Microsoft Word - SERUGA-SUZANA.doc

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO PRIMERJAVA METOD PRIME IN AHP PRI IZBIRI VZAJEMNEGA SKLADA A comparson of PRIME method and AHP method consderng choce of mutual fund Kanddatka: Suzana Šeruga Študentka rednega študja Števlka ndeksa: Program: unverztetn Študjska smer: splošna ekonomja Mentorca: doc. dr. Vesna Čančer Marbor, maj 2008

2 1 UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko poslovna fakulteta IZJAVA Kanddatka Suzana Šeruga, absolventka študjske smer Splošna ekonomja, študjsk program Ekonomja, zjavljam, da sem avtorca tega dplomskega dela, k sem ga napsala pod mentorstvom doc. dr. Vesne Čančer n uspešno zagovarjala dne Zagotavljam, da je besedlo dplomskega dela v tskan n elektronsk oblk stovetno n brez vrusov. Ekonomsko poslovn fakultet dovolm objavo dplomskega dela v elektronsk oblk na spletnh straneh knjžnce. Hkrat dovoljujem, da ga lahko bralc uporabjo za svoje zobraževalne n razskovalne namene s povzemanjem posameznh msl, dej, konceptov ozroma delov teksta z dplomskega dela ob upoštevanju avtorstva n korektnem ctranju. V Marboru, dne Podps:

3 2 PREDGOVOR Dandanes se mnog vse bolj odločajo za razne oblke varčevanja svojega premoženja. Predvsem zadnje čase je precej uveljavljeno varčevanje v vzajemne sklade, pravlna zbra le teh pa bo osrednj predmet te dplomske naloge. Vzajemn sklad predstavljajo skupek premoženja tako pravnh kot fzčnh oseb tj. vlagateljev, k so naložl svoj denar na račun vzajemnega sklada. Z vloženm sredstv v vzajemnem skladu strokovno upravlja družba za upravljanje (DZU), kjer se strokovnjak ukvarjajo zključno s tem, kako s pravočasnm nakup n prodajam vrednostnh paprjev povečat premoženje sklada. Varčevanje v vzajemnh skladh ma danes precej prednost v prmerjav z varčevanjem v bankah, zavarovalncah, nepremčnnah al ndvdualnem trgovanju z vrednostnm paprj. Pr vlaganju premoženja vsakdo tež k temu, da b razpolagal s čm večjo kolčno nformacj, k b posameznemu vlagatelju olajšale odločtev o zbr pravega vzajemnega sklada oz. sklada, s katerm b posameznk dosegel povečanje svojega premoženja oz. vloženega dela v sklad. Danes je slovensk trg zasčen s ponudbo vzajemnh skladov, n scer se gba števlo samo slovenskh vzajemnh skladov pr nas že okol 140 n še vedno narašča, med njm pa majo vlagatelj, k željo varno n donosno naložt denar, možnost zbrat. Ravno zarad tako težke odločtve je potrebno upoštevat števlne dejavnke, n scer od donosnost, tveganost, velkost skladov do manjšh posebnost skladov, k so pomembn pr zbr najprmernejšega vzajemnega sklada. Nekater pomembnejš dejavnk so bl upoštevan tud v tej dplomsk nalog, čeprav je bl zbor vzajemnh skladov omejen na pet razlčnh zarad preobsežnega števla vseh možnh skladov na slovenskem trgu. Ključno področje dplomske naloge zajema analzo odločanja, n scer metod odločanja po več krterjh hkrat, česar poznavanje je pr zbr vzajemnh skladh precej pomembno, če ne želmo sprejet napačne odločtve. Dplomska naloga prkazuje uporabo metod PRIME n AHP pr tovrstnem odločanju n programov, k t metod podprajo, n scer Prme Decsons n Expert Choce. Slednjega smo namreč spoznal v okvru predavanj pr Analz odločanja, medtem ko je Prme Decsons predstavljal zanmvo vzporednco le- temu. Končne reštve obeh programov so nas tako prpeljale do najugodnejšh alternatv, na podlag katerh smo se o najprmernejšem vzajemnem skladu tud odločl, ugotovl pa smo tud, da do konkretnejšh reštev prdemo s programom Expert Choce. Pr prprav dplomskega dela se skreno zahvaljujem doc. dr. Vesn Čančer za usmerjanje pr nastajanju dplomske naloge ter hkrat vsem tstm, k so sodeloval na moj pot prdobvanja znanj. Avtorca

4 3 KAZALO 1. UVOD Opredeltev področja n ops problema, k je predmet razskave Namen, clj n osnovne trdtve Predpostavke n omejtve razskav Uporabljene razskovalne metode 7 2. METODA PRIME Osnovne značlnost Oblkovanje modela odločanja Izražanje pomembnost krterjev Snteza rezultatov Prme Decsons Odločtveno drevo Določanje vrednost alternatv n utež krterjev ter zražanje pomembnost Reševanje modela n snteza končnh rezultatov METODA AHP Osnovne značlnost Expert Choce Določtev problema Presojanje pomembnost krterjev n preferranost alternatv po posameznh krterjh Snteza rezultatov Analza občutljvost n verfkacja dobljenega zda VZAJEMNI SKLADI Opredeltev vzajemnh skladov n njhovo delovanje Defncja n funkcja vzajemnh skladov Vrste vzajemnh skladov Prmerjava vzajemnh skladov z drugm oblkam varčevanja Pomembnejš dejavnk odločanja o varčevanju v vzajemnh skladh Donosnost skladov Tveganje Strošk Doba vlaganja Premoženje vzajemnega sklada Prednost n slabost varčevanja v vzajemnh skladh 24

5 4 5. PRAKTIČNI PRIKAZ UPORABE ANALITIČNEGA ORODJA PRIME DECISIONS IN RAČUNALNIŠKEGA PROGRAMA EXPERT CHOICE Reševanje z orodjem Prme Decsons Strukturranje modela odločanja Določtev krterjev n defnranje alternatv Določanje pomembnost krterjev Snteza rezultatov Reševanje s programom Expert Choce Defnranje problema Izločanje nesprejemljvh alternatv Strukturranje problema Presojanje pomembnost krterjev n preferranost alternatv po posameznh krterjh Snteza Analza občutljvost Prmerjava metod PRIME n AHP n predstavljene računalnške podpore SKLEP.51 POVZETEK 53 ABSTRACT SEZNAM LITERATURE IN VIROV SEZNAM SLIK IN TABEL SEZNAM PRILOG 58

6 5 1. UVOD 1.1 Opredeltev področja n ops problema, k je predmet razskave Področje dplomske naloge je analza odločanja, k jo bomo predstavl na praktčnem prmeru zbre najboljšega vzajemnega sklada z metodama za večkrteralno odločanje, PRIME (Preference Ratos n Multatrbute Evaluaton) n AHP (Analytc Herarchy Process). V okvru teh dveh metod bomo zpostavl uporabo analtčnega orodja Prme Decsons n računalnškega programa Expert Choce pr zbr vzajemnega sklada. Metoda AHP je zanmva zarad samega načna zražanja preferenc n prmerjanja vrednost alternatv po parh, k jh nud program Expert Choce, medtem ko metoda PRIME predstavlja novost v slovenskem prostoru n je zanmva z vdka zražanja preferenc do alternatv s prblžnm vrednostm, v oblk ntervalov. Odločevalec že pr manj pomembnh odločtvah zelo težko natančno zraz svoje preference, zato je metoda PRIME več kot prmerna, saj zahteva le defnranje ntervala, znotraj katerega se vrednost odločevalčevh preferenc gbajo. Dandanes je varčevanje v vzajemnh skladh precej uveljavljena oblka varčevanja n tud dost bolj prvlačna od varčevanja v bankah, zavarovalncah, nepremčnnah al od ndvdualnega trgovanja z vrednostnm paprj. Razlog za varčevanje vlagateljev v vzajemnh skladh so precej preprost. Raconaln posameznk s žel povečat svoje obstoječe premoženje, zarad česar je nujno potrebno, da razpolaga z zadostnm nformacjam, na podlag katerh presod, kaj je zanj najbolj ugodno. V večkrteraln model za zbro vzajemnega sklada je potrebno uvrstt krterje, k so pomembn za vlagatelje, ko se odločajo za vlaganje svojega premoženja v vzajemne sklade. Analza odločanja bo zajemala v našem prmeru pet vzajemnh skladov, k jh bomo na podlag zbranh krterjev n s pomočjo dveh razlčnh metod tud ovrednotl, dobljene rezultate analzral n poskal najboljš vzajemn sklad. 1.2 Namen, clj n osnovne trdtve Namen dplomskega dela je podrobneje predstavt odločtven proces pr zbr vzajemnh skladov z metodama večkrteralnega odločanja PRIME n AHP. Pr tem bomo predstavl analtčno orodje Prme Decsons n računalnšk program Expert Choce, k tovrstno odločanje precej poenostavta. S pomočjo analz uporabljenega analtčnega orodja Prme Decsons n računalnškega programa Expert Choce bomo ugotovl, kater zmed alternatvnh vzajemnh skladov b bl najprmernejš za vlaganje.

