razen tega je Sojetska zeza dožiela nekaj pomembnih notranje - političnih dogodko sojem postalinskem razoju. Med njimi je nedomno najažnejši 20. kongres Komunistične partije. Ta pozitien notranji razoj se je odrazil tudi na zunanje - političnem področju. Pra zadnjem času so bili z obiskom Hruščea in Bulganina Veliki Britaniji in z obiskom francoskih držaniko Sojetski zezi, že zpostaljeni pri osebni stiki med Vzhodom in Zahodom. Danes lahko z optimizm ira gledamo na razoj odnoso setu. Drug za drugim se rste dogodki, ki kljub še mnogim nerešenim problemom, opraičujejo ta optimizem. K takemu razoju je prispeala in išc prispea soj delež tudi Jugoslaija. Tudi sedanji obisk Moski je no prispeek Jugoslaije h krepiti miru in no korak realizaciji ideje o enotnosti seta. Predsedniku republike, toarišu Titu želimo so srečo na njegoi poti in mnogo uspeho pri njegoem delu za ohranite trajnega miru. sodobno preozno sredsto, no TAM atobus. Z atobusom bodo ozili delace iz Kamne gorice in okolice na delo in na 7 km oddaljeno železniško postajo Podnart. Nadalje predideajo, da bodo po potrebi uedli atobusne ožnje Radoljico, Kranj in morda enkrat tedensko tudi Ljubljano. Ob nedeljah pa bi letnem času ozili Plamenoe delace k morju na redni letni dopust. Toarna Plamen Krcpa in Elan Begunje sta že lansko leto organizirali Poili pri Noem Vinodolu»Camping«, kjer je nad 300 delace in člano njihoih družin prežielo 14- dneni dopust. Delaci so se morali doslej oziti toornih atomobilih. Letos bodo pričeli s campingom 15. junija. Ker se bodo delaci lahko ozili z atobusom, predideajo, da bo udeležba še ečja. Debatni ečer člano DIT na Jesenicah Preteklo sredo zečer je imela metalurška sekcija Društa inženirje in tehniko sojih klubskih prostorih debatni ečer. To je bil uod tesno' sodeloanje in seznanjanje metalurgo z ostalimi sekcijami. Razgoor o problemih plaže je odil šef plažnih obrato ing. Lojze Pahor. Pohale redna je bila udeležba kakor tudi žiahno poseganje člano diskusijo. Po predidenem programu se bodo sedaj rstili podobni debatni ečeri sak teden. ma ogromno skladišče za se mogoče stari). Streha ali zadružnega doma pušča, tako da ima čloek tis, da stoji kakšni podzemeljski jami, ki smrdi po lagi, stranišča so zanemarjena, nehigienska; kulise leže kar po tleh, kot bi čez nje dijala bitka (tuđi društo za take stari še nima sojega prostora, endar pa bi morali bolj paziti na te stari) itd., itd. Morda je član'e KZ to dejsto priedlo do tega, da bi se i/.nebili obez do zadružnega doma? Najprej naj bi uredili to, kar ni urejeno, potem bi se šele lahko menili o tem prašanju. Res je, da društo in množične organizacije ne morejo finančno prispeati k dokončni izgradnji in urediti zadružnega doma. Lahko pa bi to storila delno KZ, množične organizacije pa bi ji pri tem pomagale, če že ne i finančnimi prispeki pa s prostooljnim delom. Vendar pa se našteto ne gre samo na roaš KZ. Iz naštetega idimo tudi odnos ostalih organizacij in pa posamezniko do skupne lastnine. S prailnim, socialističnim odnosom in z dobro oljo bi se te stari z majhnimi finančnimi sredsti dale lepo urediti. S temi osnonimi pogoji in pa z dobro organizacijo ter dobrim gospodarjenjem KZ bi pra gotoo ne prišlo do tega, da odriajo od sebe dom, ki naj bo kulturno središče i» ogledalo asi. M. KRISELJ»Taka je njegoa olji iia!«resnična ZGODBA O POHLEPNIH DEDIČIH Bilo je pred osemnajstimi leti, ko je starega Kodra iz Bohinja zadel mrtoud. Bil je potreben pomoči, zato ga je po smrti njegoe žene oskrboala njena sestra Mina, otroci so ga ž* prej zapustili. Pred kratkim je umrl, imel je lep pogreb, z godbo, saj je bil njen soustanoitelj in dolgoletni aktini in zdaj častni član. Pojaili so se sojci. Prišli so sinoi in komaj so očeta odnesli, so zahteali od tete Mine, da jim izroči njego denar. Eden od njih se postai pred njo, digne prst in reče:»teta Mina, poejte po praici, koliko imate očetoega denarja, drugače ne boisite imeli čiste esti!«zaradi grozečega prsta in esti mu je prinesla deetindajset I tisočako. Kako tudi ne? Pred njo je stal gospod Maks, ki je duhonik nekje na Dolenjskem. In božji namestnik lahko naprai, da jo bo zadel božji prst.»teta Mina«, ji je dejal,»prinesite e5 denar, ker smo dediči mi!«prinesla jih je še šestnajst in pobegnila. Bala se jih 'je. Gospoda je erjetno postalo sram in ji je sledil po celi asi. Ni je našel, ker se mu je skrila. isestnai'st tisočako so ji končno pustili na omari. Se sedaj jih hrani. Danajst let ga je oskrboala, tri leta i neprestano priklenje* nega na posteljo, in nato sramoten očitek sino, da je»žiela«z njim. 80-letna ženica j c žiela z osemdeset-letnim bolnikom!! Očeta pa so»oskrboali* njegoi sinoi, ki so se kdaj P a kdaj prikazali pogledat očeta- Gospoda Maksa pa sploh ni bilo- Napisal je raje pismo:»predragi! Moli, da boš prišel nebesa!«teta Mina je stajala pomoč* in prala perilo, sušila na peči i trpela z njihoim očetom red- Danajst let trdega dela in nato grde besede. Noi hlapec Jernej- Kje je morala, čo ne seh sino, pa saj gospoda Maksa, ki J e namestnik božji? In glejte, ta namestnik božji kupi enec očetu z očetoim denarjem, nukinji prideta na pogreb starega očeta za njego denar. Teti Mini so rnili od deetindajset tisočako štiri, ostal 0 so porabili za stroške pogreba- Kar sta oče in teta Mina prihro - ; nila gospodinjstu, so zdaj porabili enem dneu, za žganje, za seče, za zonjenje, z 3 stroške župnišču, za kopani 6 jame, za rake itd. Kje pa l e pogrebnina, ki so jo prejeli Zaoda/za socialno zaaroanje- Ko teta Mina potoži pred so' sedami, ji praijo:»vdaj se božjo oljo, to je Njegoa olja«! Seeda, ko pa je pri hi= njego namestnik! * 2 fi!a8 Gorenjslce

3 J NAJMLAJŠI SO PROSLAVILI DAN POMLAD Člani AMD so pionirskemu odredu Zlato polje pripraili eliko eselje O delanosti Ato-moto društa Kranj ste že gotoo mnogo slišali in brali. To društo pa se Je že dlje časa ukarjalo z mislijo, kako zainteresirati za to l e Po športno panogo naše najmlajše naše pionirje. In sklep J e bil sprejet: naredimo pionirski motorček! Niso se člani atomoto društa zbali dela in stroško, nesebično in požrtoalno so se zagrizli delo in ~~ pionirji imajo soj motorček. Kot naročen, tak je bil 27. ttaj. Bil je res dan sonca, dan Pomladi, dan eselja. Pionirji odreda»miloana Stošiča«Kranju na Zlatem Polju so že težko pričakoali sojega dne. Končno je prišel. Stotine drobnih oči se je 27. maja zjutraj ozrlo skozi okno po Jasnim, po soncu. Bo! Ob 9. uri je napoedan zbor. Ob osmih se že začno zbirati. Gugalnice so okrašene. Prihajajo pri tekmoalci z okrašeriimi sekiricami. Zastaice ihrajo lahnem etru. Za o ga boža. Prišla sta tudi da inštruktorja od ato-moto društa ter predsednik AMD. Otroci si ob pogledu na motorček niso mogli niti misliti, da se bodo čez uro z njim že ozili prič žiljenju popolnoma sami na pionirskem motorčku. Z drugega konca pride skupina strelce. Tudi ti se bodo pomerili za najboljša mesta. Tretja je skupina malih mojstro z belo žogico. Njihoe tekmoalne mize so danes okrašene. Na seh mladih obrazih pa smeh, sonce in pomlad. Drugo za drugim se rstijo tekmoanja. Najprej so na startu sekirice. Pripraljeni zdaj! In že se spustijo dir, ter ozijo, kot še nikoli. Desno in leo»naijajo«, eni za Franci ta, drugi za Ladota pa Tončko in druge. Strelci so že pripraljeni. Pre kroglice prebijajo črno piko, gledalci pa ^se čudijo. Rezultat 42 krogo ' petih strelih. Odlično! Zopet se rstijo, drug za glom zabrni mali pionirski motorček in na stotine rok in oči^ drugim do konca. Seeda, naječja gruča mladih ljudi pa je zbrana pri prem pionirskem motornem kolesu. To je zanje dogodek, niso ga še dožieli. Z ušesi in usti»poslušajo«toariša od Ato-moto društa, ki opisuje deloanje motorja, prometne predpise, praila za promet na janih cestah, hitrost ožnje, srečaanje, prehiteanje, ustaljanje motornih ozil in še cestno prometne znake ter drugo. Toliko o tem, sedaj pa praktično!»kdo zna oziti kolo? t»jaz, jaz in jaz!«kot šoli digajo roke. Do sedaj mladi kolesarji, od danes mladi motoristi. Drugo prašanje:»kateri so najbolj delani pionirski organizaciji?«pionirji sami odločijo. Tretje prašanje:»kdo je šoli odličnjak ali pra dober?«roke pa se same digajo. Tisti, ki izpolnjujejo naječ pogoje, se zberejo ob motorju in kolona se pomakne na»dirkališče«. rcnj*l(c b o d i T e Sanio še naodilo toariše od ato-moto društa, in oznik pri pionir že zdri z motorjem po lepem, ranem igrišču. Okrog desto začudenih, mladih pionirskih oči strmi:»u, u, u«in»a, a, a«! Za prim zajaše»rdečega konjička«, drugi, tretji... pa še pionirke mes in eselje je popolno. Vsi ne morejo biti na rsti. Preeč jih je. Počasi se bodo že zrstili. Saj bo organiziralo Ato-moto društo Kranj pionirski ato-moto krožek na Zlatem polju in drugod. Tudi po šolah izaja ato-moto društo slične organizirane priredite s praktično ožnjo in teoretičnim programom. O tem pač drugič. Štiri zelene mize so tudi že pripraljene. Borba se začne. Žogice šigajo sem in tja. Saj jim ni mogoče slediti. Se nagrade zmagoalcem ih skrajni čas je za kosilo. Popoldne pa si na igrišče na gugalnice in konjiče. Ostali pa med»da ognja«. Pomladni dan in pol. Takih si eliko želimo. Zt. Na pobudo Društa prijatelje mladine terena Gorenja Saa Kranj in ob uspešni pomoči odbora SZDL terena so pionirji lepo proslaili soj dan pomladi. Ze soboto, 26. maja, so bile kino dorani Iskre predajane Parada mladosti in pomladanski tek Radoljici Društo prijatelje mladine Radoljici je na dan pomladanskega teka priredilo nedeljo tudi parado mladosti, ki je zelo lepo uspela in bo ostala mladini in odraslim še dolgo najlepšem spominu. Pred ObLO Gorico se je zbralo okoli 600 predšolske mladine, šolske, gimnazijske in druge mladine, ki se je pod odstom organizatorje, profesorje, učitelje in odniko hitro razporedila dolgo poorko, ki je z (jeseniško železarsko godbo na čelu krenila mesto. Na čelu poorke je mladina nosila elik držani grb. Za njim so nosili mladinci in mladinke okoli 30 zasta, nato pa so šle skupine mladih kolesarje, skupine s skiroji, z ozički, ki so jih ozile pionirke, njih pa so sedele žie punčke, ki so med seboj čebljale in so igrale s punčkami. Sledile so pionirke grade so bili praktični predmeti za šolo. Pionirji so bili haležni tudi Klanici Kranj in podjetju Vino-pio, ki sta pripomogla, da na izletu niso bili niti lačni niti žejni. Praznik pomladi je bil to in sakemu bo ostal še dolgo, dolgo najlepšem spominu. L. z grabljicami na ramenih, narodne noše. Nato so se zrstile skupine pionirje, pionirk, mladince in mladink teloadnih oblekah. Vsa poorka, ki je nudila lepo in pestro sliko polno mladostnega žiljenja, je šla na Mestni trg, od koder se je rnila pred Teloadni dom, kjer je bil razhod. Ob 10. uri se (je pred ObLO Gorico pričel pomladanski kros TVD»Partizan«Radoljica čast Dnea pomladi, katerega se je deležilo 91 pionirje, risanke, ki so pionirje zelo nadušile. Po končani predstai pa so si si pionirji ogledali toarno Iskro. To. Marc jih je Z preladoali predsem štirje o- Lep praznik DI SE MI, da se že dolgo piti peronsko karto, čepra tamkajšnji dežurni železniški usluž spoštljie botrice, da ne bo tako zaposlenih ečina očeto in ma na Hrušici zadružništa, ekonomska krepisebno ^iaj se drže tega naseta odil po seh oddelkih, kjer je snoni problemi: pospešeanje nismo pomenili, čepra je minil samo teden dni, endar se je med tem časom toliko no, seeda soje prijatelje. birmanke in botrice s sojo nirji ideli ne samo zelo zani prisrčno sloesnost. Tamkajšnja benec spušča na peron brezplač kot pred leti Kranju, ko so ter teh pionirje. Tako so pio V nedeljo so imeli na Hrušici te socialističnih gospodarste, izpopolnjeanje organizacije zgodilo, da je kaj. Razmišljal sem o tem in prišel do spoznanja, da je to bodisi pripraile do tega, da bi zardel. sloijo daleč po setu, ampak jela soje rste 70 mladih kakoostnimi semeni. Ugoto snežnobelo kožo škofa skoraj mio toarno, lepe izdelke, ki pionirska organizacija je spre kmetijske službe ter preskrba s Začel bi s tisto dogodiščino kranjskem kinematografu ^Stor- daek na nekatere norce, ali pa Tem posetnim nasetom je tudi delo sojih starše. Izrazili pionirje iz osnone šole na ljeno je bilo, da se mora rešeanje teh prašanj razijati *iču«, ko mi je podgana med krajeni samoprispeek železniške postaje Kranju. di. Gopra je bilo o ženskah, ki eč takih ogledo. igrišču se je udeležilo nad 100 zporedno s poečanjem kmetij sledil še kratek pomenek o mo so željo, da bi jim pripraili še Hrušici. Sečanosti na športnem gledanjem filma»mirni čloek«požrla se maslo in margarino, TAKOLE VES razkuštran sem nosijo pra take hlače kot moški.»to so silno nespodobne sil nedeljski izlet na Jošta. Kar dili lep kulturni program, ka Obdobje, katerem smo tre Vsa pričakoanja pa je preko pionirje. Najprej so jim nuske proizodnje. ki sem jo imel cekarju s seboj. Namenjeno pa je bilo otromu in ker sem si hotel popra ženske«, je odmealo po cerki. 