Microsoft Word - BCP DARS_Prirocnik_UradnaVerzija_2018.doc

Transkripcija

1 BANKA CESTNIH PODATKOV BCP DARS SISTEM ZA VODENJE IN ANALIZIRANJE PODATKOV O AVTOCESTNI INFRASTRUKTURI UPORABNIŠKI PRIROČNIK Copyright DARS d.d., Vse pravice pridržane, Ljubljana, 2018

2 Funkcionalnosti UPORABNIŠKI PRIROČNIK BCP DARS; 2018 Naročnik: DARS d.d. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje Izvajalca: AXIS, Projektne IT rešitve in storitve, d.o.o. Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana e-naslov: axis@axis.si Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Prometnotehniški inštitut Jamova 2, 1000 Ljubljana e-naslov: info-pti@fgg.uni-lj.si Pomoč uporabnikom: gsm: 01/ e-naslov: bcpdars@axis.si Copyright DARS d.d., Vse pravice pridržane, Ljubljana, 2018 stran 2

3 Funkcionalnosti KAZALO 1 UVOD ZAGON PROGRAMA IN ZAČETNE NASTAVITVE DELO S PROGRAMOM SPLOŠNO OSNOVNO OKNO POGLEDI DELO S PROGRAMOM - UKAZNA VRSTICA DODAJANJE IN SPREMINJANJE ZAPISOV DODAJANJE NOVEGA ZAPISA SPREMINJANJE ZAPISOV POVEZAVE AKCIJE KOPIRAJ/KOPIRAJ IN ZAKLJUČI/KOPIRAJ IN ZAKLJUČI NA DAN/DOLOČI VSEM ANALIZE POROČILA OKNO ZA PREDOGLED TISKANJA DATOTEKA POGLED OZADJE ORODNA VRSTICA OKNA ZA PREDOGLED SLIKE DODAJANJE SLIK NA IZBRANEM ZAPISU PREGLEDOVANJE PODATKOV UREJANJE ZAPISOV GRUPIRANJE PRILAGODITEV STOLPCEV FILTRIRANJE PRIVZETE NASTAVITVE/SHRANI TRENUTNI POGLED OZNAČI VSE STOLPCE/ODZNAČI IZBRANE STOLPCE VODENJE ZGODOVINE PODATKOV SPLOŠNO O VODENJU ZGODOVINE PODATKOV PREGLED ZGODOVINE SPREMEMB PREGLED STANJA NA DAN NASTAVITEV DATUMA POSTAVITEV FILTRA ZA PREGLED STANJA NA IZBRANI DAN SPLOŠNI PODATKI JAVNE CESTE ANALIZE PODATKOV ODSEKI JAVNIH CEST PODODSEKI ODSEKI EVROPSKIH CEST ECES GRADBENI ODSEKI PRIPADNOST ODSEKOV OBČINAM stran 3

4 Funkcionalnosti 5.7 AVTOCESTNI PRIKLJUČKI - KRAKI DODATNE DOLŽINE ODSEKOV DODATNA POJASNILA OSNOVNIM TABELAM OSNOVNE TABELE CEST, ODSEKOV IN OBČIN SPREMEMBA ŠTEVILKE ODSEKA GEOMETRIJA CESTE HORIZONTALNI POTEK CESTE NADMORSKA VIŠINA NIVELETE CESTE VZDOLŽNI NAGIB CESTE ELEMENTI PREČNEGA PROFILA VOZNI PASOVI KOLESARSKE STEZE IN PASOVI POSEBNI PASOVI PLOČNIKI BANKINE BERME BREŽINE RASTLINJE ODVODNJAVANJE NAPRAVE ZA ODVODNJAVANJE KANALETE ZADRŽEVALNIKI OBJEKTI PREPUSTI RAZPETINE DO 2,99M OBJEKTI ČISTE PRAVOKOTNE RAZPETINE OD 3M DO 4,99M OBJEKTI ČISTE PRAVOKOTNE RAZPETINE 5M IN VEČ OLD PODPORNE IN OPORNE KONSTRUKCIJE PODPORNE IN OPORNE KONSTRUKCIJE SPREMLJAJOČI OBJEKTI POVRŠINE ZA SPREMLJAJOČE DEJAVNOSTI CESTNO OKOLJE KONFIGURACIJA TERENA PO KATEREM POTEKA CESTA NASELJA OB CESTI OZNAČENA S PROMETNIM ZNAKOM PROMET POVPREČNE VOZNE HITROSTI OMEJITVE HITROSTI OZNAČENE S PROMETNIM ZNAKOM POVPREČNI LETNI DNEVNI PROMET - PLDP PROMETNI ODSEKI ŠTEVNA MESTA stran 4

5 Funkcionalnosti 13 VOZIŠČNA KONSTRUKCIJA STRUKTURA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE VOZIŠČNA KONSTRUKCIJA DRSC OBRABNI SLOJ OBRABNI SLOJ - ANALITIKA VOZIŠČNA KONSTRUKCIJA ŽLEBIČENJE DRENAŽNI ASFALT VZDRŽEVANJE MEJE IZVAJALCEV REDNEGA VZDRŽEVANJA ZIMSKA SLUŽBA OPREMA CEST HRUP STAVBE MERITVE HRUPA PROTIHRUPNE OGRAJE ZASLEPITVE VAROVALNE OGRAJE PROTIVETRNA ZAŠČITA ITS SISTEM ITS SPLOŠNO ITS OPREMA NADZORNI CENTRI LOKALNE POSTAJE PODSISTEMI SPREMENLJIVA PROMETNA SIGNALIZACIJA CESTNO VREMENSKE POSTAJE OKOLJSKI MERILNIKI MERILNIKI PROMETA NAPRAVE ZA KLIC V SILI VSEBINA ITS SISTEMA CESTNINSKE POSTAJE OBJEKTI CESTNINSKIH POSTAJ SMERI STEZ CESTNINSKIH POSTAJ STEZE CESTNINSKIH POSTAJ CESTNO VREMENSKE POSTAJE VIDEO NADZOR NADZORNE IN VIDEO-DETEKCIJSKE KAMERE SNEMALNE NAPRAVE NOSILNE KONSTRUKCIJE ZA ITS OPREMO OKOLJSKI MERILNIKI SPREMENLJIVA PROMETNA SIGNALIZACIJA NAPRAVE ZA KLIC V SILI CENTRALA KLICA V SILI NAPRAVE ZA KLIC V SILI NASTAVITVE stran 5

6 Funkcionalnosti ELEMENTI ITS OPREME PRAVILA KOMUNIKACIJSKEGA POVEZOVANJA IP SEZNAM GEOTEHNIČNA OBMOČJA SPLOŠNO O MERITVAH VRSTE GEOTEHNIČNIH OBJEKTOV VRSTE MERITEV GEOTEHNIČNA OBMOČJA ODSEKI OBJEKTI ČISTE PRAVOKOTNE RAZPETINE 5M IN VEČ PODPORNE IN OPORNE KONSTRUKCIJE BREŽINE VOZIŠČE RAZNO MERILNE TOČKE PREGLEDI DOKUMENTI MERILNE TOČKE GEODETSKE MERITVE MERITVE INKLINACIJ MERITVE SIDRNIH SIL MERITVE POMIKOV Z EKSTENZIOMETROM MERITVE HORIZONTALNIH INKLINACIJ MERITVE TALNE VODE MERITVE PRETOKA VODE MERITVE PORNIH TLAKOV MERITVE KONVERGENC ROČNO MERITVE KONVERGENC Z INSTRUMENTOM VIZUALNI PREGLED PREGLEDI DOKUMENTI/POROČILA PROMETNA SIGNALIAZCIJA PROMETNA SIGNALIZACIJA - SPLOŠNO PODATKOVNI MODEL VSEBINA PROMETNE SIGNALIZACIJE NOSILEC PROMETNI ZNAKI HORIZONTALNA SIGNALIZACIJA PROMETNA VARNOST PROMETNA VARNOST - SPLOŠNO PODATKOVNI MODEL VSEBINA PROMETNE VARNOSTI NEZGODE UDELEŽENCI STROŠKI NEZGOD PARAMETRI PROMETNE VARNOSTI EURORAP RISK RATING EURORAP STAR RATING GRAFIČNI PREGLEDOVALNIK -GIS DELO Z MODULOM GIS SPLOŠNO stran 6

7 Funkcionalnosti OSNOVNO OKNO UKAZNA VRSTICA PRIKAZ PODATKOV LEGENDA SLOJEV PODROBEN PRIKAZ PODATKOV POSEBNE FUNKCIONALNOSTI PRIMER PRIKAZA STACIONAŽE PRIMER MERJENJA DOLŽINE PRIMER KOMUNIKACIJE Z OPISNIM (ATRIBUTNIM) DELOM IZVOZ GRAFIČNIH PODATKOV DODAJANJE NOVIH GRAFIČNIH SLOJEV IZPIS GRAFIČNIH PODATKOV stran 7

8 Funkcionalnosti

9 Funkcionalnosti UVOD Pregledno in sistematično vodenje podatkov o cestni infrastrukturi je na državnem nivoju, pomemben element pri pregledu infrastrukture s katero razpolaga država. Z vse hitrejšim razvojem informatike in informacijskih sistemov postaja to vodenje vse bolj enostavno in preglednejše, poleg tega pa poceni internetna tehnologija s hitrim prenosom podatkov omogoča razvojne rešitve pri vodenju podatkov na centralni bazi. To pomeni, da so vsi podatki posameznega uporabnika zbrani na enem mestu in je možno do njih dostopati iz različnih lokacij brez nepotrebnih izvažanj in uvažanj datotek v različne aplikacije. Osnovna lastnost programske opreme BCP DARS je ravno vodenje podatkov na skupni bazi, do katere je mogoče dostopati preko uporabniškega vmesnika nameščenega lokalno. Programsko orodje BCP DARS je orodje namenjeno zbiranju, vodenju in analiziranju podatkov o avtocestni infrastrukturi. Programska oprema je izdelana v okolju Microsoft Windows in temelji na Microsoft.NET tehnologiji. Aplikacija je zasnovana za lokalno delo s povezovanjem na centralno bazo podatkov, ki se nahaja na skupnem strežniku. Uporabniški vmesnik, nameščen lokalno, je narejen po standardih za programiranje v Windows okolju, z uporabo menijev, orodnih vrstic, spustnih menijev in drugih elementov Windows okolja. Vnos podatkov je možen z miško in tipkovnico. Sistem lahko deluje samostojno ali na nivoju več uporabnikov. Število uporabniških pravic je za posamezno skupino uporabnikov določeno s strani izvajalca. Za varnost pregledovanja in urejanja podatkov je poleg uporabniškega imena poskrbljeno tudi z geslom, ki je izvajalec dodeli uporabniku glede na njegove uporabniške pravice. Podatki v sistemu se vodijo v programskem orodju MS SQL Server, zgradba sistema pa je zasnovana tako, da omogoča enostavno širjenje z novimi vrstami podatkov (nadgradnja z različnimi moduli). Osnovne funkcije programske opreme so: dostop do podatkov, pregledovanje z možnostjo filtriranja, grupiranja,... podatkov, iskanje zapisov na osnovi izbranih vrednosti, editiranje podatkov (vnos, popravljanje, brisanje), pregledovanje in popravljanje šifrantov, izdelava poročil, spremljanje vzdrževanja javne komunalne infrastrukture, pregledovanje fotodokumentacije. stran 9

10 Funkcionalnosti ZAGON PROGRAMA IN ZAČETNE NASTAVITVE Program BCP DARS zaženemo z dvojnim klikom na ikono (ob namestitvi jo program kreira na namizju) ali tako, da v opravilni vrstici okolja Windows izberemo gumb Start ter v skupini programov Programs izberemo mapo BCP ter v njej skupino BCP in zaženemo aplikacijo. Odpre se nam okno za vnos uporabniškega imena in gesla, ki ju potrebujemo za dostop do aplikacije (Slika 1). Slika 1: Okno za vnos uporabniškega imena in gesla Po vpisu uporabniškega imena in gesla, ter potrditvi na gumb "Prijava" se nam odpre osnovno okno programa (Slika 2). Slika 2: Osnovno okno aplikacije BCP DARS V osnovnem oknu, ki je prikazano na sliki (Slika 2), se v levem delu pokažejo drevesna struktura modula Banka cestnih podatkov. stran 10

11 Funkcionalnosti DELO S PROGRAMOM SPLOŠNO OSNOVNO OKNO Ob zagonu programa se nam odpre osnovno okno (Slika 3), ki je sestavljeno iz dveh delov. Slika 3: Osnovno okno programa Elementi osnovnega okna so naslednji: 1. V delu okna, ki je na sliki (Slika 3) označen s številko 1, se nahaja meni, ki vsebuje vrsto zavihkov. V seznamu se poleg orodij za delo s projekti nahajajo tudi šifranti, ki so potrebni za vodenje in urejanje podatkov. Prikazane vrstice v seznamu menija so odvisne od pravic, ki jih ima trenutno prijavljen uporabnik. 2. Del osnovnega okna, ki je na sliki (Slika 3) označen s številko 2, je namenjen prikazovanju podoken modulov, ki smo jih izbrali iz seznama levega menija. Orodna vrstica osnovnega okna (Slika 4) vsebuje vrsto ukazov, ki so prikazani in obrazloženi v nadaljevanju. Slika 4: Orodna vrstica osnovnega okna stran 11

12 Funkcionalnosti Orodna vrstica osnovnega okna: Stil Omogoča izbiro željenega pogleda celotne aplikacije. Uporabnik lahko izbira med 21 različnimi pogledi, ki so vgrajeni v aplikaciji. Podatki Namenjen je delu s podatki. Znotraj gumba ukaz Osveži podatke osveži in shrani vse vnešene podatke. Ukaz Sprazni nastavitev pa sprazni vse nastavitve, ki so bile določene na posameznem pogledu na aplikaciji. Funkcionalnost Sprazni nastavitve je namenjena administratorju sistema in ne uporabniku. Osveži podatke Namenjen je osveževanju podatkov na prikazanem pogledu, tj. v primeru spremembe podatkov s strani drugega uporabnika med delom. Osveži šifrante Namenjen je osveževanju podatkov v vseh aktivnih pogledih. V primeru, da na enem pogledu dodajamo oziroma spreminjamo zapise, s tem ukazom posodobimo vse spremembe na preostalih aktivnih pogledih. Sprazni Namenjen je ponastavitvi pogleda na osnovno nastavljen pogled. nastavitve GIS Orodja Nastavitve Privzete nastavitve pogleda Sprememba gesla GIS privzeto Privzet datum Vsi zapisi Pomoč Namenjen je grafičnemu prikazu podatkov. Namenjen je osnovnemu delu s programom. Namenjen je osnovnim nastavitvam dela s programom aktivnemu uporabniku. Namenjen je ponastavljnju izgleda pogleda na osnovno nastavitev, tj. tako kot je bil pogleda nastavljen s strani administratorja sistema. Namejen je ponastavitvi oz. spremembi gesla uporabnika. Ukaz pride v poštev v primeru, da uporabnik ne uporavlja domenske prijave. Namenjen je grafičnemu prikazu podatkov. Polje s katerim nastavimo željen datum za katerega nas zanima veljavno stanje. Privzet je trenutni sistemski datum, v kolikor želimo pregledati stanje na dan v preteklosti ali celo prihodnosti (planiranje) enostavno v koledarju izberemo željen datum. Prikažemo vse zapise na posameznem pogledu. Gumb ima enako vlogo kot če bi datum v predhodnem polju nastavili na datum "neskončno" v prihodnosti. Ukaz nam prikaže tako veljavne kot tudi neveljavne (tisti, ki imajo datum konca zaključen) zapise, ki so vodeni v bazi. Ko je gumb aktiviran dobi opis Zapisi na dan ko ga ponovno kliknemo se prikažejo le zapisi, ki so veljavni na trenutno izbran datum. Vsebuje več funkcij, in sicer tu najdemo navodila za uporabo, podatke o programu, kjer je tudi kontaktna številka za pomoč uporabniku in navodila za uporabo aplikacije v pdf obliki. V meniju, ki je na sliki (Slika 3) označen s številko 1, se nahajajo povezave do vseh šifrantov, ki so potrebni za delovanje aplikacije, ter modulov za pripravo in urejanje projektov. S klikom na + pred posameznim pogledom se odprejo pogledi znotraj izbranega zapisa. Iz seznama znotraj posameznega menija z dvojnim klikom leve tipke na miški uporabnik odpre željeni pogled oziroma tabelo (Slika 6). Za preglednejše delo z aplikacijo lahko uporabnik s klikom na žebljiček skrije seznam Menu. stran 12

13 Funkcionalnosti Slika 5: Prikaz odprtega menija s seznamom pod njim stran 13

14 Funkcionalnosti POGLEDI V programu poznamo dva tipa pogledov, in sicer navadni pogled (Slika 6) in pogled s prikazanimi povezavami (Slika 7). Okno za urejanje zapisov je sestavljeno iz dveh delov: 1. Osnovni pogled vseh zapisov v izbranem pogledu 2. Podrobnejši pogled podatkov izbranega zapisa Slika 6: Osnovni in podrobnejši pogled Na (Slika 6) je prikazan navaden pogled Javne ceste, kjer so v osnovnem oknu (polje 1) prikazani vsi zapisi tega pogleda, v vertikalnem pogledu imenovanem Kontrole (polje 2) pa so prikazani podrobni podatki posameznega zapisa. Podobno kot lahko skrijemo seznam Menu s klikom na žebljiček, lahko skrijemo tudi okno Kontrole. Na (Slika 7) je prikazan pogled s prikazanimi povezavami na posameznem zapisu. Na konkretnem primeru so prikazane povezave med Javnimi cestami in Odseki javnih cest. V polju, ki je označeno z 1 so prikazane povezave znotraj posameznega zapisa. Osnovno okno je sestavljeno tako, da se povezave znotraj posameznega zapisa generirajo v drevesno strukturo. Na vertikalnem pogledu (polje 2) pa so prikazani podrobni podatki izbranega zapisa. Delo z zapisi poteka pri obeh tipih pogledov na identičen način. Delo s povezavami je podrobneje opisano nekoliko kasneje. stran 14

15 Funkcionalnosti Slika 7: Primer pogleda s prikazanimi povezavami Za urejanje zapisov je v programu na voljo vrsto ukazov, ki se nahajajo v ukazni vrstici. Delo z ukazno vrstico si bomo ogledali v naslednjem poglavju. stran 15

16 Funkcionalnosti DELO S PROGRAMOM - UKAZNA VRSTICA Ukazna vrstica je sestavljena iz osnovnih gumbov, ki se aktivirajo ob zagonu posameznega pogleda, kot je prikazano na Slika 8. Slika 8: Ukazna vrstica V spodnji tabeli so prikazane funkcionalnosti posameznega gumba iz ukazne vrstice: Ukazna vrstica: Odkleni Nov Shrani Prekliči Zakleni Briši Izpis Izvoz Povezave Akcije Analize Poročila Slike Skoki Izberi sloj Poišči na mapi odklepanje podatkov, ki nam omogoča delo s podatki. Ob zagonu posameznega pogleda so zapisi zaklenjeni, zato jih je potrebno pred vnosom ali spreminjanjem odkleniti s tipko Odkleni. kreiranje novega zapisa shranjevanje podatkov preklic sprememb zaklepanje podatkov, da ne pride do neželjenih sprememb brisanje izbranih zapisov tiskanje vseh zapisov iz osnovnega pogleda omogoča izvoz vseh zapisov v različne formate (xls, txt, xml,...), kar uporabniku omogoča dodatno obdelavo podatkov v drugih programih povezave znotraj posameznega zapisa izvajanje akcij nad posameznimi zapisi; kopiranje priprava izpisov za izbrane zapise pregled slik na izbranem zapisu (če za zapis obstajajo) skok na povezano vsebino omogoča izbiro sloja v grafičnem pregledovalniku omogoča takojšen prikaz izbranega podatka v grafičnem pregledovalniku DODAJANJE IN SPREMINJANJE ZAPISOV Ob vsakokratnem zagonu kateregakoli pogleda so vsi podatki v tabeli zaklenjeni. Za vnos novega zapisa oziroma spremembo obstoječih zapisov je potrebno tabelo najprej odkleniti s klikom na gumb Odkleni v ukazni vrstici. Tako se aktivirajo še preostali gumbi za dodajanje in spreminjanje zapisov. DODAJANJE NOVEGA ZAPISA Ko je tabela odklenjena, s klikom na gumb uporabnik ustvari nov zapis v tabeli, ki ima vsa polja prazna (Slika 9). stran 16

17 Funkcionalnosti Slika 9: Dodajanje novega zapisa Polja, ki so v podrobnejšem pogledu označena z so obvezna polja in jih mora uporabnik nujno izpolniti, če želi vnešeni zapis shraniti. Vnos polj novega zapisa lahko poteka tako preko osnovnega kot podrobnejšega pogleda (Slika 6). in datum konca zapisa se vpišeta samodejno, in sicer program za datum začetka privzame datum vnosa (sistemski datum), za datum konca pa izbere Ob vnosu vseh obveznih in ostalih polj, ki jih uporabnik želi voditi za posamezni zapis, le-tega shrani s klikom na gumb v ukazni vrstici. V primeru, da vnesenega zapisa ne želi shraniti vnos prekine z gumbom. Gumb je namenjen zaklepanju tabele in s tem neželjenemu spreminjanju podatkov v tabeli. SPREMINJANJE ZAPISOV Na enak način kot pri vnosu novih zapisov je potrebno tudi pri spreminjanju obstoječih zapisov v bazi tabelo najprej odkleniti z gumbom Odkleni. Ko je tabela odklenjena se uporabnik s klikom leve tipke na miški postavi na zapis, ki ga želi spreminjati (podlaga zapisa se obarva) in spreminja vrednosti po posameznih poljih. Ostali gumbi (Shrani, Prekliči, Zakleni) delujejo enako kot pri vnosu novega zapisa. Ko v bazi že obstajajo zapisi, je v programu na voljo tudi tipka, ki je namenjena brisanju zapisa. Slika 10: Spreminjanje zapisov stran 17