7 6 Clj dplomskega dela so: - podrobneje predstavt metod večkrteralnega odločanja PRIME n AHP; - prmerjat metodološke posebnost PRIME n AHP ter njuno ustreznost pr zbr vzajemnega sklada ob upoštevanju enakh krterjev; - predstavt teoretčne osnove vzajemnh skladov; - predstavt ključne dejavnke oz. krterje, k jh je potrebno upoštevat pr zbr vzajemnh skladov n - praktčno prkazat uporabo računalnško podprth metod z analtčnm orodjem Prme Decsons n računalnškm programom Expert Choce. Osnovna trdtev dplomskega dela je, da je pr zbr vzajemnega sklada, k je kompleksen problem, prmerno n korstno uporabt metod PRIME n AHP, k sta namenjen za odločanje po več krterjh hkrat tako analtkom v večjh podjetjh kot tud raconalnm posameznkom. Le-t se ob presežn kolčn nformacj n v našem prmeru tud presežne ponudbe vzajemnh skladov na fnančnem trgu ob uporab ustrezne računalnške podpore lažje odločjo, kam n kako s svojm premoženjem. Dandanes je to ključnega pomena, zlast ko gre za dolgoročno zastavljene clje doseganja vsoke donosnost premoženja. Predstavljeno n uporabljeno analtčno orodje Prme Decsons je v slovensk poslovn sfer precej nepoznano, se pa v svetu uporablja na števlnh področjh npr. šolstvo, telekomunkacje, medtem ko se program Expert Choce uporablja v 60 razlčnh državah sveta n ga poučujejo na kar 100 unverzah po svetu. Oba sta uporabnku prjazna n raconalnemu posameznku omogočata lažje odločanje. 1.3 Predpostavke n omejtve razskave Predpostavljamo, da se bo zanmanje za varčevanje v vzajemnh skladh še naprej povečevalo, s tem da bodo vse bolj zanmv tuj sklad z všjm donos, vendar z všjm stopnjam tveganja. Ravno zato je pomembno pravlno zbranje med razpoložljvm vzajemnm sklad na trgu n s tem nvestranje osebnega premoženja, kar pa bo zgolj s proučevanjem podatkov zredno tvegano. Potrebno bo obvladovanje programov, k bodo takšno vrsto odločanja poenostavl, zato ob morebtn uporab modela večh raconalnh posameznkov predpostavljamo tud okreptev področja nformacjskh sstemov za večkrteralno odločanje. Pr uporab orodja Prme Decsons n programa Expert Choce bomo upošteval enake krterje oz. dejavnke, k vplvajo na zbro odločevalca. Kot omejtve pr nastajanju dplomske naloge zpostavljamo zbor peth vzajemnh skladov v celotn ponudb vzajemnh skladov na slovenskem trgu ter dostopnost podatkov v oblk strokovne lterature. Večnoma zvrajo podatk v dplomsk nalog z strokovnh člankov n nternetnh vrov.

8 7 1.4 Uporabljene razskovalne metode V dplomsk nalog bomo uporabl mkroekonomsko razskavo z vdka vplva posameznh zbranh dejavnkov oz. krterjev, k vplvajo na odločtve vlagateljev. V okvru deskrptvnega prstopa, z opsovanjem delovanja oz. uporabe analtčnega orodja Prme Decsons n programa Expert Choce bomo uporabl metodo deskrpcje z opsovanjem samh postopkov metod PRIME n AHP, metodo komparacje s prmerjavo teh dveh metod ter metodo komplacje, saj bomo povzemal stalšča, spoznanja n trdtve števlnh avtorjev s področja večkrteralnega odločanja. Uporabljen metod PRIME n AHP bomo predstavl podrobneje, v okvru le teh pa prkazal delovanje orodja Prme Decsons n programa Expert Choce na prmeru vzajemnh skladov po posameznh korakh, kar nas bo prpeljalo tud do končnh rezultatov. Večjo pozornost bomo posvetl metod PRIME zarad njene značlnost prblžnega zražanja preferenc. Predstavl bomo, kakšne možnost nud orodje Prme Decsons odločevalcem, kakšn so načn zražanja pomembnost oz. preferranost alternatv, določanja utež krterjem, analz občutljvost n razlage dobljenh rezultatov, v prmerjav z že znanm možnost, k jh nud programom Expert Choce. Naloga je sestavljena z štrh glavnh tematskh področj. Prvo predstavlja metodo PRIME, drugo metodo AHP s splošnm značlnostm n teoretčnm osnovam, tretje govor na splošno o vzajemnh skladh s poudarkom na krterjh, pomembnh pr odločanju o zbr vzajemnega sklada, četrto pa prkazuje praktčno uporabo orodja Prme Decsons n programa Expert Choce na prmeru zbre najboljšega vzajemnega sklada.

9 8 2. METODA PRIME 2.1 Osnovne značlnost Metoda Prme Preference Ratos n Multattrbute Evaluaton oz. metoda preferenčnh razmerj pr večkrteralnem odločanju, spada tako kot metoda AHP, kot bomo opsal kasneje, k metodam večkrteralnega odločanja. Razvla sta jo Aht A. Salo n Ramo P. Hämälänen, temelječ na adtvn teorj vrednost. Predstavlja odločtveno analzo, kjer odločevalec razpolaga z nepopolnm nformacjam o svojh preferencah. Podpra torej obdelovanje nepopolnh nformacj z uporabo ntervalsko vrednotenh razmernh sodb. Precej podobna je metod SMART, kjer se vrednost krterjev določa z drektnm razvrščanjem, se pa metod razlkujeta v načnu podajanja preferenc odločevalca do posameznh krterjev. Pr metod PRIME drektnega razvrščanja n, se pa določ srednja vrednost krterjev z razmerjem vrednostnega ntervala. V nadaljevanju bo predstavljena metoda PRIME n analtčno orodje, k to metodo podpra, Prme Decsons, praktčn prkaz le tega bo sledl v zadnjem delu naloge. (Salo n Hamälänen 2001, 534) Oblkovanje modela odločanja V enaka seštevku rezultatov glede na posamčne atrbute, saj temelj na adtvn teorj vrednost. To ponazormo z enačbo Za metodo PRIME je značlno, da je celotna vrednost alternatve ( x) V N ( x) = v ( x ) = 1, (1) kjer je N števlo krterjev na najnžjem nvoju v vrednostnem drevesu, to je atrbutov; x dosežena raven alternatve x po tem krterju oz. vrednost, k jo alternatva x ma po tem krterju; v ( x ) rezultat, povezan z doseženo ravnjo alternatve x po tem krterju. Najbolj n najmanj preferrane dosežene ravn alternatve po tem krterju so označene * 0 z x n x. Vrednost najmanj preferrane dosežene ravn v enačb (1) lahko nastavmo na 0, n scer 0 v ( x ) = 0. Občajno se vrednostna funkcja normalzra tako, da se rezultat najbolj preferrane dosežene ravn alternatv posameznega krterja preslkajo v 1 n da se vs rezultat pomnožjo z utežm krterjev w ( = 1,, N ), kar daje skupaj 1. Vseskoz je pr tem potrebno pazt, da utež krterja w ostane sorazmerna z razlko med vrednostma n x 0. To je razvdno z enakost: V N N 0 * 0 v ( ) ( ) [ ( ) ( )] ( x ) v ( x ) x = v x = v x v x * 0 = 1 = 1 v ( x ) v ( x ) * 0 kjer w v ( x ) v ( x ) v N ( x ) = N = 1 w v N ( x ), (2) =, =1,, N predstavlja utež krterjev, normalzran rezultat pa so defnran z enačbo * x

10 v N ( x ) v 0 ( x ) v ( x ) * 0 ( x ) v ( x ) v 9 0 ( x ) v ( x ) = =. (3) v w Z vdka zražanja preferenc je potrebno poudart, da so ocene razmerja o razlkah med vrednostm v enačbah (2) n (3) zadostne, da podprejo zaključke o preferencah odločevalca. (Gustaffson n drug 2001a) Izražanje pomembnost krterjev Pr metod PRIME je zražanje pomembnost sestavljeno z faze prdobvanja n vrednotenja podatkov o krterjh n podkrterjh. Za vsak atrbut je potrebno namreč opredelt najbolj n najmanj preferrane dosežene ravn x * n x 0, potrebno je ordnalno razvrščanje vseh ostalh doseženh ravn poleg najboljše n najslabše n prdobt verjetne * 0 ntervalsko vrednotene ocene za razmerja razlk v vrednosth v ( x ) v ( x ). Ordnalno razvrščanje določa, katere razlke v vrednosth so poztvne. Določa tud lnearne omejtve rezultatov. Ko so rangrane dosežene ravn, je potrebno opravt še kardnalno razvrsttev, kjer vrednostn nterval, kot je bl določen pr ordnalnem razvrščanju, sedaj še dodatno omejmo z zgornjo n s spodnjo mejo; npr. določtev spodnje n zgornje meje [ L, U ] za 0 j 0 razmerje med razlko v vrednost od ravn x do x n razlko v vrednost od x do ravn * x prvede do naslednjh neenačb: j 0 ( x ) v ( x ) * 0 ( x ) v ( x ) v L U. (4) v Ta ntervalsko vrednotena sodba prkazuje dve omejtv, n scer L kot spodnja meja n U kot zgornja. Metoda PRIME podpra več prstopov prdobvanja utež krterjev. Eden zmed teh v okvru analtčnega orodja Prme Decsons temelj na metod SWING, kjer zberemo najprej po naš presoj najpomembnejš krterj n mu dodelmo 100 točk, nakar mora odločevalec razvrstt točke oz. vrednost spodnjh n zgornjh mej tud za vse ostale krterje v odnosu do zbranega najpomembnejšega. Za vsak krterj posebej lahko zapšemo naslednje neenačbe: * 0 ( x ) v ( x ) * 0 ( x ) v ( x ) L w U L v U. (5) 100 w v 100 ref (Gustaffson n drug 2001a) ref ref ref ref

11 Snteza rezultatov Rezultat snteze so sestavljen z vrednostnh ntervalov alternatv, utež ntervalov za atrbute, domnantnh struktur ter odločtvenh pravl za prmerjavo alternatv. Rezultat so prdobljen z lnearnm programranjem, kjer reštve namenskh funkcj temeljjo na zraženh sodbah odločevalca. Na prmer, vrednostn nterval za alternatvo x lahko zračunamo s pomočjo dveh lnearnh programov N N V ( x) mn v ( x ), max v ( x ), (6) = 1 = 1 * * medtem ko se na osnov lnearnh programov [ mn v ( x ), maxv ( x )] w določta mej za utež -tega atrbuta. Metoda PRIME ma za prkazovanje končnh rezultatov na voljo dve domnantn struktur, v okvru katerh sta poznan absolutna domnanca (vrednostn nterval dveh alternatv se ne prekrva), domnanca prmerjave krterjev (vrednostn nterval alternatv se prekrvajo) ter 4 odločtvena pravla. Slednja so: - Maxmax, - Maxmn, - Mnmax regret n - Central values, k jh bomo pojasnl v poglavju S pomočjo domnantnh struktur n odločtvenh pravl lahko dobljene rezultate nterpretramo do te mere, da določmo, katero alternatvo je najbolje zbrat. (Gustaffson n drug 2001a) 2.2 Prme Decsons 1 Prme Decsons predstavlja odločevalno analtčno orodje za podporo metod PRIME. Kot je že blo omenjeno, so pr tej metod nformacje o pomembnost alternatv oz. krterjev podane v oblk vrednostnh ntervalov, kar je več kot prmerno v praks, ko je popolno zražanje tovrstnh nformacj precej težko, nterval pa omogočajo, da določene vrednost podamo zgolj kot oceno oz. prblžek. Uporabo Prme Decsons sestavlja zaporedje določenh korakov, n scer v naslednjem zaporedju: 1. Izbra clja 2. Določtev vrednost krterjev 3. Določtev alternatv 4. Vrednotenje pomembnost krterjev 5. Reševanje modela 6. Analza rezultatov 1 Vr: Gustaffson n drug 2001b, 4-16.