200 pionirje Gorenje Sae se terem je sodeloala godba na nutno, je tako, da pričakujemo se skozi mesto napotil proti dokom. Od takrat še nisem bil iti frizuro kar okenskih steklih lokala, ki ga je do neda tcrcijallke. borniko Društa prijatelje Nato so na noo sprejetim pio nosilci napredka kmetijsta in Vsi so se zgražali, zlasti pa še je zbralo in spremstu od pihala, peski zbor in drugi. zlasti od zadrug, da bodo glani kinu. PRAV TAKO me ni bilo tudi nega zasedal»sloenski poročealec«, sem spoznal, da je to ima dobre namene, je se, lepo starše so odšli eselo razpolo znake in rdeče rutice. Po slo na asi. Kmetijska zadruga je Kar je res je res! Čloeku, ki mladine in SZDL ter nekaterih nirjem izročili legitimacije, spremembe družbenih odnoso Podbrezjah že dolgo, se od takrat, ko so jim odzeli pošto nemogoče, kajti šipe niso bile (četudi ženska bedra), nesramnežu pa je se nesramno! Krasen nedeljski dan je bil kot orka z godbo na čelu, nato pa lahko prailno uporabi sa maženi zdoma. To je bilo eselja. esnosti je bila organizirana po edina organizacija na asi, ki in jo preselili Duplje, čepra umite že es ta čas. Vsi namreč Je Podbrezje doolj elik»potrošnik«poštnih uslug. lastnik»sloenijašport«iz Ljubtoma zkliknil:»naj žii moda že so bili- na Joštu. že težko pričakujemo, da bi noi Zapustil sem pridigo in spo naročen. Se zaedli se niso in so pogostili mlade pionirje na terialna sredsta, stroje in druge kmetijske pripomočke. Kme intimni čajanki. Popoldne so NIC HUDEGA, raje sem se ljane čimprej odprl noi lokal. 16. stoletja!«ce bom pa še kdaj Nihče ni bil razočaran. Po izdatnem kosilu so prišle na rsto odkorakali pionirji in mladinci tijske zadruge lahko eliko bolj s Potikal ob smrad gnojnice Kosmačeega gnojišča Radoljici. je minila, ko sem bil preteklo pa spet prišel Predoslje na TODA VSA HUDA olja me potreboal kaike nasete, bom na Jesenice, kjer je bila parada koristno uporabijo ta sredsta počastite V. jeseniškega mladinskega festiala. razne igrice, ki se jih seh še kot pa jih lahko indiidualni Tam tako obupno smrdi, da je nedeljo pri maši Predosljah. pridigo. našteti ne da. Najbolj zanimio kmetoalec. groza! Ko sem se tako račal iz Pridigar je opominjal starše, Upam, da se bom spreobrnil, je bilo tekmoanje streljanju. Kmetijske zadruge bodo imele Radoljice Kranj me je žena naj otroke ob bližnji birmi dostojno oblečejo, da ne bodo ka lepo pozdraljam! zračno puško in trije najboljši nost, kajti pra zadruge bodo dragi bralci, in zato as pra Pra si pionirji so streljali z prihodnje precejšnjo odgoor LU JESENICE JE VZGOJILA (kot dobra žena), prišla čakat 50 STROJEPISK n a postajo, toda morala je kuzali preeč kože. Se pra po VAS»BODICAR«so tudi dobili nagrade. Za namesecih din premalo izčaji. Pri tečaj je obiskoalo sto. osnoni usmerjealci potrošnje V okiru Ljudske unierze poečanih finančnih sredste, Jesenice so bili letos že drugič organizirani strojepisni tehodnjih letih lagali kmetij katere bomo že letos in priplačal. 60 toarišic iz Železarne ter drugih podjetij in ustano, med jeno na skupščini Zeze kmetij Pra posebej je bilo poudar Sodišče je nekatere izmed teh obsodilo na kaj mile denarne njimi tudi nekaj dijakinj. Tečaj je trajal 8 mes. in po zaskih zbornic, da je treba iz sklado za napredek kmetijsta re kazni, in sicer: Franca Potočnika na din in plačilo stroško 600 din, Srečka Gostiča na šakoe posem uspel. V minuslugi predaateljice Stane Ger- Ti pojai naj bodo resno opozorilo referentom za delone odnose in šeati tudi prašanje nadaljnjega razoja kmetijske službe, inšpekcijam dela - Tudi mladinska organizacija naj bi ajencem din in plačilo stroško 800 lih dneh so polagale tečajnice ki je pri nas še edno na dokaj din, Marka Ulčar j a na 4000 din izpite. Prijailo se jih je 51. Vse pomagala pri ueljaljanju njihoih praic nizki rani. Ni pra nobenega in plačilo stroško 500 din, Tomaža Jegliča na 3000 din in pla Naječ ocen je bilo pra do so prejele pozitina izpričeala. doma, da ima kmetijsko pospešealna služba, ki mora zajeti Cep ra je minilo že 11 let od ški mojster z Jesenic, je plačal ce. S sojim ajencem J. P. Zmage delaskega razreda, ki ajenki P. J., ki se je učila pri je ranal natanko tako kot čilo stroško 600 din, Franca brih. Veliko zaslugo za organizacijo jezikonih, stenograf- se kmetijske, eterinarske in ^e sprejel za porošto in arsto njem krojaške obrti od stari Jugoslaiji. Mesečnih prejemko mu sploh ni izplačeal, stroško 600 din, medtem ko je skih in strojepisnih tečaje Siica na din in plačilo druge postaje, času ko se nadaljnji razoj kmetijsta po S ojih praic delonih odnos 1953 na račun mesečnih denarnih nagrad samo din. Osta uporabljal ga je za obdeloanje dobil Franc Slibar na pritožbo okiru LU ima občinski ljudski 'h eč ustreznih pranih predpiso, ki se skladu 'z ekolih din, ki jih je še dol soje kmetije in krmljenje pra janega tožilsta za sa dejastalja na pro mesto, izredno odbor Jesenice, ki nudi LU proračunska sredsta. nomskim razojem držae čelje bolj izpopolnjujejo kosečnih prejemko, pa erjetno tudi pretepal. Deloni čas je naj bo resen opomin tudi drugoal na račun zasluženih mešiče. Od časa do časa ga je nja primerno isoko kazen, ki elik pomen. Kmetijskim zadrugam bo pomenil znatno pomoč tudi uoz» 4 rist delonih ljudi, se še edno sploh 'ni mislil izplačati. Čepra trajal toliko časa, kot se je to gim. Obsojen je bil na mehanizacije. Razen različnih Najdejo zasebni obrtniki, ki še od ajenke, kot sam zatrjuje, njemu zdelo potrebno, medtem din denarne kazni in plačilo Potniki na atobusni progi stroje in napra je prediđeno, ^iso ničemer spremenili so- nima nobenih koristi, ečkrat ko o letnem dopustu in o tem, stroško postopka znesku din Kranj Cerklje in Kranj Preddor POZOR! Od da treh do štirih letih nabaimo traktorje, ki bodo **h kapitalističnem sistemu celo škodo, jo je zlasti takrat, da bi ga socialno, zaaroal, ni Vsi so bili obsojeni še zakoreninjenih odnoso do a- ko je bilo eč dela, brezplačno maral niti slišati. Skupno je na poračilo ajencem pozročene škode za neplačane mesečdeljske dodatne ožnje: dalje bomo uedli sledeče ne prišli pri rsti roke zadružnih organizacij. Pra tako J&nce. Večkrat se še dogaja, zadržeal preko predpisanega oškodoal ajenca na mesečnih,( * a se ti ljudje s kršitami u- delonega časa, časih tudi 12 prejemkih za din ter za ne prejemke. Odhod iz Cerkelj Kranj ob bomo uozili tudi zadostne količine umetnih gnojil in kako re dbe o ajencih in uredbe o ur in eč. Tega gotoo ni storil zato, ker mu je morda med čanem dopustu in neplačanih neugotoljeno soto na nepla Odhod iz Kranja Cerklje ob Ti pojai naj bodo resno opozorilo referentom za delone ostnih semen. ^Vgrajeanju ajence ofcori- * * a Jo z delom sojih ajence, rednim delonim časom napraila premalo škode? Veliko boljši od njega tudi ni nadurah. Odhod iz Preddora Kranj odnose pri ObLO in inšpekcijam Problem zase je delona storilnost na socialističnih kmetij izkoriščajo jih zlasti tako, da ob 6.00 in Odhod iz dela, da bodo posečali eč pozornosti zlasti pri zasebnikih skih gospodarstih. Poučen je l!r o ne plačujejo predpisanih Matko Ulčar, zasebni steklarski mojster z Bleda, je zarski mojster z Jesenic. Tudi bil Franc Šlibar, zasebni mi Kranja Preddor ob in "^sečnih prejemko, jim kra zaposlenim ajencem, ker je primer kmetijskega posesta J i praice do predpisanega tudi popolnoma pozabil, da mora plačati sojemu ajencu od cem: K. M., H. F., K. T. in B. J. ta je dajal sojim štirim ajen Na progi Kranj Preddor ozi sezoni sak dan tudi ob teh pojao brez doma še eč.»jasenoo«, kombinata»belje«plačanega letnega in zimskega Bolj bi pa morale pomagati ajencem pri ueljaljanju in tolcializacijo proizodnje, sodobno Baranji, ki sta lani uedli spe popusta, brezplačno jih izadržu- 1. VII dalje za 500 din ečje mesečne prejemke. Čudno je, denarnih nagrad le od časa do mačenju njihoih praic tudi agrotehniko, boljšo organizacijo namesto predpisanih mesečnih ^jo z deli, ki niso zezi z ^njem obrti. Naj naedem sa- da ob podražiti moke in masti časa, kakor je bil pač razpoložen, kakšne dinarje. Letni do se lahko zanimale za sakega ZA NEDELJO, 3. JUNIJA učinek dela. mladinske organizacije. Le-te bi SPORED TEKEM GNP dela in nagrajeanje glede na ^ nekaj teh ljudi, ki sojih letu 1955, pri čemer so se zišali tudi mesečni prejemki depust, ki po čl. 15 uredbe o a ajenca. Kajti dosti je ajen V Lescah ob uri Preše Uspeh je bil zaiden. Brutto st -arih moralnih kaliftet niso ^ogli nadomestiti z noimi, pa lace in uslužbence, nekateri obrtniki niso pozabili zišati cu letni in zimski dobi, skup mojstri in bojazni, da bi izjoči Legat na okoli dinarje jencih pripada sakemu ajence, ki bodisi iz strahu pred ren : Bohinj (pionirji), službu proizod se je poečal na ha od s se zaradi tega znašli pred s diščem Radoljici: cen sojim izdelkom? Vajenca no 37 dni, je znižal pri sakem gubili učno' mesto, ečkrat ne Na Jesenicah ob 15. uri Jesenice : Ločan (mladinci), službu se je plačni sklad na ha znižal ali skoraj za 50%, medtem ko. Franc Potočnik, zasebni krojaški mojster z Jesenic, 'je imel al za din. način je postopal tudi s služki Dobro bi tudi bilo, če bi in B. E. je obtoženi Ulčar oškodo ajencu na tri tedne. Na sličen upajo prijaiti sojih mojstro. joči Bogataj. za 1%. Dobiček na ha pa se je drisko leto uku tri ajenke njo L. M., ki je sploh ni socialno zaaroal, da bi se izognil naedenim ajencem, da bi pri špekcija dela pomagala zgoraj ** J -, R. B. in G. E. Vsaki je Pra tako pozablji kot njego predhodnik je bil Tomaž V Šenčurju ob 9. uri Soboda poečal od 1100 dinarje na e od časa do časa, če so mu : Medode, služb. Erzin. okoli dinarje. plačeanju prispeko. Mesečne sodišču ueljaili soje praice Vsi ti rezultati so bili doseženi s pičlim šteilom kmetij ^e 'liko naredile, dal kakšnega Jeglič, zasebni mizarski mojster prejemke pa ji je plačeal glede neplačanih prejemko, dopusto in nadur, kolikor jim MARŠALA TITA skih stroje. Omenjeni primer ZA POKAL J^oača kot nekakšno miloščino. iz Radoljice. Tudi ta je od 1. nižjem znesku, kot bi jih moral po uredbi o plačah gospo teh posamezniki, čepra so bili V Skofji Loki ob uri torej jasno kaže, da se da tudi ti na misel mu pa ni prišlo, VII dalje»pozabil«izplačeati sojemu ajencu J. P. za dinjskih pomočnic. Skupno je obsojeni, niso izplačali. Kajti le garnizon JLA : Mladost A, pri sedanjih pogojih, ko še ne. a bi ji m glede na učno dobo 'zplačeal predpisane mesečne 500 din ečjo mesečno nagrado. prikrajšal ajence na mesečnih na ta način bomo pošteno stopili na prste moralno pokarje V Stražišču ob uri Mlalom kmetijskih stroje, z boljšo služb. Badaž. razpolagamo z zadostnim štei <* e narne nagrade. Na mesečnih Franc Šiic, zasebni mizarski prejemkih za din in za ^ejemkih je prikrajšal se tri mojster z Dobrega polja, pa se neugotoljeno soto zaradi neplačanih dopusto, medtem ko za dobičkom ne sramujejo izko Na Bledu ob 15. uri Bled : smeri poečanja proizodnje. nim pijakam, ki se pri lou dost B : Tržič, služb. Strah. organizacijo dela precej storiti 2 e n k e z a dinarje. sploh ni zmenil za predpise, ki Srečko Gostič, zasebni kroja urejujejo delone odnose ajen je hišni pomočnici samo deh riščati ubogega ajenca. Jesenice, služb. Canjko. (JUGOPRES) pionirk, mladince, mladink in člano. Rezultati so bili: Pionirji let: 1. Mirko Birk 1.47; let: 1. in 2. Stane Rabar in Franc Sire Mladinci: 1. Franc Ažman3.18; člani: 1. Andrej Jame 6.07, TVD Žironica. član Pionirke let: 1. Magda Vogelnik 1.07; let: 1. Marija Dežman M. S. Tedenski gospodarski komentar Po skupščini Zeze kmetijskih zbornic Na pri skupščini Zeze kmetijskih zbornic Jugoslaije so