18 Funkcionalnosti Tretji in četrti sklop gumbov ukazne vrstice (Povezave, Akcije, Analize, Poročila in Slike) in (Izberi sloj in Poišči na mapi) potrebujeta nekoliko obsežnejšo obravnavo, zato si oglejmo funkcionalnosti posameznega gumba iz teh sklopov. Do omenjenih funkcionalnosti lahko dostopamo na dva načina, in sicer preko ukazne vrstice ali pa s klikom desne tipke na miški v osnovnem pogledu. Slika 11: Dostop do funkcionalnosti POVEZAVE Povezave med tabelami predstavljajo učinkovito orodje pri vnašanju in pregledovanju podatkov. Med povezanimi tabelami se vedno prikazujejo le podatki, ki v povezani tabeli pripadajo izbranim zapisom v osnovni tabeli. Do povezav, ki na izbrani tabeli obstajajo lahko dostopamo na dva načina, in sicer preko ukazne vrsti in s pomočjo desne tipke na miški v osnovnem pogledu. Na (Slika 12) je prikazan dostop do povezav preko desne tipke na miški v osnovnem pogledu. Slika 12: Bližnjica Povezave Na sliki (Slika 13) je prikazan primer povezave med dvema tabelama med katerima obstaja relacija (v konkretnem primeru je prikazana povezava med Javnimi cestami in Odseki na javnih cestah (primer iz modula Banka cestnih podatkov za občine). V relacijski tabeli oziroma tabeli povezav so prikazani le podatki, ki pripadajo izbranemu zapisu na pogledu. Če želimo odpreti povezavo med željenima tabelama na drugem zapisu kliknemo na "+" pri izbranem zapisu. Slika 13: Relacijski pogled med tabelami stran 18

19 Funkcionalnosti AKCIJE Enako kot do povezav dostopamo tudi do funkcionalnosti Akcije na dva načina, in sicer s pomočjo gumba v ukazni vrstici ali preko bližnjice, ki jo zaženemo z desno tipko na pogledu (Slika 14). Funkcionalnost omogoča akcijo Kopiraj ter akcijo Kopiraj in zaključi zapis. KOPIRAJ/KOPIRAJ IN ZAKLJUČI/KOPIRAJ IN ZAKLJUČI NA DAN/DOLOČI VSEM Funkcijo uporabljamo kadar vnašamo spremenjeno stanje objekta (npr. spremenjena šifra odseka). Podatke o starem zapisu zaključimo s pomočjo funkcije Kopiraj in zaključi oz. Kopiraj in zaključi na dan. Tako izbrani zapis prenesemo v nov zapis v katerem ustrezno popravimo vrednosti v spremenjenih poljih. Pri zaključenem zapisu se v polju datum samodejno prestavi na trenutni (sistemski) datum, celoten zapis pa se obarva sivo. Pri ukazu Kopiraj in zaključi na dan pa določimo datum s katerim se zapis zaključi. S funkcijo Kopiraj pa podatke enako prenesemo v nov zapis, le da pri tem ne zaključimo podatkov o starem zapisu (vrednost v polju ostane nespremenjena). Ukaz Določi vsem se uporabja za določanje izbranega atributa vsem označenim zapisom, ukaz uporabimo nad zapisom, ki ima določeno pravilno vrednost izbranega atributa. Slika 14: Bližnjica - Akcije Slika 15: Okno za določitev datuma pri ukazu»kopiraj in zaključi na dan«analize Funkcionalnost Analize omogoča izvajanje določenih analiz nad podatki v izbranem pogledu. Analize so lahko kontrole nad podatki, analiziranje samih podatkov (poračuni, grupiranje,...). Slika 16: Bližnjica - Analize stran 19

20 Funkcionalnosti POROČILA Funkcionalnost Poročila omogoča pripravo različnih izpisov, ki so v programu pripravljeni za posamezen pogled oziroma na posamezni tabeli. Do poročil dostopamo na dva načina, in sicer s pomočjo gumba Poročila v ukazni vrstici ali preko bližnjice, ki jo zaženemo z desno tipko na pogledu (Slika 17). Slika 17: Bližnjica - Poročila Za pripravo izpisa željenega zapisa je potrebno izbrati željeni izpis in preko gumba Poročila izbrati izpis, ki ga želi uporabnik pripraviti za željeni zapis. V primeru, da želi uporabnik pripraviti izpise za več zapisov hkrati, željene zapise izbere s tipko SHIFT oziroma CTRL. Program ima za izbiranje zapisov vgrajeno podobno orodje kot ga poznamo pri drugih aplikacija. Tako si lahko uporabnik pomaga pri Izbiri več zapisov, ki si v tabeli ne sledijo s tipko CTRL in klikom miške na željene zapise (Slika 18). Slika 18: Izbira zapisov s CTRL tipko Izbira zapisov, ki si v tabeli sledijo, se izvede tako da uporabnik označi prvi zapis nato s klikom tipke SHIFT izberemo še zadnji zapis (Slika 19). V primeru, da želi uporabnik izbrati vse zapise v tabeli le-to stori s klikom tipke CTRL-A. Slika 19: Izbira zapisov s SHIFT tipko Ko iz menija Poročila izberemo željeni izpis program pripravi predogled poročila kot je prikazano na (Slika 20). stran 20

21 Funkcionalnosti Slika 20: Primer okna za predogled tiskanja OKNO ZA PREDOGLED TISKANJA Okno za predogled tiskanja je poseben del aplikacije, ki je namenjen predogledu in urejanju poročila pred tiskanjem. Znotraj okna je na voljo vrsta gumbov s katerimi urejamo poročilo. Ukazna vrstica okna za predogled: Datoteka Osnovne funkcije za urejanje pred tiskanjem Pogled Z gumbom urejamo poglede Ozadje Gumb za urejanje ozadja izpisa Po posameznih gumbih si podrobneje oglejmo njihove možnosti. DATOTEKA Zavihek Datoteka znotraj okna za predogled je namenjen predvsem nastavitvam strani pred tiskanjem, tiskanju in izvozom dokumenta v različne formate. Slika 21: Okno za predogled Datoteka stran 21

22 Funkcionalnosti Datoteka Nastavitev strani... Natisni... Natisni Nastavitev strani za tiskanje Tiskanje z izbiro tiskalnika Direktno tiskanje na trenutno izbranem tiskalniku Izvozi datoteko... Izvoz dokumenta v željenem formatu (html, xls,...) Pošlji e-pošto... Pošiljanje dokumenta preko elektronske pošte Izhod Izhod iz okna za predogled Podrobnejša razlaga posameznih možnosti znotraj gumba File. Nastavitev strani...: S klikom na Nastavitev strani - možnost nastavljanja strani - se odpre dialogno okno (Slika 22), ki ponuja različne možnosti nastavljanja strani za tiskanje. Slika 22: Dialogno okno Page Setup Uporabnik lahko v sklopu "Paper" nastavi velikost papirja (Size) in vir papirja (Source), v sklopu "Orientation" ima možnost izbire postavitve papirja (Pokončno/Portrait ali Ležeče/Landscape), v sklopu "Margins" pa ima možnost nastavitve meja od roba papirja, znotraj katerih se bo dokument natisnil. V dialognem oknu se sprotno prikazuje predogled nastavitev strani. Ko je uporabnik z nastavitvami strani zadovoljen le-te potrdi s klikom na OK oziroma zavrne s Cancel. Natisni...: Prva možnost tiskanja omogoča izbiro tiskalnika (Select Printer), izbiro strani, ki jih želi uporabnik natisniti in število kopij (Page Range). stran 22

23 Funkcionalnosti Slika 23: Dialogno okno - Print Natisni: Druga možnost tiskanja izvede direktno tiskanje glede na trenutno nastavljeni tiskalnik. Izvozi datoteko...: Orodje za izvoz dokumenta omogoča izvoz dokumenta v različne formate. Uporabnik lahko dokument izvozi kot pdf, text, html, excel,... file ali kot sliko. Pošlji elektronsko pošto...: Orodje za pošiljanje dokumenta po e-pošti omogoča direktno pošiljanje dokumenta po elektronski pošti v izbranem formatu. Izhod: Gumb je namenjen izhodu iz okna za predogled tiskanja. POGLED Zavihek Pogled znotraj okna za predogled je namenjen nastavljanju pogledov na oknu. Slika 24: Okno za predogled - View stran 23

24 Funkcionalnosti Pogled Page Layout Pogled strani: Facing: pregledovanje strani posamično po straneh Continuous: zvezno pregledovanje strani Toolbar Status Bar Po meri... Vklop/izklop orodne vrstice Vklop/izklop statusne vrstice Nastavitve pogledov po meri OZADJE Zavihek Ozadje znotraj okna za predogled je namenjen urejanju ozadja dokumenta, ki ga uporabnik želi natisniti. Slika 25: Okno za predogled Background Ozadje Barva... Vodni žig Možnost izbire barve ozadja Vodni tisk Barva: Gumb omogoča izbiro željene barve strani. Vodni žig... (vodni tisk): Program omogoča izdelavo t.i. vodnega tiska na dokumentu. Uporabnik lahko doda vodni tisk kot tekst (Text Watermark) ali kot sliko (Image Watermark). Za pripravo "Watermark-a" ima na voljo vrsto nastavitev: font, velikost, barvo, transparentnost, lego, obseg strani... Na (Slika 26) je prikazano okno za definiranje in urejanje vodnega tiska na dokumentu. Na levi strani okna je prikazan predogled pripravljene strani z vodnim tiskom "Delovna verzija". stran 24

25 Funkcionalnosti Slika 26: Nastavitev vodnega tiska ORODNA VRSTICA OKNA ZA PREDOGLED Orodna vrstica za predogled vsebuje vrsto gumbov, ki so namenjeni iskanju, načinu pregledovanja, urejanju strani za tisk,... Večina ukazov se nahaja tudi znotraj ukazne vrstice okna za predogled. Orodna vrstica je zasnovana tako, da lahko gumbe uporabnik vklopi/izklopi povsem po meri. S klikom na puščico, ki je na (Slika 27) obarvana rumeno se preko orodja Toolbar odpre dialogno okno za izbiro gumbov, ki jih želi uporabnik videti v orodni vrstici. Na (Slika 27) je prikazana orodna vrstica z aktivnimi vsemi gumbi, ki so na voljo. Slika 27: Orodna vrstica okna za predogled Najdi (iskalnik): Gumb je namenjen iskanju besedila v dokumentu, ki je pripravljen za tiskanje. S klikom na gumb se odpre dialogno okno, kjer uporabnik vnese iskano besedo in zažene iskanje. Gumbi za nastavitev strani in tiskanja so opisani v poglavju o Ukazni vrstici okna za predogled. Scale (merilo): S pomočjo gumba je mogoče nastaviti merilo strani, ki je namenjena tiskanju. V dialognem oknu lahko uporabnik nastavi merilo v % osnovnega pogleda ali zajem širine strani glede na osnovno stran. Primi ("pan"): S pomočjo gumba lahko uporabnik s klikom leve tipke na miški prime dokument in ga premika na željeno mesto. stran 25

26 Funkcionalnosti "Lupa" (povečevalo): S pomočjo gumba uporabnik poveča oziroma pomanjša pogled dokumenta na predhodne nastavljeni odstotek, in sicer tisti del dokumenta na katerega klikne z miško.. Pomanjšaj: Pomanjšava pogleda dokumenta za 5 %. Povečaj: Povečava pogleda dokumenta za 5 %. Poleg enkratne povečave/pomanjšave ima uporabnik na voljo tudi vnos merila po meri v odstotkih. V ta namen ima aplikacija namenjeno samostojno polje. Prva stran: Predogled prvo stran dokumenta. Predhodnja stran: Predogled predhodne strani dokumenta. Naslednja stran: Predogled naslednje strani dokumenta. Zadnja stran: Predogled zadnje strani dokumenta. Več strani: Nastavitev pogleda več strani hkrati. Program omogoča nastavitev pogleda do šest strani hkrati. stran 26

27 Funkcionalnosti SLIKE Program omogoča uporabniku, da na določenih pogledih vodi tudi slikovne podatke o objektih. Funkcionalnost Slike omogoča ogled, tiskanje in kopiranje slik, ki jih dodajamo za posamezen zapis. Do Slik dostopamo na dva načina, in sicer s pomočjo gumba Slike v ukazni vrstici (v primeru, da je slika za izbrani zapis uvožena v bazi) ali preko bližnjice, ki jo zaženemo z desno tipko na pogledu (Slika 28). Slika 28: Bližnjica - Slike V primeru, da v bazi obstaja slika na izbranem zapisu je v ukazni vrsti oziroma v bližnjici (Slika 28) aktiven gumb Slike. S klikom na gumb se prikaže okno (Slika 29) za pregledovanje slik. V primeru, da za izbrani zapis v bazi obstaja več slik jih je mogoče pregledovati s pomočjo drsnika na dnu okna. Okno slike omogoča uporabniku direktno tiskanje slike z gumbom Natisni, ob kliku katerega se odpre okno za predogled tiskanja. Poleg tiskanja ima uporabnik tudi možnost kopiranja slike v primeru, da jo želi prilepiti v drug dokument. Slika 29: Okno Slike DODAJANJE SLIK NA IZBRANEM ZAPISU Za dodajanje slik na izbrani zapis se uporablja zavihek Dokumenti na pogledu. stran 27

28 Funkcionalnosti PREGLEDOVANJE PODATKOV Ko ima uporabnik enkrat napolnjeno bazo s podatki, program omogoča pregledovanje le-teh po meri uporabnika. S klikom na desno tipko miške nad imenom stolpca se odpre bližnjica, v kateri lahko izbiramo ukaze, ki so opisani spodaj. Slika 30: Primer uporabe bližnjice Slika 31: Orodje za pregledovanje zapisov S pomočjo tega orodja lahko kar najhitreje pregledujemo podatke. Orodno okno omogoča vrsto ukazov, ki so podrobneje razloženi v nadaljevanju. stran 28

29 Funkcionalnosti UREJANJE ZAPISOV Po posameznih poljih lahko zaradi lažjega pregledovanja uporabnik podatke uredi naraščajoče ali padajoče. To stori tako, da se z miško postavi na polje nad katerim želi urediti zapise, ter preko orodja za pregledovanje podatkov izbere željeno ureditev. Na voljo sta naraščajoča in padajoča ureditev. V primeru, da želi uporabnik izklopiti urejanje uporabi možnost Izključi sortiranje v orodju za pregledovanje zapisov. Za urejanje zapisov naraščajoče oziroma padajoče je v programu na voljo tudi bližnjica, in sicer enostavno s klikom v opisu polja. V polju se prikaže puščica, ki prikazuje ali so zapisi urejeni padajoče ali naraščajoče. Slika 32: Urejanje zapisov GRUPIRANJE Posebnost pri navadnem pogledu je vrstica»vrstica za grupiranje po polju«, ki se nahaja pod orodno vrstico in omogoča grupiranje zapisov po posameznem stolpcu. Vrstica se prikaže ob izbiri ukaza grupiraj iz bližnjice (Slika 33, Slika 34). Stolpec po katerem želi uporabnik grupirati zapise le-ta prime in prenese v omenjeno vrstico. Če želi npr. grupirati zapise v tabeli Odseki po Ivrc (kategorija ceste), enostavno prime stolpec Ivrc in ga prenese v vrstico»vrstica za grupiranje po polju«. Prikaže se pogled, ki je prikazan na (Slika 35). Z uporabo ukaza Grupiraj po polju nam program samodejno grupira podatke po stolpcu, ki je bil aktiven ob zagonu ukaza. Slika 33: Bližnjica grupiranje Slika 34: Primer prikaza vrstice ob kliku na Grupiraj stran 29

30 Funkcionalnosti Zapise lahko uporabnik prikazuje po željenem stolpcu tako, da le-tega prenese v omenjeno vrstico. V primeru, da želi podatke grupirati po kakšnem drugem stolpcu, prestavi stolpec iz vrstice»vrstica za grupiranje po polju«nazaj v tabelo in iz tabele potegne željenega v omenjeno vrstico. Orodje omogoča tudi grupiranje stolpcev enega znotraj drugega. Če želi uporabnik zopet celotni pogled zapisa, z miško prime stolpec po katerem je predhodno grupiral zapis in ga prenese nazaj v osnovno okno. Program omogoča tudi prosto prestavljanje stolpcev znotraj osnovnega pogleda. Stolpec je potrebno aktivirati s klikom miške, nato ga je mogoče prestaviti na željeno mesto v tabeli. Slika 35: Primer grupiranja po stolpcu "Ivrc" v tabeli odsekov javnih cest stran 30

31 Funkcionalnosti PRILAGODITEV STOLPCEV Ukaz "Izberi stolpec" omogoča dodajanje novih stolpcev s podatki, ki niso prikazani v osnovnem oknu. Na ukaz Izberi stolpec se odpre okence Po meri (Slika 36) v spodnjem desnem delu ekrana, kjer lahko uporabnik poišče stolpec z željenimi podatki in ga enostavno prime z miško ter ga prenese k ostalim že prikazanim stolpcem v osnovnem oknu (Drag-Drop). Slika 36: Prikaz okna Po meri FILTRIRANJE V programu je vgrajeno orodje Filter Editor za filtriranje podatkov. Orodje je namenjeno zahtevnejšim uporabnikom, ki želijo filtrirati le tiste podatke, ki ustrezajo določenim pogojem. Filter Editor (Slika 37 in Slika 37) omogoča vpis oz. izbiro vrednosti po kateri bi radi filtrirali. Slika 37: Bližnjica filter Slika 388: Filter Builder stran 31

32 Funkcionalnosti Filter Builder je orodje, ki omogoča filtriranje podatkov po meri. Orodje ponuja različne možnosti filtriranja podatkov glede na izbrani pogoj (rdeče polje na Slika 38), po stolpcu v izbrani tabeli (modro polje na Slika 38), po funkciji (zeleno polje na Slika 38) in po vrednosti, ki jo uporabnik vnese ročno v polju "<enter a value>". Ko želi uporabnik zaključiti delo s filtriranjem podatkov le-to enostavno izklopi z ukazom "Končaj filtriranje" (Slika 37). Poleg Filter Editor-ja je v programu na voljo še filtriranje direktno na stolpcu. Filter se vklopi s klikom na žebljiček v polju z opisom stolpca (Slika 39). Slika 39: Filtriranje na stolpcu Na voljo so različni filtri, od katerih si podrobneje oglejmo le možnost (Po meri). Filter uporabniku omogoča na izbranem stolpcu izvajanje raznih filtrov z različnimi vgrajenimi pogoji. V konkretnem primeru na (Slika 40) je prikazan primer filtriranja po meri na stolpcu odseki, in sicer prikaz vseh odsekov v bazi, ki imajo v polju Odsek vrednost večjo od Slika 40: Filtriranje na stolpcu po meri PRIVZETE NASTAVITVE/SHRANI TRENUTNI POGLED Ukaz "Privzete nastavitve" (Slika 41) omogoča na izbranem pogledu ponastavitev izgleda pogleda. Ponastavitev se izvede na osnovne nastavitve pogleda kot so bile nastavljene s strani administratorja. Ukaz "Shrani trenutni pogled" (Slika 411) ima funkcijo shranitve izgleda pogleda, ki si ga uporabnik nastavi po svojih željah (skrivanje določenih stolpcev, vrstnega reda stolpcev,...). Slika 41: Bližnjica Privzete nastavitve / Shrani trenutni pogled OZNAČI VSE STOLPCE/ODZNAČI IZBRANE STOLPCE Ukaz "Označi v se stolpce" (Slika 42) omogoča na izbranem pogledu prilagoditev širine stolpcev. Z uporabo tega ukaza se vsa imena stolpcev obarvajo modro (Slika 45). Ravno tako lahko izberemo samo določena polja (tista, ki jih želimo izbrati) z kobinacijo tipk in klikom miške (tipka»ctrl«ter klik na levi gumb miške). Ko imamo polja izbrana oz. označena lahko nastavljamo širino polj za vsa izbrana polja. Če se z miško postavimo med dva označena polja tako da se pojavi ikona miške kot dvojna puščica»levo+desno«(slika 44) lahko z dvojnim klikom nastavimo širino vseh stran 32

33 Funkcionalnosti označenih polj. S tem načinom se nastavi optimalna širina vsakega označenega polja glede na njegovo vsebino (max. širina polja). V kolikor držimo pa ročno povečamo širino polja se vsem izbranim stolpcem nastavi enaka širina. Ukaz "Odznači izbrane stolpce" (Slika 42) odznači izbrane stolpce, ki smo jih izbrali s prejšnjim ukazom oz. so bili označeni ročno. V kolikor želimo odznačiti samo posamezen stolpec potem uporabimo kombinacijo gumba»ctrl«in levega klika miške (držimo gumb»ctrl«ter z levim klikom miške kliknemo na ime stolpca, ki bi ga radi odznačili, po kliku se ime stolpca zopet obarva črno). Slika 42: Bližnjica Označi vse stolpce / Odznači izbrane stolpce Slika 43: Obarvana imena stolpcev po uporabi ukaza Označi vse stolpce Slika 44: Obarvana imena stolpcev po uporabi ukaza Označi vse stolpce VODENJE ZGODOVINE PODATKOV SPLOŠNO O VODENJU ZGODOVINE PODATKOV Za vse elemente v bazi se vodijo podatki o času v katerem so nastali, se spremenili ali zaključili. Za vsak zapis, ki predstavlja»element«, je potrebno poleg njegovih osnovnih lastnosti (atributov) voditi še identifikacijsko številko (ID), datum njegovega začetka () in datum njegovega konca ali spremembe (). posameznega zapisa predstavlja veljavnost tega zapisa. Prav tako se za vsak novo nastali zapis v tabeli, ki je nastal na osnovi spremembe obstoječega zapisa, vodi identifikacijska številka prvega zapisa o elementu (IDPrvi), ki ga novo nastali zapis opisuje. V primeru, da za en element obstaja več zapisov, ki so nastali na osnovi obstoječega zapisa je potrebno voditi tudi predhodni zapis (IDPred) od trenutnega zapisa z identifikacijsko številko (ID) (Slika 45). Slika 45: Karakteristična polja tabel, za katere se vodi zgodovina sprememb Ostali podatki User_Zac User_Kon IDPred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil Enolični identifikator zapisa entifikator predhodnega zapisa stran 33