12 Odločtveno drevo Podobno kot pr vsakem postopku, k vključuje analtčno odločanje, je tud z orodjem Prme Decsons potrebno problem odločanja ponazort v oblk odločtvenega drevesa, kjer opredelmo clj, krterje n podkrterje Določanje vrednost alternatv n utež krterjev ter zražanje pomembnost Ko je odločtveno drevo zdelano, je potrebno določt še alternatve n njhove vrednost, kar stormo, kot že omenjeno, v oknu Alternatves. Vpsane vrednost, kot bo prkazano tud v praktčnem delu kasneje, rangramo n s tem postavmo okvrn vrednostn nterval, znotraj katerega se vrednost alternatve dejansko nahaja. Pr vpsovanju vrednost krterjev oz. podkrterjev posameznh alternatv lahko pustmo scer tud kakšno polje prazno, vendar le v prmeru, da podatkov resnčno nsmo mogl prdobt, saj nezpolnjena polja povzročjo precejšnjo zmedo pr reševanju modela. Zaključenemu vnosu vrednost alternatv po posameznh krterjh n podkrterjh sled zražanje pomembnost oz. preferenc krterjev. Ukaz Elctaton Tour nam za vsak posamezen krterj določ vrsto oz. tp zražanja pomembnost. Prme Decsons ma na razpolago tr načne takšnega zražanja, n scer: Score Assessment, Weght Assessment n Holstc Comparson. Score Assessment Pr Score Assessment ocenjujemo vrednost krterjev n v ta namen nam je pr Prme Decsons na voljo ordnalno n kardnalno razvrščanje oz. rangranje. Pred kardnalnm razvrščanjem je potrebno vrednost krterjev oz. podkrterjev razvrstt ordnalno, kjer določmo vrstn red vrednost le teh glede na pomembnost, n scer od najboljše do najslabše. Vseh vrednost krterjev oz. podkrterjev n potrebno razvrstt, pomembno je predvsem, da sta določen najboljša n najslabša vrednost. Kardnalno razvrščanje zhaja z ocenjenh vrednost krterjev, podanh pr ordnalnem razvrščanju, n pa nujno, da ga zvedemo. Pr tem razvrščanju gre zgolj za določtev moč pomembnost, česar pr ordnalnem rangranju ne določamo. Moč pomembnost je v tem prmeru zražena kot razmerje med spodnjo n zgornjo mejo oz. najslabšo n najboljšo vrednostjo krterja oz. podkrterja. Mejo predstavlja katerokol nenegatvno števlo, ostane pa lahko tud nedoločena, kar v prmeru, da je to spodnja meja, pomen, da je enaka 0 oz. gre njena vrednost v neskončnost, če je to zgornja meja. Tud kardnalno razvrščanje lahko opravmo na več načnov, n scer le takrat, ko so vrednost krterjev zražene numerčno. Weght Assessment Naslednj korak pr zražanju pomembnost je ocenjevanje utež krterjev. Metoda PRIME defnra utež krterja kot utež, k je prdobljena v celotn vrednost kot rezultat spremembe krterja od najslabše do najboljše vrednost. Prme Decsons kot metodo določanja utež uporablja prncp metode SWING, kar pomen, da je utež krterja z najboljšo vrednostjo predstavljena z ntervalom (100,100), kjer sta zgornja n spodnja meja ocenjen z najvšjo vrednostjo. Utež ostalh krterjev

13 12 dobmo tako, da jh prmerjamo z utežjo zbranega najboljšega krterja n jm glede na najboljšo vrednost določmo spodnjo n zgornjo mejo s števl od 0 do 100, glede na razmerje do utež zbranega najboljšega. Prme Decsons pozna dva načna določanja utež krterjev, n scer Bottom Up n Top Down, kar s zberemo sam. Načna se razlkujeta v tem,da pr načnu Bottom Up odločevalec določa utež krterjev v odnosu do ostalh krterjev, pr načnu Top Down pa odločevalec prmerja utež vseh podkrterjev glavnega clja med seboj. Ta korak je zaključen, ko so določene utež vsem krterjem n podkrterjem. Holstc Comparson Pr Holstc Comparson mamo tako kot pr Score Assessment na voljo ordnalno n kardnalno razvrščanje, s tem da v tem koraku razvrščamo alternatve glede na prkazan clj, zopet od najboljše do najslabše. Program nam vedno zbere krterje oz. podkrterje, kjer naj b se zvedlo eno od omenjenh ocenjevanj, znotraj teh pa s lahko sam določmo, pr katerh krterjh oz. podkrterjh bomo zpeljal posamezno ocenjevanje Reševanje modela n snteza končnh rezultatov Reševanje modela oprav računalnšk program sam, ko podamo za to ukaz n ko so opravljen vs korak, omenjen v predhodnh točkah. Prme Decsons nud možnost zračuna reštve odločtvenega modela, kar je lahko precej dolgotrajno, n možnost zračuna reštve odločtvenega modela posamezno, k reš le najpomembnejše sestavne modela, kot so vrednostn nterval, domnantne strukture n odločtvena pravla n traja kratek čas. Po opravljenh zračunh, lahko rezultate tud prkažemo, kjer nam Prme Decsons ponuja naslednje: - Value Intervals, - Weghts, - Domnance n - Decson Rules. Value Intervals oz. vrednostn nterval Vrednostn nterval predstavljajo razpon možnh vrednost za posamezno alternatvo. Vsaka alternatva ma vrednostn nterval za vse krterje, podkrterje n clj. Iz tega prkaza rezultatov je mogoče razbrat, katera alternatva je absolutno domnrana n katere so nedomnrane, čeprav nam ne pove, katera od nedomnranh alternatv je boljša. Weghts oz. utež Utež predstavlja pomembnost krterja oz. clja glede na ostale krterje oz. clj. Utež posameznh krterjev al podkrterjev so prkazane v oknu Weghts, kjer so prkazan samo vrednostn nterval krterjev oz. podkrterjev zbranega clja oz. krterja.

14 13 Domnance Rezultate lahko prkažemo tud v oknu Domnance, kjer nam program zrše domnančno matrko, sestavljeno z rdečh n zelenh znakov. Rdeč pomenjo, da je alternatva v tej vrst domnrana glede na alternatvo v tem stolpcu, zelen znak pa pomenjo ravno obratno. Zelen znak občajno ponazarjajo dagonalo matrke, v redkh prmerh pa pomenjo tud neuspešno zvedeno kalkulacjo. Preučtev domnance je prmerna še posebej takrat, ko se vrednostn nterval dveh alternatv prekrvajo n kadar ne moremo trdt, da eno preferramo bolj kot drugo, oz. kadar nmamo opravka z absolutno domnanco (vrednostn nterval alternatv se ne prekrvajo). Takšen prkaz rezultatov je precej verjeten, je pa kljub temu pomembno, da pred končno odločtvjo o tem, katera alternatva je najboljša, preučmo še odločtvena pravla. Decson Rules Odločtvena pravla pomagajo odločevalcu pr določtv najboljše alternatve. Analtčno orodje Prme Decsons ma na voljo naslednja odločtvena pravla pr nterpretacj rezultatov: - Pravlo MAXIMAX al optmstčno odločtveno pravlo predvdeva, da se najverjetnejša vrednost nahaja na al blzu najvšje meje vrednostnega ntervala alternatve n torej zbere alternatvo z najvšjo zgornjo mejo; - Pravlo MAXIMIN al pesmstčno odločtveno pravlo predvdeva, da se bo za zbrano alternatvo zšlo najslabše, zato zbra alternatve z največjo spodnjo mejo vrednostnega ntervala; - Central values zbra alternatve z največjm srednjm vrednostm ntervala (6); - MINIMAX regret zračuna možne zgube vrednost za vsako alternatvo posebej, zbra pa alternatve z najmanjšo možno zgubo vrednost. Vs možn prkaz rezultatov so s po zdh precej podobn n omogočajo odločevalcu htro n učnkovto reštev problema odločanja. Kako se s tovrstnm problemom sooča pr uporab še ene metode večkrteralnega odločanja metode AHP, pa bomo vdel v nadaljevanju.