4 Pred novo premiero V PG.Simfoniji" pesnika Oblaka Dramaturgo zapis na rob komedije Carla Goldonija: Lažnik Kranjsko gledališko občinsto bo soboto, 2. junija, prič imelo priliko ideti posebno K rst komedije, ki se je razila pra po zaslugi pričujočega atorja iz tako imenoane komedije deli' arte karakterno komedijo, kakor jo poznamo po Molieru. V čisti komediji igralci ne nosijo eč mask, Goldoni pa je nekatere še edno obdržal. Maska, od katere je igralec obseden, in ki jo nosi se žiljenje na deskah, je ostanek te staro komedije deh'arto in pred- Btalja določen tip, ki je ustaljen: zijaono-butasti Harlekin, pedantni doktor, skopušen ali dobrosrčen oče, pretkana služkinja in ročekren ter lahkomiseln ljubimec. Maska narekuje sakemu igralcu igro. Sestaa mask narekuje sem igralcem spletko. Boj, ki se bije med temi maskami, je boj mladosti proti starosti, boj kri proti suhim pretkanim možganom. Večni boj sil, ki gibljejo žiljenje. Zmaga je nagrajena.»lažnica«so prikrat uprizorili Mantoi na spomlad leta Tedaj so bile Benetke še samostojna republika in najmočnejša pomorska sila, čepra se je dan propada bližal se bolj in bolj. Kljub semu te zadnje ure niso bile žalostne, kakor izemo iz Goldonijeih spomino, kjer prai:»prepeali so po trgih, po cestah in po kanalih; prepeali so trgoci, ko so prodajali soje blago, prepeali so delaci, ko so odhajali z dela...«v takem mestu se je mesecu bakhične razposajenosti in, dionizijske radožiosti rodil dne 25. februarja 1707 Carlo Goldoni, nesmrtni torec smeha. Njego stanoski izor je bolj plebejski kakor patricijski, saj se beneški padar, dasi ne posem reen, ni mogel meriti z bogatimi trgoci in isoko aristokracijo, zbrano okrog beneškega doža. Praijo, da se je njego oče rad ukarjal z lutkami in to da je poglaitni zrok, da se je mladi Carlo zamlada ogrel za čar komedij antsta in gledališča. Tudi če temu ni tako, je res, da je že sam način žiljenja mnogo doprinesel k njegoemu ustarjalnemu nemiru. Družina se je neprestano selila se od naše Gorice pa tja doli do Rima, zato je»potepušto«postalo neločljio poezani člen njegoega umetniškega razoja. Carlo Goldoni je najizrazitejši komediograf italijanskega baroka. Vse njegoo delo ima značaj reformatorsta, tega se je močno zaedala že doba sama, saj mu. sicer ne bi bilo treba na tako žiljenjsko pot, kakor smo jo prakar opisali. Moskoski hudožesteni teater Ljubljani V torek je Ljubljana pozdraila moskoske gledališke umetnike, ki že mesec dni gostujejo po naši zemlji. Več kot 30 let je poteklo, odkar so bili zadnjič pri nas gosteh in nas, kot so Eropo, presenetili s sojo izrazno bogato igro in stilno izbrano ter slikoito zunanjo o- premo iger. Pod pliom teh gostoanj šele se je osrednje sloensko gledališče začelo otresati diletantskih razad in idfoati lastni scenski izraz. To je med drugim tudi razlog, da so nam ruski umetniki danes posebno Stanislaski je bil genij, ki je polni zaesti sojega poslansta iz nič ustaril teater in ga nekaj letih dignil do prega gledališča setu. Jeseni leta 1898 je Moslka gledala pro premiero hudožesteniko. i Po 7-mesečnem trdem delu so dožieli zmago, sojo pro eliko zmago. In ko je gledališče še našlo sojega atorja in ator gledališče, je bila izmerjena pot in moč MHAT. Nemiroić-Dančenko je bil tisti, ki je spoznal in odkril, čem je moč dramatika Cehoa. Ne hrupnem odrskem dogajanju, mareč nastrojenju, jeda zaznanem aloanju notranje napetosti. ljubi gosti. MHAT je za es kulturni set že zdanaj ustaljen in priznan gledališki pojem. Ta sloes pa Zato nam je posebej ljubo, da je neločljio ezan na torca so gosti kljub tehničnim težaam, premajhnemu in zasta teatra K. S. Stanislaskega, moža, katerem je gorel promete j ski ogenj in ki je znal z njim relemu odru Opere le ugodili žgati tudi soje sodelace. To želji občinsta in uprizorili tudi je plejada sloitih imen kot»tri sestre«a. P. Cehoa poleg Nemiroić Dančenko, Germanoa, Knipper Cehoa, Monosti«in odlomka iz»ane Ka- Tolstojeih»Sado prosetljeekin, Kačalo in drugi ter pisatelja Ceho in Gorkij. renine«ter Gogoljeih»Mrtih duš«. France Žan JL Set za iproseto in kulturo nastale sredi poljan T kra- kraljestu miru, samoti, kjer člo raznih tujih reijah, zbirka zbirki, zbirki, so so preodih preodih prii priobčene pri Občinskem ljudskem odboru Medode je založil pesniško ek lahko nemoteno razmišlja Simfoniji pa bo kratkem izšla gocenost. V tem francoskega zbirko z nasloom Simfoniji. in snuje, išče samega sebe in francoskem preodu Parizu. komediografa Moliera celo prekaša. Moliero prostor je zaprt. samote, drugi del pa Srebrna pride do zaključka:»v žiljenju zbirke Simfoniji, pomeni na na Pri del nosi naslo Simfonija sebi čloeka ter razmišljanju Polde Oblak, ator pesniške Goldonije diši po ribah in simfonija. Njen ator je Polde smo in rastemo za seme...«šem Parnasu razeseljio noost. Njegoe lirske pesmi morju, po beneškem soncu in Oblak, naš ožji rojak. Doma je Značilno za pesnika Oblaka je so utrip žiljenja je tako pristen, da redkokdaj podomimo njegoo resničnost. V tem je tudi njegoa naprednost, modernost in elementarnost. Tak je bil Goldoni, ki je gledal na žiljenje kot na igro in igra je žiljenje samo. Delo je postail ne sceno režiser Drame SNG ing. arh. Molka s sceno red. Kostume je naštudirala Alenka Bartloa, scensko glasbo Marko Zigon, ples pa koreograf dr. Hinko Neubauer. Pri uprizoriti sodeluje es ansambel Prešernoega gledališča in njegoi stalni sodelaci. V primeru slabega remena bodo predstae kot običajno domači hiši. Premiera bo r soboto, 2. junija iz Medod in službuje kot profesor na gimnaziji Stični. Zbirka je izšla 500 izodih, sojsteno in okusno jo je opremil Milan Pogačnik, tiskala pa jo je tiskarna»gorenjski ti»k«kranj. Pesniški zbirki je pesnik Oblak postail za geslo erze;»vzemi naročje Ijubecen, besede osuple, besede se plahe. Vzemi to pesem, kjer poje duh zemlje. Pil «em liade, pil sem da brezmejno ljubezen. Zraen jal sem poljube tihi samoti. Danes je meni odgoor samote na ečno iskanje.«to geslo poe, da»o pesmi Koncert Krop: Glasbeni, odsek KPD»Stane čeo»imel sem ljubi de«in ob staili ličnih noih uniformah. Pri tem moramo poudariti, Žagar«Kropi, ki ga odi priznani strokonjak Joža Gašper-»Postoj, kdor mimo greš!«na da so si jih nabaili iz lastnih spremljai trobil Simonitijeo Ljudski in moderen hkrati je nesel razkrajajočo se komedijo deli' arte noe sestaine šič, je naštudiral letošnji sezoni lep koncertni program. V zaključek pa je izajal mešani bi godbeniki pogosteje prirejali stopil je tudi z orkestrom, za sredste. Domžalčani želijo, da soboto in nedeljo je bil nastop zbor ob spremljai orkestra slične koncerte. dramatičnega pojmoanja. Poglobil jo je in očistil z nje se Za uod je orkester zaigral seh nastopajočih ansamblo je Sindikalnem domu Kropi. Schwaboo»Dobro jutro«. Od blato, ki se je nabralo nanjo Schubertoo»Veliko koračnico«najbolj pri j al ženski zbor, ki je se od antičnih časo sem. in Haydno»Menuet iz 7. simfonije«. Sledil je nastop ženajanju dosegel popoln uspeh. glasono odličen in je tudi iz Oklenil se je žiljenja in skega zbora, ki šteje nekaj nad Dirigent Gašperšič je program tem je njegoa umetniška dr a- 20 dobrih pek. Zapele so Larinoo»Pomladansko kolo«, Preštudiral in uspela mu je prail okalnih ansamblo dobro namrlo o»sončece sij«in ob na interpretacija. Tudi orkestru spremljai orkestra 8 koroških gre eliko priznanje. V Kropi Ni dolgo tega, kar so Narodnem diadiu Pragi uprizo narodnih pesmi priredbi Joža so sa glasbila nakupili šele Gašperšiča. Tudi moški zbor je pred tremi leti in na tem koncertu so prikazali uspeh 3-let- Hus: češka filmska produkcija rili zgodoinsko tragedijo Jan nastopil samostojno. Zapel je Adamičeo»Vstal sem rano jutro.«'jereboo»pisemce«, Ipa- godbenikom so pomagali gojen o tej najznamenitejši osebnosti nega estnega študija. Domačim pa je ustarila zgodoinski film ci kranjske Glasbene šole, med iz češke zgodoine, ki zagotoo katerimi je nadušil poslušalce presega zgolj češki okir. Gibanje, ki ga je odil proti zablo predsem 10-letni gojenec klairja Milan Mihelič. Ta koncert je ponos KPD»Stane Žagar«Premiera operete»habakuk«domžalah V soboto zečer je bila domu»sobode«domžalah premiera operete Rudolfa Doboiiška»Habakuk«, ki so jo izajali člani dramske sekcije domžalske Sobode. Razen igralce je sodeloal še peski zbor in orkester pod odstom peoodje Staneta Habeta in ranatelja glasbene šole Aleksandra Dernulca. Posebno priznanje za u- spelo priredite nedomno zasluži neumorni režiser to. Dolfe Prešeren. Vsi gledalci, ki so dorano napolnili do zadnjega sedeža, so bili z uprizoritijo zelo zadooljni, kar dokazujejo aplazi ob sakem dejanju. V nedeljo so delo ponoili. Dobro bi bilo, da bi jo na domačem odru še uprizorili in priredili gostoanja na odrih sosednjih društe. SE 0 REFORMI ŠOLSTVA Za notranjo diferenciacijo ali proti njej Skoraj sak dan slišimo bo-jaeen, da bi enotna šola, ki naj bi se prilagodila inteligenčnim sposobnostim poprečnega učenca, onemogočila in zamorila intelekt nadpoprečnih otrok. Po takem in takemu podobnih mnenjih bi pomenila enotna šola, ki jo ima mislih sak napreden reformator, ustanoo, ki bi kosila cet nadpoprečnega razuma. Nadpoprečni učenci in dijaki bi se utapljali morju poprečnosti, dolgočasili bi se ob prelahki učni snoi, kar bi 'nujno potenciralo njihoo lenobo, prikrajšani bi bili za tiste strogo teoretske predmete, iki pomenijo»gimnastiko«za možgane in podobno. To naj bi imelo po prenekaterem mnenju daljnosežne posledice, ki naj bi končni fazi pomenile duhono obubožanje najširših plasti naše družbe. Razoj znanosti, tehnike, umetnosti... bi bil ogrožen in bi zdrsnil na stopnjo zelo nizke ciilizacije. V zadnjem času, ko dobia šolska reforma jasnejše obrise, slišimo takale mnenja marsikje. Le redkokdaj so sicer poedana tako neposredno, naranost in pošteno, kot sem jih napisal. Da bi dokazali njihoo tehtnost, iščemo argumento seposod (tudi tam, kjer bi ne bilo treba) in ni mogoče trditi, da ni dokazo, ki bi goorili njiho prid. Zelo tehtno so jih poedali 4 zadnji šteilki»prosetnega delaca«člani društa isokošolskih profesorje. Med argumenti slišimo pogosto tudi takale mišljenja: Saj ni mogoče trditi, da ne pomenijo znansteniki, konstruktorji, izumitelji, umetniki in drugi ljudje iz te kategorije, duhoni ršiček sake družbe in da ne prispeajo s sojim delom in razumom elikanskega deleža k napredku. Izumi, ki so pogosto plod enega samega»isoko nadpoprečnega razuma«, mnogokdaj napraijo reolucijo tehniki in čudoito pospešijo razoj. In enotna šola naj nas oropa takih ljudi? o V