34 Funkcionalnosti Dodatna pojasnila polj: User_Zac User_Kon IDPred Polje predstavlja datum nastanka»elementa«ali datum, od katerega dalje velja neka sprememba na»elementu«, ki jo lahko opišemo z ostalimi (atributi) v tabeli. V polje se za vsak nov zapis, ki predstavlja trenutno»veljavno«stanje»elementa«, vpiše datum Ta datum spremenimo v primeru: odstranitve»elementa«spremembe na elementu, ki jo lahko opišemo z ostalimi atributi v novem zapisu. Polje predstavlja šifro uporabnika, ki je zapis vnesel ali spreminjal. Šifra uporabnika je vezana na uporabniško ime in je enolična za vse uporabnike, v vseh občinah ter je ni mogoče spreminjati. Polje predstavlja šifro uporabnika, ki je zapis spreminjal ali zaključil. Šifra uporabnika je vezana na uporabniško ime in je enolična za vse uporabnike, v vseh občinah ter je ni mogoče spreminjati. V polje se samodejno vpiše enolični identifikator zapisa. Zapisa uporabnik ne more spreminjati. Polje zagotavlja povezavo med zapisi, ki predstavljajo isti»element«z opisanimi spremembami v posameznem zapisu. V primeru, da: spremembe na»element«vpisujemo v nov zapis s pomočjo funkcije»kopiraj in zaključi«, se vrednost ID v novem zapisu preštevilči v novo enolično vrednost, IDPRED pa ostane enak, če gre za prvo spremembo. Kadar pa ne gre za prvo spremembo pa vrednost IDPRED vedno prikazuje predhodni vnos nove spremembe. PREGLED ZGODOVINE SPREMEMB Pri kliku na ukaz Vsi zapisi v osnovni orodni vrstici se prikažejo vsi zapisi v tabeli, veljavni in zaključeni. Zaključeni zapisi so tisti, ki imajo datum v polju manjši od trenutnega sistemskega datuma. Uporabnik se nahaja v»zgodovini«. Ozadje tabele pri veljavnih zapisih je bele barve, pri zaključenih zapisih pa so polja sive barve (Slika 46). Slika 46: Primer prikaza veljavnih in zaključenih zapisov Ko je gumb Vsi zapisi aktiven le ta dobi novo formo so veljavni na trenutni sistemski datum.. S klikom na gumb Zapisi na dan se prikažejo zapisi, ki stran 34

35 Funkcionalnosti PREGLED STANJA NA DAN Če uporabnika zanima stanje na točno določen dan (današnji, v preteklosti ali prihodnosti), mora v polju Privzet datum v orodni vrstici osnovnega okna nastaviti datum in klikniti na ukaz Osveži podatke. Program iz vseh zapisov izbere le tiste, ki vsebujejo podatke o»elementih«, veljavnih na izbrani datum. NASTAVITEV DATUMA Za pregledovanje tabele na izbrani dan s pomočjo filtra v orodni uporabnik pogled na tabeli prestavi na izbrani dan, glede na datum, ki ga je izbral s pomočjo okna Privzet datum (Slika 47). Slika 47: Nastavitev datuma V osnovni orodni vrstici se nahaja okno Privzet datum z izpisanim trenutno nastavljenim datumom. Ob zagonu programa je le-ta enak sistemskemu datumu v računalniku. Datum je mogoče spremeniti tako, da s pomočjo padajočega menija odpremo koledar v katerem se nastavi željeni datum ali pa se v polje vpiše željeni datum ter se ga potrdi z gumbom gumb Osveži podatke. Slika 48: Okno za nastavitev datuma Če je uporabnik izbral datum, ki predstavlja današnji dan (sistemski datum v računalniku), se ozadje pri pogledu obarva bele oz. sinje modre barve (Slika 49). Slika 49: Primer za pregled stanja na dan, ki je enak sistemskemu datumu stran 35

36 Funkcionalnosti Če je uporabnik izbral datum, ki je manjši od sistemskega datuma (dan v preteklosti), se ozadje tabele obarva v svetlo rdečo barvo (Slika 50). Izbrani datum je vezan na polje DatZac, torej na datum vnosa oziroma spremembe zapisa. Slika 50: Primer za pregled stanja na dan, ki je manjši od sistemskega datuma V primeru, da uporabnik izbere datum v prihodnosti (npr; kakšno bo stanje na dan v prihodnosti) se ozadje tabele obarva svetlo modro (Slika 51). Slika 51: Primer za pregled stanja na dan, ki je večji od sistemskega datuma Barvanje tabel je namenjeno jasnejšemu prikazu kje v časovnem intervalu se pri pregledu podatkov uporabnik nahaja. Tako zaradi obarvanja tabel uporabnik takoj ve ali poizveduje po podatkih na dan v preteklosti, sedanjosti ali prihodnosti. POSTAVITEV FILTRA ZA PREGLED STANJA NA IZBRANI DAN V primeru, da uporabnika zanima stanje na določen dan vnosa zapisa (torej ne poljuben dan v preteklosti, temveč datum na katerega so bile izvedene spremembe na zapisih), uporabi filter. Postavitev filtra se lahko loti na dva načina. Prvi način je uporaba Filter Editor-ja, uporaba katerega je opisana v poglavju Filtriranje. Drugi način pa je filtriranje na izbranem stolpcu v opisni vrstici. S klikom na žebljiček v desnem zgornjem kotu (Slika 52) izberemo željeni način filtriranja. stran 36

37 Funkcionalnosti Slika 52: Filtriranje na stolpcu stran 37

38 SPLOŠNI PODATKI JAVNE CESTE V tabeli vodimo podatke o javnih cestah. Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih (Zakon o javnih cestah, Ur. l. RS, št. 33/06). Za vnos cestnih odsekov, ki pripadajo določeni cesti, mora biti ta cesta najprej vnešena v tabelo Javne ceste s svojo evidenčno številko in opisom poteka, sicer odsekov na tej cesti ni mogoče vnesti. Slika 53: Tabela Javne ceste Ivrc Cesta Potek DolzCst DolzCstUrad UradniList Zapored Status Kategorija ceste Evidenčna številka ceste v skladu s tehnično specifikacijo Opis poteka ceste Dolžina ceste [m] Uradna dolžina ceste [m] Številka uradnega lista Zaporedna številka, ki določa predpisani vrstni red cest po uredbi ali odloku Status zapisa Zadnji sklop "" v tabeli je enak vsem pogledom oziroma tabelam. stran 38

39 Slika 54: Skupna tabela User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Cesta Potek DolzCst Zapored v polje vnesemo evidenčno številko ceste, ki je določena na podlagi kategorizacije in jo je potrdila DRSC. Javne ceste se označujejo z evidenčnimi številkami v skladu s Pravilnikom o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih (Ur.l. RS št.49/97) in o spremembah in dopolnitvah pravilnika (Ur.l. RS št. 2/04) v polje vnesemo potek ceste (opisno). Npr. Divača (Gabrk)- Sežana V - Fernetiči polje je zaklenjeno in se izračunava samodejno, na podlagi dolžin odsekov javnih cest, podanih v tabeli Odseki javnih cest. Če odseki še niso vneseni, je polje prazno v polje vnesemo zaporedno številko, ki določa predpisani vrstni red cest po uredbi v Uradnem listu in je v prvi vrsti namenjena "sortiranju" cest v pravilnem zaporedju. Zaporedno številko določi uporabnik sam, s tem da upošteva naslednji dogovor vodenja zaporedne številke z decimalnim številom, ki mora biti v posamezni občini enolična: Če želimo med dve vnešeni cesti, ki že imata določeno zaporedno število (npr. 2 in 3), vnesti tretjo, ki se glede na prepisani vrstni red nahaja med njima, uporabimo decimalno število, ki je po vrednosti večje od 2 in manjše od 3 (npr. 2,1). Tako dobimo sledeči vrstni red cest (2; 2,1; 3) Iz tabele Javne ceste so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest stran 39

40 ANALIZE PODATKOV Na tabeli Javne ceste je pripravljenih 8 analiz, ki se izvajajo nad vsemi pogledi aplikacije. Namenjene so povezovanju podatkov iz različnih tabel, zaženemo jih s pomočjo gumba Analize v orodni vrstici tabele Javne ceste. Slika 55: Analize v tabeli Javne ceste Pomen posamezne analize: Stacionaža začetka elementa ni znotraj stacionaž odseka Analiza za linijske elemente (imajo samo podatek o začetni stacionaži) preverja ali leži začetek stacionaže znotraj odseka. Pokritost odseka z voziščno konstrukcijo Analiza preverja ali je odsek v celoti pokrit z voziščno konstrukcijo. Primer: Dolžina odseka je 900m, voziščna kontrukcija je definirana le na stacionaži med 0 in 800m. Stacionaži elementa nista znotraj stacionaž odseka Analiza za linijske elemente (imajo samo podatek o začetni stacionaži) preverja ali leži začetek stacionaže znotraj odseka. Zveznost elementa na celotnem odseku Analiza preverja ali je element definiran na celotnem odseku. Preverjanje enoličnosti zapisa Analiza preverja ali se pri določeni stacionaži posameznega odseka zapisi o elementu podvajajo. Primer: Pri stacionaži 500m na odseku 0001, obstaja več zapisov o bankinah. Konsistentnost datumov Analiza konsistentnosti datumov preverja skladnost veljavnosti posameznega elementa z odsekom na katerem se element nahaja. Primer: Bankina je definirana izven veljavnosti odseka. Podatki o zimski službi na odseku ne obstajajo Analiza preverja vse zapise odsekov, na katerih ne obstaja zapis o zimski službi. Preverjanje enoličnosti zapisa po legi Analiza preverja ali se pri določeni stacionaži posameznega odseka zapisi o elementu podvajajo glede na lego. Primer: Pri stacionaži 500m na odseka 0001, obstaja zapis o bankini tako z lego na desni strani kot obojestransko. stran 40

41 ODSEKI JAVNIH CEST V tabeli vodimo podatke o odsekih javnih cest. Javne ceste se lahko razdelijo na več odsekov, ki so medsebojno razmejeni s križiščem dveh ali več kategoriziranih cest ali z drugo značilno mejno točko odseka (npr. državna meja, ipd.). Za vnos cestnih odsekov, ki pripadajo določeni javni cesti, mora biti ta cesta najprej vnešena v tabelo Javne ceste s svojo evidenčno številko in opisom poteka, sicer odsekov za to cesto ni mogoče vnesti. Slika 56: Tabela Odseki javnih cest Ivrc Ivrc Opis Cesta Odsek Opis ZacOds KonOds DolzOds DolzOdsUrad DodDol Dat_Otv TipProm TipProm Opis TipOds TipOds Opis ŠtPrik VrstaCes VrstaCes Opis Zapored Kategorija ceste - ŠIFRANT Opis kategorije ceste kateri pripada odsek Evidenčna številka ceste v skladu s tehnično specifikacijo Evidenčna številka odseka v skladu s tehnično specifikacijo Opis poteka odseka Opis lokacije začetka odseka Opis lokacije konca odseka Dolžina odseka [m] Uradna dolžina odseka [m] Dodatna dolžina odseka [m] Datum otvoritve zadnjega dela odseka Vrsta prometa ŠIFRANT Opis vrste prometa Tip odseka ŠIFRANT Opis tipa odseka Številka priključka Vrsta ceste ŠIFRANT Opis vrste ceste Zaporedna številka, ki določa vrstni red odsekov na cesti po uredbi ali odloku stran 41

42 GIS Status Povezava za prikaz izbranega podatka v GIS pregledovalniku (na spletni strani Status zapisa Dopustni osni pritisk Osnil Osniz Dopustni osni pritisk [t] Dopustni osni pritisk ob odjugi [t] Minimalni svetli profil ProstSir ProstVis Minimalni svetli profil - širina [m] Minimalni svetli profil - višina [m] User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Administrator Upravljalec Upravljalec podatkov Dars opomba Dodatna pojasnila polj: Cesta Iz seznama izberemo evidenčno številko ceste, kateri pripada obravnavani odsek. Za vnos cestnih odsekov, ki pripadajo določeni javni cesti, mora biti ta cesta najprej vnešena v tabelo Javne ceste s svojo evidenčno številko in opisom poteka, sicer odsekov za to cesto ni mogoče vnesti. Odsek v polje vnesemo evidenčno številko odseka, ki je določena na podlagi kategorizacije in jo je potrdila DRSC. Odseki občinskih cest se označujejo v skladu s Pravilnikom o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah ter objektih na njih (Ur.l. RS št.49/97) in o spremembah in dopolnitvah pravilnika (Ur.l. RS št. 2/04). Polje ima 8 znakov. Opis v polje vnesemo potek odseka (opisno), npr. Celovška cesta - levo DolzOds v polje vnesemo celotno dolžino odseka v metrih Ivrc v polje vnesemo kategorijo odseka. AC - Avto cesta HC - Hitra cesta TipProm Vrsta prometa ŠIFRANT: M - motorna vozila V vsa vozila K - kolesarji P - pešci B - kolesarji in pešci T - traktorji TipOds v polje vnesemo tip odseka. Cestne odseke s fizično ločenimi pasovi (zelenica, varnostna ograja,...) vodimo kot dva samostojna odseka, ki pa imata določeno naraščanje stacionaže v isto smer. Zato take odseke lahko ločimo kot leve ali desne, gledano v smeri naraščanja stacionaže. Potrebno je opozoriti, da se odsekov ne deli pri ločilnih otokih oziroma krajših fizičnih ovirah med voznimi pasovi, (glej skico). stran 42

43 VrstaCes Zapored ProstSir ProstVis Tip odseka ŠIFRANT: O - običajni odsek A - odsek s fizično ločenimi voznimi pasovi - DESNI ODSEK V - odsek s fizično ločenimi voznimi pasovi - LEVI ODSEK C - odcep P priključek R razcep D dodaten odsek ceste počivališče, kamionska cesta Vrsta ceste ŠIFRANT: 1 - cesta z nekontroliranim dostopom in nedeljenimi voz. pasovi (dostopi na odsek, urejeni brez svetlobnih signalnih naprav - brez semaforjev) 2 - cesta s kontroliranim dostopom in nedeljenimi voz. pasovi (dostopi na odsek, urejeni s svetlobnimi signalnimi napravami - s semaforji) 3 - cesta z nekontroliranim dostopom in deljenimi voz. pasovi (vozni pasovi niso fizično ločeni) 4 - cesta s kontroliranim dostopom in deljenimi voz. pasovi (vozni pasovi so fizično ločeni z ločilnim pasom (zelenica, varnostna ograja,...). Ne upoštevajo se otoki v križiščih). v polje vnesemo zaporedno številko, ki določa predpisani vrstni red odsekov po uredbi v Uradnem listu je v prvi vrsti namenjena sortiranju odsekov v pravilnem zaporedju. Zaporedno številko določi uporabnik sam, s tem da upošteva naslednji dogovor vodenja zaporedne številke z decimalnim številom. Zaporedna številka odseka mora biti v posamezni občini enolična: Če želimo med dva vnešena odseka, ki že imata določeno zaporedno število (npr. 2 in 3), vnesti tretjega, ki se glede na prepisani vrstni red nahaja med njima, uporabimo decimalno število, ki je po vrednosti večje od 2 in manjše od 3 (npr. 2,1). Tako dobimo sledeči vrstni red odsekov (2; 2,1; 3). v polje vnesemo minimalno širino profila, kot omejitev prevoznosti na celotnem odseku. Minimalna širina in višina nista nujno v isti točki! v polje vnesemo minimalno višino profila, kot omejitev prevoznosti na celotnem odseku. Minimalna širina in višina nista nujno v isti točki! Iz tabele Odseki javnih cest so možne povezave do naslednjih tabel: Bankine Berme Brežine Horizontalni potek ceste Javne ceste Kanalete Kolesarske steze in pasovi Konfiguracija terena po katerem poteka cesta Meje izvajalcev rednega vzdrževanja Nadmorska višina nivelete ceste Naprava za odvodnjavanje Objekti čiste pravokotne razpetine od 5m in več Objekti čiste pravokotne razpetine od 3m do 5m Obrabni in zaporni sloji voziščne konstrukcije stran 43

44 Omejitve hitrosti označene s prometnimi znaki Pločniki Podporne in oporne konstrukcije Posebni pasovi Povprečne vozne hitrosti Prepusti razpetine do 3m Pripadnost odsekov občinam Prometni odseki Struktura voziščne konstrukcije Vozni pasovi Vzdolžni nagib ceste Zimska služba Avtocestni priključki - kraki Dodatna dolžina odseka stran 44

45 PODODSEKI V tabeli vodimo podatke o pododsekih javnih cest. Javne ceste se lahko razdelijo na več pododsekov, ki so medsebojno razmejeni s križiščem dveh ali več kategoriziranih cest ali z drugo značilno mejno točko pododseka (npr. državna meja, ipd.). Za vnos cestnih pododsekov, ki pripadajo določeni javni cesti, mora biti ta cesta najprej vnešena v tabelo Javne ceste s svojo evidenčno številko in opisom poteka, sicer pododsekov za to cesto ni mogoče vnesti. Slika 57: Tabela Pododseki Ivrc Cesta Odsek Zap Pododsek Opis Stac_Zac Stac_Kon Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste v skladu s tehnično specifikacijo Evidenčna številka odseka v skladu s tehnično specifikacijo Zaporedna številka odseka Evidenčna številka pododseka v skladu s tehnično specifikacijo Opis poteka pododseka Začetek stacionaže pododseka [m] Konec stacionaže pododseka [m] Ostali podatki User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 45

46 ODSEKI EVROPSKIH CEST ECES V tabeli vodimo podatke o odsekih, ki so vključeni v evropsko cestno mrežo. Slika 58: Tabela odseki evropskih cest - ECES Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Eces Eces opis Zapored GIS Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka v skladu s tehnično specifikacijo Opis odseka Evropska oznaka ceste - ŠIFRANT Opis evropske ceste Zaporedna številka Povezava za prikaz izbranega podatka v GIS pregledovalniku (na spletni strani User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Iz tabele Odseki evropskih cest - ECES so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest stran 46

47 GRADBENI ODSEKI V tabeli vodimo podatke o gradbenih odsekih. Vsak gradbeni odsek je lahko sestavljen iz vsaj enega ali več cestnih odsekov oz. delov odseka. Iz detajlnega pogleda je razvidno, kateri cestni odseki so vsebovani znotraj gradbenega odseka. Slika 59: Tabela Gradbeni odseki ŠtOds Ime Dolžina Področje Evidenčna številka gradbenega odseka Ime gradbenega odseka Dolžina gradbenega odseka Področje - projekt gradbenega odseka User_Zac User_Kon Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa stran 47

48 Slika 60: Tabela Gradbeni odseki detajlni del Odsek: Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina DolzOds ŠtOdpPas DatOtv PrdvOdsek Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis odseka javne ceste Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina odseka [m] Dolžina celotnega odseka Število odprtih pasov Datum otvoritve odseka Predviden odsek odseka User_Zac User_Kon Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac_Zac Stac_Kon PrdvOdsek Stacinaža začetka dela odskeka, ki je vključen v gradbeni odsek. Stacionaža konca dela odseka, ki je je vključen v gradbeni odsek. Podatek ali je odsek predviden oz. planiran stran 48

49 PRIPADNOST ODSEKOV OBČINAM V tabeli vodimo evidenco o pripadnosti odseka ali dela odseka posamezni občini. Isti odsek lahko poteka skozi dve ali več občin, lahko pa občino tudi večkrat prečka. Slika 61: Tabela Pripadnost odsekov občinam Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina SumDolžOb GIS Podatki o občini Sif_Obc Sif_Obc Opis Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka v skladu s tehnično specifikacijo Opis poteka odseka Stacionaža začetka odseka Stacionaža konca odseka Dolžina odseka [m] Vsota dolžin odseka v občini Povezava za prikaz izbranega podatka v GIS pregledovalniku (na spletni strani Šifra občine v kateri se nahaja odsek ali del odseka Občina v kateri se nahaja odsek ali del odseka X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca stran 49

50 User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 50

51 AVTOCESTNI PRIKLJUČKI - KRAKI V tabeli vodimo evidenco avtocestnih priključkih krakih. Slika 62: Tabela Avtocestni priključki - kraki Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Sif Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka v skladu s tehnično specifikacijo Opis poteka odseka Šifra kraka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina dodatne dolžine odseka [m] na izbranem zapisu User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 51

52 DODATNE DOLŽINE ODSEKOV V tabeli vodimo evidenco vseh dodatnih dolžinah na odsekih. Dodatne dolžine so tiste dolžine, ki niso upoštevane v uradni dolžini odseka pripadajo pa določenemu odseku in jih je ravno tako potrebno vzdrževati. Slika 63: Tabela Dodatne dolžine odsekov Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Stac_zac_stik Stac_kon_stik Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka v skladu s tehnično specifikacijo Opis poteka odseka Stacionaža začetka odseka Stacionaža konca odseka Dolžina dodatne dolžine odseka [m] Stacionaža začetka na stiku Stacionaža konca na stiku na izbranem zapisu User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 52