15 14 3. METODA AHP 3.1 Osnovne značlnost V okvru metod za odločanje po več krterjh hkrat je v osemdeseth leth prejšnjega stoletja Saaty zasnoval metodo AHP Analytc Herarchy Process, k je v prmerjav s prejšnjm metodam na tovrstnem področju (MAVT, SMART) dosegla šroko uporabnost pr posameznkh n skupnah pr razskovanju n reševanju razlčnh problemov odločanja. S šroko skupno sodelavcev Saaty to metodo še vedno razvja n nadgrajuje, tako za podjetnške kot tud za vladne kroge. Metoda AHP se od omenjenh metod razlkuje predvsem po vrst uporabljenh skal (uporabljamo razvrščanje z razmernostno skalo), zarad načna zražanja sodb o pomembnost krterjev n zražanju preferenc (značlne so prmerjave po parh) n zarad načna pretvorbe zraženh sodb v numerčne ocene. Odločevalc lahko metodo AHP uporabljajo, da ugotovjo, katere nformacje je potrebno še prdobt za ocenjevanje vplva ustreznh dejavnkov pr pogojh celovtost. Uporabna je tud za skanje morebtnh nedoslednost v sodbah o pomembnost n preferencah n ko le - te matematčno obdelamo, dobmo končne vrednost alternatv, kot bomo vdel v praktčnem delu dplomske naloge. Pr metod AHP uporabljamo herarhčn model, k je sestavljen za vsak problem odločanja z clja, krterjev, podkrterjev n alternatv. Njene najpomembnejše naloge so strukturranje kompleksnost, merjenje na razmernostn skal n snteza, kar se zvaja v naslednjh korakh: 1. Defnranje problema 2. Izločanje nesprejemljvh alternatv 3. Strukturranje problema 4. Presojanje pomembnost krterjev n preferranost alternatv po posameznh krterjh 5. Snteza rezultatov 6. Analza občutljvost Metodo AHP v našteth korakh zvajamo z računalnškm programom Expert Choce, k bo podrobneje predstavljen v nadaljevanju. (Čančer n Batcel 2006, n Čančer n drug 2006, ). 3.2 Expert Choce Expert Choce predstavlja enega zmed računalnškh programov, k podpra metodo AHP, n ga je razvla delovna skupna avtorjev metode AHP. Je program, k omogoča verbaln, numerčn n grafčn načn prmerjave po parh, ocenjevanje doslednost odločevalca, dealn n dstrbutvn načn snteze ter več načnov analze občutljvost. Poleg tega podpra tud merjenje vrednost alternatv z vrednostnm funkcjam n drektn načn merjenja vrednost alternatv. Korake metode AHP smo v našem prmeru zbre vzajemnega sklada zvedl s programom Expert Choce, k bo predstavljen najprej le teoretčno, v zadnjem delu pa še na konkretnem prmeru. (Čančer n Batcel 2006, 176)

16 Določtev problema Problem, k ga bomo reševal, moramo najprej natančno opredelt, določt moramo globaln clj, krterje, podkrterje n alternatve zbranega problema, kar prspeva k prdobtv kakovostnh n precej natančnh rezultatov. Že na začetku je potrebno nesprejemljve alternatve zločt, saj se tako zognemo morebtn zmed zarad vključenh alternatv, k našm zahtevam nt ne ustrezajo. Problem odločanja nato prkažemo v oblk odločtvenega drevesa, kjer se globaln clj nahaja na najvšjem nvoju, sledjo mu krterj n podkrterj ter zbrane alternatve na najnžjem nvoju modela. Struktura dreves odločanja je načeloma lnearna n poteka od globalnega clja, nato do bolj splošnh dejavnkov krterjev n do podrobnejšh podkrterjev. (Čančer 2007, 7-8 n Vncke 1992, 54-55) Presojanje pomembnost krterjev n preferranost alternatv po posameznh krterjh V tem koraku sled določanje utež za krterje. Ocent je potrebno pomembnost zbranh krterjev, kar pomen, da je potrebno vsakemu krterju v modelu določt ustrezno utež. Naj velja, da so z 1, z2,..., zk krterj n w, w, 1 2, wk utež. Za metodo AHP je značlen herarhčen načn določanja utež za krterje, zato velja, da je vsota utež za vsako skupno krterjev, k zhaja z skupnega vozlšča, enaka 1 oz. w w w 1. Naj bodo w a j = ( 1,2,..., k w j k = = n j = 1,2,... k ) kolčnk utež atrbutov, k pomenjo da je krterj z a j krat tolko pomemben kot atrbut z j. Odločevalec torej paroma prmerja pomembnost krterjev n kolčnke zraz v oblk kvadratne matrke A, kjer so kolčnk utež krterjev a j njen element. Lastnost matrke so: - a > 0 j 1 - aj = a - a = 1 j j - mamj aj a = = 1,2,..., k, m = 1,2,..., k, j = 1,2,..., k oz. tranztvnost, k velja le v prmeru popolne konsstence (doslednost) odločevalca. Le ta je v praks občajno nepopolna. Konsstenco odločevalca mermo z ndeksom konsstence odločevalca CI n s stopnjo konsstence odločevalca CR. Če je stopnja konsstence manjša od 0,1, pomen, da je odločevalec konsstenten n da dobljene zde (z računalnškm programom) lahko nadalje uporabmo pr odločanju. Korak presojanja pomembnost krterjev n preferranost alternatv po posameznh krterjh vključuje tud računanje vrednost alternatv glede na posamezen krterj. Naj bo ( ) m A v vrednost alternatve A glede na krterj m v m A j vrednost alternatve vm ( A ) A j glede na krterj z m. Nadalje naj bodo a j = ( = 1,2,..., n n j = 1,2,..., n ) v A m ( ) j z n ( )

17 16 kolčnk vrednost alternatv, k pomenjo, da je glede na atrbut z m alternatva krat tako dobra kot alternatva A. Računanje vrednost alternatv ( ) j m A j A a j v poteka na enak načn kot računanje utež krterjev, s tem da pr alternatvah po parh prmerjamo vrednost alternatv glede na krterj n ne pomembnost krterjev. Expert Choce omogoča tr načne prmerjanja po parh, n scer verbaln, numerčn n grafčn načn, da b dobl prortete za krterje n alternatve. To se menuje zražanje sodb, kjer se uporablja skala osnovnh stopenj pomembnost krterjev glede na nadkrterj al preferenc alternatv glede na atrbute, k jo načeloma uporabljamo pr metod AHP v numerčn al verbalno zraženh stopnjah, n pa to edn načn, saj lahko ovrednotmo alternatve tud s pomočjo vrednostne funkcje. Tabela 1: Izražanje preference do alternatv NUMERIČNO VERBALNO IZRAŽENA IZRAŽENA STOPNJA STOPNJA 1 Enako pomembno 3 Zmerno pomembnejš 5 Močno pomembnejš 7 Zelo močno pomembnejš 9 Ekstremno pomembnejš Dovoljeno je uporabljat tud vrednost med osnovnm numerčnm stopnjam, ta tabela služ zgolj za prblžno predstavo o zražen pomembnost. (Čančer 2003, 61-70) Snteza rezultatov V koraku snteze oz. računanja končnh vrednost alternatv se uporablja adtvn model, pr čemer se domneva vzajemno preferenčna neodvsnost krterjev oz. atrbutov po parh. Če odločevalec preferra alternatvo, k je ugodnejša po prvem atrbutu, ne glede na vrednost drugega atrbuta, k pa sta pr obeh alternatvah enak, rečemo, da je prv atrbut preferenčno neodvsen od drugega. Prav tako rečemo, da je drug atrbut preferenčno neodvsen od prvega, če odločevalec preferra alternatvo, k je ugodnejša po drugem atrbutu, ne glede na vrednost prvega atrbuta, k pa sta pr obeh alternatvah enak. Če je prv atrbut preferenčno neodvsen od drugega n drug preferenčno neodvsen od prvega, sta atrbuta vzajemno preferenčno neodvsna. Gre za proces, kjer se lokalne prortete spremenjo v globalne, k se za vsako alternatvo seštejejo na zadnj ravn modela. (Čančer 2003, 36) Poznana sta dva načna snteze lokalnh prortet za alternatve, pr čemer se uporabljajo globalne prortete njhovega nadkrterja, n scer dstrbutvn n dealn načn. Pr dstrbutvnem načnu je vsota prortet na vsakem nvoju enaka 1 n ga uporabljamo pr odvsnost med alternatvam, medtem ko dealn načn uporabljamo, da b dobl le najboljšo alternatvo, ne glede na to, kakšne so druge. Tu so lokalne prortete alternatv deljene z največjo vrednostjo med njm, kar je narejeno za vsak krterj. Pr obeh načnh so lokalne prortete tehtane z globalnm prortetam nadkrterja n sntetzrane.(čančer 2003, 67)

18 Analza občutljvost n verfkacja dobljenega zda Analze občutljvost alternatv omogočajo ponazarjanje vplva sprememb utež krterjev na končn zd, s pomočjo česar vdmo, kako stabln n občutljv so dobljen končn zd. Računalnšk program Expert Choce ma na voljo 5 razlčnh prkazov analze občutljvost, n scer z graf Performance Senstvty, Dynamc Senstvty, Gradent Senstvty, Head to Head n 2D plot. Iz grafa Performance Senstvty je razvdno, katere alternatve so glede na druge alternatve boljše po posameznem krterju n po obeh hkrat ter tud, za kolko se vrednost alternatv med seboj razlkujejo. Graf Dynamc Senstvty omogoča spremnjanje dolžne trakov, s čmer ugotavljamo, kako vplva spremnjanje utež dveh krterjev na vrednost alternatv. Graf Gradent Senstvty pokaže, kako lahko z zmanjšanjem al povečanjem utež nekega krterja vplvamo na vrednost alternatv. Graf Head to Head omogoča prmerjavo dveh alternatv n prkazuje, za kolko je ena alternatva boljša od prmerjane glede na zbran krterj. Iz grafa 2D plot pa je razvdno, katere alternatve so domnrane n katere nedomnrane glede na katerkol krterj zbranega problema. Namen uporabe razlčnh prkazov analz občutljvost je zlast v čm bolj korektn nterpretacj rezultatov, prdobljenh z računalnškm programom, kar bo prkazano v praktčnem delu dplomske naloge. (Čančer 2003, 68)