prih poojnih letih je prodrlo in se skoraj že udomačilo pri nas»odkritje«sojetskih pedagogo, da je nadarjenost izključno produkt socialnih pogoje. Ob sakokratnem srečanju s prakso se izkaže to odkritje za neresnično in zato je ostalo že daleč pozabi. Ce bi bilo' to odkritje resnično, bi morala biti nadarjenost dušeno zdraih o- trok, ki žie socialno enakih pogojih, znielirana na natanko isto raen. Vse tisto, kar razumemo pod besedo nadarjenost, je res mnogočem bisteno odisno od socialnih pogoje, katerih žiita otrok in družina, skoraj nikoli pa ni pogojeno le in samo s tem faktorjem. Sposobnosti dojemanja, hitrega razumeanja, zapomnite, razumskega razčlenjeanja, posploše ŠT. 43 / 1. JUNIJA 1956 anja, logičnega mišljenja in mnogočesa podobnega ni mogoče ezati samo na okir socialnih pogoje. Dnena praksa nas namreč uči, -da te sposobnosti skoraj pri deh otrocih niso enake, socialni pogoji pa so si marsikje podobni. In če prisilimo tiste najnadarjenejše otroke, ki med našo mladino so in niti tako malo jih ni, da se bodo hočeš nočeš morali učiti le in samo tisto, kar se bodo učili si oistali otroci, bomo nemara res oirali njiho dušeni razoj. Prepričan sem, da noa šola tega namena nima. Ce lahko erjamemo, da bi enotna šola, ki bi bila do popolnosti prilagojena poprečnemu učencu, onemogočala naj razuma nejše otroke njihoem razoju, potem o tehtnosti mnenj, ki jih sak dan slišimo, ne kaže domiti. Od nekdaj pa je na setu tako, da si resnični geniji sami dolbejo sojo strugo in da so morali in še morajo premagoati elikanske oire, preden dospejo do tja, kjer Ise njiho razum lahko razcete prid in dobro čloešta. Težnja in stremljenje po enotni šoli sta danes doolj razumljii in nujni, zato na tem mestu ne potrebujeta moje podpore. Kakorkoli pa razglabljamo o opisanih pojaih in mnenjih in če se lotimo razmišljanja o njih tehtnosti in izedljiosti, edno trčimo ob enotnost naše in zpodbuda za nadaljnje delo sem kroparskim koačem in žebljarjem. U. Jeseniški pionirji bodo dobili sojo knjižnico Na pobudo ObLO SZDL so pred dnei ustanoili na Jesenicah pionirsko knjižnico. Ta bo imela soje prostore Titoem domu. Za nabao knjig in potrebnega inentarja potrebuje dinarje, za katere upa, da jih bo prejela od družbenih organizacij. Verjetno bo začela knjižnica deloati že mesecu juniju. Noa knjižnica bo za jeseniške pionirje elika pridobite, saj bodo odslej imeli na razpolago doolj lepih mladinskih knjig. dejsto, da se je kot poet ueljail že zamejstu. Nekatere pesmi, ki so tiskane pričujoči bo izlii, ki napraijo čloeka gatega, če se jim es preda. V. D. V Kranju bo koncert gojence Srednje glasbene šole iz Ljubljane Na poabilo Glasbene iole Kranj bodo ponedeljek, 4. junija ob 18. uri Prešernoem gledališču Kranju priredili koncert gojenci Srednje glasbe- Promenadni koncert domžalske godbe V nedeljo dopoldan je domžalska godba ina pihala priredila na rtu restaracije Domžalah promenadni koncert. Člani godbe so se tokrat prič pred ne šole iz Ljubljane. Spored bodo izajali gojenci oddelka i* klair iz razreda prof. Antona Ranika in prof. Jedige Strukelj-Poženeloe, gojenca iolinskega oddelka iz razreda prof. Leona Pfeiferja, gojenec iolinčela iz razreda prof. Hi Ide Lobetoe, flatist iz razreda prof. Korošca in klarinetist iz razreda prof. Gunzka. Operne arije bo pela absolentka Srednje šol«hilda Holzl iz razreda prof- Ksenije Noak - Kušejee. Upamo, da se bo občinsto kljub popoldanskemu času polnošteilno udeležilo priredite bodočih poklicnih glasbeniko. Film o Janu Husu Zato, ker je poljubil resnico, je zgorel na grmadi dam katoliške cerke, njenih jerobo in prelato, kmečki sin, predstalja predigro krae boje, ki so imeli za posledico eliko ersko reformacijo. Ta je tudi Sloencem prinesla pri preporod osebi Primoža Trubarja. Bolj zanimio kakor to pa je sekakor dejsto, da je film nastal držai, kjer bi pred nekaj leti husitsto obsojala kar da»rima«. Pra je, če sloenski publiki poemo, da je bilo predajanje tega filma prepoedano s strani atikanske gospode. To pa je najbolj zgooren dokaz, da je imel Hus pra in da njegoe sodbe o tej instituciji za poneumnjeanje ljudi še edno drže. Da ima film še drugo ost, bi bilo odeč poudarjati. Satelitsko podrejena držaa je dbudila kult Jana Husa zato, da bi množicah čehosloaškega ljudsta dignili zaest o sobodi in neodisnosti, reformirane enotne osemletne akademiki šli skozi ono drugo, šole. Vedno je ta enotnost nearnosti teoretično ejo»enotne«osemljio in časih se celo sumletne šole. Pomen in rednost zamaje. obeh diferenciranih smeri bi Ce naj upošteamo opisana bila na ta način hudo različna mnenja, ali pa če jih namenoma in če upošteamo še se tisto, abstrahiramo, se nam odpirajo kar bosta še dodala mentaliteta tri možnosti: in žargon, ne em, če se tudi po 1. Enotna šola brez sake diferenciacije. tej poti ne maje enotnost. o Ce hočemo, da bo ta šola res Sistem dela in izobrazba, ki enotna, moramo likidirati tudi sedanje klasične gimnazije. bi jo dajala diferencirana osemletna šola, bi morala biti takšna, 2. Enotna osemletna šola in da bi obe smeri praktična in zporedno klasična gimnazija. Precej zagoorniko ima mišljenje, naj bi imeli si razitejši in ečji okraji soje klasične gimnazije, katerih naj bi se izobražeali dijaki, ki bi se pisali pozneje na določene fakultete (prano, filozofsko, medicinsko...) Ce dopustimo obstoj klasičnih gimnazij in če upošteamo, da njihoe mreže ni imogoče raziti tako gosto, da bi njih mogel sak držaljan ueljaiti soje izobrazbene praice, ki mu jih zagotalja ustaa, potem smo enotnost popolnoma porušili. 3. V bistu in načelno enotna šola, ki pa naj bi bila išjih razredih diferencirana praktično in teoretično smer. Praktična eja te šole naj bi zgajala otroke, ki imajo z nadaljnjim strokonim šolanjem namen postati kalificirani delaci industriji, obrti in kmetijstu, tehniki raznih rst in sploh ljudje z doršeno srednjo strokono izobrazbo in morda, morda bi se po tej poti kak dijak lahko prikopal skozi nižjo in srednjo strokono šolo do unierze in do fakultetne izobrazbe. Sicer pa naj bi bodoči teoretična omogočali dostop nadarjenim in znanja željnim otrokom do najišje izobrazbe. Da bi bila enotnost zagotoljena, pa bi morala biti izbira smeri in pis prepuščena dijakom oziroma njihoim staršem, na saki stopnji pa bi moral biti omogočen prehod iz ene smeri drugo pod ne pretežkimi pogoji. Nimam namena propagirati ene ali druge možnosti, niti ne zaračati kateregakoli izraženega mnenja, le to bi rad poudaril, da moramo ob predhodnem razijanju materialnih o- sno ustariti tak šolski sistem, katerem bo pra sak naš otrok lahko razil maksimum sojih sposobnosti, pa naj bodo že naše šole tako ali drugače diferencirane. Resnična enotnost naše šole je tisto minimalno, je najmanj, kar lahko naredimo, da bodo naši deloni ljudje lahko ueljaili soje izobrazbene praice. Le-te so namreč sedaj še hudo okrnjene in marsikateri' sloenski in jugosloanski otrok je še hudo diskriminiranem položaju. Za dokaz naj služi primerjaa izobrazbenih možnosti na Gorjušah in Ljubljani! za katero se je do mučeniške smrti bil tudi Jan Hus, da bi prebudili žiljenje češki nacionalni ponos in ero moč ljudsta. Moderna znanost ne gleda na Husa kot na moralnega reformatorja, njem idi borca za sobodo in socialno praičnost čloeka. Taka oznaka ni nič pretirana, saj je splošen značaj seh reolucionarnih premiko poznem srednjem eku in zgodnji renesansi imel značaj herezij, ker noe resnice ljudstu ni bilo moč posredoati drugače kot teološkem jeziku- S takega idika pa dobi Husoa osebnost obče čloeški in predsem tragični značaj, ki kar kliče po dramatičnem in filmskem oblikoanju. Čepra Husoa osebnost iz filma ni intimno notranje razidna, ker je scenarist hotel poudariti predsem zgodoinskega čloeka, nas film režiji Otakarja Vara prepriča o nrasteni eličini tega čloeka, ki je zaradi sojega sobodoumja postal simbol herezije in duhonega preratništa. Filmu ne gre tudi sicer odrekati umetniške rednosti. Zato je pra, da si ga si ogledamo. R. Jan V»Tezah«, ki jih je izdala komisija za reformo šolsta, beremo, da bodo morali prispeati k prailnemu razoju otrok na njihoi izobražealni in zgojni poti tudi: način dela šolah, (le-ta naj bi se bisteno spremenil), spremenjen odnos do dijaka, bisteno spremenjen način ocenjeanja, prenehanje s frontalnim načinom pouka itd. Vse te zahtee so časih sprejete s primerno porcijo ironije- Verjetno zato, ker naječkrat n; mogoče ideti poti, po kateri bi jih lahko uresničili. Pri nekoliko poglobljenem razmišljanju o teh zahteah, pa bi lahk ugotoili, da noben resnični zgojitelj odnosu do učenca in dijaka ne more pra mnog 0 spremeniti. Ce upoštea učenca kot objekt sojega hotenja l f l dela, ki mu je posečena delona sposobnost in olja, naječ' krat pa celo čusto, če se, kak r praimo, učencem daje, potem pri takšnih učiteljih lahko g ~ orimo le o načinu, kako naj s e jim dajejo. Preiti s frontalnega načina p 0 ' uka pa pomeni za nas prenehati delati z razredom kot celoto in začeti delati s skupinam 1 in posamezniki. Vsakdo e, kako težko in utrudljio je res kalitetno učiti, tudi če je pouk frontalen. Prehod s takšnega načina dela ne more pomenit 1 drugega kot poečanje naporo tistih, ki učimo. Danes imam 0 še malo izkušenj z nefrontalni 111 s e načinom poučeanja. Ce bi nam pa takšen način dela P 0 ' srečilo nekoč kalitetni obli! 0 uesti naše šole, potem k 1 menda ne bilo potrebno osem" letnih enotnih šol diferencirat 1 -

5 bragi eicibaneki in pionirjil Pretekli petek smo praznoali 64. rojstni dan maršala Tita. To s, aje je bilo posod dostojno >n se je razilo praznik ljubezni in spoštoanja delonih Uudi do sojega oditelja. Posebno sečane proslae so bile Po raznih kulturnih, fiskulturnih in drugih društih ter šolah. Saj so se otroci iz najoddaljenejših asi z so ljubeznijo pridružili mladini po mestih in z njo tekmoali štafetah, petju, deklamacijah izražanju ljubezni do sojega učitelja. Skoraj bi rekel, da ni bilo na Gorenjskem šole, pionirske organizacije, ki ni sodeloala pri izedbi sami ali sprejemu štafete, pri fizkulturnih ali drugih nastopih. V pismih, ki sem jih Prejel, aši toariši lepo opisujejo slaja, ki so bila po raznih krajih in kako so cicibani in Pionirčki prenašali štafetno palico z uda mirni pozdrai gorenjske mladine Titu M VERJEMI VSEGA, KAR TI KDO NATVEZI Mlad zajec je spal pod palmoim dreesom. Nenadoma se je prebudil in pomislil:»kaj, če bi se set zrušil?«v tistem hipu je opica nehote rgla kokoso oreh z dreesa. Z elikim ropotom je padel na TITOVA ŠTAFETA Ob [pol 12. uri sem se odpraila od doma. Medpotoma sem Poklicala Metko. Skupaj sa odšli čez most, kjer se je zbralo že precej najinih sošolce in sošolk. Kmalu je prispel atobus in si pionirji smo se odpeljali proti Zg. Besnici. Metka in jaz sa ostali pred šolo, drugi pa so se razrstili od šole nazgor in proti Kranju. Nestrpno smo pričakoali Titoe štafete, ki so jo nosili sami pionirčki mi. Ob 14. uri smo prejeli palico, ki so jo napraili kroparski koači. Hitro so jo prenašali proti Podnartu, dalje Nemil je in nato Besnico. Malo pred prihodom šitafete sta se pripeljala da fanta in nam poedala, da bomo kmalu sprejeli štafetno palico. Ko je prispela štafeta, sem deklamirala pesmico»titoa štafeta«in nato se je pionir našega razreda pognal s palico naprej Proti Kranju. Nekaj časa smo se Ko je tretji zajec izedel zakaj bežita, je dirjal za njima. mi še igrali in pričakoali atobus, ki naj bi nas popeljal do- Drug za drugim so se jim rno. Ko ga le ni bilo, smo se priključili še drugi zajci, tako odpraili peš. Malo utrujeni, pa da jih je eč sto dirjalo na endar eseli in srečni, da smo žiljenje in smrt. tudi ml sodeloali pri prenosu Indijska praljica o bojazljiem zajcu»zajci so mi poedali?, je rekla srna. Tedaj je le prašal zajce drugega za drugim, dokler ni prišel do prega.»je li res, kar praiš, da se set ruši?