53 DODATNA POJASNILA OSNOVNIM TABELAM Zaradi pravilnega vodenja podatkov se je potrebno pri vnosu držati določenih pravil, ki so opisana v nadaljevanju. OSNOVNE TABELE CEST, ODSEKOV IN OBČIN Tabeli Javne ceste in Odseki javnih cest predstavljata dve osnovni tabeli, za katere je vrstni red vnosa obvezen in pomemben, saj nadaljnje delo s programom sicer ni mogoče. V tabeli Javne ceste se najprej definira javna cesta z evidenčno številko, opisom poteka ter zaporedno številko. Dolžina ceste se ne vpisuje, ker se izračuna samodejno potem, ko uporabnik definira odseke na tej cesti z njihovo dolžino. V tabeli Odseki javnih cest se vpišejo podatki o odsekih ceste. Tudi če cesta ni razdeljena na odseke, kar pomeni, da celotna cesta predstavlja en odsek, ga je potrebno vpisati v tabelo. SPREMEMBA ŠTEVILKE ODSEKA Zaradi sprememb v kategorizaciji lahko pride tudi do sprememb številke odseka neke ceste. Postopek neposredne spremembe številke odseka pa je namerno onemogočen, da ne bi prišlo do neželenih napak. Številko spremenimo na naslednji način: Obstoječi odsek zaključimo: vnesemo datum konca v polje DAT_KON Cel zapis o odseku prekopiramo s funkcijo Kopiraj/prilepi, spremenimo številko odseka, kjer vpišemo novo številko ter ustrezno zavedemo datum začetka v polje DAT_ZAC. Postavimo se na stari odsek ter preko povezav odpremo vse tabele, v katerih vodimo podatke, vezane na ta odsek. V povezanih tabelah se nam prikažejo le podatki, ki ležijo na starem odseku. Številko odseka popravimo iz stare na novo, ponovno pa moramo vnesti tudi stacionaže objektov zaradi kontrole. Ko v vseh tabelah spremenimo številko odseka, lahko v tabeli Odseki javnih cest podatke o starem odseku ali zbrišemo ali pa obdržimo, saj so zaključeni in so torej v zgodovini. stran 53

54 GEOMETRIJA CESTE HORIZONTALNI POTEK CESTE V tabeli vodimo podatke o horizontalnem poteku ceste. Horizontalni potek ceste je potek, kot ga vidimo s ptičje perspektive in ga določajo naslednji elementi: prema, prehodnica in krožni lok. Slika 64: Tabela Horizontalni potek ceste Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Podatki o horizontalnem poteku ceste Smer Smer Opis Radij Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina elementa Element in smer elementa horizontalnega poteka glede na smer stacionaže - ŠIFRANT Opis smeri Vrednost elementa horizontalnega poteka [m] Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca stran 54

55 User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac_Zac Smer Prostorska lokacija elementa je določena s stacionažo začetka in velja do naslednje spremembe oziroma do konca odseka, če spremembe ni. V polje vnesemo element in smer horizontalnega poteka elementa. Smer levo ali desno je definirana gledano v smeri naraščanja stacionaže. Tabela je linijsko zvezna, kar pomeni, da si morajo elementi nujno slediti, ne glede na to, ali so znani, ali pa ne. Če znanemu elementu sledi nek neznan element, ga moramo opisati kot N - neznano, nato pa nadaljujemo z znanimi elementi, (glej skico). P - prema (del ceste, ki je v situacijskem načrtu izrisana premočrtno; v polje RADIJ se samodejno vnese vrednost 0), D - desni lok (krožni lok je del krivine s konstantno ukrivljenostjo; v polje RADIJ vnesemo polmer krožnega loka), L - levi lok (krožni lok je del krivine s konstantno ukrivljenostjo; v polje RADIJ vnesemo polmer krožnega loka), B - desna prehodnica (del krivine na kateri se ukrivljenost povečuje od ničle do ukrivljenosti krožnega loka; v polje RADIJ vnesemo parameter prehodnice A), A - leva prehodnica (del krivine na kateri se ukrivljenost povečuje od ničle do ukrivljenosti krožnega loka; v polje RADIJ vnesemo parameter prehodnice A), N - neznano vnesemo v primeru, da nimamo podatkov o horizontalnem poteku. Iz tabele Horizontalni potek ceste so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest Slika 65: Tabela Horizontalni potek ceste detajlni del Spremembe: stran 55

56 Opis Vir Priloga Opis spremebe Vir Priloga oz. skanogram dokumenta Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 56

57 NADMORSKA VIŠINA NIVELETE CESTE V tabeli vodimo podatke o niveleti ceste (višinskih kotah), iz katerih se izračunava in vodi vzdolžni nagib vozišča v tabeli Vzdolžni nagib ceste. Slika 66: Tabela Nadmorska višina nivelete ceste Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac Kota Y X Z Lokacija Kategorija ceste Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža nivelete ceste [m] Nadmorska višina nivelete ceste [m] Y Gauss- Krugerjeva koordinata X Gauss- Krugerjeva koordinata Z Gauss- Krugerjeva koordinata User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac Kota v polje vnesemo stacionažo točke nivelete, za katero vnašamo nadmorsko višino v polje vnesemo nadmorsko višino točke nivelete ceste. Za vsak odsek moramo obvezno vnesti nadmorsko višino začetne in končne točke odseka Iz tabele Nadmorska višina nivelete ceste so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest stran 57

58 VZDOLŽNI NAGIB CESTE V tabeli vodimo podatke o vzdolžnem nagibu cest. Vzdolžni nagibi cest se izračunavajo samodejno, na podlagi podatkov o višinskih kotah nivelete ceste, v tabeli Nadmorska višina nivelete ceste. Tabela je zaklenjena. Slika 67: Tabela Vzdolžni nagib ceste Ivrc Kategorija ceste - ŠIFRANT Cesta Evidenčna številka ceste Odsek Evidenčna številka odseka Odsek opis Opis poteka odseka Stac_Zac Stacionaža začetka [m] Stac_Kon Stacionaža konca [m] Dolžina Dolžina elementa NagibVzd Vzdolžni nagib ceste [%] Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca entifikacija zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac_Zac NagibVzd Prostorska lokacija vzdolžnega nagiba vozišča je določena s stacionažo začetka in velja do naslednje spremembe oziroma do konca odseka, če spremembe ni. v polju se na podlagi podatkov iz tabele Nadmorska višina nivelete ceste, samodejno izračunava vzdolžni nagib ceste v %. Polje je zaklenjeno Iz tabele Vzdolžni nagib ceste so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest stran 58

59 ELEMENTI PREČNEGA PROFILA VOZNI PASOVI V tabeli vodimo podatke o voznih pasovih. Vozni pas je del vozišča, primerno širok za premikanje ene vrste vozil v eni smeri, vključno za označbe. V tabeli ne vodimo podatkov o posebnih pasovih, ki jih vodimo v tabeli Posebni pasovi. Slika 68: Tabela Vozni pasovi Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina GIS Baza Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina elementa [m] Povezava za prikaz izbranega podatka v GIS pregledovalniku (na spletni strani AC baza, ki izvaja redno vzdrževanje Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Tehnični podatki Vp_Sir Skupna širina voznih pasov [m]; stran 59

60 Vp_St_V Vp_St_N Vp_St Število voznih pasov v smeri stacionaže Število voznih pasov v nasprotni smeri stacionaže Skupno število voznih pasov; polje se izračunava User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac_Zac Vp_Sir Vp_St_V Vp_St_N Vp_St Prostorska lokacija pododseka je določena s stacionažo začetka in velja do naslednje spremembe oziroma do konca odseka, če spremembe ni. v polje vnesemo skupno širino [m] vseh voznih pasov na odseku v polje vnesemo število voznih pasov, namenjenih vožnji v smeri naraščanja stacionaže v polje vnesemo število voznih pasov, namenjenih vožnji v nasprotni smeri naraščanja stacionaže v polju se samodejno izračuna število voznih pasov na odseku iz števila voznih pasov za vožnjo v smeri stacionaže (VP_ST_V) in števila voznih pasov za vožnjo v nasprotni smeri stacionaže (VP_ST_N). Iz tabele Vozni pasovi so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest Slika 69: Tabela Vozni pasovi detajlni del Spremembe: Opis Vir Opis spremebe Vir Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 60

61 KOLESARSKE STEZE IN PASOVI V tabeli vodimo podatke o kolesarskih stezah in pasovih. Kolesarska steza je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločena kako drugače, ter je namenjena prometu koles in koles s pomožnim motorjem. Kolesarski pas je površina na cestišču ali pločniku, ločena od ostalih udeležencev v prometu z vzdolžno ločilno črto. Kolesarske poti so površine, namenjene izključno kolesarjem in jih vodimo tako kot vse ostale javne ceste. Slika 70: Tabela Kolesarske steze in pasovi Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina GIS Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Povezava za prikaz izbranega podatka v GIS pregledovalniku (na spletni strani Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Tehnični podatki Sirina Vrsta Vrsta opis Lega Širina kolesarske steze ali pasu [m] Vrsta kolesarske steze ali pasu Opis vrste kolesarske steze ali pasu Lega kolesarske steze ali pasu stran 61

62 Lega opis Tip Tip opis Mat Mat opis Opis lege kolesarske steze ali pasu Tip kolesarske steze ali pasu Opis tipa kolesarske steze ali pasu Material kolesarske steze ali pasu Skupno število voznih pasov; polje se izračunava User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Iz tabele Kolesarske steze in pasovi so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest Slika 71: Tabela Kolesarske steze in pasovi detajlni del Spremembe: Opis Vir Opis spremembe Vir Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 62

63 POSEBNI PASOVI V tabeli vodimo podatke o posebnih pasovih, ne vodimo pa podatkov o voznih pasovih. Podatke o voznih pasovih vodimo v tabeli Vozni pasovi. Slika 72: Tabela Posebni pasovi Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolzina GIS Baza Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Povezava za prikaz izbranega podatka v GIS pregledovalniku (na spletni strani AC baza, ki izvaja redno vzdrževanje Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Tehnični podatki Pp_Tip Pp_Tip Opis Pp_Lega Pp_Lega Opis Pp_Sir Pp_Mat Pp_Mat Opis Tip posebnega pasu - ŠIFRANT Opis tipa posebnega pasu Lega posebnega pasu glede na smer stacionaže - ŠIFRANT Opis lege posebnega pasu Širina posebnega pasu [m] Material posebnega pasu - ŠIFRANT Opis materiala posebnega pasu stran 63

64 Opombe User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac_Zac, Stac_Kon, Dolzina Pp_Tip Pp_Lega Pp_Mat Prostorsko lokacijo posebnega pasu lahko vnesemo na dva načina: Prva možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter stacionažo konca posebnega pasu in se dolžina izračuna iz razlike stacionaž. Druga možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter dolžino posebnega pasu. Stacionaža konca pa se izračuna iz stacionaže začetka ter dolžine. Dodatna navodila za vodenje prostorske lokacije v primeru, ko se odsek nadaljuje v drugo občino in se ponovno vrne v isto občino, so podana v splošnih navodilih. V polje vnesemo tip posebnega pasu: LP - ločilni pas (del cestišča, ki fizično ločuje vozni površini dveh smernih vozišč ene ceste z nasprotnim prometom). OPOZORILO: ločilni pas deli vozišče na dva odseka, ki ju vodimo kot samostojna. Ločilni pas pripisujemo odseku, ki ga določimo (poljubno) za primarnega, OD - odstavni pas (označena površina vozišča vzdolž voznega pasu, namenjena samo za ustavljanje (zadrževanje) vozil v sili), PA - pas za parkiranje (označena površina vozišča za zadrževanje vozil ob vozišču (vzdolžno, poševno, pravokotno parkiranje), namenjena ustavljanju vozil), PE - pešpot, PP - pas za počasni promet (dodatni prometni pas na označenem delu vozišča na odsekih z večjim vzdolžnim nagibom, namenjen vožnji počasnejših vozil, ko jim hitrost pade pod 40 km/h), PS - pospeševalni pas (dodatni vozni pas na označenem delu vozišča, namenjen pospeševanju vozil pri vključevanju v prometni tok), PZ - dodatni vozni pas za leve ali desne zavijalce na območjih križišč.zv - zaviralni pas (dodatni vozni pas na označenem delu vozišča, namenjen zaviranju pri izvozu iz prometnega toka)), RP - robni pas (vidno označen del vozišča, utrjen enako kot vozišče ob njem in praviloma leži na enaki višini), VZ - vzporedna cesta (cesta, ki poteka vzdolž odseka), ZV - zaviralni pas ON - odstavna niša PR - prehod preko ločilnega pasu AK - ABC kombinirana steza AH - ABC hitra steza v polje vnesemo lego posebnega pasu (desno, levo), gledano v smeri naraščanja stacionaže odseka: D - desno L - levo v polje vnesemo material posebnega pasu: A - asfalt B - beton D - drugo K - kocke tlakovano P - pesek T - trava Iz tabele Posebni pasovi so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest stran 64

65 Slika 73: Tabela Posebni pasovi detajlni del Spremembe: Opis Vir Opsi spremembe Vir Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 65

66 PLOČNIKI V tabeli vodimo podatke o pločnikih. Pločnik je del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali pa je v isti ravnini in je od njega ločen kako drugače. Namenjen je pešcem in prometu koles ter koles s pomožnim motorjem, če je na njem označen pas za kolesarje. Slika 74: Tabela Pločniki Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolzina GIS Status Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Povezava za prikaz izbranega podatka v GIS pregledovalniku (na spletni strani Status zapisa Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Tehnični podatki Pl_Sir Pl_Lega Pl_Lega Opis Pl_Mat Širina pločnika [m] Lega pločnika glede na smer stacionaže - ŠIFRANT Opis lege pločnika glede na smer stacionaže Material pločnika - ŠIFRANT stran 66

67 Pl_Mat Opis Pl_Vrs Pl_Vrs Opis Opis materiala pločnika Vrsta pločnika - ŠIFRANT Opis vrste pločnika User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac_Zac, Stac_Kon, Dolzina Pl_Lega Pl_Vrs Prostorsko lokacijo pločnika lahko vnesemo na dva načina: Prva možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter stacionažo konca pločnika in se dolžina izračuna iz razlike stacionaž. Druga možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter dolžino pločnika, stacionaža konca pa se izračuna iz stacionaže začetka ter dolžine. Dodatna navodila za vodenje prostorske lokacije v primeru, ko se odsek nadaljuje v drugo občino in se ponovno vrne v isto občino, so podana v splošnih navodilih. PL_LEGA - v polje vnesemo lego pločnika (desno, levo), gledano v smeri naraščanja stacionaže odseka v polje vnesemo lego pločnika (desno, levo), gledano v smeri naraščanja stacionaže odseka v polje vnesemo vrsto pločnika. PK pločnik s kolesarskim pasom (na pločniku je s talno označbo označen pas za kolesarje). PN pločnik nivojsko ločen od ostalih udeležencev (z robnikom) PO pločnik ločen od vozišča z oviro (zelenica, ograja...) PV pločnik v isti ravnini z voziščem (ločen s talno označbo) Iz tabele Pločniki so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest Slika 75: Tabela Pločniki detajlni del Spremembe: Opis Vir Opsi spremebe Vir Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 67

68 BANKINE V tabeli vodimo podatke o bankinah. Bankine so praviloma mehanično stabilizirani del cestišča ob vozišču, namenjene opori voziščne konstrukcije ter odvodnjavanju in postavljanju vertikalne signalizacije. Niso namenjene za vožnjo ali ustavljanje vozil. Slika 76: Tabela Bankine Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Dolzina Stac_Zac Stac_Kon Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Dolžina [m] Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Tehnični podatki Bk_Sir Bk_Mat Bk_Mat opis Bk_Utrd Bk_Utrd opis Bk_Lega Bk_Lega opis Širina bankine [m]; Vrsta materiala bankine - ŠIFRANT Opis vrste materiala bankine Utrditev bankine - ŠIFRANT Opis utrditve bankine Lega bankine glede na smer stacionaže - ŠIFRANT Opis lege bankine glede na smer stacionaže stran 68

69 User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac_Zac, Stac_Kon, Dolzina Bk_Lega Prostorsko lokacijo bankine lahko vnesemo na dva načina: Prva možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter stacionažo konca bankine in se dolžina izračuna iz razlike stacionaž. Druga možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter dolžino bankine, stacionaža konca pa se izračuna iz stacionaže začetka ter dolžine. Dodatna navodila za vodenje prostorske lokacije v primeru, ko se odsek nadaljuje v drugo občino in se ponovno vrne v isto občino, so podana v splošnih navodilih. V polje vnesemo lego bankine, gledano v smeri naraščanja stacionaže. Bankino vodimo kot obojestransko v primeru, da je na obeh straneh ceste bankina enake širine, utrditve in materiala, sicer se vodi leva in desna bankina vsaka zase Iz tabele Bankine so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest Slika 77: Tabela Bankine detajlni del Spremembe: Opis Vir Opis spremembe Vir Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 69

70 BERME V tabeli vodimo podatke o bermah. Berma je razširjeni del cestnega telesa na notranji strani krivin, za zagotavljanje potrebne pregledne (zaustavne) razdalje. Slika 78: Tabela Berme Lokacija Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolzina Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Tehnični podatki Bm_Sir Bm_Povr Bm_Mat Bm_Mat opis Bm_Lega Bm_Lega opis Največja širina berme od roba ceste [m] Površina berme [m2] Vrsta materiala berme - ŠIFRANT Opis vrste materiala berme Lega berme glede na smer stacionaže - ŠIFRANT Opis lege berme glede na smer stacionaže stran 70

71 User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac_Zac, Stac_Kon, Dolzina Bm_Sir Bm_Povr Bm_Lega Prostorsko lokacijo bankine lahko vnesemo na dva načina: Prva možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter stacionažo konca bankine in se dolžina izračuna iz razlike stacionaž. Druga možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter dolžino bankine, stacionaža konca pa se izračuna iz stacionaže začetka ter dolžine. Dodatna navodila za vodenje prostorske lokacije v primeru, ko se odsek nadaljuje v drugo občino in se ponovno vrne v isto občino, so podana v splošnih navodilih. v polje vnesemo največjo širino berme v polju se samodejno izračuna površina berme v m2, iz podatka o dolžini in širini berme. Polje je zaklenjeno v polje vnesemo lego berme (desno, levo), gledano v smeri naraščanja stacionaže odseka Iz tabele Berme so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest Slika 79: Tabela Berme detajlni del Spremembe: Opis Vir Opis spremembe Vir Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 71

72 BREŽINE Brežina je naravno nastala ali zgrajena nagnjena površina zemljišča ob cestnem telesu. V tabeli vodimo podatke o brežinah nasipov oziroma vkopov, ki služijo kot osnova za geotehnično opazovanje. Vsi nasipi in vkopi imajo svojo enolično šifro, da se jih lažje identificira znotraj modula Geotehnična območja. Geometrijo brežine lahko vnesemo na dva načina: za vnos podatkov iz projekta uporabljamo polja za naklon in horizontalno projekcijo (širino), za vnos podatkov iz terenskega zbiranja pa višino brežine. Slika 80: Tabela Brežine Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolzina Šifra Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Šifra bankine (DARS) Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Tehnični podatki stran 72

73 Br_Nakl Naklon brežine; opisno višina:dolžina Br_Nak Naklon brežine [%] Br_Sir Širina brežine [m] Br_Vis Povprečna višina brežine [m] Br_Maxv Maksimalna višina brežine [m] Br_Povr Površina brežine [m2] Br_Tip Tip brežine - ŠIFRANT Br_Tip opis Opis tipa brežine Br_Utrd Utrditev brežine - ŠIFRANT Br_Utrd opis Opis utrditve brežine Br_Lega Lega brežine glede na smer stacionaže - ŠIFRANT Br_Lega opis Opis lege brežine glede na smer stacionaže Matična podlaga Matična podlaga Erozija Erozija Delež1 Delež1 Delež2 Delež2 Delež3 Delež3 Delež4 Delež4 Delež5 Delež5 IzvUkr1 IzvUkr1 IzvUkr1 opis IzvUkr1 opis IzvUkr2 IzvUkr2 IzvUkr2 opis IzvUkr2 opis IzvUkr3 IzvUkr3 IzvUkr3 opis IzvUkr3 opis IzvUkr4 IzvUkr4 IzvUkr4 opis IzvUkr4 opis IzvUkr5 IzvUkr5 IzvUkr5 opis IzvUkr5 opis VegPom VegPom VegPom opis VegPom opis VzdDel1 VzdDel1 VzdDel1 opis VzdDel1 opis VzdDel2 VzdDel2 VzdDel2 opis VzdDel2 opis User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac_Zac, Stac_Kon, Dolzina Br_Sir Prostorsko lokacijo brežine lahko vnesemo na dva načina: Prva možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter stacionažo konca bankine in se dolžina izračuna iz razlike stacionaž. Druga možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter dolžino brežine, stacionaža konca pa se izračuna iz stacionaže začetka ter dolžine. Dodatna navodila za vodenje prostorske lokacije v primeru, ko se odsek nadaljuje v drugo občino in se ponovno vrne v isto občino, so podana v splošnih navodilih. v polje vpisujemo povprečno širino brežine. Širina brežine je horizontalna razdalja med robom vznožja in vrhom brežine, glede na horizontalno projekcijo. (Glej skico!) stran 73