19 18 4. VZAJEMNI SKLADI 4.1 Opredeltev vzajemnh skladov n njhovo delovanje Defncja n funkcja vzajemnh skladov 2 Vzajemn sklad je fnančna nsttucja, katere dejavnost je zbranje sredstev pravnh n fzčnh oseb, k se nadalje nvestrajo v razlčne naložbene oblke. Predstavlja skupek premoženja, oblkovan z namenom čm boljšega plementenja tega premoženja. Sklad je v last vseh vlagateljev, k so vanj vplačal denar, sorazmerno z njhovm delež. Vzajemn sklad n pravna oseba, kar daje varčevalcem davčno prednost n z doseganjem ekonomje obsega tud stroškovno prednost pred ostalm oblkam naložb na kaptalskh trgh. S premoženjem sklada upravlja družba za upravljanje (DZU), katere ustanovtev, poslovanje n nadzor zelo podrobno opredeljujejo veljavn predps, medtem ko za njhovo zvajanje skrb Agencja za trg vrednostnh predpsov (ATVP). Z zbranm denarjem se na trgu kaptala kupujejo razlčn vrednostn paprj: domače n tuje delnce, obveznce, zakladne mence n drug vrednostn paprj po načelu doseganja čm večjega dobčka pr čm manjšem tveganju. Vlagatelj z vloženm sredstv kup nvestcjsk kupon, k se glas na me n se ne more prenašat na drugo osebo. Imetnku daje pravco do sorazmernega dela čstega dobčka z naložb vzajemnega sklada n možnost, da se mu na njegovo zahtevo zplača vrednost premoženja v upravljanju. Vzajemn sklad ma v pravlh upravljanja opredeljeno naložbeno poltko, k pove, kakšn vrednostn paprj v kakšnh razponh deležev lahko sestavljajo portfelj sklada. Vrednost enote premoženja vzajemnega sklada dnevno nha. Vsak delovn dan se glede na vrednost vrednostnh paprjev v portfelju sklada zračuna čsta vrednost sredstev sklada (ČVS). Čsta vrednost sredstev sklada se del s števlom zdanh enot premoženja, kar daje vrednost enote premoženja, k pa n odvsna od ponudbe n povpraševanja po določenem vzajemnem skladu na trgu. Družba za upravljanje je gospodarska družba, k se ustanov zključno z namenom upravljanja nvestcjskh skladov. Organzrana je lahko kot delnška družba al kot družba z omejeno odgovornostjo v okvru določl Zakona o gospodarskh družbah. Vzajemn sklad lahko oblkuje n upravlja v svojem menu n za račun metnkov nvestcjskh kuponov le DZU, k mora predhodno prdobt dovoljenje ATVP. Družba za upravljanje se lahko ukvarja zključno z upravljanjem n ne sme opravljat nobenh drugh prdobtnh dejavnost. Premoženje sklada mora DZU ločt od svojega premoženja n od premoženja drugh nvestcjskh skladov, k jh upravlja. Vzajemn sklad so namenjen velkemu števlu malh varčevalcev. V njhovem prmeru nso potrebn vsok znesk vplačl, n potrebno nobeno posebno znanje al angažranje vlagatelja med trajanjem varčevanja. Vse kar zadeva sklad, opravlja družba za upravljanje. Razlog za varčevanje v skladh so zelo razlčn npr. "zlata rezerva", nakup večjh dobrn, dodatek k pokojnn v prhodnost, šolanje otrok n dejansko ob tako šrok ponudb vzajemnh skladov na trgu obstaja za vsak tp varčevalca prmeren vzajemn sklad. 2 Vr: n

20 Vrste vzajemnh skladov V osnov razlkujemo dve vrst nvestcjskh skladov, n scer so to odprt n zaprt sklad. Načeloma so s podobn v strokovnem upravljanju, razpršenost naložb, nzkh mnmalnh vložkh, nzkh stroškh upravljanja, v vodenju računov n zbranju sredstev od malh n velkh nvesttorjev. Med odprtm n zaprtm sklad pa obstajajo tud bstvene razlke. Zaprt sklad zdajo fksno števlo delnc pr prv zdaj delnc, k so prenosljve n kotrajo na borz. Velka večna jh kotra po nžjem tečaju, kot je čsta vrednost enote premoženja, oz. trgujejo z dskontom. V redkh prmerh je tržna cena delnce sklada všja od zračunane vrednost enote premoženja oz. delnca trguje s premjo. Odprt sklad pa za razlko od zaprth v obtoku nmajo fksnega števla delnc, temveč zdajajo nove delnce po potreb. V tem prmeru delnce tud ne trgujejo s premjo al dskontom. Poleg osnovne deltve skladov sta poznan še: - deltev skladov glede na sestavo naložb n - deltev glede na naložben clj. Glede na sestavo naložb v skladu jh delmo na: - delnške sklade (pretežn del svojh naložb majo naložene v delnce raznh podjetj); - obveznške sklade (portfelj teh skladov sestavljajo tste obveznce, k mu jh naložbena poltka sklada dovoljuje); - hbrdne (mešane) sklad (premoženje teh skladov je razpršeno v stuacj na trgu prmerno kombnacjo delnc n obveznc); - sklade denarnega trga (sklad z nzkm donos, k nvestrajo v vrednostne paprje z rokom dospelost do enega leta). Glede na naložben clj pa je deltev skladov naslednja: - agresvno rastoč sklad (s cljem doseganja maksmalne rast sredstev,predstavljajo tvegane n volatlne vrste nvestcj); - rastoč sklad (stablnejša vrednost skladov glede na predhodno skupno, saj so tud clj postavljen bolj dolgoročno); - mednarodn/globaln sklad (t sklad nvestrajo v razlčna podjetja po vsem svetu z namenom zmanjšanja razlčnh tveganj); - sklad rast n prhodka (nvestcjsk clj teh skladov je kombnacja med dolgoročno rastjo kaptala n rednm donos); - sklad s stalnm donosom (njhov clj je zagotovt vsoke n stalne dohodke ter ohrant glavnco); - področn delnšk sklad (specalzran sklad, k vlagajo v delnce samo v določen panog); - sklad denarnega trga (prmern za konzervatvne vlagatelje, ker zagotavljajo vsoko stablnost glavnce z majhnm donos); - ndeksn sklad (čmbolj posnemajo natančno gbanje zbranega borznega ndeksa); - obveznšk sklad (pretežn del sredstev nalagajo v razlčne vrste obveznc n predstavljajo precej varne naložbe); - obveznšk vzajemn sklad (fksna sestava portfelja, kjer so naložbe strokovno zbrane n se ne spremnjajo v času obstoja sklada). (Jesenek 2003, 75-83)

21 Prmerjava vzajemnh skladov z drugm oblkam varčevanja V spodnj tabel so prmerjan vzajemn sklad z ostalm alternatvnm oblkam varčevanja po posameznh krterjh, n scer: - Lkvdnost (al lahko htro prdemo do svojega denarja, če ga potrebujemo); - Preglednost (al v vsakem trenutku vemo, kolkšna je trenutna vrednost naložbe); - Donosnost (dobček, k ga lahko prčakujemo v prmerjav z drugm naložbam); - Nhajnost (verjetnost nhanja vrednost naložbe) ; - Jamstvo (al obstaja garancja, da ne bo pršlo do zgube al pa celo garancja za določen donos); - Strošk (strošk vstopa, zstopa n v času trajanja naložbe tud provzje, premk tržne vrednost, amortzacja...); - Zahtevnost (znanje n čas, k ga zahteva naložba). Tabela 2: Prmerjava vzajemnh skladov z drugm oblkam varčevanja Naložba Lkvdnost Preglednost Donosnost Nhajnost Jamstvo Strošk Zahtevnost Vzajemn sklad da da nzka do vsoka nzka do vsoka ne srednj ne Bančna vezava ne ne nzka nzka da, glavnca nzk ne Klasčno žvljenjsko zavarovanje Naložbeno žvljenjsko zavarovanje Pokojnnsko zavarovanje ne ne nzka nzka da, zplačlo vsok ne ne ne nzka do vsoka ne ne nzka Nepremčnne ne ne Samostojno trgovanje na borz Upravljanje borznega premoženja nha da da da nzka do vsoka nzka do vsoka nzka do vsoka nzka do vsoka nzka do srednja nzka do vsoka razlčno vsok ne da, glavnca n donos vsok ne ne vsok da vsoka ne nzk da nzka do vsoka zjemoma deltev dobčka ne Vr: Fnančna točka 2007.

22 21 Poleg prmerjave po zgornjh krterjh, velja v zvez z bančnm vlogam oment še, da so le - te zajamčene do vrednost EUR, pr skladh pa (pravloma) n nobenega jamstva, da bo varčevalec lahko dvgnl najmanj tolko denarja, kot ga je vložl. Bančne vloge majo lahko fksne al spremenljve obrestne mere, medtem ko pr skladh vnaprej znane donosnost n. Kar zadeva klasčna žvljenjska zavarovanja, je pomembno dejstvo, da vključujejo tud zplačlo vnaprej dogovorjene zavarovalnne v prmeru smrt zavarovanca, pr skladh tega n. Nekatera žvljenjska zavarovanja vsebujejo jamstvo všne končnega zplačla ob poteku zavarovalne dobe, česar pr skladh prav tako n. Žvljenjska zavarovanja so kombnacja varčevanja n zavarovanja, vzajemn sklad pa predstavljajo zgolj čsto varčevanje. Naložbeno žvljenjsko zavarovanje vključuje posredno vlaganje v vzajemne sklade. Nastopa v razlčnh oblkah, vsem pa je skupno zagotavljanje določenega zplačla upravčencem (dedčem) v prmeru smrt zavarovanca, kar velja že takoj po plačlu prve premje. Pr vzajemnh skladh dedč v prmeru smrt vlagatelja v sklad podedujejo njegovo vlogo, kolkor je pač vredna, pr naložbenem žvljenjskem zavarovanju pa pogosto dobjo več, kot je zavarovanec vplačal. V prmeru samostojnega trgovanja na borz, kjer delnce n obveznce kupujemo n prodajamo povsem svobodno, dejansko nsmo vezan na omejtve, k jh vsebujejo vzajemn sklad o dovoljenh naložbah n njhov razpršenost. Za samostojno trgovanje je potrebno znanje, čas, n denar. Slabost samostojnega trgovanja je davčno manj ugoden položaj za vlagatelja, k kupuje n prodaja obveznce n delnce, medtem ko pr vzajemnh skladh do vlagatelja ne nastanejo davčne obveznost. Pr ndvdualnem upravljanju premoženja v borzn hš vlagatelj kup stortev upravljanja profesonalca, vendar še vedno ostaja lastnk vrednostnh paprjev, v katere je njen denar naložen. Vlagatelj ohranja svobodo pr zbranju naložb, vendar pa potrebuje večj začetn znesek. Stortev je zelo prlagodljva n je predmet konkretnega pogodbenega dogovora stranke n upravljavca. Strošk so pravloma všj kot pr vlaganju v sklad, manj stroga je regulatva n nadzor, je pa ta oblka naložb še vedno najblžja vzajemnm skladom. (Fnančna točka 2007).