«dreesa, je.bilo se tiho in mirno, le kokoso oreh je ležal na tleh. Tedaj se je le zasmejal"»oreh je padel z dreesa in ti strahopetec si mislil, da se podira set! Vrni se k žialim in priznaj jim sojo sramoto!«in pra je bilo tako. Ce bi le ne bil tako moder, bi žiali še danes bežale. Janez Fugina Spet toplo sije. Spet toplo sije sonce zlato, nasula cetja že na trato kot sako leto je pomlad. Iz panje letajo esele po mrzli zimi spet čebele sak cet posebej obiskat. Metulje pisane loijo, za žarki sončnimi podijo se pionirčki preko trat. Pet ptičk bo kmalu izletelo in ejah jablane bo pelo: Kako je lep sloenski set! MARTINA Tam duplu jablane pa ptička je gnezdo spletla si sinička in njem ali zdaj jajčec pet. BIDOVCEVA Ali že este, da? Vem, da am je ime Srečko šoli pisal na unierzo Ljub- Kosoel, ime znanega sloen- ljani in se posetil študiju sloskega pesnika, znano. Verjetno enskega jezika. V njem je tleste ga zapazili pod kako pesmico, ali pa ste slišali o pesniku spozna materin jezik, ki je bil la namreč želja, da dodobra rene kraške zemlje gooriti šoli. Morda pa še ni znano sem, da je bil Srečko Kosoel rojen Sežani, sredi pustega Kra~ sa 18. marca leta, kot sin Antona Kosoela in matere Katarine, rojene Stres, da je prežiel Srečko otroška leta bližini rojstnega ikraja, asi Tomaj, kjer je njego oče učitelje al, tla, tik za zajčeim hrbtom.»tako je, o le«, je odrnil da je tu obiskoal osnono»naj se reši, kdor se more; zajec,»pod palmoim dreesom šolo, dobial pre nauke, sposet se ruši!«, je pomislil zajec sem slišal pri ropot.-: znaal set, čloeka, njega rein zbežal čez polje.»dobro«, je rekel le,»skupaj ščino in trpljenje, Zagledal ga je drug zajec in grea pogledat, kaj se je zgo- da pa je že leta 1916 zapustil mu zaklicai: dilo.«ta siromašen košček sloenske»kam pa tako dirjaš?«le je ukazal drugim ž'a- zemlje, odpotoal Ljubljano»Ne prašuj me«, je odrnil lim, naj počakajo, posadil zajca in se pisal na realko ter se zapri in dirjal dalje. na soj hrbet in zdirjal z eli- čel marljio učiti in prebirati Toda toariš je tekel za njim k i m i skoki. leposlone knjige, in neprestano sprašeal. ^o ^ dospela do palmoega da se je po končani srednji Tedaj mu je zakhcal pri:»ali ne eš? Set se ruši!«in drugi zajec je dirjal za prim. Prite-kla jim je nasproti srna. oščil, smo prišli domo.»ali ne eš? Set se ruši!«, TATJANA VELUŠČEK, so zakričali. In srna je tekla učenka 3. razreda. z njimi. Prišel je jelen, prišla je lisica, prišel je slon, in se ži MOJI GOLOBI Pri nas doma imamo eliko ali gozda so izedele noico golobo. Vsi so pismonoše. Večkrat jih nesea z očkom daleč in se priključile bežečim. Proč in jih izpustia. Se predno Ko je kralj žiali /.agledal e rnea, so že si doma. Ce bežečo dijačino, se je postail s kakega golobčka ubije ptica ro- prednjo ob znožju griča in 1ri Parica, sem zelo žalosten. Moja krat zarjoel. golobica je sodeloala na pio- Žiali so se ustailo. Bale so nirski progi Titoi golobji šta- se lea, zato so ga ubogale. feti in zasedla drugo mesto. Zelo»Cemu bežite?«, jih je prašal sem bil esel in srečen. Tudi na le. Slani štafeti, na progi Koper»Kralj«, so zakričale,»set Kranj so sodeloali molji golob- se ruši!«^ki in zasedli pro mesto. Imam»Kdo je to idel?<, je prašal rih zelo rad, sak dan jim prinašam le. hrane in ode. Vsak ima»jaz ne«, je reke!»ion,»prašaj tudi soje ime. PrTlete tudi na lisico«. ^ižg, ker takrat edo, da dobe»jaz ne«, ;e rekla lisica, nrano.»prašaj jelena.«levček SUCHY,»Jaz ne«, je rekel jelen, učenec 3. razreda.»prašaj srno«. jja. POL] ANI Lilijka se posloila?daj j e 0( } kraljice *n z rogačem poletela domek sred ranice. ^ajek je med tem napredel njenem domu mreže, skrit j e kotu tiho čakal, da po žrti seže. Ko ga Lilijka zagleda, od strahu zapije; klešče ga rogač zagrabi in mu rat zaije. Zdaj presrečna je stopila soje domoanje. Z etrom jo je mesečina zazibala sanje. MARTINA TEKMOVANJE G R I Č A Kje se danes še ne tekmuje? Kar recimo, da se tekmuje seposod. Za boljši uspeh tekmujejo učenci -med seboj razredu, razredi med seboj, tekmujejo po toarnah, na gradiliščih, po podjetjih, tekmujejo športniki, umetniki, kosci skratka posod samo tekmoanje. No, pa tekmujmo še mi, saj je toliko različnih igric. Zbralo se nas je nekaj, koliko, n i_ a * n - Nimamo bene žoge, ne drugega primernega orodja in priprae pa nič hudega. Postaimo ise rsto, nekdo naj odmeri dolgo progo, približno 30 korako. Vsakdo naj da na glao kamenček ali malo poleno, kar imate pri roki. Treba je doseči cilj, ne da bi se predmet skotalil z glae. Kdo je zmagoalec? No, tisti, ki bo pri na cilju s predmetom na glai. V rsto! Predročimo leo roko, odročimo desno in po eni nogi poizkusimo pri doseči cilj, pa bomo zmagoalci. Z zoro se je prebudila, rosi okopala, soncu je lase si zlate radostno česala. Pa so ptički zlatokljunčki mimo prileteli, o poljani, o domači, pesmico zapeli. BIDOVCEVA rano teh časih krajih, kjer je prežiljal otroška leta, to je na Primorskem, najbolj zasramoan in preganjan, da je že kot petošolček.pisal pesmi in bil član dijaškega literarnega krožka»kres«, ki ga je s prijatelji osnoal na realki, da so ti ljubitelji sv-enske besede izdajali tudi soj list»lepa Vida«katerem je bilo natisnjenih rtudi mnogo Kosoeloih pesmi in poesti znanih še žiečih naših pisatelje, da je i mladi pesnik napisal mnogo lepega tudi za mladino, saj je bil dolga lleta zest sodelaec tedaj znanih mladinskih listo: Zonček, Naš rod, Mladika in drugih, da je teh sojih pesmih najraje opeal reno kraško zemljo, trpljenje malih Ljudi, kraškega bajtarja in delaca, žalostno usodo, ki jo je dožiljalo primorsko ljudsto boril se proti bedi in kriici, kakor seje z njo boril njego učitelj Ian Cankar, Imamo pri roki mogoče pra da pa je mnogo toplih besed zne škatlice, pa jih napolnimo posetil tudi soji materi, mlaz odo in tekmujemo. Zmagoa- demu rodu, kraškim borom in lec je tisti, ki pride pri na cilj sej naši zemlji, in ni polil kapljice ode. da je bil Srečko Kosoel tih, Otroci, samo tri primere tek- skromen, za kriico sila občutmoanja sem prikazal, pa jih je lji, endar odločen in ztrajen toliko in toliko. Kar sami malo borbi za boljše žiljenje depremišljujte, kar bo noo in raz- lonega ljudsta, eseljio, napišite in mi pošljite. da je bilo njegoo žiljenje Nekoč je hodil meded po»oj, pusti me, pusti, rni mi gozdu. Utrudil se je, sedel je na sobodo«, prosi čebela. bruno in začel tožiti:»ne izpustim te, ne! Predolgo»Joj, kako žalostno in grenko sem te čakal. Rajši mi poej, žiljenje žiim! Čebele imajo kje je toj domek!«polne sodčke medu, jaz pa nimam niti kapljice te sladke te Čebela premišljuje, kaj naj pojdem!«je zatrjeala čebelica. Meded jo je izpustil, čebe stori, da si reši žiljenje. Po kočine. Zakaj se ne bi tudi jaz dolgem premišljanju predlaga: lica pa je šla takoj na delo; preletaala je s ceta na cet in nekoliko posladkal?«vstane in odhlača. V debeli»pusti me žieti, mededek, srkala nektar. To delo je marljio opraljala tja do ečera. butici sklene, da poišče otel pusti. Jaz nimam soje hišice, panj, kjer biajo čebele. Počasi niti soje družinice. Potikam se štorklja, ogleduje dreesa, trka po gozdu, preletaam iz ceta»ali si kaj dosti nabrala?«jo na debla, potiska kosmata ušesa na cet, danes prenočujem tod, prašuje meded. na stara dreesa, toda se zaman, čebel ne more dobiti. poln«, je zatrjeala čebela. Pri jutri zopet tam!se malo, pa bo pri sodček Vendar pa je bila čebelica Utrudi se, sede na štor in prične tem pa je mislila na to, kako bi član elike čebelje družine, ki momljati: se kosmatinca iznebila. Kaj je domoala nedaleč odtod. Zelo je ljubila soje sestrice in»doolj je iskanja! Tu bom kmalu je bil majhni glaici počial toliko časa, da pribrenči napraljen načrt:»ko se zečer!, padem trao med cetje, matico, zato jih ni hotela izdati. kaka čebela. Ko prileti, jo uloim in prašam, kje ima soj Meded bi jih pomoril in posrebal so sladko zalogo.»ne, pa naj mrcina kosmata išče kjer domek.«hoče.«sojih sestric ne izdam«, je Meded sedi in sedi ter zea sklenila,»pa čepra me meded Sonce je pošiljalo na gozdni od dolgočasja. Skoraj bi zadremal, ko se iz neposredne bližine je zapustila soja skriališča in stisne, da takoj umrem!«parobek poslednje žarke, srnjad začuje pritajeno brenčanje. Po kratkem premoru ponono se pasla na sočni trai, mlaki pritisne meded čebelico k ušesu in reče:»čebela je! Moje upanje in je zaregljala žaba ečeru pozdra, isoki smreki pa se je nada!«klikne. Čebelica sede na cet in srka»ce si resnico goorila, ne oglasil čuk in krepko proglašal sladko tekočino nektar. Med- em! Pristanem pa na to, da prijetni poletni ečer. Vetrič je hladil poprej tako roče ozračje, dreje in z njim sa gozdna ed šasne po cetki, prestreže boa odslej skupaj žiela, ker čebelo in jo s kosmato šapo po- sa oba brezdomca. Razumeš? tisne k še bolj kosmatemu uše- Jaz se bom lepo na sončku grel, su, da bi slišal, kaj čebelica ti pa boš delala tako kot doslej! brenčelica poreče. Nabirala boš sladki med in me»joj, joj!«toži čebela. boš pitala z njim. Toda gorje»zakaj tarnaš, čebelica?«pra- tebi, če bi le pomislila ali celo ša meded. poizkušala pobegniti. Zmečkal kratko, a sila plodoito, saj je njegoa zbirka pesmi obširna mala njia bogata težkega in prečiščenega klasja, da je pesnik izhiral še mlad, star komaj 22 let in, da je bil pokopan te dni pred dobrimi tridesetimi leti sredi kraške zemljice, ki jo je tako ljubil in tudi za njo in njenega oratarja izgorel, da... Skrialnica»Otroci! Takoj mi nehajte razgrajati in hitro hle! Naš najhujši soražnik, lisica je bližini!«le kje je? Pionirji, poiščite jo in jo odpodite, da nam ne bo požrla piščančko! bi te kakor črička! Razumeš?«Čebeli je bilo zelo hudo. Mrcina kosmata ji je zela njen naječji zaklad sobodo. In ker je čebelica upala, da si prostost prej ali slej le izojuje, je pristala na se, kar je meded predlagal. Meded se postai na zadnji nogi, sprednji desni šapi drži nesrečno jetnico, nerodno odhlača k bližnji leski, z leo šapo odtrga šibo in reče:»le poglej to šibo! Pripraljena je zate, če bi ti rojila po glai kaka neumnost!nikar se ne boj, nikamor ne naraa se je pripraljala k sladkemu počitku. pre To prijetno razpoloženje kine dokaj neroden glas: (Nadaljeanje sledi)