74 Br_Nakl v polje vnesemo naklon brežine kot razmerje med višino in širino (višina : širina) npr. 2:3. (Glej skico!) višina širina Br_Nak Br_Vis polju se samodejno izračuna naklon brežine v %. Polje je zaklenjeno v polje vnesemo povprečno višino brežine. To je povprečna razdalja med vznožjem in vrhom brežine (po terenu) vzdolž celotne brežine. (Glej skico!) Br_Maxv Br_Povr Br_Utrd Br_Lega v polje vnesemo maksimalno višino brežine. To je razdalja med vznožjem in najvišjo točko vzdolž brežine. v polju se samodejno izračuna površina brežine v m2. Polje je zaklenjeno. V polje vnesemo vrsto utrditve brežine. A - armirana zemljina (Zemljina z vgrajenimi elementi za ojačitev iz jekla ali umetnih snovi, ki prevzamejo natezne sile in jih s trenjem prenašajo v tla), B - biotorket D drugo, K - kamnina - skala, M - zaščitne mreže (Na brežino položena in zasidrana žična mreža za preprečitev padanja kamenja na cesto), P - poplet (Ob lesenih količkih ali jeklenih palicah prepleten upogljiv rastlinski material za zaščito vgrajene zemljine), R - roliranje (Na pripravljeno podlago vgrajeni kubičasti kosi lomljenca z vezivnim materialom ali brez njega), T - trava, Z - zemljina v polje vnesemo lego brežine (desno, levo), gledano v smeri naraščanja stacionaže odseka Iz tabele AC Brežine so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest Slika 81: Tabela Brežine detajlni del Spremembe: Opis Vir Opis sprememb Vir stran 74

75 Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa RASTLINJE V tabeli se vodijo podatki o rastlinju ob cestah. Slika 82: Tabela Rastlinje Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolzina Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Tehnični podatki stran 75

76 Tip Tip opis Lega Lega opis Tip rastlin - ŠIFRANT Opis tip rastlin Lega rastlin glede na smer stacionaže - ŠIFRANT Opis lege rastlin glede na smer stacionaže User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Tip Lega v polje vnesemo tip rastline: D - drevje, G - grmovje v polje vnesemo lego podporne ali oporne konstrukcije (desno, levo), gledano v smeri naraščanja stacionaže odseka Iz tabele Rastline so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest Slika 83: Tabela Rastlinje detajlni del Spremembe: Opis Vir Opis sprememb Vir Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 76

77 ODVODNJAVANJE NAPRAVE ZA ODVODNJAVANJE V tabeli vodimo podatke o napravah za odvodnjavanje površinske vode s ceste. Slika 84: Tabela Naprave za odvodnjavanje Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolzina Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Tehnični podatki Od_Tip Od_Tip Opis Od_Sir Od_Mat Od_Mat Opis Od_Lega Tip izvedbe naprave za odvodnjavanje - ŠIFRANT Opis tipa izvedbe naprave za odvodnjavanje Širina naprave za odvodnjavanje [m] Vrsta materiala naprave za odvodnjavanje - ŠIFRANT Opis vrste materiala naprave za odvodnjavanje Lega naprave za odvodnjavanje v smeri stacionaže - ŠIFRANT stran 77

78 Od_Lega Opis Opis lege naprave za odvodnjavanje v smeri stacionaže User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac_Zac, Stac_Kon, Dolzina Od_Tip Od_Sir Prostorsko lokacijo bankine lahko vnesemo na dva načina: Prva možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter stacionažo konca bankine in se dolžina izračuna iz razlike stacionaž. Druga možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter dolžino bankine, stacionaža konca pa se izračuna iz stacionaže začetka ter dolžine. Dodatna navodila za vodenje prostorske lokacije v primeru, ko se odsek nadaljuje v drugo občino in se ponovno vrne v isto občino, so podana v splošnih navodilih. V polje vnesemo tip naprave za odvodnjavanje. (Glej skico!) J - jarek. Odprt jarek ob cesti, v terenu ali ob peti vkopnih ali nasipnih brežin, za zbiranje in odvodnjavanje površinskih voda, K - koritnica. Cestni žleb, ki je zgrajen neposredno ob vozišču, z dvignjenim robnikom na zunanji strani ter z utrjeno površino za odvodnjavanje, ki ima praviloma večji prečni nagib kot vozišče ob njej, M - mulda. Cestni žleb, ki je zgrajen neposredno ob vozišču, polkrožnega prereza. v polje vnesemo širino naprave za odvodnjavanje. Širino merimo na zgornjem robu naprave.(glej skico!) Od_Lega v polje vnesemo lego naprave za odvodnavanje (desno, levo), gledano v smeri naraščanja stacionaže odseka Slika 85: Tabela Naprave za odvodnjavanje detajlni del stran 78

79 Dokumenti: DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Dokument Vrsta dokumenta Zaporedna številka dokumenta Opis dokumenta Številka (število) strani dokumenta Dokument Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Odseki javnih cest: Ivrc Ivrc Opis Cesta Odsek Opis SifZacOds SifKonOds DolzOds TipProm TipProm Opis TipOds TipOds Opis VrstaCes VrstaCes Opis ŠtPrik Zapored Kategorija ceste - ŠIFRANT Opis kategorije ceste kateri pripada odsek Evidenčna šifra ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Šifra začetka odseka Šifra konca odseka Dolžina odseka [m] Vrsta prometa ŠIFRANT Opis vrste prometa Tip odseka ŠIFRANT Opis tipa odseka Vrsta ceste ŠIFRANT Opis vrste ceste Številka priključka Zaporedna številka, ki določa vrstni red odsekov na cesti po uredbi ali odloku Dopustni osni pritisk Osnil Osniz Dopustni osni pritisk [t] Dopustni osni pritisk ob odjugi [t] Minimalni svetli ProstSir ProstVis Minimalni svetli profil - širina [m] Minimalni svetli profil - višina [m] User_Zac User_Kon Pred Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa Spremembe: Opis Vir Priloga Opis sprememb Vir Priloga oz. skanogram dokumenta stran 79

80 Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa Dodatna pojasnila polj: DokVrs Vrsta dokumenta: slika, skenogram,... stran 80

81 KANALETE V tabeli vodimo podatke o kanaletah. Kanaleta je naprava za zbiranje in odvodnjavanje površinske vode z brežin. Slika 86: Tabela Kanalete Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac Dolzina Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža nivelete ceste [m] Dolžina kanalete[m] Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Tehnični podatki Ka_Sir Ka_Povr Ka_Mat Ka_Mat opis Ka_Lega Ka_Lega opis Širina kanalete [m] Površina kanalete [m2] Material kanalete - ŠIFRANT Opis materiala kanalete Lega kanalete glede na smer stacionaže - ŠIFRANT Opis lege kanalete glede na smer stacionaže Opombe stran 81

82 Opombe Opombe User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac Dolz Ka_Sir Ka_Povr Ka_Lega v polje vnesemo stacionažo kanalete, ki predstavlja točko, kjer se kanaleta z brežine spusti na cesto, oziroma kjer se kanaleta spusti od ceste po brežini. V primeru, da del kanalete poteka ob cesti (vzporedno cesti), le tega vodimo v tabeli Odvodnjavanje v polje vnesemo dolžino kanalete, ki poteka po brežini v polje vnesemo širino kanalete na njenem zgornjem robu v polju se samodejno izračuna površina kanalete, na osnovi podane širine in dolžine kanalete. Polje je zaklenjeno v polje vnesemo lego kanalete, gledano v smeri naraščanja stacionaže odseka Slika 87: Tabela Kanalete detajlni del Dokumenti: DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Dokument Vrsta dokumenta Zaporedna številka dokumenta Opis dokumenta Številka (število) strani dokumenta Dokument Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Odseki javnih cest: Ivrc Kategorija ceste - ŠIFRANT stran 82

83 Ivrc Opis Cesta Odsek Opis SifZacOds SifKonOds DolzOds TipProm TipProm Opis TipOds TipOds Opis VrstaCes VrstaCes Opis ŠtPrik Zapored Opis kategorije ceste kateri pripada odsek Evidenčna šifra ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Šifra začetka odseka Šifra konca odseka Dolžina odseka [m] Vrsta prometa ŠIFRANT Opis vrste prometa Tip odseka ŠIFRANT Opis tipa odseka Vrsta ceste ŠIFRANT Opis vrste ceste Številka priključka Zaporedna številka, ki določa vrstni red odsekov na cesti po uredbi ali odloku Dopustni osni pritisk Osnil Osniz Dopustni osni pritisk [t] Dopustni osni pritisk ob odjugi [t] Minimalni svetli ProstSir ProstVis Minimalni svetli profil - širina [m] Minimalni svetli profil - višina [m] User_Zac User_Kon Pred Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa Spremembe: Opis Vir Priloga Opis sprememb Vir Priloga oz. skanogram dokumenta Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 83

84 ZADRŽEVALNIKI V tabeli vodimo podatke o zadrževalnikih. Tabela je sestavljena nekoliko drugače kot ostale tabele v programu. V spodnjem delu osnovnega okna so detaljni podatki izbranega zapisa. V spodnjem delu tabele se vodijo podatki o opremi, stanju, ukrepih, prispevni površini, monitoringu, dokumentih, odsekih javnih cest in ukrepih - izvedbah. Strukturo tabele si oglejmo ločeno, in sicer osnovni del in detajlni del. Slika 88: Tabela Zadrževalniki osnovni del Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac Šifra Zapored OznakaProj Odmik GIS Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna šifra ceste Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža [m] Enolična šifra Zaporedna številka zadrževalnika Oznaka iz projektne dokumentacije (PID, PGD,...) Pravokotna razdalja od osi ceste na mestu stacionaže [m] Povezava za prikaz izbranega podatka v GIS pregledovalniku (na spletni strani Lokacija Y X Z Y Gauss- Krugerjeva koordinata X Gauss- Krugerjeva koordinata Z Gauss- Krugerjeva koordinata Tehnični podatki ACBaza ACBazaOpis Material MaterialOpis SprejemnikOdvod Avtocestna baza kateri pripada zadrževalnik Avtocestna baza kateri pripada zadrževalnik - OPIS Material Material - OPIS Sprejemnik odvodnavanja stran 84

85 SprejemnikOdvodOpis Sprejemnik odvodnavanja - OPIS Sprejemnik Opis sprejemnika Lega Lega glede na smer stacionaže LegaOpis Lega glede na smer stacionaže - OPIS Lokacija Se zadrževalnik nahaja znotraj AC? Ograjen Je zadrževalnik ograjen? Tlak Tlak oboda, če je zadrževalnik zemeljski ali glinen TlakOpis Tlak oboda, če je zadrževalnik zemeljski ali glinen - OPIS DostopPeš Je možno dostopati do zadrževalnika peš? DostopVozilo Je možno dostopati do zadrževalnika z osebnim vozilom? DostopDelStroj Je možno dostopati do zadrževalnika z delovnim strojem? DostopLastZem Je možno dostopati do zadrževalnikov preko lastnega ali javnega zemljišča? DostopOpis Opis dostopa do zadrževalnikov PrisPov Prispevna površina [m2] IztokOpis Opis iztoka Oblika Oblika OblikaOpis Oblika - OPIS Dim1 Prva dimenzija širina1 če je pravokoten / radij1 če je elipsa / radij če je okrogel [m] Dim2 Druga dimenzija širina2 čeje pravkoten / radij2 če je elipsa / radij 0 če je okrogel [m] Globina Globina [m] Volumen Volumen [m3] VolumenOcena Ocena Volumna StPrekatov Število prekatov LetoIzgradnje Leto izgradnje [llll] LetoPredaje Leto predaje v upravljanje [llll] User_Zac User_Kon Pred Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa Slika 89: Tabela Zadrževalniki detajlni del Oprema: Vrsta VrstaOpis Opis Volumen Vrsta opreme Vrsta opreme - OPIS Dodaten opis opreme Volumen opreme [m3] stran 85

86 entifikacija zapisa Stanje: Pregled PregledOpis Stanje StanjeOpis Opis StanjeDatum Tip pregleda zadrževalnika Opis tipa pregleda zadrževalnika Stanje zadrževalnika Opis stanja zadrževalnika Dodaten opis stanja Datum ocenjevanja stanja [dd.mm.llll] entifikacija zapisa Ukrepi: Ukrep UkrepOpis PlanLeto PlanOpis IzvedbaDatum IzvedbaOpis Tip ukrepa Opis tipa ukrepa Planirano leto ukrepa Opis plana ukrepa Datum izvedbe ukrepa Opis izvedbe ukrepa Opombe entifikacija zapisa Prispevna površina: Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna šifra ceste Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža začetka [m] Satcionaža konca [m] entifikacija zapisa Monitoring: Podj PodjOpis Opis Vzorec PlanDatum IzvedbaDatum Matična številka podjetja, ki je izvedlo monitoring / vzelo vzorec Opis podjetja Dodaten opis izvedenega monitoringa. Je bil vzet vorec? Datum planiranja monitoringa Datum izvedbe monitoringa entifikacija zapisa Dokumenti: stran 86

87 DokVrs ZapŠt Opis Št. str Dokument Vrsta dokumenta Zaporedna številka dokumenta Opis dokumenta Število (Številka) strani dokumenta Ime datoteke dokumenta, ki se nahaja na strežniku Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa Odseki javnih cest: Ivrc IvrcOpis Cesta Odsek Opis SifZacOds SifKonOds DolzOds TipProm TipProm Opis TipOds TipOds Opis VrstaCes VrstaCes Opis ŠtPrik Zapored Kategorija ceste - ŠIFRANT Opis kategorije ceste kateri pripada odsek Evidenčna šifra ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Šifra začetka odseka Šifra konca odseka Dolžina odseka [m] Vrsta prometa ŠIFRANT Opis vrste prometa Tip odseka ŠIFRANT Opis tipa odseka Vrsta ceste ŠIFRANT Opis vrste ceste Številka priključka Zaporedna številka, ki določa vrstni red odsekov na cesti po uredbi ali odloku Dopustni osni pritisk Osnil Osniz Dopustni osni pritisk [t] Dopustni osni pritisk ob odjugi [t] Min. svetli profil ProstSir ProstVis Minimalni svetli profil - širina [m] Minimalni svetli profil - višina [m] User_Zac User_Kon Pred Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa Ukrepi - izvedba: Ukrep - izvedba Ukrep Ukrep opis Opis Vrsta ukrepa Opis vrste ukrepa Dodaten opis ukrepa stran 87

88 OBJEKTI PREPUSTI RAZPETINE DO 2,99M V tabeli vodimo podatke o prepustih na javnih cestah, manjših od 2,99 m. Prepust je gradbeni objekt, ki prebija nasip. Slika 90: Tabela Prepusti razpetine do 2,99 m Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac Dolžina GIS Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža [m] Dolžina prepusta [m] Povezava za prikaz izbranega podatka v GIS pregledovalniku (na spletni strani Lokacija Y X Z Y Gauss-Kruegerjeva koordinata X Gauss-Kruegerjeva koordinata Z Gauss-Kruegerjeva koordinata Tehnični podatki Ime Objekt t Opis Odprt Vis Ime prepusta Tip objekta - ŠIFRANT Opis tipa objekta Širna odprtine prepusta [m] Višina prepusta [m] stran 88

89 Povr Površina odprtine prepusta [m 2 ] Mat Material prepusta - ŠIFRANT Mat opis Opis materiala prepusta User_Zac User_Kon Pred Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa Dodatna pojasnila polj: Objekt Odprt Vis Povr Dolžina v polje vnesemo tip objekta (prepusta) C - cevni prepust (okrogli prerez) O - obokan prepust P - ploščat prepust (plošča na opornikih) S - škatlast prepust (pravokotni ali kvadratni prerez) D drugi M most v polje vnesemo širino prepusta (pri cevnem prepustu-premer) v polje vnesemo višino prepusta (v primeru cevnega prepusta, višine ne vnesemo) v polju se samodejno izračuna površina prepusta v m 2. Polje je zaklenjeno dolžina prepusta v metrih, gledano vzdolž lastne smeri prepusta Slika 91: Tabela Prepusti razpetine do 2,99 m detajlni del Dokumenti: DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Dokument Vrsta dokumenta Zaporedna številka dokumenta Opis dokumenta Številka (število) strani dokumenta Ime datoteke dokumenta stran 89

90 Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa Odseki javnih cest: Ivrc Ivrc Opis Cesta Odsek Opis SifZacOds SifKonOds DolzOds TipProm TipProm Opis TipOds TipOds Opis VrstaCes VrstaCes Opis ŠtPrik Zapored Kategorija ceste - ŠIFRANT Opis kategorije ceste kateri pripada odsek Evidenčna šifra ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Šifra začetka odseka Šifra konca odseka Dolžina odseka [m] Vrsta prometa ŠIFRANT Opis vrste prometa Tip odseka ŠIFRANT Opis tipa odseka Vrsta ceste ŠIFRANT Opis vrste ceste Številka priključka Zaporedna številka, ki določa vrstni red odsekov na cesti po uredbi ali odloku Dopustni osni pritisk Osnil Osniz Dopustni osni pritisk [t] Dopustni osni pritisk ob odjugi [t] Minimalni svetli ProstSir ProstVis Minimalni svetli profil - širina [m] Minimalni svetli profil - višina [m] User_Zac User_Kon Pred Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa Spremembe: Opis Vir Priloga Opis sprememb Vir Priloga oz. skanogram dokumenta Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 90

91 OBJEKTI ČISTE PRAVOKOTNE RAZPETINE OD 3M DO 4,99M V tabeli vodimo podatke o objektih na javnih cestah, katerih čista pravokotna razpetina je od 3 m do 4,99 m. Slika 92: Tabela Objekti čiste pravokotne razpetine od 3m do 4,99m Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Poseg Baza GIS Status Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Vrsta posega na objektu razpetine od 3 do 4,99m - ŠIFRANT AC baza, ki izvaja redno vzdrževanje Povezava za prikaz izbranega podatka v GIS pregledovalniku (na spletni strani Status zapisa Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Tehnični podatki Sifra Enolična šifra objekta razpetine od 3 do 4,99m Kraj Ime kraja v katerem se objekt razpetine od 3 do 4,99m nahaja Objekt Vrsta objekta razpetine od 3 do 4,99m - ŠIFRANT Objekt Opis Opis vrste objekta razpetine od 3 do 5m Tip Tip nosilne konstrukcije - ŠIFRANT Tip Opis Opis tipa nosilne konstrukcije MatNK1 Material nosilne konstrukcije - ŠIFRANT MatNK1 Opis Opis materiala nosilne konstrukcije MatNK2 Material sekundarne nosilne konstrukcije - ŠIFRANT MatNK2 Opis Opis materiala sekundarne nosilne konstrukcije stran 91

92 Tip_Prem Tip_Prem Opis Sirv Sirhl Sirhd Svvis Omej Ime Kot DolzDiletac PravOdprt Obvoz LetoIzg LetoObnove SirZunRob BPovObjekta Vrsta komunikacije, ki jo objekt premošča - ŠIFRANT Opis vrste komunikacije, ki jo objekt premošča Širina vozišča [m] Širina levega hodnika [m] Širina desnega hodnika [m] Svetla višina [m] Omejitev nosilnosti objekta razpetine od 3 do 4,99m [t] Ime komunikacije, ki jo objekt premošča Kot križanja [stopinje] Dolžina med diletacijama Čista pravokotna odprtina po osi ceste Opis obvoza v primeru neprevoznosti objekta razpetine od 3m do 5m Leto iuzgradnje objekta Leto obnove objekta Šorina zunanjega roba Bruto površina objekta Opombe User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac_Zac, Stac_Kon, Odprt2 Prostorsko lokacijo objekta lahko vnesemo na dva načina: Prva možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter stacionažo konca objekta in se dolžina (ODPRT2) izračuna iz razlike stacionaž. Druga možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter dolžino objekta (ODPRT2), stacionaža konca pa se izračuna iz stacionaže začetka ter dolžine. ODPRT2 - v primeru, da smo v polje OBJEKT vnesli N - nadvoz ali Z - železnica, če je na nadvozu, polje ODPRT2 predstavlja dolžino nadvoza, ki se vnese in se ne izračuna; stran 92

93 Sifra v polju se samodejno zgenerira šifra objekta, ki jo uporabnik lahko tudi spremeni. Šifra, ki se zgenerira je sestavljeni iz kratic izvajalca in zaporedne številke. Program preveri, če je vnesena šifra enolična. Kraj v polje vnesemo ime naselja, v katerem se objekt nahaja. V primeru mejnega objekta vnesemo naselje, v katerem se nahaja stacionaža začetka objekta. Objekt v polje vnesemo vrsto objekta razpetine od 3 do 4,99m. M most (gradbeni objekt za prehod prometnice preko naravnega jarka, vodotoka...), N nadvoz (gradbeni objekt za izvennivojski prehod prometnice nižje kategorije preko prometnice višje kategorije; v primeru, da sta prometnici iste kategorije pa za izvennivojski prehod prometnice z višjo zaporedno številko ceste preko prometnice z nižjo zaporedno številko ceste), P podvoz (gradbeni objekt za izvennivojski prehod prometnice višje kategorije preko prometnice nižje kategorije; v primeru, da sta prometnici iste kategorije pa za izvennivojski prehod prometnice z nižjo zaporedno številko ceste preko prometnice z višjo zaporedno številko ceste), Z - železnica, če je na nadvozu (v primeru da poteka železnica pod cesto, izberemo P - podvoz). Tip v polje vnesemo tip statične zasnove nosilne konstrukcije MatNK1, MatNK2 v polji vnesemo material nosilne konstrukcije. Če je nosilna konstrukcija iz dveh materialov (primer betonski stebri in jekleni nosilci), vnesemo v polje MATNK1 prvi material, v polje MATNK2 pa drugi material Tip_Prem v polje vnesemo vrsto komunikacije, ki jo objekt premošča. Ime v polje vnesemo ime komunikacije, ki jo objekt premošča. Primer: če smo v polje TIP_PREM vnesli V-vodotok, vnesemo v polje IME komunikacije, na primer Ljubljanica, če smo v polje TIP_PREM vnesli C-cesta, vnesemo v polje IME evidenčno številko ceste ali odseka, ki ga objekt premošča. Kot v polje vnesemo kot med osjo prometnice in komunikacije, ki jo objekt premošča, (kot podajamo v stopinjah). PravOdprt v polju se samodejno izračuna čista pravokotna odprtina komunikacije, ki jo objekt premošča, iz kota križanja in odprtine v smeri stacionaže. Polje je zaklenjeno. Sirhl, Sirhd v polji vnesemo širino hodnika na objektu. Hodnik je prostor, namenjen pešcem in kolesarjem, ki je lahko nivojsko ločen od vozišča (z robnikom). Lego hodnika (levi hodnik, desni hodnik) določimo gledano v smeri naraščanja stacionaže. Svvis svetla višina objekta je minimalna višina odprtine pod objektom Poseg v polje vnesemo stanje objekta glede na gradbene ali druge vzdrževalne posege. Na ta način se vodi zgodovina objekta. I - izgradnja (stanje od zgraditve do naslednjega posega), O - obnova (manjši vzdrževalni ukrep, ki ne posega v nosilno konstrukcijo: preplastitev, zamenjava robnikov...), R - rekonstrukcija (gradbeni poseg v nosilno konstrukcijo), D - drugi posegi. Iz tabele Objekti in prepusti razpetine od 3m do 4,99m so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest stran 93