23 Pomembnejš dejavnk odločanja o varčevanju v vzajemnh skladh Vsako načrtovanje o razporejanju premoženja posameznka je vredno tehtnega razmsleka, saj lahko majo napačne n prenagljene odločtve tud resnejše posledce v prhodnost, tud ko se odločamo za varčevanje v vzajemnh skladh. Ravno zato je pomembno dobro proučt čm več dejavnkov, k lahko kakorkol na to oblko varčevanja vplvajo. V nadaljevanju se bom osredotočla na dejavnke, za katere na osnov lastne presoje menm, da so odločlnega pomena pr varčevanju v vzajemnh skladh, n katerh vplv bo analzran tud v praktčnem delu dplomske naloge Donosnost skladov Donosnost skladov gra precej pomembno vlogo pr zbr vzajemnh skladov. Pred samo odločtvjo o prstopu k nekemu vzajemnemu skladu je potrebno proučt donose tega sklada v razlčnh stuacjah, kako donos le-tega mesečno nhajo n kako velk je bl največj nhaj navzdol. Podatk o največjem nhaju navzdol vlagatelju dejansko povedo, kolkšen odstotek premoženja b v prmerjav z dotlej doseženo najvšjo vrednostjo zgubl, s proučevanjem spremenljvost donosov pa ugotavljamo odklone oz. odstopanja posameznh donosov od povprečnh donosov. Na ta načn mamo možnost prmerjave več skladov hkrat n tud lažjo zbro ustreznega. Donosnost skladov pomen drugače spremembo vrednost točke v določenem časovnem obdobju, le ta pa se spremnja glede na nhanje vrednost naložb, k jh ma sklad. Sklad ustvar poztven donos, če je vrednost točke na koncu leta všja kot na začetku n ustvar negatven donos v nasprotnem prmeru. Precej tesno povezana sta donosnost skladov n tveganje pr vlaganju v njh, saj je za prčakovan všj donos potrebno občajno prevzet tud všje tveganje n obratno, kar pa še ne pomen, da bo všje tveganje zagotovo prneslo všje donose. (Fnančna točka 2007) Tveganje Vsak posameznk je prpravljen sprejet drugačno raven tveganja, kar je prsotno pr skoraj vseh odločtvah, ne samo pr odločanju o vzajemnh skladh. Načeloma tst z manj premoženja ne bodo prpravljen sprejet tako vsokega tveganja, bodo pa s tem mel nekolko manjše možnost za dobček. Všjo stopnjo tveganja je prmerno vsekakor zbrat le takrat, ko je doba varčevanja dolga, ko je vlagatelj sposoben pshološko prenest zgube n ko vlaganje premoženja nma vplva na zagotovtev normalnh bvanjskh pogojev vlagatelja. Združenje družb za upravljanje je ob soglasju Agencje za trg vrednostnh paprjev sestavlo 10-stopenjsko lestvco za ocenjevanje tveganost vzajemnh skladov. Le te so na voljo vsakomur na spletnh straneh n so objavljene za vse sklade, kar je lahko vlagateljem v velko pomoč, ko se zanje odločajo. (Zavarovalnca Trglav d.d. 2007)

24 23 Stopnje s sledjo od najmanjše do največje tveganost: 1 - zjemno nzko tvegan 2 - zelo nzko tvegan 3 - nzko tvegan 4 - nzko do srednje tvegan 5 - povprečno (srednje) tvegan 6 - srednje do všje tvegan 7 - všje tvegan 8 - všje do vsoko tvegan 9 - vsoko tvegan 10 - zelo vsoko tvegan (Fnančna točka 2007) Strošk Pr varčevanju v vzajemnh skladh gre načeloma za dve vrst stroškov, n scer so to enkratn strošk, k se obračunajo pr nakupu oz. prodaj točk, n redn strošk, k vplvajo na premoženje skoz celotno obdobje varčevanja. Med enkratne stroške spadajo vstopna, zstopna n prestopna provzja. - Vstopna provzja obračuna se pr nakupu točk vzajemnega sklada. Pr večn vzajemnh skladov znaša 3% n se zmanjšuje glede na všno vplačanega zneska, lahko pa je tud fksna; - Izstopna provzja obračuna se pr prodaj točk vzajemnega sklada n se znžuje z všno zplačanega zneska al pa je fksna; - Prestopna provzja pr prehodu med vzajemnm sklad stega upravljavca večna slovenskh družb za upravljanje obračuna mnmalne prestopne stroške. Pr vseh navedenh vrstah enkratnh stroškov majo upravljavc to možnost, da jh ne obračunajo. Druga skupna so redn strošk, kamor štejemo upravljavsko provzjo, skrbnško provzjo n ostale stroške, kot npr. strošk posredovanja pr poslh, strošk plačlnega prometa, obveščanja, revzje T strošk se ne obračunavajo pr vplačlu al zplačlu z vzajemnega sklada, ampak so upoštevan pr javno objavljen vrednost enote premoženja sklada. Vstopne n zstopne provzje nso tako pomembne kot upravljavske provzje, k vplvajo na premoženje sklada ves čas, pr čemer je pomembno vedet, da všje upravljavske provzje ne prnesejo tud všjh donosov. V tujn so omenjen strošk celo nekolko všj, razen upravljavskh provzj, k so nžje, za kar je razlog v bstveno večjem povprečnem kaptalu, s katerm tuj vzajemn sklad upravljajo. (Vzajemn sklad 2007) Doba vlaganja Prporočeno števlo let oz. prporočena doba vlaganja je na splošno določena, n znaša za denarne sklade vsaj tr leta, za obveznške sklade dve do tr leta, za mešane sklade vsaj štr do pet let n za delnške sklade vsaj sedem let. To pomen, da kolkor daljša bo doba vlaganja, tolko večj bo delež delnškh skladov, za katere je značlno všje tveganje.

25 24 Povprečen vlagatelj bo vsekakor težl k temu, da bo nvo tveganja čm bolj nzko, da bo dosegel povprečne donose oz. ne bo mel zgube, kar pomen, da se bo števlo let vlaganja v vzajemn sklad gbalo okol treh let. (Fnančna točka 2007) Premoženje vzajemnega sklada 3 Vrednost enote premoženja Vrednost enote premoženja (VEP) se zračunava n objavlja vsak delovn dan, n predstavlja kolčnk med čsto vrednostjo sredstev sklada n števlom točk sklada v obtoku. Všna VEP je za zbranje načeloma nepomembna, kar ne pomen, da je sklad z nžjo VEP cenejš (ugodnejš) kot sklad z všjo. Posledca všje VEP je, da najmanjš možn znesek vplačla ponavad znaša 1 točko sklada, medtem ko pr skladh z vsoko VEP drobna vplačla nso možna. Spremljanje gbanja VEP skladov je pomembno, saj vlagatelj tako lažje predvd, kako se bo njegova vrednost gbala v prhodnost. Čsta vrednost sredstev sklada Čsta vrednost sredstev sklada je pomemben dejavnk, saj predstavlja teoretčno vrednost premoženja sklada. Pove nam, kolko denarja b dobl, če b celo premoženje sklada unovčl po trenutnh cenah n odplačal vse morebtne obveznost. Stopnja obrata naložb Stopnja obrata naložb (Portfolo Turnover Rate PTR) je v odstotku zražen kazalnk, k mer aktvnost upravljanja premoženja vzajemnega sklada. Všj odstotek PTR pomen bolj aktvno upravljanje premoženja, s tem pa tud všje transakcjske stroške, k se plačujejo z sredstev vzajemnega sklada. Tuje naložbe Portfelj posameznega sklada sestavljajo razlčne vrste naložb. Najpomembneje od vsega je, da so sredstva sklada naložena v razlčne naložbe, ne samo v eno n ravno zato je podatek o nhanju vrednost posamezne naložbe pomemben vplv na vrednost enote vzajemnega sklada n scer v všn deleža te naložbe v portfelju sklada. Podatek o všn tujh naložb je v našem prmeru pomemben z vdka geografske razsežnost skladov, usmerjenh na razlčne svetovne trge. 4.4 Prednost n slabost varčevanja v vzajemnh skladh Varčevanje v vzajemnh skladh predstavlja na slovenskem trgu še vedno precej prvlačno n aktualno alternatvo varčevanja. Prednost, katerh so deležn vlagatelj, pa so naslednje: - varčevanje v vzajemnh skladh je dostopno vsem, k razpolagajo z neko vsoto denarja n jo željo donosno n varno naložt; 3 Vr: Lubej 2005, 34 n

26 25 - dostopnost do podatkov o vrednost enote premoženja v dnevnkh n na spletnh straneh; - ponudnk skladov so zakonsko regulran n pod nadzorom Agencje za trg vrednostnh paprjev; - vlagatelj ma možnost svobodne zbre vzajemnega sklada glede na svoje želje n clje; - naložbe v vzajemne sklade so ena najbolj lkvdnh naložb; - pr nekaterh vzajemnh skladh obstaja možnost prdobtve bančnega kredta z zastavo terjatve z naslova vzajemnega sklada; - vzajemn sklad nudjo profesonalno upravljanje naložb; - z nakupom točk vzajemnega sklada vlagatelj prhran ogromno časa, k b ga porabl za zobraževanje, analzo n spremljanje naložbenh možnost; - vzajemn sklad zagotavljajo razmeroma nzke transakcjske stroške. (Vzajemn sklad 2007 n Supermarket vzajemnh skladov 2007) Slabost, k spremljajo tovrstno varčevanje, pa so : - premalo pobude po šrtv na svetovne trge vzajemnh skladov; - prevelka ponudba skladov, med katerm je precej nekorstnh, k zbro ustreznh le otežujejo; - premalo obveščanja javnost o ponudb slovenskh vzajemnh skladov po TV n radu; - slaba propaganda novonastalh skladov pr nas; - vedno večje zanmanje za tuje sklade.