6 Na nedani setoni znansteni konferenci o uporabi sončne energije je poedal ranatelj kalifornijskega inštituta za znanstene raziskae Jesse Hobson, da je iz sončne setlobe pridobljena energija že dosegla rednost atomske energije in da pomeni enega glanih upo seta za kritje potreb, ko bodo izčrpana sedanja goria. Ta znanstenik je napoedal široke možnosti za uporabo sončne energije, najpomembnejše pa je to, da je sončna energija na razpolago tako rekoč semu prebialstu kjerkoli na Na bolne in onemogle kaj radi pozabljajo V Veroni so tri mlade deklice odkrile nekdaj slano cirkuško umetnico artistinjo Terese Bonazzo, ki sedaj žii skromni sobici kot inalid. Za zdržeanje ima le malo sredste, pa tudi različnih del sama no more opraljati. Deklice es prosti čas prebijejo pri pohabljeni artistinji in ji opraljajo sa dela. Njej eljajo tudi si pri zemeljski krogli. Za znanstenike, ki proučujejo možnosti za praktično uporabo tega mogočnega energetskega ira, so ažna predsem tehnična sredsta in načini, kako»ujeti«in izkoristiti so dobroto, ki nam jo ponuja sončna setloba. Nekaj metod so že našli in jih tudi preizkusili. Znani so že motorji, ki uporabljajo tako pridobljeno energijo. Tudi odo že črpajo s črpalkami»na sončni pogon«. Sonce ogrea stanoanjska poslopja, pa tudi nekaj sončnih peči se je pri kuhi kar dobro obneslo. Potemtakem ni doma, da bodo strokonjaki kaj kmalu postregli še z nekaterimi drugimi možnostmi uporabe. Mnoge dežele že na eiiko pripraljajo načrte za izkoriščanje sončne energije. Znansteniki petindajsetih drža se nenehno ukarjajo s poskusi, njihoo delo pa je mogoče razdeliti troje temeljnih skupin. Na prem mestu je termični proces, po katerem se sončna setloba neposredno spreminja toploto, na primer z zbiralci sončnih žarko na ranih ploščah. Tako pridobljena toplota je uporabna za ogreanje stanoanj in ode, pa tudi pri spreminjanju morske ode pitno. V drugi skupini elja ome hranki treh deklic. Ko je prebialsto zedelo resnico o sedanjem žiljenju artistinje, se o tem precej razpralja, prašanje pa je, če bo Terese, Borane zbiralce. Tako pridobljeno niti tako imenoane koncentrinazzo imela od tega kaj koristi. toploto speljejo parne gene Kaj moramo edeti o iteunlriljh ratorje, kuhinjske kotle itd. In nazadnje še pridobianje zelo isokih temperatur, in sicer stopinj. Takšne temperature dobijo posebnih pečeh s paraboličnimi koncentratorjl ter jih za sedaj uporabljajo samo za izjemne primere industriji in pri znanstenih raziskaah. Američani so dosegli lep uspeh neposrednem spreminjanju sončne setlobe električno energijo. Lani oktobra je začela deloati tako imenoana sončna baterija, jki daje doolj pogonske silo za telefonsko mrežo južnem delu držae Georgia. Neerjetno, a je res! A tom je grajen pra tako kot naš sončni sistem, torej je sestaljen predsem iz praznega prostora, ki je njem toč atomsko jedro edina trdna ka. Znansteniki praijo: če bi iz organizma čloeka, ki ima na primer sto kilogramo, iztisnili se praznine, bi preostanek tehtal komaj toliko kot delček prahu. Brez praznin sojih atomih bi imela zemeljska krogla komaj dober kilometer premera. tfoudeamus ipitut... Kranjski osmošolci ponaljajo po starem običaju Usem študentam inu študentkinam ta pere gimnazije Kranji na znane gor delemu, da je od osimlejtniga martra, sosebno pak od hudiga šicajna tiga zadniga lejta, prcč pršu ta osmi klas. Mi rajtamo le tiga žlahtniga rajnkiga k njegoimu zaslužnimu počiajnu spremiti u pejtek, 25. eliciga trana 1956, po ta nar tazadnl uri. Žalujoči osmošolci. VITAMIN A stopnjuje odpornost proti okužbam in ugodno padanje zob, utrujenost, zaspa šteilo drugih itamino, od členkih, kraenje dlesna, iz Razen naštetih je še eliko plia na rast, na id in na nost, hujšanje itd. Vitamin C je katerih ima sak sojo določeno nalogo. torbo kože iin sluznic. Najdemo ga zlasti suroem maslu, sežem sadju in zelenjai. Po Raznorstna hrana iz nara zelo razširjen, naječ ga je jajčnem rumenjaku, sežem sebno bogati itamina C so sipek, limone, oranže, zelena pa potrebe mleta, beljena, koinsernih žiil (in ta naj ne bo brez mleku, predsem pa ribjem olju. prika, paradižnik, boronice, irana itd.), ki jo užiamo tudi VITAMIN B plia na prailno deloanje žičeja. Protni zelje itd. količino itamino. Samo ča jagodičasto sadje, suroo kislo suroo, nam zagotoi zadostno itamin B se je kasneje pokazal kot zmes različnih itami itamin je ažen za zdraje kokonalescenca) ali pri neprail VITAMIN D ali antirahitični su izrednih potreb (rastt, reno. Najažnejši med njimi je sti in zoboja. Pomanjkanje ni izbiri in pri neprailnem itamin BI, imenoan tudi tega itamina pozroča rahitis pripraljanju hrane, količina aneurin (antineuritični itamin), (mehčanje in kriljenje kosti). itamino njej ne zadostuje. ki je pomemben predsem za Naječ ga je ribjem olju, V takih primerih zdranik deloanje žičnega in mišičnega mleku in suroem maslu. Vitamin D lahko nastaja tudi ne V mnogih primerih pa jih lahko predpiše itaminske preparate. tkia. Naječ ga je žitnem zrnu, kasu, jetrih, ledicah posredno organih, n. pr. koži, če jo obseamo z narani žiila: ribje olje, sadni sokoi nadomestijo z itamini bogata itd. iker pospešuje rast, ima pomanjkanje itamina BI posebno slabe posledice za mlade, menčeo setilko. mi sončnimi žarki ali pa s kre itd. doraščajoče organizme. VITAMIN E je plodnostni itamin. Pomanjkanje tega po Pomanjkanje itamina B2 pozroča, da rast pri žialih zroča degeneracijo plodnih organo, kar pa je dokazano le popolnoma zastane, pri čloeku pa nastanejo okare na sluznicah. Vitamin B2 je predsem žitnih kalčkih, rumenjaku, me pri žialih. Najdemo ga olju,... da je neka ojna raketa dosegla brzino že nad 6000 km zelenjai, kasu, mleku in jetrih. mleku. su in majhnih količinah tudi na uro. VITAMIN C ali antiiskorbutični itamin deluje proti krski itamin omogoča strjeanje na setu Indijanci, ki prebija VITAMIN K ali koagulacij-... da so najišji prebialci aitam iz dlesen in krepi odpornost. Pomanjkanje itamina i, krompirju ter rastlinskih in Južni Ameriki do 6000 metro kri in ga najdemo zelenjajo gorah mogočnih Ando C pozroča boleče otekline žialskih maščobah. isoko. CATi Ali u oe&tt, da... gibanje, kot na primer čebela srednjeeliki gledališki dorani. Naadni orkan potroši na minuto toliko energije kot eliko industrijsko mesto petdesetih letih. Energija, ki se sprosti sako sekundo med dijanjem iharja, pa je enaka istočasni eksploziji eč atomskih bomb. Če bi zeli na primer, da je mogoče zajeti so dosedanjo zgodoino našega planeta letu dni, potem bi prišli do zanimie ugotoite, da bi prih osem mesece tega leta ne bilo na Okoli atomskega jedra krožijo elektroni s histrostjo nekaj Zemlji nobenega znaka Žiljenja. Naslednja da meseca bi milijono obrato na sekundo. opazili primitina bitja, na pr. Vsak elektron pa ima znotraj iruse in enocelične bakterije. sojega atoma toliko prostora z; Sesalci bi se razili šele drugem tednu decembra, čloek, kakršen je danes, pa bi nastopil zadnjega decembra četrt ure pred polnočjo. In razdobje pisane zgodoine čloešta? V tem Ta osmrtnica,je abila se staro in mlado na pogreb»osmiga klasa«in je priabila mnogo Kranjčano. Točno ob napoedani uri je sečano zapel eliki šolski zonec, osmošolke in osmošolci frakih pa so se z so resnostjo urstili spreod, za krsto z napisom»humus nos habet«. Spreod je krenil na šolsko dorišče, kjer je že bila zbrana sa šolska mladina. Otožno se je razlegala žalna pesem spomin osmega razreda.»gaudeamus igitur, iuenes dum sumus...«nato so zabobnele činele in strmečim poslušalcem so pogrebniki sloo dali deset nauko, po katerih se moraš ranati, pa boš šoli dobro ozil. Nearnost dežja, ali pa skrb pred maturo, osmošolcem nista dali, da bi utegnili poslušati goor njihoih nasledniko sedmošolce. Zato pa so pozneje njiho goor ukradli z oglasne deske, kljub straži sedmošolce, in koristne nauke prebrali sami. Le poglejte te koristne nasete! Ta osmemu klasu sloo! Desglih ste i po eni čudni iži na ta osmi klas prbremzal, nam je ašu ponašanje pokazalu, de b' i ta nižje klase pasal. Akopak glih ta ikš šole hočte, am par naseto te aše pametne buče nametat hočmo. Ta nar ta prič. Ples je ena posebna kunšt inu akopak jo še gojit hočte, na plesnih skušnjah ta zadna mesta ne smete bezecat, desglih so med ami, k' jim amptanci dobr laufajo. Ta prič. Ker ste še na mlek naajen, am na srce polagamo, de nikar ta mlečnih oštarij u Lublan z inskim ne zamenajte inu smo am ednu en plac ta mlečn pršparat prpraljen. Ta drugič. Ce te na ta ikših šolah kedrh kadil, am gor postaljamo, de okna odpirejte, scer am bo dim škodat utegnil... Ti in še mnogi drugi nauki so zapisani gooru sedmošolce in kdo e, morda jim bodo celo koristili. Maturanti jih že zdaj neto prebirajo, kar pa b; jim lahko pri učenju za maturo škodoalo. 7 ABC letu dni bi trajalo samo zadnjih trideset sekund. TUDI NAŠ PLANET Na splošno elja čloek za gospodarja narae. Po tem bi kdo sklepal, da je čloek kot rsta žiih bitij tudi najbolj razširjen na našem planetu. To pa ne drži, kajti znansteniki so z računi dokazali, da sedanje obdobje zemeljske zgodoine pra gotoo ni doba čloeka in niti ne sesalce, mareč čas žuželk. Ze doslej je znanih po setu okoli rst raz-. nih žuželk, po sej erjetnosti pa je še pra toliko neznanih, oziroma tistih, ki še niso registrirane. Sploh je na setu toliko žuželk, da tega z doslej običajnim šteilčnim sistemom še ne znamo izraziti. Samo mušic, ki se zbirajo ročih poletnih dneh na grmičeju srednje isoke zpetine, je saj toliko kot seh drugih žiih bitij na tej ali oni zemeljski celini. Ce bi čloeški rod iznenada izginil z zemeljskega poršja, bi zastopniki drugih žiih bitij sploh ne opazili, da nas ni eč. ZAOSTAJA IN (PREHITEVA Najnoejša proučeanja gibanja Zemlje so pokazala, da se Zemlja ne rti enakomerno okrog soje osi, kot je to bilo doslej splošno mnenje. Iz nepojasnjenih zroko naš planet časih zaostaja, časih pa prehitea tudi do 30 sekund glede na normalni»ozni red«. Potemtakem ni nič bolj točen od poprečno dobre ure. SOKOLI DOSEŽEJO HITROST DO 320 km NA URO Posamezne žiali se gibljejo z eliko hitrostjo. Tako doseže n. pr. noj 80 km na uro, antilopa 99 km na uro itd. Ptice pa so še hitrejše. Med njimi ima rekord sii sokol, ki doseže pri preganjanju plena tudi do 320 km na uro. PREKOOCEANSKI METULJI V Kanadi žii neka rsta metulje, ki so prai specialisti za dolge polete. Kot nekatere ptice selike, se tudi oni pred sako zimo preselijo toplejše kraje. Pri tem preletijo na tisoče kilometro dolgo pot čez Atlantik Eropo ali Afriko. SLONI BEŽIJO PRED MRAVLJAMI To se je zgodilo nedano Zahodni Afriki, kjer žii neka rsta zelo napadalnih mraelj. Spraile so se celo nad čredo slono, ki si niso mogii drugače pomagati kot z begom. Več slono so mralje tako obžrle, da so poginili. AVTOMATIZACIJA TUDI V SOVJETSKI ZVEZI Te dni je začela obratoati Vorošilogradu Sojeski zezi pra popolnoma atomatizirana Martinoa peč. To je obenem tudi naječja peč te rste Eropi, saj bo proizajala dneno nad 500 ton jekla. ZELEN PES Neki pariški list je poročal, da je uspelo Astralcem s križanjem foksterijera in očarja dobiti psa, ki ima dlako zelene bare. Njegoi trije bratje so naadno črnolisasti. To je baje že drugi primer, da so dobili takšnega psa. LETEČA POSTELJA Neka britanska letalska toarna dela poskuse z izirno letalsko konstrukcijo, imenoano»leteča postelja«. To priprao poganjata da raketna motorja. Na ploščadi sedi pilot.»leteča postelja«tehta tri tone. in se diga zrak popolnoma napično. ČASOPISNI PAPIR IZ BANAN V Argentini so iznašli no način proizodnje časopisnega papirja iz banan. Ta papir je dakrat cenejši od dosedanjega, ker je izdelaa mnogo cenejša. 61 Kmetom je že huda predla, ko jim priskoči na pomoč sicer majhen, endar hud pomočnik. Janičar na lipi dregnil je z nogo duplo, kjer so gnezdili sršeni. Le-ti naglo prihrume in jeli so pikati Turke pod dreesom. To ideti, raste kmetom srce in Turki, ki so se imeli braniti zoper orožje kmečko in razdražene sršene, morali so se umakniti pred jezno žialjo. 62 Mrak se je že spustil na deželo in Turki se utabore na griču pred cerkijo. Vendar noč ni bila temna. Turki so bili zažgali mnogo kreso. Posod so gorele lesene kmečke koče; cele asi ognju in nobene roke, ki bi gasila, kajti pobegnil je sak ali hosto, ali kamniti grad, ali utrjeno cerke, da si ohrani golo žiljenje. 63 Peter je bil pobegnil hosto. Najrajši bi prišel domo na soj trdni grad. Ali slabo je poznal sojo deželo, praega pota do sojega grada ni edel po gozdu, po planem pa ni bilo mogoče zaoljo Turko. Mogoče je tudi, da od golega strahu ni edel kod hodi in, ko se je zmračilo, bil je Peter, spehan in shojen, ne daleč od tam, kjer jo zail proti sojemu domu. 64 Sredi hoste je stala lesena hiša in mlui' Hiša je bila zaprta, kolesa pri mlinu za' rata, se je bilo zapuščeno, se tiho. Tu sem pride Peter es zdelan in $ e zarije kup listja, ki ga je pustil mlina 1 " pod nastreškom. Zares slabo prenočišč 6 gospodu iz grada, ali nearnost in nesreča zranata sak razloček med kmetom i" plemenitašem.