94 Slika 93: Tabela Objekti čiste pravokotne razpetine od 3m do 4,99m detajlni del Dokumenti: DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Dokument Vrsta dokumenta Zaporedna številka dokumenta Opis dokumenta Številka (število) strani dokumenta Dokument Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Odseki javnih cest: Ivrc Ivrc Opis Cesta Odsek Opis SifZacOds SifKonOds DolzOds TipProm TipProm Opis TipOds TipOds Opis VrstaCes VrstaCes Opis ŠtPrik Zapored Kategorija ceste - ŠIFRANT Opis kategorije ceste kateri pripada odsek Evidenčna šifra ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Šifra začetka odseka Šifra konca odseka Dolžina odseka [m] Vrsta prometa ŠIFRANT Opis vrste prometa Tip odseka ŠIFRANT Opis tipa odseka Vrsta ceste ŠIFRANT Opis vrste ceste Številka priključka Zaporedna številka, ki določa vrstni red odsekov na cesti po uredbi ali odloku Dopustni osni pritisk Osnil Osniz Dopustni osni pritisk [t] Dopustni osni pritisk ob odjugi [t] Minimalni svetli ProstSir ProstVis Minimalni svetli profil - širina [m] Minimalni svetli profil - višina [m] stran 94

95 User_Zac User_Kon Pred Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa Spremembe: Opis Vir Priloga Opis sprememb Vir Priloga oz. skanogram dokumenta Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 95

96 OBJEKTI ČISTE PRAVOKOTNE RAZPETINE 5M IN VEČ V tabeli vodimo podatke o objektih na javnih cestah, katerih čista pravokotna razpetina je 5 m ali več. Tabela je sestavljena nekoliko drugače kot ostale tabele v programu. V spodnjem delu osnovnega okna so detaljni podatki izbranega zapisa. V spodnjem delu tabele se vodijo podatki o inštalacijah, posegih na izbranem objektu, odsekih javnih cest, dokumentih in spremembah. Strukturo tabele si oglejmo ločeno, in sicer osnovni del in detajlni del. V tabeli niso vključene podporne in oporne konstrukcije, ki so vodene v drugi tabeli. Glavni podatki so urejeni po naslednjih skupinah: Podatki o objektu o Splošno o Dimenzije in vozišče o Obtežba o Premostitve o Konstrukcija o Diletacija in ležišča o Hidroizolacija in odvodnavanje o Oprema o Lokacija Slika 94: tabela Objekti čiste pravokotne razpetine 5m in več Ivrc Cesta Odsek Odsek Opis Stac_Zac Stac_Kon Šifra Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Šifra objekta stran 96

97 Objekt ImeObj Kraj Baza GIS Status Objekt - ŠIFRANT Ime objekta Kraj v katerem se nahaja objekt AC baza, ki izvaja redno vzdrževanje Povezava za prikaz izbranega podatka v GIS pregledovalniku (na spletni strani Status zapisa Podatki o objektu Splošno Upravljalec Matična številka upravljalca - ŠIFRANT TehDok Tehnična dokumentacija {D... da, N,... ne, X... ni podatka} ŠifProjekta Šifra projekta {do 20 alfanumeričnih znakov} KmProj Km po projektu LetoIzgradnje Leto izgradnje {npr. 1950} [LLLL] KonecGarancije Datum poteka garancije {npr } DostopnaOprema Potrebna dostopna oprema Obvoz Opis obvoza v primeru neprevoznosti Dimenzije in vozišče ŠtPolj Število polj oziroma odprtin Kot Kot križanja [stopinje]{-90 do 90} Radij Radij Odprt1 Čista pravokotna odprtina oz. skupna dolžina - pravokotno [m] {teoretični razpon} DolžMinp Dolžina najkrajšega polja [m] DolžMaxp Dolžina najdaljšega polja [m] DolžObj Dolžina objekta [m] ŠirV Širina vozišča - med robniki [m] VozKon Material obrabno-zapornega sloja voziščne konstrukcije - ŠIFRANT Širhl Širina levega hodnika za pešce in kolesarje [m] DolzDilatac Dolžina med dilatacijama Širhd Širina desnega hodnika za pešce in kolesarje [m] ŠirZunrob Širina - zunanji robovi [m] ŠirPrompas Širina prometnih pasov [m] ŠirLočpas Širina ločilnega pasu [m] ŠirVozpred Širina vozišča pred objektom [m] BpovObjekta Izračunana bruto površina objekta SvetlaVisinaL Svetla višina levo [m] SvetlaVisinaLS Svetla višina - levo sredina [m] SvetlaVis Najmanjša svetla višina [m] SvetlaVisinaDS Svetla višina - desno sredina [m] SvetlaVisinaD Svetla višina desno [m] Obtežba Omej ProjObtežba ProjObtežbaOpis RaznosObt TehStandard Premostitve ŠtevPrem TipPrem ImePremostitve Konstrukcija PK1ŠtProjekt PK1Oblpp PK1Oblvp Omejitev nosilnosti objekta [t] Projektirana obtežba [kn] Opis projektne obtežbe Način raznosa obtežbe - klasa - ŠIFRANT Uporabljen tehnični standard - ŠIFRANT Število premostitev Tip premostitve oz. komunikacij, ki jo objekt primarno premošča Ime premostitve oz. komunikacij(e), ki jo objekt premošča Konstrukcija - glavni sistem 1: obstaja standardni projekt {D... da, N,... ne, X... ni podatka} Konstrukcija - glavni sistem 1: oblika prečnega prereza - ŠIFRANT Konstrukcija - glavni sistem 1: oblika vzdolžnega prereza - ŠIFRANT stran 97

98 PK1Material PK2ŠtProjekt PK2Oblpp PK2Oblvp PK2Material SKOTip SKOMaterial SKOTemelj SKSTip SKSMaterial SKSTemelj Matnk1 Matnk 1 opis NačVgr NačVgr opis Tip Tip opis TipRazpon TipRazpon opis OPRTdilat OPRTnlp OPRTplp OPRTnln OPRTpln HidroHor OdvodVk OdvodDr OdvodPom OprTogrp OPRTvoogr Y_Zac X_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon Diletacija in ležišča Hidroizolacija in odvodnjavanje Oprema Lokacija User_Zac User_Kon Pred Konstrukcija - glavni sistem 1: material - ŠIFRANT Konstrukcija - glavni sistem 2: obstaja standardni projekt {D... da, N,... ne, X... ni podatka} Konstrukcija - glavni sistem 2: oblika prečnega prereza - ŠIFRANT Konstrukcija - glavni sistem 2: oblika vzdolžnega prereza - ŠIFRANT Konstrukcija - glavni sistem 2: material - ŠIFRANT Spodnja konstrukcija - oporniki: tip, vrsta - ŠIFRANT Spodnja konstrukcija - oporniki: material - ŠIFRANT Spodnja konstrukcija - oporniki: temelji - ŠIFRANT Spodnja konstrukcija - stebri: tip, vrsta - ŠIFRANT Spodnja konstrukcija - stebri: material - ŠIFRANT Spodnja konstrukcija - stebri: temelji - ŠIFRANT Material primarne nosilne konstrukcije Opis materiala primarne nosilne konstrukcije Način vgradnje Opis načina vgradnje Tip konstrukcije Opis tipa konstrukcije Tip razponske konstrukcije Opis tipa razponske konstrukcije Oprema: Tip dilatacij - ŠIFRANT Oprema: Tip nepomičnih ležišč na podporah - ŠIFRANT Oprema: Tip pomičnih ležišč na podporah - ŠIFRANT Oprema: Tip nepomičnih ležišč v nosilcih - ŠIFRANT Oprema: Tip pomičnih ležišč v nosilcih - ŠIFRANT Horizontalna hidroizolacija - ŠIFRANT Odvodnjavanje vozišča - ŠIFRANT Odvodnjavanje drugih delov objekta - ŠIFRANT Pomožno odvodnjavanje - ŠIFRANT Oprema: Tip ograj ali parapetov za pešce - ŠIFRANT Oprema: Tip varnostno-odbojnih ograj - ŠIFRANT Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Sifra Kraj Objekt v polje se samodejno vnese šifra objekta, ki jo uporabnik lahko tudi spremeni. Program preveri, če je vnesena šifra enolična. v polje vnesemo ime naselja, v katerem se nahaja objekt. V primeru mejnega objekta vnesemo naselje, v katerem je stacionaža začetka objekta. v polje vnesemo vrsto objekta razpetine 5m in več. stran 98

99 Tip C pokrit vkop ekodukt G galerija (objekt, ki preprečuje zasutje ceste zaradi snežnega, kamnitega ali zemeljskega plazu) M most (gradbeni objekt za prehod prometnice preko naravnega jarka, vodotoka...), N nadvoz (gradbeni objekt za izvennivojski prehod prometnice nižje kategorije preko prometnice višje kategorije; v primeru, da sta prometnici iste kategorije pa za izvennivojski prehod prometnice z višjo zaporedno številko ceste preko prometnice z nižjo zaporedno številko ceste), P podvoz (gradbeni objekt za izvennivojski prehod prometnice višje kategorije preko prometnice nižje kategorije; v primeru, da sta prometnici iste kategorije pa za izvennivojski prehod prometnice z nižjo zaporedno številko ceste preko prometnice z višjo zaporedno številko ceste), T tunel (podolgovat podzemni prometni objekt, namenjen krajšanju prometnic, izogibanju oviram, zaščiti prometa in varovanju okolja), V viadukt (premostitveni objekt, ki nadomešča nasip), Ž - železnica, če je na nadvozu (v primeru da poteka železnica pod cesto, izberemo P - podvoz), v polje vnesemo tip statične zasnove nosilne konstrukcije. V drugem sklopu osnovnega okna tabele je predstavljen detajlni del, kjer so prikazane inštalacije, posegi na objektu, odsek na katerem se nahaja objekt, dokumenti, ki se navezujejo na objekt in spremembe. Slika 95: Tabela Objekti čiste pravokotne razpetine 5m in več detajlni del Inštalacije na objektu razpetine 5m in več: Inst Upravljalec Lega OpisInst User_Zac User_Kon Pred Vrsta inštalacije - ŠIFRANT Matična številka upravljalca - ŠIFRANT Lega - ŠIFRANT Opis inštalacije na objektu razpetine 5m in več Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Posegi na objektu razpetine 5m in več: Poseg Leto KonecGarancije Vrednost PosegDat Status Poseg na objektu Leto posega na objektu [LLLL] garancije za poseg na objektu. Vrednost posega v SIT/ Opombe Datum posega Status posega stran 99

100 posega na objektu Odseki javnih cest: Ivrc Ivrc Opis Cesta Odsek Opis SifZacOds SifKonOds DolzOds TipProm TipProm Opis TipOds TipOds Opis VrstaCes VrstaCes Opis ŠtPrik Zapored Kategorija ceste - ŠIFRANT Opis kategorije ceste kateri pripada odsek Evidenčna šifra ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Šifra začetka odseka Šifra konca odseka Dolžina odseka [m] Vrsta prometa ŠIFRANT Opis vrste prometa Tip odseka ŠIFRANT Opis tipa odseka Vrsta ceste ŠIFRANT Opis vrste ceste Številka priključka Zaporedna številka, ki določa vrstni red odsekov na cesti po uredbi ali odloku Dopustni osni pritisk Osnil Osniz Dopustni osni pritisk [t] Dopustni osni pritisk ob odjugi [t] Min. svetli profil ProstSir ProstVis Minimalni svetli profil - širina [m] Minimalni svetli profil - višina [m] User_Zac User_Kon Pred Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa Dokumenti: DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Dokument Pred Vrsta dokumenta Zaporedna številka dokumenta Opis dokumenta Številka (število) strani dokumenta Dokument entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Spremembe: Opis Vir Opis sprememb Vir stran 100

101 Opis Priloga Pred Opis dokumenta Priloga oz. skanogram dokumenta entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Tabela Objekti razpetine 5m in več vsebuje v grupi Podatki o objektu vrsto šifrantov, ki jih je mogoče pogledati znotraj programa, zato jih na tem mestu ne bomo posebej obravnavali. OLD PODPORNE IN OPORNE KONSTRUKCIJE V tabeli vodimo podatke o podpornih in opornih konstrukcijah, ki zagotavljajo stabilnost cestnega telesa. Slika 96: Tabela Podporne in oporne konstrukcije 1.0 Splošni podatki Šifra [1.1] OznakaProjekta [1.1] Ivrc Cesta [1.2] Šifra konstrukcije po BCP Oznaka iz projektne dokumentacije (PID, PGD,...) Kategorija ceste Evidenčna številka ceste stran 101

102 Odsek [1.3] Evidenčna številka odseka Odsek opis [1.3] Opis poteka odseka Stac_Zac [1.4] Stacionaža začetka [m] Stac_Kon [1.4] Stacionaža konca [m] Odmik [1.5] Odmik začetne točke v smeri stacionaže od roba vozišča Kraj [1.6] Kraj v katerem se konstrukcija nahaja X_Zac [1.7] X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y_Zac [1.7] Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z_Zac [1.7] Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka X_Kon [1.7] X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Y_Kon [1.7] Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z_Kon [1.7] Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Lega Lega podporne ali oporne konstrukcije glede na smer stacionaže Lega Opis Opis lege podporne ali oporne konstrukcije glede na smer stacionaže Vrsta [1.8] Vrsta podporne ali oporne konstrukcije Vrsta Opis [1.8] Opis vrste podporne ali oporne konstrukcije VrstaTip [1.8] Šifrant Tipa glede na Vrsto VrstaTipOpis [1.8] Šifrant Tipa glede na Vrsto - OPIS Tip [1.9] Tip podporne ali oporne konstrukcije Tip Opis [1.9] Opis tipa podporne ali oporne konstrukcije IzgradnjaLeto Leto izgradnje [LLLL] [1.10] Vzdrževalec [1.11] Podjetje - izvajalec vzdrževalnih del VzdrževalecOpis Podjetje - izvajalec vzdrževalnih del - OPIS [1.11] Izvajalec [1.12] Podjetje - izvajalec del IzvajalecOpis Podjetje - izvajalec del - OPIS [1.12] Projektant [1.13] Podjetje - projektant ProjektantOpis Podjetje - projektant - OPIS [1.13] Pid [1.14] Projekt izvedenih del - arhivska številka PID PidLok [1.14] Projekt izvedenih del - lokacija arhiviranja GrDok [1.15] Gradbena dokumentacijal - arhivska številka GrDokLok [1.15] Gradbena dokumentacijal - lokacija arhiviranja Baza AC baza, ki izvaja redno vzdrževanje GIS Povezava za prikaz izbranega podatka v GIS pregledovalniku (na spletni strani Tehnični podatki Dolžina [2.1] MaxSvetH [2.2] MinSvetH [2.3] Povrsina [2.4] StatZas [2.5] StatZasOpis [2.5] RacObtez [2.6] OmejObtez [2.7] OmejKonst [2.8] PromPotOpis [2.9] Skrajna dolžina objekta Največja svetla višina konstrukcije nad terenom [m] Najmanjša svetla višina konstrukcije nad terenom [m] Površina podporne ali oporne konstrukcije [m2] Šifrant Statične zasnove Šifrant Statične zasnove - OPIS Računska obtežba Opis omejitve obtežbe v primeru opornih konstrukcij Opis drugih omejitev na konstrukciji Opis prometnih poti ob konstrukciji 3.0 Temeljenje VrstaTemTal [3.1] Šifrant vrste temeljnih tal VrstaTemTalOpis Šifrant Vrste temeljev - OPIS [3.1] VrstaTemTalTip Šifrant glede na vrsto temeljnih tal [3.1] VrstaTemTalTipO Šifrant glede na vrsto temeljnih tal - OPIS pis [3.1] GeotehLast [3.2] Šifrant Geotehničnih lastnosti stran 102

103 GeotehLastOpis Šifrant Geotehničnih lastnosti - OPIS [3.2] PotresCona [3.3] Potresna cona TemeljVrsta [3.4] Šifrant Vrste temeljev TemeljVrstaOpis Šifrant Vrste temeljev - OPIS [3.4] TemeljVrstaTip Šifrant Tipa glede na Vrsto [3.4] TemeljVrstaTipOp Šifrant Tipa glede na Vrsto - OPIS is [3.4] PilotiGlobina [3.4] Globina pilota [m] PilotiMedosRazd Medosna razdalja pilotov [m] [3.4] PilotiPremer [3.4] Premer pilotov [m] PilotiStevilo [3.4] Število pilotov TestZvezPilotov Testi zveznosti pilotov (kategorija zveznosti) [3.4] 4.0 Materiali 4.1 Beton BetonMBProj [4.1.1] Projektirana marka betona StanjeBetona [4.1.2] Stanje betona (opis)(površinsko luščenje, razpoke, zmrzlinska odpornost) BetonOpis [4.1.3] Opis stanja betona po izgradnji in dosežena zmrzlinska obstojnost ZmrzOdpor [4.1.3] Dosežena zmrzlinska odpornost {D... da, N,... ne, X... ni podatka} BetonMBDej [4.1.3] Dosežena marka betona {D... da, N,... ne, X... ni podatka} NarMatOpis ArmMLOpis [4.3.1] ArmKLOpis [4.3.2] ArmVrsta [4.3.3] ArmVrstaOpis [4.3.3] OpisArm [4.3.3] Drugo 4.2 Naravni material 4.3 Armatura 4.4 Drugo Opis naravnih materialov; zasipa pri podpornih konstrukcij, obloge podpornih in opornih konstrukcij,... Opis mehanskih lastnosti armature Opis kemičnih lastnosti armature Šifrant Vrste armature Šifrant Vrste armature - OPIS Opis armature Opis ostalih uporabljenih materialov 5.0 Geotehnična sidra SidraVrsta1 [5.1] SidraVrstaOpis1 [5.1] SidraVrsta2 [5.1] SidraVrstaOpis2 [5.1] SidraVrsta3 [5.1] SidraVrstaOpis3 [5.1] SidraVrsta4 [5.1] SidraVrstaOpis4 [5.1] SidraVrsta5 [5.1] SidraVrstaOpis5 [5.1] SidraTip [5.2] SidraTip [5.2] Vrsta sidra Vrsta sidra opis Vrsta sidra Vrsta sidra opis Vrsta sidra Vrsta sidra opis Vrsta sidra Vrsta sidra opis Vrsta sidra Vrsta sidra opis Šifrant Tipa sider Tip sidra opis stran 103

104 5.4 Meritve 5.3 Tehnične značilnosti sider SidraSt [5.3] Število sider SidraVezDel [5.3] Dolžina veznega dela SidraProstDel [5.3] Dolžina prostega dela sidra SidraNosJekPlet Nosilnost jeklene pletenice [5.3] SidraSilaZaklin [5.3] Najmanjša potrebna sila zaklinjenja Po sider SidraMejDopNos Mejna dopustna nosilnost Pp sider [5.3] SidraElektroUpor Merjena vrednost elektroupornosti sider {D... da, N,... ne, X... ni podatka} [5.3] 7.0 Odvodnjavanje Odvod [6.1] Šifrant načina Odvodnjavanja OdvodOpis Šifrant načina Odvodnjavanja - OPIS OdvodDodatOpis Dodaten opis odvodnjavnaja Dars User_Zac User_Kon Pred Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Slika 97: Tabela Podporne in oporne konstrukcije detajlni del Kontrolna sidra: Oznaka Številka DatumMer ZacVredMer VrstaOpreme TočnostOpreme Enolična oznaka sidra Številka sidra Datum meritve Začetna vrednost sile Opis vrste merilne opreme Opis merske natančnosti opreme stran 104

105 entifikacija zapisa Monitoring: VrsTocOpis VrsTocOpis Šifra DatumMer VrednostMer X Y Z Lokacija Vrsta opazovalne točke Vrsta opazovalne točke - OPIS Enolična šifra opazovalne točke Datum meritve Vrednost meritve X Gauss- Krugerjeva koordinata Y Gauss- Krugerjeva koordinata Z Gauss- Krugerjeva koordinata entifikacija zapisa Dokumenti: DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Dokument Pred Vrsta dokumenta Zaporedna številka Opis dokumenta Število (Številka) strani dokumenta Ime datoteke dokumenta entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Odseki javnih cest: Ivrc Ivrc Opis Cesta Odsek Opis SifZacOds SifKonOds DolzOds TipProm TipProm Opis TipOds TipOds Opis VrstaCes VrstaCes Opis ŠtPrik Zapored Kategorija ceste - ŠIFRANT Opis kategorije ceste kateri pripada odsek Evidenčna šifra ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Šifra začetka odseka Šifra konca odseka Dolžina odseka [m] Vrsta prometa ŠIFRANT Opis vrste prometa Tip odseka ŠIFRANT Opis tipa odseka Vrsta ceste ŠIFRANT Opis vrste ceste Številka priključka Zaporedna številka, ki določa vrstni red odsekov na cesti po uredbi ali odloku stran 105