27 26 5. PRAKTIČNI PRIKAZ UPORABE ANALITIČNEGA ORODJA PRIME DECISIONS IN RAČUNALNIŠKEGA PROGRAMA EXPERT CHOICE 5.1 Reševanje z orodjem Prme Decsons 4 Prme Decsons predstavlja podporo metod PRIME n omogoča prmerjavo preferenc odločevalcev oz. razlk skoz vrednostne ntervale, reševanje z njm pa poteka v korakh, predstavljenh v 2. poglavju Strukturranje modela odločanja Model odločanja je potrebno najprej strukturrat, kar stormo v oknu Value Tree. Imena alternatv ter vrednost njhovh krterjev n podkrterjev vnašamo v oknu Alternatves. Dokler model ne vsebuje vseh nformacj o preferencah odločevalca, majo utež vseh krterjev n podkrterjev v oknu Value Tree obseg vrednostnega ntervala od 0 do 1, kar je razvdno s slke 1. Slka 1: Strukturranje modela z orodjem Prme Decsons 4 Vr:

28 Določtev krterjev n defnranje alternatv Naslednj korak pr reševanju modela odločanja je določtev krterjev n defnranje alternatv v okencu Alternatves, kar mora bt točno opredeljeno, da se zognemo morebtn zmed. Alternatve, k smo jh uporabl, so naslednje: - KD Rastko - Infond Hrast - Trglav Renta - Probanka Alfa - Modra kombnacja. Vrstn red men krterjev n podkrterjev je enak zaporedju navajanja le teh kot takrat, ko smo strukturral model odločanja, njhov podatk pa so podan v opsn oblk al numerčno. Podatke za nadkrterje določmo opsno sam, glede na vrednost podkrterjev. Na slk 2 so podana mena alternatv n njhove vrednost po posameznh krterjh n podkrterjh. Slka 2: Določtev alternatv n krterjev Določanje pomembnost krterjev Ta korak je odločlnega pomena, saj z zražanjem pomembnost krterjev n podkrterjev določmo njhove utež, kar je že korak blžje možnost opredeltve najboljše alternatve. S klkom na ukaz Elctaton Tour se nam odpre okno, prkazano na slk 3, k prkaže za vse vključene krterje n podkrterje, kako jm bomo določal utež. Na voljo so trje načn: Score Assessments, Weght Assessments n Holstc Comparson. Rdeče puščce nakazujejo, kje je program določl ocenjevanje utež krterjev.

29 28 Slka 3: Načn določanja pomembnost krterjev Score Assessment omogoča ocenjevanje vrednost krterjev. Kot že omenjeno v 2. poglavju je mogoče ordnalno n kardnalno razvrščanje, s tem da slednje n nujno potrebno. Na slk 4 je prkazan prmer ordnalnega razvrščanja vrednost podkrterja»upravljavsk strošk«. Rangramo jh tako, da najprej klknemo na tsto vrednost, za katero menmo, da je najboljša, npr. najnžj upravljavsk strošk so najboljš, n je tako postavljena na prvo mesto, ostale rangramo podobno.

30 29 Slka 4: Score Assessment ordnalno razvrščanje Po tem ko smo upravljavske stroške razvrstl ordnalno, jh lahko opredelmo še z ntervalom pr kardnalnem razvrščanju. V našem prmeru kardnalnega razvrščanja nsmo dejansko uporabl, ampak smo želel le prkazat, kaj zahteva v prmeru uporabe le-tega Prme Decsons od odločevalca. Intervale vrednost, kot so podan na slk 5, je potrebno še opredelt s spodnjo n z zgornjo mejo, oz. števlčno zrazt povečanje vrednost, ko se vrednost ntervala spremen, kar je razvdno s slke 6. Tu mamo možnost, da določmo tako spodnjo kot zgornjo mejo, al pa da ene od teh ne določmo. V našem prmeru je blo kardnalno razvrščanje uporabljeno zgolj za prkaz, saj ga n potrebno nujno zvest, zvest pa je potrebno vsekakor ordnalno razvrščanje.

31 30 Slka 5: Score Assessment kardnalno razvrščanje Slka 6: Opredeltev povečanja vrednost pr kardnalnem razvrščanju

32 31 Weght Assessment omogoča ocenjevanje utež krterjev, pr čemer Prme Decsons uporablja prncp metode Swng, kjer je največja korstnost krterjev n podkrterjev predstavljena z ntervalom (100, 100). Za ocenjevanje oz.določanje utež krterjem sta na voljo načna Top down n Bottom up. Razlka med načnoma Top - down n Bottom - up je naslednja: pr Bottom - up mora odločevalec določt vrednost utež vseh podkrterjev modela glede na medsebojne odnose med vsem podkrterj; pr Top - Down pa odločevalec prmerja podkrterje zbranega krterja. Na slk 7 je prkazan načn določanja utež krterjev Bottom up, kjer smo zmed vseh podkrterjev zbral kot najpomembnejšega»čsta vrednost sredstev«n določl njegovo spodnjo n zgornjo mejo s 100. Ostale podkrterje smo prmerjal glede na najpomembnejšega n določl tako tud ntervale utež. Slka 7: Weght Assessment: Bottom up

33 32 Na slk 8 je prkazan še drug načn, n scer Score Assessments Top Down. Tukaj pa smo najpomembnejšemu podkrterju po našem mnenju»ocena tveganost«v okvru zbranega krterja»dodatne možnost«določl vrednost spodnje n zgornje meje, tj.100, ostale podkrterje zbranega krterja pa smo medsebojno prmerjal n jm določl ntervale utež glede na najpomembnejšega. Slka 8: Weght Assessment: Top Down za krterj Dodatne možnost Slka 9 prkazuje podobno stuacjo kot slka 8, s tem da gre tukaj za zbran krterj Donosnost, kjer smo ocenl, da je najpomembnejš podkrterj Sprememba VEP zadnja 3 leta n mu ocenl vrednost spodnje n zgornje meje s 100. Slka 9: Weght Assessment: Top Down za krterj Donosnost

34 33 Z načnom določanja utež Holstc Comparson opravmo ordnalno n kardnalno razvrščanje alternatv, n v našem prmeru je program razvrščanje določl glede na clj. Na slk 10 je razvdno razvrščanje alternatv glede na clj Vzajemn sklad, kjer je zopet vrstn red le teh od najboljše do najslabše. Slka 10: Holstc Comparson

35 Snteza rezultatov Ko orodje Prme Decsons zaključ kalkulacjo, je možno končne rezultate prkazat na razlčne načne, pr končnem zračunu pa program upošteva samo ocenjevanje utež krterjev kar, kot je razvdno na slk 3, označ program sam z rdečo puščco. Kot je že blo omenjeno v poglavju o metod PRIME, je prkaz rezultatov možen na naslednje načne: - Value Intervals oz. vrednostn nterval, - Weghts oz. utež, - Domnance n - Decson Rules oz. odločtvena pravla. Value Intervals oz. vrednostn nterval predstavljajo razpon možnh vrednost, kjer ma vsaka alternatva nterval vrednost za vsak krterj n clj. Slka 11 prkazuje zračunane vrednost ntervalov, upoštevajoč clj»vzajemn sklad«. Infond Hrast, Trglav Renta, Probanka Alfa n Modra kombnacja so absolutno domnran glede na KD Rastko. Nedomnrana alternatva je torej KD Rastko n ma zelo dobre možnost, njegova vrednost se gba v ntervalu [0,815, 0,941]. Najvšja zgornja meja vseh ostalh alternatv znaša 0,617, kar pomen da je precej oddaljena od vrednost spodnje n zgornje meje vrednostnega ntervala KD Rastko. Slka 11: Vrednostn nterval po posameznh alternatvah za clj»vzajemn sklad«

36 35 Slka 12 prkazuje, da tud glede na krterj»donosnost«predstavlja KD Rastko nedomnrano alternatvo, oz. ostalm absolutno domnra, njegova vrednost pa se gba v ntervalu [0,333, 0,375]. Interval vseh ostalh alternatv so zopet precej oddaljen od vrednost ntervala KD Rastko. Slka 12: Vrednostn nterval po posameznh alternatvah za krterj»donosnost«glede na krterj»dodatne možnost«predstavlja nedomnrano alternatvo sklad Infond Hrast, katerega vrednost se gba v ntervalu [0,153, 0,207], z najvšjo vrednostjo spodnje n zgornje meje. Ne predstavlja absolutne domnance, saj se njegov nterval n nterval drugh alternatv prekrvajo. (slka 13) Slka 13: Vrednostn nterval po posameznh alternatvah za krterj»dodatne možnost«

37 36 Najvšjo vrednost spodnje n zgornje meje vrednostnega ntervala glede na krterj»velkost«ma sklad KD Rastko z vrednostjo [0,4, 0,435], kar je razvdno s slke 14. S slke 14 je razvdno tud, da sta zgornj mej KD Rastko n Probanka Alfa enak. V tem prmeru je boljša tsta, k ma nterval najbolje opredeljen, kar pomen, da je razlka med spodnjo n zgornjo mejo čm manjša. V našem prmeru je to KD Rastko. Slka 14: Vrednostn nterval po posameznh alternatvah za krterj»velkost«weghts oz. utež predstavlja pomembnost zbranega podkrterja oz. krterja glede na krterj oz. clj. V oknu so vdn samo krterj n podkrterj clja oz. krterja. Kot vdmo ntervale utež pr tem načnu prkaza rezultatov, vdmo tud pr odločtvenem drevesu. Slka 15 prkazuje, da je pr clju»vzajemn sklad«krterj»velkost«najpomembnejš, z najvšjo vrednostjo spodnje n zgornje meje v ntervalu, n scer [0,4, 0,435]. Slka 15: Interval utež krterjev glede na clj»vzajemn sklad«

38 37 Na slk 16 vdmo, da je znotraj krterja»donosnost«pomembnejš podkrterj»sprememba VEP zadnja 3 leta«, z ntervalom vrednost [0,196, 0,234]. Slka 16: Interval utež podkrterjev glede na krterj»donosnost«slka 17 prkazuje, da je znotraj krterja»velkost«pomembnejš krterj»čsta vrednost sredstev sklada«z ntervalom vrednost [0,211, 0,242]. Slka 17: Interval utež podkrterjev glede na krterj»velkost«