7 Strelski praznik Kamniku Ma zili so strelski prapor Na Duplici je strelska družina gornik (»Vidmar«). Sodeloale toarne»stol«nedeljo razila so tudi strelske ekipe iz Polja, strelski prapor, ki je pri Sloeniji. Ob tej priliki so Ibile eske družine kamniškega okoliša. Jezice, Ljubljane ter se strellike strelske tekme, katerih se Popoldne ob 14. uri se je razila iz Kamnika proti Duplici je udeležilo 79 ekip z 240 tekmoalci. Streljali so na kocke, pri elika poorka z godbo Ljudske čemer se je posebno odlikoala milice iz Ljubljane na čelu, nato pa je bilo na Duplici razit peci ekipa kamniške toarne usnja. Izrabila je komaj poloico dooljenega časa in podrla seh zezni poslanec Tomo Brejc in je prapora, ki ista mu kumoala 10 kock ter zasluženo osojila Anica Isteničea. Ob razitju Pro mesto pred ekipo»titana«, prega prapora strelskih družin ki je pra tako podrla seh) 10 Sloeniji je zboiroalce pozdrail.imenu Strelske zeze kock, a je porabila eč časa. Sledila sta Podjetje Kamnik in Sloenije narodni heroj Tone»Franc Vidmar«. Med posamezniki je bil (najboljši Ian Pod- Tomo Brejc pa je sojem Vidmar - Luka, zezni poslanec go Gorenjski pionirji - strelci, na republiškem prenstu oru obeležil logo strelske zeze. Predstanik okrajne zeze je razdelil zaslužnim članom strelsko družine»stola«diplome kot priznanje za njihoo požrtoalno delo. Na slanosti so sodeloali tudi gojenci predojaške zgoje in VII. gimnazije iz Ljubljane. Ob zaključku slanosti so položili enec pred spomenikom padlih toarne»stol«, četa ojako pa je izstrelila spominsko salo. Mali oglasi V bližini (Kranja sprejmem popoldanskih urah honorarno zaposlite knjigoodstu ali administraciji. Ponudbe poslati pod»dobra moč«. Takoj sprejmemo da mizarja z eliko prakso pri strojnem delu, ki sta ojaščine prosta. Plača po tarifnem prailniku. Ponudbe na»elan«, Begunje na Gorenjskem. Prodam dobro ohranjen emajliran štedilnik, 2 konjski pregi 20 in 18 col ter ozno digalo (into). Primskoo 130. TA TEDEH BOMO BLEOALI objae oglasi Obrtniki pozor! V centru mesta Kranja naprodaj poloica hiše, ločeni del z delanico za sako obrt. Cena nizka. Poize se Cankarjea 7. Proda se hiša z lokalom centru Kranja. Primerna za sako obrt. Naslo se poize Cankarjei ulici 7. Prodam pletilni stroj, znamke»ideal«, dolžina 100 cm, šte. 8. Plestenjak Alojzija, Hainriharje blok pri železniški postaji, Skofja Loka. Pridnega in poštenega učenca za trgoino sprejme manufaktura konfekcija»pri Kranjcu«Kranj. Najdena ženska jopica na Primskoem. Naslo uprai. Zamenjam enosobno stanoanje rete in to sarajeske tobačne toarne. Skladišče Ljubljani, Kolodorska 26. Prodam motorno kolo 48 cem ali zamenjam za gradbeni material. Naslo uprai lista. Solidna bančna uslužbenka mirnega značaja nujno išče opremljeno sobo nekje Kranju. Ponudbe pošljite na naslo Narodne banke 611 Kranj. Prodamo tri ečje sode, primerne za kis ali namakanje. Interesenti naj se zglasijo pri»preskrbi«trgosko podjetje, Tržič. Poceni prodam diatonično harmoniko, menda. Nasoče 28, Ko- Objai na Kalariji za dosobno ali Na drž. glasbeni šoli Kranju ečje mestu. Naslo uprai. bo pisoanje za šolsko Kadilci Gorenjske! Zahteajte noih in dosedanjih gojence posod priznano najboljše ciga- dneh 4. in 5. junija. Podrobno KINO»STORŽlC«KRANJ 2. jun., dojni program: amer. V nedeljo dopoldne je bilo mojstra strelca. Rezultat posamezniko bi bil sekakor bolj 1. junija, ameriški barni film barni film»fant IZ OKLA Ljubljani republiško prensto pionir j e-strelce, z zračno puško. Gorenjsko so zastopali piomo, ki so jo pionirji dosegli z ši, če bi Zeza upošteala nor»karneval V TEKSASU«, ob HOME«in češki bar. film»jan»prešernovo«gledališče 1. Upraa toarne kos in srpo Tržič obešča društa in 18. in 20. uri. FN št. 20. HUS«ob uri. V slučaju KRANJ nirji z Jaornika, Predoselj, zračno puško, tako pa so za naslo mojstra strelca upošteali 2. junija premiera ameriškega dežja predstaa odpade. 2. junija ob 20. uri premiera organizacije, da zaradi pomanjkanja sredste prihodnje ne Cirč in Primskoega. Ekipno so filma»gospa MINIVER«, ob 3. junija, češki barni film izen na prostem na Pungartu, na tem tekmoanju zasedli in 20. uri. V gl. i. Grir Garson, Tereza Rajt. FN Dt. 20. istem času gledališču Carlo podpore društom in organiza»jan HUS«, ob uri. slučaju slabega remena ob bo rešeala prošenj za pomoč ih le rezultat, ki so ga dosegli z mesto pred Ljubljano in Mariborom, kar je sekakor lep 3. junija, matineja ob 9. in 14. Goldoni:»LAŽNIVEC«. Veselocijam. Na prošnje ne bomo od malokalibrsko puško. Pretežni KINO»SVOBODA«STRAZlSCE del gorenjskih pionirje je imel 2. junija, premiera češkega uspeh, če pomislimo, da so bili uri ameriškega barnega filma igra treh dejanjih (7 slikah) goarjali. na tem tekmoanju prič barnega filma»jan HUS«, ob brez ečjih predpripra. Kot»FANT IZ OKLAHOME«. Ameriški film»gospa MINIVER«, 3. junija ob 20. uri i izen se ogled toarne in proizodnje režija ing. arh. Viktor Molka. 2. Vodsta šol se obešča, da 20. uri. Posamezniki pa so si štirje pionirji priborili bronaste medalje roki malokalibrsko puško in 3. junija, češki barani film tako ni čudno, da so si le 4 ob 16., 18. in 20. uri zadnjikratčaju slabega remena ob istem dooljuje samo otrokom nad 12 na prostem na Pungartu, slu Tržiški toarni kos in srpo»jan HUS«, ob 15., 17. in 19. priborili bronasto medaljo In tako postali mojstri strelci. Za času gledališču Carlo Gol let starosti. uri. doseženo 2. meslo je SZS pionirje nagradila z dema zrač KRANJ 3. junija, premiera ameriškega igra treh dejanjih (7 slikah). LETNI KINO»PARTIZAN«KINO NAKLO doni:»lažnivec«. Veselo Upraa Tržiške toarne kos Nastop in srpo Tržič nima puškama, prsjeli pa so tudi lepo diplomo. bar. filma»fant IZ OKLA 1. junija, ameriški barni film danskih teloadce HOME«, ob 17. in 19. uri.»fant IZ OKLAHOME«, ob KINO»SORA«SKOFJA LOKA K. Carman uri. Domžalah Od 1. do 3. junija, amer. film RAZPRODAJA železnih oken, lesenih dokrilnih rat, bet. brušenih stopnic z železno ograjo in raznih manjših mizarskih»rumeno NEBO«. V soboto popoldne je bil na izdelko bo soboto, 2. VI. od 15. do 16. ure Zdrastenem Športnem stadionu Domžalah KINO»KRVAVC«CERKLJE domu na Zlatem polju. Material je dobro ohranjen cene teloadni nastop mladih teloadce iz Danske. Nastopilo je»on IN 7 RAZBOJNIKOV«. V 2. in 3. junija, italijanski film zmerne. t 12 fanto in 10 deklet iz mesta soboto ob uri, nedeljo ob Hillerd. Vsi nastopajoči so s 16. in 20. uri. 1 RAZPIS * sojim izajanjem nadušili KINO»RADIO«JESENICE O VLAGANJU PROŠENJ ZA SEČNA DOVOLJENJA šteilne gledalce. Zlasti lepi so 'bili skoki mladih teloadce ZA LETO 1957 Preko konja. Med njimi je bil najboljši 23-letni Bert Ole Hansen, po poklicu kmečki delaec. Pa tudi dekleta so izrazitih gimnastičnih ajah pokazala čudoito eleganco. Mladi teloadci so po ečini zaposleni na kmečkih farmah bližini mesta Hillerd, nekaj od njih je tudi študento. Dekleta pa so glanem kmečke hčere in delajo na kmetijah. V Domžale so prispeli na poabilo občinskega komiteja LMS Domžale, iz Danske pa so Sloenijo prispeli kot gostje okrajnega komiteja LMS Ljubljana. Oglašujte Glasu Gorenjske" Poročila poslušajte sak dan Ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, , Radijski dnenik ob in uri. Oddajo»Želeli ste ~~ poslušajte«ob nedeljah ob in ob delanikih ob Uri. Kmetijski naseti in kmetijska unierza sak delanik * uri. Pretekli teden je terenski odbor RK Stražišče organiziral zdraniško predaanje s skioptičnimi slikami o raku. Predaal je dr. Bajželj in zanimii obliki pojasnil in razložil pojae te težke bolezni. Prisotni so mu z zanimanjem sledili in po končanem predaanju izrazili željo, da bi bilo eč zdrastenih predaanj. Terenski odbor RK je obljubil, da bo predaanje najkrajšem času ponono organiziral. Z rtiljaka je padel zaradi lastne nepreidnosti 18-letni delaec Kamniku. Skočil je na prazni sedež, ko se je rtiljak že začel pomikati in ni zapel erige na sedežu. Padel je med kolesa ter dobil tako hude poškodbe, da so ga morali odpeljati bolnišnico. Z. V toarni»iskra«kranj so se odločili, da bodo letos zgradili soje lastno letoališče za člane kolektia Ankaranu pri Portorožu. Dnena kapaciteta bo 80 ležišč. Do sedaj se je prijailo za oddih že 1079 člano. Vsaka Organizacija Zeze borce Tuhinju je priredila nedeljo na Malem hribu nad Lazami skupina bo prežiela na morju ljudsko zabao, ki je bila zelo po 7 dni. Dnena oskrba bo 250' dobro obiskana. Cisti dobiček dinarje. Weekend hišice bodo bodo porabili za ograjo pri spomeniku 70 padlih borce. Spostu, nedaleč od obale. To inicia postaljene na zelo lepem memenik so postaili pred dema tio so člani kolektia z eseljem pozdraili. M. letoma Zgornjih Selih. D. SOBOTA, 2. JUNIJA U-05 Za dom in žene Pojte z nami, otroci! 