106 Dopustni osni pritisk Osnil Osniz Dopustni osni pritisk [t] Dopustni osni pritisk ob odjugi [t] Minimalni profil svetli ProstSir ProstVis Minimalni svetli profil - širina [m] Minimalni svetli profil - višina [m] User_Zac User_Kon Pred Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac_Zac, Stac_Kon, Dolzina Povrsina Tip Lega Prostorsko lokacijo zidu lahko vnesemo na dva načina: Prva možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter stacionažo konca zidu in se dolžina izračuna iz razlike stacionaž. Druga možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter dolžino zidu, stacionaža konca pa se izračuna iz stacionaže začetka ter dolžine. Dodatna navodila za vodenje prostorske lokacije v primeru, ko se odsek nadaljuje v drugo občino in se ponovno vrne v isto občino, so podana v splošnih navodilih. v polju se, iz povprečne višine in dolžine, samodejno izračuna površina podporne ali oporne konstrukcije v m2. Polje je zaklenjeno v polje vnesemo tip zidu: O - Oporni zid - objekt, ki leži nad cesto in nudi oporo vkopni brežini, P - Podporni zid - objekt, ki je temeljen globje kot voziščna konstrukcija in po izgradnji omogoča graditev cestnega telesa in utrditve vozišča. v polje vnesemo lego podporne ali oporne konstrukcije (desno, levo), gledano v smeri naraščanja stacionaže odseka PODPORNE IN OPORNE KONSTRUKCIJE V tabeli vodimo podatke o podpornih in opornih konstrukcijah, ki zagotavljajo stabilnost cestnega telesa. stran 106

107 Slika 98: Tabela Podporne in oporne konstrukcije Splošni podatki Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Šifra DolzObj Kraj Lega Lega Opis LetoIzg Odmik OznPID GIS Status Kategorija ceste Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina odseka Šifra konstrukcije Skrajna dolžina konstrukcije Kraj Lega glede na potek odseka Opis lege glede na potek odseka Leto izgradnje Odmik od roba vozišča Arhivska številka PID Prikaži v DARS GIS pregeldovalniku Status zapisa Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Tehnični podatki IzvProj IzvGrad IzvVzko MinSvVis NarMat BetonPM Povr Projektant (DŠ) Izvajalec gradbenih del (DŠ) Izvajalec rednega vzdrževanja (DŠ) Najmanjša svetla višina Naravni material Beton - marka Površina [m2] stran 107

108 KonsSz KonsSz Opis KonsTip KonsTip Opis KonsVrs KonsVrs Opis GeotPos GeotPos Opis OdvVrs OdvVrs Opis OpisTem OpisTem Opis TemTla TemTla Opis Sidranje SidrSidr SidrSidr Opis SidrAkt SidrAkt Opis SidrDelo SidrDelo Opis SidrPost SidrPost Opis SidrTip SidrTip Opis SidrTraj SidrTraj Opis SidrVrs SidrVrs Opis TzsStev TzsDolPd TzsDolVd TzsMerVe TzsNosJp TzsP0 TzsPP Posegi Poseg Poseg Opis PosegDat User_Zac User_Kon Pred Konstrukcija statična zasnova Opis konstrukcije statične zasnove Konstrukcija tip Opis konstrukcije tip Konstrukcija vrsta Opis konstrukcije vrsta Geotehnične posebnosti (po šifrantu) Opis geotehnične posebnosti (po šifrantu) Odvodnjavanje vrsta (po šifrantu) Opis odvodnjavanja vrste (po šifrantu) Temeljenje (po šifrantu) Opis temeljenja (po šifrantu) Temeljna tla (po šifrantu) Opis temelnih tal (po šifrantu) Sidra sidranje (po šifrantu) Sidra sidranje (po šifrantu) Sidra aktivnosti (po šifrantu) Sidra aktivnosti (po šifrantu) Sidro delovanje (po šifrantu) Sidro delovanje (po šifrantu) Sidra postavitev (po šifrantu) Sidra postavitev (po šifrantu) Sidra tip (po šifrantu) Sidra tip (po šifrantu) Sidra trajnost (po šifrantu) Sidra trajnost (po šifrantu) Sidra vrsta (po šifrantu) Sidra vrsta (po šifrantu) Število sider Dolžina prostega dela sidra Dolžina veznega dela sidra Merjenje vrednosti elektro upornosti Nosilnost jeklene pletenice Najmanjša potrebna sila (Po sila zaklinjanja) Mejna nosilnost (Pp preizkusna sila) Vrsta posega po BCP Vrsta posega po BCP Datum posega Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac_Zac, Stac_Kon, Dolzina Prostorsko lokacijo zidu lahko vnesemo na dva načina: Prva možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter stacionažo konca zidu in se dolžina izračuna iz razlike stacionaž. Druga možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter dolžino zidu, stacionaža konca pa se izračuna iz stacionaže začetka ter dolžine. Dodatna navodila za vodenje prostorske lokacije v primeru, ko se odsek nadaljuje v drugo občino in stran 108

109 Povrsina Tip Lega se ponovno vrne v isto občino, so podana v splošnih navodilih. v polju se, iz povprečne višine in dolžine, samodejno izračuna površina podporne ali oporne konstrukcije v m2. Polje je zaklenjeno v polje vnesemo tip zidu: O - Oporni zid - objekt, ki leži nad cesto in nudi oporo vkopni brežini, P - Podporni zid - objekt, ki je temeljen globje kot voziščna konstrukcija in po izgradnji omogoča graditev cestnega telesa in utrditve vozišča. v polje vnesemo lego podporne ali oporne konstrukcije (desno, levo), gledano v smeri naraščanja stacionaže odseka Slika 99: Tabela Podporne in oporne konstrukcije detajlni del Garancije: Izv Delo PrevDat RokDat Ostali podatki Izv Delo PrevDat RokDat entifikacija zapisa Dokumenti: DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Dokument Pred Vrsta dokumenta Zaporedna številka Opis dokumenta Število (Številka) strani dokumenta Ime datoteke dokumenta entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Spremembe: Opis Vir Priloga Opis spremembe Vir Priloga oz. skanogram dokumenta stran 109

110 Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 110

111 SPREMLJAJOČI OBJEKTI POVRŠINE ZA SPREMLJAJOČE DEJAVNOSTI V tabeli se vodijo podatki o površinah za spremljajoče objekte. Tabela je sestavljena nekoliko drugače kot ostale tabele v programu. V spodnjem delu osnovnega okna so detaljni podatki izbranega zapisa. V spodnjem delu tabele se vodijo podatki o objektu/elementih, opremi, vzdrževalcu, dokumentih, odsekih in spremembah. Strukturo tabele si oglejmo ločeno, in sicer osnovni del in detajlni del. Slika 100: Tabela Površine za spremljajoče dejavnosti osnovni del Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Šifra Ime OpisLok GIS Kategorija ceste Evidenčna šifra ceste Evidenčna številka odseka Opis odseka Enolična šifra Ime površine za spremljajoče dejavnosti Opis lokacije površine za spremljajoče dejavnosti Povezava za prikaz izbranega podatka v GIS pregledovalniku (na spletni strani Lokacija Y X Z Y Gauss-Kruegerjeva koordinata X Gauss-Kruegerjeva koordinata Z Gauss-Kruegerjeva koordinata stran 111

112 Tehnični podatki Tip TipOpis Sistem SistemOpis ACBaza Tip Tip - OPIS Sistem Sistem - OPIS Avtocestna baza kateri pripada objekta User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Slika 101: Tabela Površine za spremljajoče dejavnosti detajlni del Objekti/Elementi: Tip TipOpis LokDok Realizacija Tip objekta Tip objekta - OPIS Je objekt opredeljen v lokacijski dokumentaciji? Je objekt realiziran? User_Zac User_Kon Pred Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa Oprema: Tip TipOpis Tip opreme Tip opreme - OPIS stran 112

113 entifikacija zapisa Vzdrževalec: Podj PodjOpis Tip TipOpis ŠtPog DatPog DatZacPog DatKonPog Opis Pripada pod Matična štvilka podjetja Opis podjetja Tip dokumenta (pogodba, aneks) Opis tipa dokumenta Številka pogodbe/aneksa Datum podpisa pogodbe/aneksa Pogodbeni datum začetka pogodbe/aneksa [dd.mm.llll] Pogodbeni datum konca pogodbe/aneksa [dd.mm.llll] Opis dokumenta Pripadanje dokumenta drugemu dokumentu entifikacija zapisa Dokumenti: DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Dokument Vrsta dokumenta Zaporedna številka dokumenta Opis dokumenta Število (Številka) strani dokumenta Ime datoteke dokumenta dokumenta Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa Odseki javnih cest: Ivrc Ivrc Opis Cesta Odsek Opis SifZacOds SifKonOds DolzOds TipProm TipProm Opis TipOds TipOds Opis VrstaCes VrstaCes Opis ŠtPrik Zapored Kategorija ceste - ŠIFRANT Opis kategorije ceste Evidenčna številka ceste v skladu s tehnično specifikacijo Evidenčna številka odseka v skladu s tehnično specifikacijo Opis poteka odseka Šifra začetka odseka Šifra konca odskea Dolžina odskea Vrsta prometa ŠIFRANT Opis vrste prometa Tip odseka ŠIFRANT Opis tipa odseka Vrsta ceste ŠIFRANT Opis vrste ceste Število priključkov Zaporedna številka, ki določa vrstni red odsekov na cesti po uredbi ali odloku Dopustni osni pritisk Osnil Osniz Dopustni osni pritisk [t] Dopustni osni pritisk ob odjugi [t] stran 113

114 Min. svetli profil ProstSir ProstVis Minimalni svetli profil - širina [m] Minimalni svetli profil - višina [m] Opombe User_Zac User_Kon Pred Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa Spremembe: Opis Vir Priloga Opis spremembe Vir Priloga oz. skanogram dokumenta Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 114

115 CESTNO OKOLJE KONFIGURACIJA TERENA PO KATEREM POTEKA CESTA V tabeli vodimo podatke o konfiguraciji terena, po katerem poteka cesta. Slika 102: Tabela Konfiguracija terena po katerem poteka cesta Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Teren Teren Opis GIS Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Konfiguracija terena po katerem poteka odsek- ŠIFRANT Opis konfiguracije terena po katerem poteka odsek Povezava za prikaz izbranega podatka v GIS pregledovalniku (na spletni strani Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca stran 115

116 User_Zac User_Kon Pred Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac_Zac Teren Prostorska lokacija pododseka je določena s stacionažo začetka in velja do naslednje spremembe oziroma do konca odseka, če spremembe ni. v polje vnesemo vrsto terena. Pri vnosu vrste terena si lahko pomagamo z naslednjo tabelo; Iz tabele Konfiguracija terena po katerem poteka cesta so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest Spremembe: Opis Vir Priloga Opis spremembe Vir Priloga oz. skanogram dokumenta Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 116

117 NASELJA OB CESTI OZNAČENA S PROMETNIM ZNAKOM V tabeli vodimo podatke o naseljih, skozi katera potekajo javne ceste. Naselje je prostor, na katerem so z ene ali obeh strani ceste vrste ali skupine stavb in so njegove meje določene s prometnimi znaki za označevanje naselij. Slika 103: Tabela Naselja ob cesti označena s prometnim znakom Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Tehnični podatki Šif_Nas Naselje Preb Šifra naselja ŠIFRANT Naselje Število prebivalcev stran 117

118 User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac_Zac, Stac_Kon, Dolžina Šif_Nas Prostorsko lokacijo naselja lahko vnesemo na dva načina: Prva možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter stacionažo konca naselja in se dolžina izračuna iz razlike stacionaž. Druga možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter dolžino naselja, stacionaža konca pa se izračuna iz stacionaže začetka ter dolžine. Dodatna navodila za vodenje prostorske lokacije v primeru, ko se odsek nadaljuje v drugo občino in se ponovno vrne v isto občino, so podana v splošnih navodilih. Šifro in ime naselja izberemo iz šifranta, ki predstavlja uradni statistični seznam naselij. V primeru, da: je ime naselja na prometnem znaku različno od uradnega imena naselja v šifrantu, je potrebno šifrant dopolniti z imenom naselja na prometnem znaku. Primer: ime naselja na prometnem znaku - Zagorje, uradno statistično ime naselja - Zagorje ob Savi. Šifrant dopolnimo na naslednji način. Z desnim klikom miške odpremo bližnjico in v njej izberemo ukaz Povezave. Odpre se nova tabela Združena naselja. Samodejno se generira nova šifra naselja. V polje NASELJE vpišemo ime naselja na prometnem znaku (Zagorje), v stolpec pa uradno ime naselja iz šifranta (Zagorje ob Savi). Tabelo Združena naselja nato zapremo. V tabeli Naselja sedaj lahko v šifrantu poleg imena naselja Zagorje ob Savi najdemo tudi Zagorje ter vnesem tudi to vrednost ime na prometnem znaku predstavlja več naselij skupaj, je potrebno šifrant dopolniti z imenom naselja na prometnem znaku. Primer: ime naselja na prometnem znaku - Log, uradna imena naselij, ki sestavljajo Log: Spodnji Log, Zgornji Log. Šifrant dopolnimo na naslednji način: z desnim klikom miške odpremo bližnjico in v njej izberemo ukaz Povezave. Odpre se nova tabela Združena naselja. Samodejno se generira nova šifra naselja. V polje NASELJE vpišemo ime naselja na prometnem znaku (Log), v stolpec pa uradna imena naselij iz šifranta (Spodnji Log, Zgornji Log). Tabelo Združena naselja nato zapremo. V tabeli Naselja sedaj lahko v šifrantu poleg imen naselij Spodnji Log in Zgornji Log najdemo tudi Log ter vnesemo tudi to vrednost. Iz tabele Naselja ob cesti označena s prometnim znakom so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest Spremembe: Opis Vir Opis spremembe Vir Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 118

119 PROMET POVPREČNE VOZNE HITROSTI V tabeli vodimo podatke o povprečni vozni hitrosti na odsekih oziroma njihovih delih. Obravnavana hitrost je definirana kot potovalna hitrost vozila v idealnih razmerah (brez vpliva prometa) ob upoštevanju predpisanih omejitev hitrosti. Slika 104: Tabela Povprečne vozne hitrosti Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Hitrost Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Povprečna vozna hitrost brez upoštevanja vpliva prometa, upoštevaje prometne predpise [km/h] Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca stran 119

120 User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Iz tabele Povprečne vozne hitrosti so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest Spremembe: Opis Vir Opis spremebe Vir Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 120

121 OMEJITVE HITROSTI OZNAČENE S PROMETNIM ZNAKOM V tabeli vodimo podatke o omejitvah hitrosti na odsekih, ki so predpisane s prometnimi znaki. Slika 105: Tabela Omejitve hitrosti označene s prometnim znakom Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolzina Omejitev Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Omejitev hitrosti označena s prometnim znakom [km/h] Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 121

122 Iz tabele Omejitve hitrosti označene s prometnim znakom so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest Spremembe: Opis Vir Opis spremembe Vir Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 122

123 POVPREČNI LETNI DNEVNI PROMET - PLDP V tabeli vodimo podatke o povprečnem letnem dnevnem prometu na prometnih odsekih, za vsako leto posebej. Prometne odseke moramo predhodno definirati v tabeli Prometni odseki. V primeru, da nimamo podatkov o skupnem PLDP je zaželeno, da vodimo vsaj podatek o številu avtobusov redne linije (polje Bus_D) na posameznem odseku, na osnovi katerega se lahko s približno oceno priredi celotni povprečni letni dnevni promet. Slika 106: Tabela Povprečni letni dnevni promet - PLDP Podatki o PLDP Ivrc Cesta Odsek Odsek opis PromOds Leto Pldp Pldp_D Pldp_T GIS Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Odseki Opis odseka Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Evidenčna številka ceste Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Povezava za prikaz izbranega podatka v GIS pregledovalniku (na spletni strani Število domačih vozil po skupinah Mo_D Število domačih motorjev stran 123

124 Oa_D Število domačih osebnih avtomobilov Bus_D Število domačih avtobusov Lt_D Število domačih lahkih tovornjakov 1-3t St_D Število domačih srednjih tovornjakov 3-7t Tt_D Število domačih tovornjakov s prikolico >3t Tp_D Število domačih tovornjakov s prikolico >3t Tr Število traktorjev Ko Število kolesarjev Vl_d Število vlačilcev Število tujih vozil po skupinah Mo_T Število tujih motorjev Oa_T Število tujih osebnih avtomobilov Bus_T Število tujih avtobusov Lt_T Število tujih lahkih tovornjakov 1-3t St_T Število tujih srednjih tovornjakov 3-7t Tt_T Število tujih težkih tovornjakov >7t Tp_T Število tujih tovornjakov s prikolico >3t Vl_d Število tujih vlačilcev entifikacija zapisa stran 124

125 PROMETNI ODSEKI V tabeli vodimo podatke o prometnih odsekih, ki predstavljajo pododseke odsekov cest, na katerih se promet (PLDP) ne spreminja. Slika 107: Tabela Prometni odseki Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina PromOds PromOds opis GIS Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Šifra prometnega odseka - šifra občine + evidenčna številka odseka + zaporedna številka Opis prometnega odseka Povezava za prikaz izbranega podatka v GIS pregledovalniku (na spletni strani Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca stran 125

126 User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac_Zac PromOds Prostorska lokacija pododseka je določena s stacionažo začetka in velja do naslednje spremembe oziroma do konca odseka, če spremembe ni. v polju se samodejno generira šifra prometnega odseka, ki jo uporabnik lahko tudi spremeni. Iz tabele Prometni odseki so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest stran 126

127 ŠTEVNA MESTA V tabeli vodimo podatke o števnih mestih na katerih se izvaja štetje prometa. Slika 108: Tabela Števna mesta ŠtMst Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac Opis LetoRocSt Način TipŠtevca EnaSmer Leto GIS Števno mesto Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža [m] Opis Leto ročnega štetja Način Tip Števca Ena Smer Leto veljavnosti števnega mesta Povezava za prikaz izbranega podatka v GIS pregledovalniku (na spletni strani Lokacija X Y Z X Gauss-Kruegerjeva koordinata Y Gauss-Kruegerjeva koordinata Z Gauss-Kruegerjeva koordinata stran 127

128 entifikacija zapisa stran 128

129 VOZIŠČNA KONSTRUKCIJA STRUKTURA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE V tabeli vodimo podatke o strukturi voziščne konstrukcije. Slika 109: Tabela Struktura voziščne konstrukcije Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolzina Poseg Poseg Opis Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Vrsta posega - ŠIFRANT Opis posega na voziščni konstrukciji Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Tehnični podatki stran 129

130 Mat Mat opis Deb Funkcija Funkcija Opis Lega Lega Opis Vezivo Vezivo Opis Frakcija DatVgr Material sloja voziščne konstrukcije - ŠIFRANT Opis materiala sloja voziščne konstrukcije Debelina sloja voziščne konstrukcije [cm] Vrsta funkcije ŠIFRANT Opis funkcije voziščne konstrukcije Lega voziščne konstrukcije ŠIFRANT Opis lege voziščne konstrukcije Vrsta veziva - ŠIFRANT Opis veziva voziščne konstrukcije Velikost frakcije Datum vgradnje voziščne konstrukcije voziščne konstrukcije User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac_Zac, Stac_Kon, Dolzina Mat Funkcija Lega Prostorsko lokacijo pododseka lahko vnesemo na dva načina: Prva možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter stacionažo konca pododseka in se dolžina izračuna iz razlike stacionaž. Druga možnost je, da vnesemo stacionažo začetka ter dolžino pododseka, stacionaža konca pa se izračuna iz stacionaže začetka ter dolžine. Dodatna navodila za vodenje prostorske lokacije v primeru, ko se odsek nadaljuje v drugo občino in se ponovno vrne v isto občino, so podana v splošnih navodilih. v polje vnesemo material sloja. V primeru, da so materiali slojev določeni na podlagi vizualne ocene pri terenskem pregledu, kjer včasih ni mogoče točno določiti materiala,(načeloma to velja za obrabne sloje), uporabnik lahko pri vnosu uporablja naslednje posplošene "adekvatne terminuse" vrste materialov: ASFALT, BETON, MAKADAM, KOCKE. Če sloje vnašamo na osnovi projekta, lahko ustrezno vrsto materiala vnesemo iz razširjenega šifranta. Zaporedje vgradnje slojev je določeno z datumom vgradnje ki ga vnesemo in zaporedno številko sloja, ki je uporabniku skrita. Če sta dva sloja vgrajena na isti dan, sistem sam prepozna vrstni red vgradnje. Funkcija voziščne konstrukcije: VOZP - vezana obrabnozaporna plast VZNP - vezana zgornja nosilna plast VSNP - vezana spodnja nosilna plast NNP - nevezana nosilna plast NOP - nevezana obrabnozaporna plast POST - izboljšana temeljna tla Lega voziščne konstrukcije: PV-L - prometni vozni pas, levi (proti smeri stacionaže) PV-D - prometni vozni pas, desni (v smeri stacionaže) PP - prometni prehitevalni pas PV - prometni vozni pas PPP - prometni pas za počasna vozila PO - prometni odstavni pas VP - vsi prometni pasovi ZV - zaviralni pas PS - pospeševalni pas ABC - steza za ABC ZL - levi zavijalec ZD - desni zavijalec stran 130