39 38 Slka 18 pa prkazuje, da je znotraj krterja»dodatne možnost«je najpomembnejš podkrterj»ocena tveganost«z ntervalom vrednost [0,059, 0,076]. Sledjo»Upravljavsk strošk«,»prporočena doba vlaganja«,»stopnja obrata naložb«n»tuje naložbe«. Slka 18: Interval utež podkrterjev glede na krterj»dodatne možnost«domnance okno predstavlja domnančno matrko. Rdeče pke v matrk pomenjo, da je alternatva v tej vrst domnrana glede na alternatvo v stolpcu. Zelene pke pomenjo ravno obratno. Ugotavljanje domnance je smselno takrat, ko se vrednostn nterval alternatv prekrvajo, v nasprotnem prmeru mamo absolutno domnanco, k pomen, da se nterval vrednost alternatv ne prekrvajo. Kot prkazuje slka 19, je brez dvoma najboljša alternatva KD Rastko, k je edna nedomnrana alternatva, medtem ko so vse ostale domnrane s stran KD Rastko. Slka 19: Domnančna matrka

40 39 Decson Rules oz. odločtvena pravla pomagajo odločevalcu pr določtv najboljše alternatve. Na voljo so 4 odločtvena pravla: Maxmax, Maxmn, Central Values n Mnmax Regret, k so bl predstavljen v 2. poglavju Kot je razvdno s slke 20, je tud v tem prmeru najboljša alternatva KD Rastko, sledta pa j Infond Hrast n Probanka Alfa ter Trglav Renta n Modra kombnacja. KD Rastko namreč predstavlja najmanjšo možno zgubo. Pr vseh štrh pravlh b program kot najprmernejšo alternatvo zbral sklad KD Rastko. Slka 20: Odločtvena pravla

41 Reševanje s programom Expert Choce 5 Uporabo metode AHP smo zvedl z uporabo računalnškega programa Expert Choce po korakh, kot jh bomo opsal v nadaljevanju Defnranje problema Problem, k ga bomo reševal, moramo najprej natančno opredelt, določt moramo globaln clj, krterje, podkrterje n alternatve zbranega problema, kar prspeva k prdobtv kakovostnh n precej natančnh rezultatov. Naš zbran problem je poskat tst vzajemn sklad zbranh peth, k bo najprmernejš za varčevanje, z vdka vseh zbranh krterjev. To predstavlja globaln clj, k pa je nadalje opredeljen s krterj n podkrterj, kot je razvdno z slke Izločanje nesprejemljvh alternatv Slovensk trg se sooča s prekomerno ponudbo vseh razpoložljvh vzajemnh skladov, med katerm se lahko vlagatelj odločajo n njhovo števlo še vedno narašča. Izbor najprmernejšega sklada smo omejl na pet vzajemnh skladov, k predstavljajo alternatve, ko so že ble prkazane pr reševanju odločtvenega problema s Prme Decsons na slk Strukturranje problema Problem strukturramo v oblk odločtvenega drevesa. Kot je razvdno s slke 21, je globaln clj Izbor vzajemnega sklada na najvšjem nvoju, sledjo pa mu krterj n podkrterj ter zbrane alternatve v desnem okencu. Pod njm se nahaja kratek ops problema, k ga bomo s pomočjo programa Expert Choce reševal. 5 Vr. n Expert Choce

42 41 Slka 21: Strukturranje problema s programom Expert Choce Presojanje pomembnost krterjev n preferranost alternatv po posameznh krterjh Pr tem koraku smo določal utež krterjev, za kar je blo potrebno najprej ocent pomembnost krterjev, vključenh v problem, oz. za vsak krterj je blo potrebno določt utež. Expert Choce pr zražanju pomembnost n s tem določanje utež krterjev nud več načnov. Kako bomo določl utež krterjev n podkrterjev, je prepuščeno zbr odločevalca, za zračun reštve problema odločanja pa je pomembno, da so določene utež vsem. Izbrala sem načn prmerjanja po parh, kjer je možno določat utež krterjem na numerčn, grafčn al verbaln načn, kjer sem njhovo pomembnost zražala s pomočjo tabele 1. Pr numerčnem načnu določmo pomembnost krterjev s premkanjem skale na ntervalu v levo al desno. Rdeče zpsana vrednost pomen, da nekaj preferramo tolkokrat manj; ko nekaj preferramo tolkokrat več, pa je vrednost črno zpsana. Prmerjal smo krterja»donosnost«n»velkost«n ocenl, da glede na naš clj Izbor najboljšega vzajemnega sklada preferramo krterj»donosnost«dvakrat manj kot krterj»velkost«, krterj»velkost«pa preferramo trkrat bolj kot krterj»dodatne možnost«, kar je razvdno s slke 22. Krterj»Velkost«, znotraj katerega se nahajata podkrterja»osnovn kaptal«n»čsta vrednost sredstev sklada«, daje vlagateljem pomembnejše nformacje n smernco o tem, kako se bo zbran sklad zkazal kot dobčkonosen, kot npr. podatek o donosnost v preteklh leth. Čsta vrednost sredstev sklada nam poda nformacjo o tem, kolko denarja b dobl, če b celo premoženje sklada unovčl po trenutnh cenah n odplačal vse njegove obveznost. Všna osnovnega kaptala pa zkazuje preteklo n trenutno poslovanje sklada, na osnov katerega lahko ocenmo njegovo obnašanje v prhodnje.

43 42 Slka 22: Numerčn načn prmerjanja po parh Pr grafčnem načnu gre za podobno določanje utež,n scer smo v tem prmeru določal utež podkrterjem krterja»dodatne možnost«, s premkanjem modrega oz. rdečega traku, k prkazuje določen delež pomembnost. Ocenl smo, da preferramo podkrterj»ocena tveganost«dvakrat bolj kot podkrterj»prporočena doba vlaganja«, trkrat bolj kot»stopnja obrata naložb«, petkrat bolj kot»delež tujh naložb«n štrkrat bolj kot»upravljavsk strošk«, kar je razvdno s slke 23. Podatek o ocen tveganost je precej pomemben podatek n je za sklade določen po krterjh družbe za upravljanje (DZU). Večnoma so najbolj tvegan sklad tud najbolj donosn, so pa tud zjeme. Po pomembnost sledjo ocenjen tveganost še podatk o vseh ostalh spodaj razvdnh podkrterjh, k so vlagateljem manj pomembn za prstop k skladom. Slka 23: Grafčn načn Pr verbalnem načnu mamo lestvco, kjer prav tako premkamo skalo gor al dol n pomembnost zražamo tako s pomočjo verbalnh vrednost, k so jm prlagojene numerčne vrednost (glej Tabela 1). Zopet smo prmerjal podkrterje krterja»dodatne možnost«n ocenl, da je, če prmerjamo podkrterja»ocena tveganost«n»prporočena doba vlaganja«,»ocena tveganost«enako do zmerno pomembnejš kot»prporočena doba vlaganja«, kar prkazuje slka 24.

44 43 Slka 24: Verbaln načn Vrednost alternatv mermo s pomočjo vrednostne funkcje. Na spodnj slk mamo prkazan prmer naraščajoče vrednostne funkcje za podkrterj»sprememba VEP zadnja 3 leta«, vrednostno funkcjo pa smo uporabl tud za merjenje vrednost alternatv za podkrterj»sprememba VEP zadnje leto«. Pr ostalh podkrterjh smo to storl na drektn načn. Slka 25: Naraščajoča vrednostna funkcja za»sprememba VEP skladov v zadnjh 3 leth«

45 Snteza V tem koraku gre za računanje končnh vrednost alternatv s pomočjo adtvnega modela. Program Expert Choce omogoča dva načna snteze lokalnh prortet za alternatve, n scer dealn n dstrbutvn načn, med katerma obstaja majhna razlka, k smo jo omenl že v 3. poglavju. S slke 26 je razvdno, da je po dstrbutvnem načnu najboljša alternatva KD Rastko z vrednostjo 0,302. Sledjo j Modra kombnacja, Probanka Alfa, Trglav Renta n Infond Hrast. Vrednost stopnje nekonsstence je 0,05, kar pomen, da je dovoljeno uporabljat te zde pr odločanju. Slka 26: Dstrbutvn načn snteze Na slk 27 so prkazane vrednost alternatv po dealnem načnu snteze. V prmerjav s prejšnjm, dstrbutvnm načnom, so razlke končne vrednost res majhne. Tud tu je najboljša alternatva KD Rastko z agregrano vrednostjo 0,296, ostal sklad mu sledjo v stem zaporedju kot prej, enaka pa je tud stopnja nekonsstence. Slka 27: Idealn načn snteze

46 Analza občutljvost Zadnj korak v okvru metode AHP predstavlja analza občutljvost. Namen analz je smulacja vplva sprememb utež na končn zd. Expert Choce omogoča prkaze analz občutljvost s spodaj prkazanm graf. (Slka 28 n slka 30) Graf Performance Senstvty nam pokaže, da je glede na krterja»donosnost«n»velkost«najboljša alternatva KD Rastko, glede na krterj»dodatne možnost«modra kombnacja n glede na vse krterje hkrat KD Rastko. Če b utež krterja»dodatne možnost» povečal na 0,80, b bla glede na vse krterje najboljša alternatva Modra kombnacja, kot je razvdno s slke 29. Graf Dynamc Senstvty s spremnjanjem dolžne trakov omogoča ugotavljanje vplva spremnjanja utež za krterje na vrednost alternatv. Vdmo lahko, da če se utež krterja»dodatne možnost«poveča z 0,14 na 0,8, pomen, da bo najboljša alternatva glede na vse krterje Modra kombnacja, katere ocena je sedaj za 0,004 boljša od alternatve KD Rastko. Graf Gradent Senstvty prkazuje, da če b utež krterja»dodatne možnost«povečal na 0,8, b postala najboljša alternatva Modra kombnacja. Graf Head to Head nam pove, da je v prmerjav s skladom Infond Hrast glede na krterja»donosnost«n»velkost«kd Rastko boljša alternatva, glede na krterj»dodatne možnost«pa je boljša alternatva Modra kombnacja. Pr vseh grafh s lahko krterje, k jm spremnjamo utež n glede na katere prmerjamo, zberemo sam.

47 46 Slka 28: Analza občutljvost s pomočjo grafov Performance, Dynamc, Gradent, Headto-Head

48 Slka 29: Analza občutljvost s spremembo utež krterja»dodatne možnost«47