4.30 Pionirski kotiček Mladinska! zbori poj o. *5.40 Utrinki iz literature Dragutin Tadijanoić: Pesmi O športu in športnikih: Pred diplomo na Visoki PETEK, 1. JUNIJA šoli za telesno zgojo TOREK, 5. JUNIJA U.05 Simfonični plesi. Ljubljani Mali dopoldanski koncert U.45 Cicibanom dober dan! 9.00 Otroška predstaa E. L. an Beethoen: Koncert za klair in orkestser (Mamin Sibirjak: Kastner: Pikica in Tonček Vrana in kanarka). (radijska priredba Marije št. 2 B-duru Emil Adamič: Tatarska Duše) Cicibanom dober dan. suita Družinski pogoori Pol ure sloenskih narodnih pesmi Zanimiosti doma in po Oddaja za Beneške Sloence. setu Za dom in žene Utrinki iz literature Pogoor s poslušalci Melodije Dunajeskega Osip Sest: De zgodbi Za našo as izaja orkester Radia Mo Spoznaajmo čloeka Od Idrije do Vipae po prof. Franc Pediček: Diagnoza ali spoznaanje znaža). nekdanjih poteh (reportačaja Radijska igra Skage Kmečko godbo, zunanje-politični 15 minut Tedenski pregled Oddaja o morju in pomorščakih Mednarodna radijska unierza a) prof. Silo Breskar; Sončna družina b) Sir John Cockcroft: Načela nuklearnih reaktorje I Koncert po željah Okno set: Eksplozija odikoe bombe na Tihem oceanu Jezikoni pogoori Veseli ečer. NEDELJA, 3. JUNIJA stad: Mesec nad fjordom Večerni operni spored Kulturni razgledi Nočni koncert U. Krek: Koncertna glasba za fagot, godalni orkester, harfo in timpane, Josip Slaenski: Balkanofonija. PONEDELJEK, 4. JUNIJA stop Radijska šola za niž njo: Zarota gozdu Pohorski fantje poj o in igrajo Priljubljene popeke Radijska šola za iš. stopnjo: Jugoslaija besedi in pesmi Pesmi, ki so jih prepeali naši borci Se pomnite, toariši... Jelo Gašperšič: Suha zemlja minut z našimi in inozemskimi solisti Iz naših kol-mtio G. Donizetti: Faorita uertura, G. Rossini: Pepelka, uertura Umetne pesmi poje zbf>r Sloenske filharmonije p.. Rada Simonitija Mladinska oddaja Koncert orkestra Zagrebške filharmonije, solist Io Maček, dirigent Milan Horat. ska Utrinki iz literature - G. Go: Drugi Carlos - I Zunanje - politični feljton: Po občinskih olitah Italiji Športni tednik Tedenski notranje-politični pregled Sloenske narodne pesmi Radijska šola za iš. stopnjo: Jugoslaija besedi in pesmi Danilo Bučar: Belokranjske pisanice Skladbe za iolino }n klair. 1. junija, ameriški barni film»destri«, ob 18. in 20. uri zadnjikrat. 2. junija, ameriški barni film»karneval V TEKSASU«, ob 18. in 20. uri. 3. junija, ameriški barni film»karneval V TEKSASU«, ob 18. in 20. uri. V slučaju slabega remena predstaa tudi ob 16. uri. Ob 10. uri dopoldne matineja šicarskega filma»kralj CEV«. KEGLJA- KINO»PLAVŽ«JESENICE 1. junija, jugosl. film»pesem IZ KUMBARE«,ob 18. in 20. uri zadnjikrat. 2. junija, madžar. film»kvi ŠKU GLAVO«, ob 18. in 20. uri. 3. junija, madžar. film»kvi ŠKU GLAVO«, ob 18. in 20. uri. V slučaju slabega remena predstaa tudi ob 16. uri. Ob uri matineja šicarskega filma»kralj KEGLJACEV« »Od Triglaa do Ohrida«(enček pesmi in pleso narodo Jugoslaije) Radijska šola za niž. stopnjo: Zarota gozdu Utrinki iz literature G. Goy: Drugi Carlos - II Popoldanski simf. koncert Georg Telemann: Koncert za iolo in godalni orkester G-duru Johannes Brahms: Pra simfonija Radijska unierza - Prof. P. Kunaer: Planet Jupiter Igra tamburaški orkester p.. Matka Sijakoiča Modni kotiček Richard Wagner: Tristan in Isolda I. dejanje Jazz cootail. ČETRTEK, Za dom in žene. JUNIJA Sloenski skladatelji mladini (glasbena oddaja za pionirje) minut popularne orkestralne glasbe Noi filmi Ženski zbor France Prešeren p.. Petra Liparja poje skladbe na otroška besedila Utrinki iz literature De Angelis: Pet basmi Glasbene uganke. poje zbor Slo. filharmonije Domače aktualnosti Radijska igra Fred »Pesem skozi stoletja«- Hoerschelmann: Karo. (ciklus samospeo iz do mače in tuje glasb, ustar SREDA, 6. JUNIJA jalnosti) Družinski pogoori Kulturni obzornik Četrtko ečer domačih pemi in napeo Puška in pero bolgar skem preporodu (literarna oddaja). Gledališče sti so razidne iz šolske oglasne deske. Okrajni ljudski odbor Kranj, upraa za gozdarsto razglaša, da je določen rok za laganje prošenj za sečna dooljenja za leto 1957 času od 1. junija do 15. julija Po 7. in 17. členu Uredbe o sečnjah gozdnega dreja (Ur. list LRS št. 30/54 in 6/56) se lagajo prošnje za sečna dooljenja na gozdnih in negozdnih tleh pri pristojnih gozdnih reirjih ter morajo prošnje obsegati zlasti: 1. podatke o prosilcu (priimek, ime in biališče) 2. zemljiškoknjižne podatke (pare. št., ložno šteilko, katastrsko občino in poršino) ter podatke o kraju (domača označba, kjer se nameraa sekati) 3. količino in rsto lesa, ki ga želi prosilec sekati, 4. namen sečnje. Opozarjamo, da sme prošnjo ložiti le zemljiškoknjižni lastnik gozda. Vse prošnje, ki bodo ložene rednem roku od 1. junija do 15. julija 1956 so takse proste. Po tem roku ložene prošnje se prailoma ne bodo upošteale. Tiskoine»prošnje za posek«lahko prosilci za posek nabaijo na Gczdnih reirjih.»»»» M ODPRAVA PAVŠALA PRI ODJEMU ELEKTRIČNE ENERGIJE Vsako dobrino, ki jo kupujemo, merimo z gotoim merilom: metri, litri, kilogrami ali drugimi merami, električno energijo pa s kiloatnimi urami. Ker pa se je električno energijo desedaj prodajalo delno tudi pašalno, to je brez štece, je Držani sekretariat za gospodarsto LRS izdal odlok (Ur. list LRS št /55 z dne ), da si morajo si pašalisti odjemalci električne energije do gotoega roka nabaiti električne štece, sicer jim bo po tem roku odzeta dobaa električne energije.. Merilne naprae, t. j. štece, pa mora po tem odloku nabaiti: a) hišni set oziroma lastnik ali uprani organ hiše, ki ni stanoanjski skupnosti, za odjemalce tarifne kategorije (»gospodinjsto«; b) odjemalec sam, če je urščen kakšno drugo kategorijo razen gospodinjsta; c) dobaitelj, t. j. l»elektro«-podjetje za odjemalce, ki so jim bile njegoe lastne merilne naprae demontirane brez poračila odškodnine, in za odjemalce, ki jim je bila merilna napraa demontirana po 1. januarju Roki za montažo štece so odrejeni za razne rste odjemalce in razne kraje od do , kateri roki so točno določeni»odredbi o določiti roko za nabao in montažo merilnih napra električne energije«, ki jo je izdal Držani sekretariat za gospodarsto LRS (Ur. list LRS št. 7-29/56 z dne ) Te dni že razpošiljajo»elektro«podjetja obestila za montažo štece za tarifne kategorije»motorji in aparati«, katerim poteče rok Prosimo te odjemalce, da praočasno naroče montažo štece, iker jim bo nasprotnem slučaju odzeta dobaa električne energije po tem roku. Glede rste in elikosti štece se obračajte na pristojna»elektro«j podjetja, ki Vam bodo dala brezplačno nasete. y Štece si lahko nabaite pri»elektro«podjetjih Elektrogospodarske skupnosti ali pa trgoinah elektrotehnične stroke. Opozarjamo pa tudi, da si morajo gospodinjsta, ki si nabaljajo štedilnike s pečicami, katerih priključna rednost je 5 kw ali celo eč, nabaiti trofazni šteec, ker jih enofazno po JUS-standardih»Elektro«podjetja ne smejo priklopiti in tudi se ne izdeluje enofaznih štece za tako obtežbo. ZADRUŽNA HRANILNICA IN POSOJILNICA KRANJ R A Z P I S U J E sledeča delona mesta: 2 referenta za družbeno eidenco in 1 referenta za hranilno službo za kontrolo na terenu. Pogoji: Popolna srednja šola z najmanj 3 leta prakse ali nepopolna srednja šola s 5 letno prakso finančni stroki. Plača po uredbi, dopolnilna plača po prailih o prejemkih bančnih uslužbence. 4*4**

8 Ob 64 GcMWfarojstnem dneu naše ga Z Z A D N J I H O B I S K O V MED NAMI Gorenjsko so zadnjem mesecu obisl šteilni predstaniki tujih drža. Na sliki l ev " idimo člana češke parlamentarne delegacij e ' ki je pred 14 dnei obiskala Kropo, kako ta«"' kajšnji pionirki pripenja pionirski znak. Desno zgoraj: Sojetsko sindikalno delegacij" je med potjo po Gorenjski sprejel tudi predse^' nik ObLO Kranj Vinko Hafner. Desno $9* daj: Delegacija poljskih noinarje med ogl e ' dom»iskri«. Leo Izgoraj: Letos so ob rojstnem dneu maršala Tita organizirali pionirji posebno štafeto. Na sliki idite sprejem pionirske štafete Kranju. Leo spodaj: štafete na poti iz Kranja Ljubljano. Kot sako leto jih je tudi letos nosilo na tisoče držaljano. Desno zgoraj: 25. maja so rojstni dan predsednika republike proslaili tudi cicibani iz rtca»tugo Vidmar«. Po proslai pa so imeli cicibani poorko skozi Kranj: Desno spodaj: Šlafetna palica je šla iz rok roke. Nosili so jo stari in mladi. To dokazuje tudi slika, čepra je najstarejši nosilec štafete na Gorenjskem, 80-letni Jože Šorgo, našemu fotoreporterju rano ob nepraem času pokazal hrbet. Z obiska Poljčah Borbe za točke IjubljansK" primorski ligi za letošnjo fcfl no so končane. Na sliki zg" r * idite posnetek s tekme Sit*' žišču (Mladost : Krim) pred 6 lom mladosti. Vratar je l 6^ ubranil oster strel. Toda teklo nedeljo je mftral proti T f glau kar 7-krat kloniti. - sredi: TVD»Partizan«Jaori 1 ' je zadnjem času zelo dila ^ Na eni izmed šteilnih prirej te so gledalce nadušili zl* 5 pionirji»eslači«. zmagoalna ekipa Kranja Bi republiškem orientacijskem V* trolnem teku, ki je bil pretek nedeljo Kranju. Judo si Kranju se bolj pot. Kmetijsko - gospodinjska šola Poljčah je se bolj plilačna za mlade zadružnike. Na sliki zgoraj idite lepo urejeno učilnico, sredi leo učenke med šianjem, na desni pa spalnico. Spodaj:»Mlaka«s sojimi»otročiči«. K o se ra ti»gaudeamus igitur«in k n. e,i no je se. Ne, kje neki! ^ r J f \o je šele pri korak. Prao * se šele prične. Na lei: Kr* ^ ski maturantje so kot sak* ^ tudi letos imeli»žalen«sp«" e t skozi mesto, Kamniku P^ji osmošolci proslaili ta s V e g, trenutek pisanih narodnih šah. g Glas Ooreijtke ŠT. 43 / 1. JUNIJA 1956