131 Slika 110: Tabela Struktura voziščne konstrukcije detajlni del Dokumenti: DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Dokument Vrsta dokumenta Zaporedna številka dokumenta Opis dokumenta Številka (število) strani dokumenta Dokument Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Odseki javnih cest: Ivrc Ivrc Opis Cesta Odsek Opis SifZacOds SifKonOds DolzOds TipProm TipProm Opis TipOds TipOds Opis VrstaCes VrstaCes Opis ŠtPrik Zapored Kategorija ceste - ŠIFRANT Opis kategorije ceste Evidenčna številka ceste v skladu s tehnično specifikacijo Evidenčna številka odseka v skladu s tehnično specifikacijo Opis poteka odseka Šifra začetka odseka Šifra konca odseka Dolžina odseka Vrsta prometa ŠIFRANT Opis vrste prometa Tip odseka ŠIFRANT Opis tipa odseka Vrsta ceste ŠIFRANT Opis vrste ceste Število priključkov Zaporedna številka, ki določa vrstni red odsekov na cesti po uredbi ali odloku Dopustni osni pritisk Osnil Osniz Dopustni osni pritisk [t] Dopustni osni pritisk ob odjugi [t] Minimalni svetli ProstSir ProstVis Minimalni svetli profil - širina [m] Minimalni svetli profil - višina [m] Opombe stran 131

132 User_Zac User_Kon Pred Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 132

133 VOZIŠČNA KONSTRUKCIJA DRSC OBRABNI SLOJ Slika 111: Tabela Obrabni sloj Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Lokacija Y X Z Y Gauss-Kruegerjeva koordinata X Gauss-Kruegerjeva koordinata Z Gauss-Kruegerjeva koordinata Tehnični podatki Leto Debelina Frakcija Material Material opis Vezivo Vezivo opis Leto Debelina sloja Frakcija Material obrabnega sloja Opis materiala obrabnega sloja Vezivo obrabnega sloja Opis veziva obrabnega sloja Ostali podatki ČasIzračuna entifikacija zapisa Čas izračuna stran 133

134 IDVozkon voziščne konstrukcije OBRABNI SLOJ - ANALITIKA Slika 112: Tabela Obrabni sloj - analitika Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Lokacija Y X Z Y Gauss-Kruegerjeva koordinata X Gauss-Kruegerjeva koordinata Z Gauss-Kruegerjeva koordinata Tehnični podatki Leto Leto Debelina Debelina sloja Frakcija Frakcija Material Material obrabnega sloja Material opis Opis materiala obrabnega sloja Vezivo Vezivo obrabnega sloja Vezivo opis Opis veziva obrabnega sloja Lega/stran Lega/stran obrabnega sloja Lega/stran opis Lega/stran opis Tip elementa Tip elementa obrabnega sloja Tip elementa opis Tip elementa opis Ostali podatki stran 134

135 Čas izračuna entifikacija zapisa Čas izračuna VOZIŠČNA KONSTRUKCIJA Slika 113: Tabela Voziščna konstrukcija Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Status Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Status Lokacija Y X Z Y Gauss-Kruegerjeva koordinata X Gauss-Kruegerjeva koordinata Z Gauss-Kruegerjeva koordinata Ostali podatki User_Zac User_Kon Čas vnosa entifikacija zapisa Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa Čas vnosa stran 135

136 Slika 114: Tabela Voziščna konstrukcija detajlni del Lega/tip: Lega/stran Leg/stran Lega/stran opis Leg/stran opis Tip elementa Tip elementa Tip elementa opis Tip elementa opis User_Zac User_Kon Čas vnosa entifikacija zapisa Čas vnosa Sloji: Poseg Poseg Poseg opis Opis posega Datum posega Datum posega Debelina Debelina Frakcija Frakcija Material Material Material opis Opis materiala Vezivo Vezivo Vezivo opis Opis veziva Funkcija Funkcija Funkcija opis Funkcija opis Lega vert Lega v vertikalni smeri Ostali podatki User_Zac User_Kon Čas vnosa entifikacija zapisa Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa Čas vnosa Spremembe: Opis Vir Opis spremembe Vir stran 136

137 Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 137

138 ŽLEBIČENJE Slika 115: Tabela Žlebičenje Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Zapored AC Baza Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Zaporedna številka Vzdrževalce - ACB Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca stran 138

139 Ostali podatki User_Zac User_Kon Pred Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa Slika 116: Tabela Žlebičenje detajlni del Stanje: Ocena Ocena opis Leto Ocena stanja šifrant Opis ocene stanja - šifrant Leto izvedbe entifikacija zapisa Poseg: Poseg Poseg opis Izvajalec Leto Poseg šifrant Opis posega - šifrant Izvajalec posega Leto izvedbe posega entifikacija zapisa stran 139

140 DRENAŽNI ASFALT Slika 117: Tabela Drenažni asfalt Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Zapored AC Baza Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Zaporedna številka Vzdrževalce - ACB Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca stran 140

141 Ostali podatki User_Zac User_Kon Pred Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa Slika 118: Tabela Drenažni asfalt detajlni del Stanje: Ocena Ocena opis Leto Ocena stanja šifrant Opis ocene stanja - šifrant Leto izvedbe entifikacija zapisa Poseg: Poseg Poseg opis Izvajalec Leto Poseg šifrant Opis posega - šifrant Izvajalec posega Leto izvedbe posega entifikacija zapisa stran 141

142 VZDRŽEVANJE MEJE IZVAJALCEV REDNEGA VZDRŽEVANJA V tabeli vodimo podatke o izvajalcih rednega vzdrževanja na odseku ali delu odseka. Slika 119: Tabela Meje izvajalcev rednega vzdrževanja Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina GIS Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Povezava za prikaz izbranega podatka v GIS pregledovalniku (na spletni strani Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Tehnični podatki Baza Baza Opis AC Baza, ki izvaja redno vzdrževanje, iz registra podjetij Opis AC baze stran 142

143 User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac_Zac Prostorska lokacija območja je določena s stacionažo začetka in velja do naslednje spremembe oziroma do konca odseka, če spremembe ni. Slika 120: Tabela Meje izvajalcev rednega vzdrževanja detajlni del Dokumenti: DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Dokument Vrsta dokumenta Zaporedna številka dokumenta Opis dokumenta Številka (število) strani dokumenta Dokument Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Odseki javnih cest: Ivrc Ivrc Opis Cesta Odsek Opis SifZacOds SifKonOds DolzOds TipProm TipProm Opis TipOds TipOds Opis VrstaCes VrstaCes Opis Kategorija ceste - ŠIFRANT Opis kategorije ceste Evidenčna številka ceste v skladu s tehnično specifikacijo Evidenčna številka odseka v skladu s tehnično specifikacijo Opis poteka odseka Šifra začetka odseka Šifra konca odseka Dolžina odseka Vrsta prometa ŠIFRANT Opis vrste prometa Tip odseka ŠIFRANT Opis tipa odseka Vrsta ceste ŠIFRANT Opis vrste ceste stran 143

144 ŠtPrik Zapored Število priključkov Zaporedna številka, ki določa vrstni red odsekov na cesti po uredbi ali odloku Dopustni osni pritisk Osnil Osniz Dopustni osni pritisk [t] Dopustni osni pritisk ob odjugi [t] Minimalni svetli ProstSir ProstVis Minimalni svetli profil - širina [m] Minimalni svetli profil - višina [m] Opombe User_Zac User_Kon Pred Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 144

145 ZIMSKA SLUŽBA V tabeli vodimo podatke o prioriteti izvajanja zimske službe, ki je razdeljena na 4 razrede in vremenskih razmerah na odsekih. Podatke o vremenskih razmerah pridobimo na podlagi uradnih podatkov Hidrometeorološkega zavoda in so načeloma vezani na celotni odsek. Prioriteto izvajanja zimske službe za posamezen odsek določi občina, glede na kategorijo in funkcijo odseka. V zimskem času mora biti zagotovljena dobra prevoznost vseh občinskih javnih cest, zlasti lokalnih cest. Slika 121: Tabela Zimska služba Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina GIS Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina [m] Povezava za prikaz izbranega podatka v GIS pregledovalniku (na spletni strani Lokacija X_Zac Y_Zac Z_Zac Y_Kon X_Kon Z_Kon X Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Z Gauss-Kruegerjeva koordinata začetka Y Gauss-Kruegerjeva koordinata konca X Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Z Gauss-Kruegerjeva koordinata konca Tehnični podatki stran 145

146 Priorit Priorit Opis Sneg Sneg Opis VisSneg Poledic Poledic Opis Burja Burja Opis Prioriteta zimske službe, ki jo določi upravljalec ceste - ŠIFRANT Opis prioritete zimske službe, ki jo določi upravljalec ceste Pogostost snežnih padavin s pragom 15cm v 30 letnem povprečju - ŠIFRANT Opis pogostosti snežnih padavin s pragom 15cm v 30 letnem povprečju Skupna višina snega v celi zimi v 30 letnem povprečju [m] Pogostost poledice - ŠIFRANT Opis pogostosti poledice Prisotnost burje - ŠIFRANT Opis prisotnosti burje User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Stac_Zac Sneg VisSneg Poledic Burja Prostorska lokacija pododseka je določena s stacionažo začetka in velja do naslednje spremembe oziroma do konca odseka, če spremembe ni. v polje vnesemo pogostost snežnih padavin s pragom 15 cm v 30 letnem povprečju, ki je uradni podatek Hidrometeorološkega zavoda v polje vnesemo skupno višino snega v celi zimi v 30 letnem povprečju v metrih, ki je uradni podatek Hidrometeorološkega zavoda v polje vnesemo pogostost poledice, ki je uradni podatek Hidrometeorološkega zavoda v polje vnesemo prisotnost burje, ki je uradni podatek Hidrometeorološkega zavoda Iz tabele Zimska služba so možne povezave do naslednjih tabel: Odseki javnih cest stran 146

147 OPREMA CEST HRUP Avtoceste in hitre ceste so v prvi vrsti namenjene daljinskemu prometu in ta promet za prebivalce, ki živijo ob njih, predstavlja nenehno in zelo obremenjujočo motnjo. Protihrupni ukrepi so namenjeni ravno zaščiti teh prebivalcev in v pretežni meri onemogočajo oz. omejujejo poglede na širši obcestni prostor, vendar se pri njihovem načrtovanju vedno poskuša doseči, da so čim manj moteče za udeležence v prometu, kar pa je žal večkrat ravno v nasprotju z osnovnimi nameni gradnje. Področje obremenitev s hrupom v Sloveniji urejata Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS št. 105/2005; 34/08; 109/09; 62/10) in Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur. l. RS št. 121/04), ki določata, da je potrebno za reševanje obremenitev s hrupom izdelati strateške karte hrupa in operativne programe varstva pred hrupom. Strateške karte hrupa za pomembne ceste v RS, ki so imele v letu 2006 več kot 6 milijonov vozil letno, so bile v letu 2007 izdelane in posredovane na Ministrstvo pristojno za okolje, ki je pripravilo Operativni program varstva pred hrupom (OP HRUP ), ki je v začetku leta 2012 sprejela vlada RS. DARS je kot eden izmed upravljavcev vira hrupa pristopil k reševanju te problematike skladno z vsebino OP HRUP, ki predvideva izgradnjo protihrupne zaščite na petih avtocestnih odsekih Malence Šmarje Sap, Brezovica Vrhnika, Unec Postojna, Dramlje Celje in Celje Arja vas. STAVBE V tabeli vodimo podatke o stavbah, ki se nahajajo v bljižini avtocest in hitrih cest. Slika 122: Tabela Stavbe Ivrc Cesta Odsek Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka stran 147

148 Odsek opis Stac_SKH Opis poteka odseka Stacionaža [m] Tehnični podatki Stran Stran opis TipRabe TipRabe opis Varovano Varovano opis SIF KO Kat občina Občina id Občina Naselje id Naselje Naslov Parcela ma Stanovanj SID Leto obn Leto gradn Izvajalec Ajpes hrup BCP št id CRP S CRP SZ ET točk Etažnost H1 H2 H3 Hs mid min L4 dan min L4 dan max L4 vec min L4 vec max L4 noc min L4 noc max L4 dvn min L4 dvn max L2 dan min L2 dan max L2 vec min L2 vec max L2 noc min L2 noc max L2 dvn min L2 dvn max Max etaža LE dan min LE dan max LE vec min LE vec max LE noc min LE noc max LE dvn min LE dvn max Kor Prioriteta zimske službe, ki jo določi upravljalec ceste - ŠIFRANT Opis prioritete zimske službe, ki jo določi upravljalec ceste Pogostost snežnih padavin s pragom 15cm v 30 letnem povprečju - ŠIFRANT Opis pogostosti snežnih padavin s pragom 15cm v 30 letnem povprečju Skupna višina snega v celi zimi v 30 letnem povprečju [m] Opis pogostosti snežnih padavin s pragom 15cm v 30 letnem povprečju Pogostost poledice - ŠIFRANT Ime katastrske občine entifikator občine Naziv občine entifikator naselja Naziv naselja Naslov stavbe Številka parcele parcela z največjo površino Število stanovanj v stavbi Stavbni identifikator Leto obnove stavbe Leto gradnje stavbe Izvajalec, ki je obravnaval stavbo Ajpes hrup Zaporedna številka glavnih osi (interni podatek) Število stalno pripravljenih stanovalcev Število začasno pripravljenih stanovalcev Skupno število računskih imisijskih točk po etažah Število etaž (nad terenom) Najnižja višina stavbe (lahko tudi pod površjem) Višina najvišje točke stavbe Višina karakteristične točke na površju, ki ponazajrja položaj stavbe Enolični identifikator hišne številke Minimalna obremenitev s hrupom v višini 4m, dnevni čas Maksimalna obremenitev s hrupom v višini 4m, dnevni čas Minimalna obremenitev s hrupom v višini 4m, večerni čas Maksimalna obremenitev s hrupom v višini 4m, večerni čas Minimalna obremenitev s hrupom v višini 4m, nočni čas Maksimalna obremenitev s hrupom v višini 4m, nočni čas Minimalna obremenitev s hrupom v višini 4m, Ldvn Maksimalna obremenitev s hrupom v višini 4m, Ldvn Minimalna obremenitev s hrupom v višini 2m, dnevni čas Maksimalna obremenitev s hrupom v višini 2m, dnevni čas Minimalna obremenitev s hrupom v višini 2m, večerni čas Maksimalna obremenitev s hrupom v višini 2m, večerni čas Minimalna obremenitev s hrupom v višini 2m, nočni čas Maksimalna obremenitev s hrupom v višini 2m, nočni čas Minimalna obremenitev s hrupom v višini 2m, Ldvn Maksimalna obremenitev s hrupom v višini 2m, Ldvn Višina maksimalne etaže (glede na število etaž) Minimalna obremenitev s hrupom, maksimalna etaža, dnevni čas Maksimalna obremenitev s hrupom, maksimalna etaža, dnevni čas Minimalna obremenitev s hrupom, maksimalna etaža, večerni čas Maksimalna obremenitev s hrupom, maksimalna etaža, večern čas Minimalna obremenitev s hrupom, maksimalna etaža, nočni čas Maksimalna obremenitev s hrupom, maksimalna etaža, nočni čas Minimalna obremenitev s hrupom, maksimalna etaža, dnevni čas Maksimalna obremenitev s hrupom, maksimalna etaža, dnevni čas entifikator korekcije po recenziji stran 148

149 Kor op fin Odd os Odsek SKH Odsek št Pas invest Pasivna Pasivna id Površina Rel višina ID korek ID KS ID SID Opis korekcije po recenziji Oddaljenost stavbe od osi ceste Številka glavnega odseka Številka odseka Zavezanec (investitor) za izvedbo pasivne protihrupne zaščite Faza izvedbe pasivne protihrupne zaščite (1 predvidena, 2 izvedena, 3 neizvedena) Interni identifikator stavbe (pasivna zaščita) Površina preseka stavbe s parcelo Relativna višina stavbe nad terenom entifikator korekcije (podatki GURS preveritev na terenu) Interna zaporedna številka stavbe s statusom posebne zaščite entifikator SID (v primeru razdelitve stavbe na več delov) Pred User_Zac User_Kon entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil Dodatna pojasnila polj: TipRabe V polju se izbere šifrant glede na tip rabe stavbe (nestanovanjske stavbe, stanovanjske stavbe, stavbe za zdravstvo, stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, stavbe splošnega družbenega pomena, obredne stavbe, stavbe za kratkotrajno nastanitev, upravne in pisarniške stavbe). MERITVE HRUPA Predpisi so se nazadnje pomembneje spremenili z uveljavitvijo Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS št. 105/2005; 34/08; 109/09; 62/10) v letu 2005, s katero so se obstoječi viri hrupa, torej starejši cestni odseki, v zvezi z dovoljeno ravnjo hrupa, izenačili z novimi odseki. Do uveljavitve te uredbe je za obstoječe vire hrupa veljalo, da hrup na stanovanjskih objektih ne sme presegati kritičnih ravni, sedaj za vse odseke veljajo mejne ravni, ki so bistveno strožje (prej 59, zdaj 55 db). V tabeli vodimo podatke o napravah (mikrofonih) namenjenih meritvam hrupa na avtocestah in hitrih cestah. Namen opravljenih meritev je ugotoviti izmerjeno raven hrupa v različnem delu dneva (dan, večer in noč). stran 149

150 Slika 123: Tabela Meritve hrupa Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stacionaža Oznaka Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis poteka odseka Stacionaža [m] Oznaka merilnega mesta Lokacija GK X GK Y Stran Stran opis Naselje Naslov Gauss Kruegerjeva X koordinata merilnega mesta Gauss Kruegerjeva Y koordinata merilnega mesta Lega glede na stran ceste Lega glede na stran ceste - OPIS Naselje Naslov stavbe, kjer je meritev bila izvedena Tehnični podatki ID Izvajalec Števec Oddaljenost Višina Ldan Lveč Lnoč Ldvn Datum zač Datum kon Zaporedna številka merilnega mesta Izvajalec meritve hrupa Najbližji avtomatski števec prometa (ASTP) Oddaljenost merilnega mesta od osi ceste Višina postavitve mikrofona nad terenom Izmerjena raven hrupa v dnevnem času Izmerjena raven hrupa v večernem času Izmerjena raven hrupa v nočnem času Izmerjena raven hrupa Ldvn meritve meritve Ostalo Pred User_Zac User_Kon entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil stran 150

151 PROTIHRUPNE OGRAJE Protihrupne ograje se gradijo na odsekih avtoceste in hitre ceste, kjer je skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS št. 105/2005; 34/08; 109/09; 62/10) in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur. l. RS št. 121/04) prekoračena mejna vrednost hrupne obremenjenosti na stanovanjskih objektih zaradi hrupa, ki ga povzroča promet po avtocestah. Slika 124: Tabela Protihrupne ograje Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Višina Lega Lega opis Material Material opis VrstaMat VrstaMat opis Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina Višina Lega protihrupne ograje - ŠIFRANT Opis lege protihrupne ograje Material protihrupne ograje - ŠIFRANT Opis materiala protihrupne ograje Vrsta materiala Vrsta materiala opis Lokacija X_Zac X Gauss Kruegerjeva koordinata začetka [#,##] Y_Zac Y Gauss Kruegerjeva koordinata začetka [#,##] Z_Zac Z Gauss Kruegerjeva koordinata začetka [#,##] Y_Kon Y Gauss Kruegerjeva koordinata konca [#,##] X_Kon X Gauss Kruegerjeva koordinata konca [#,##] Z_Kon Z Gauss Kruegerjeva koordinata konca [#,##] Tehnični elementi int PHZ PHZ cesta Interni identifikator ukrepa Interna zaporedna številka ukrepa Zaporedna številka ukrepa glede na cesto stran 151

152 Ime PHZ cesta Ime PHZ od Objekt - ukrep Objekt opis Dolž skl Višina MIN Višina MAX Površina skl Ime segmenta Vrsta Vrsta opis Dolž seg Višina SEG Višina NIV Površina seg Odmik glav Odmik prik ABS N ABS Z Foto Vir Izvajalec Ods SKH SKH Zap SKH Ime ukrepa glede na cesto Ime ukrepa glede na ukrep Tip ukrepa Opis tipa ukrepa Skupna dolžina sklopa ukrepa Najmanjša višina sklopa ukrepa Največja višina sklopa ukrepa Površina sklopa Ime posameznega segmenta Vrsta objekta Opis vrste objekta Dolžina segmenta Višina segmenta Višina nasipa nad niveleto ceste (samo za nasipe v primeru vkopa ceste) Površina segmenta Odmik od glavne osi Odmik od osi priključka Stopnja absorbcije na cestni strani Stopnja absorbcije na zunanji strani Številka fotografije ukrepa Vir umestitve v računski model Izvajalec, ki je obravnaval ukrep Ods SKH SKH Zap SKH Ostali podatki User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Slika 125: Detajlni del - Protihrupne ograje Dokumenti: DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Vrsta dokumenta Zaporedna številka dokumenta Opis dokumenta Številka (število) strani dokumenta stran 152

153 Dokument Dokument Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Spremembe: Opis Vir Priloga Opis spremembe Vir Priloga oz. skanogram dokumenta Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 153

154 ZASLEPITVE V tabeli se vodijo podatki o zaslepitvah na avtocestah in hitrih cestah. Slika 126: Tabela Zaslepitve Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Višina Lega Lega opis Material Material opis Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina zaslepitve Višina zaslepitve Lega zaslepitve Opis lege zaslepitve Material zaslepitve Opis materiala zaslepitve Lokacija X_Zac X Gauss Kruegerjeva koordinata začetka [#,##] Y_Zac Y Gauss Kruegerjeva koordinata začetka [#,##] Z_Zac Z Gauss Kruegerjeva koordinata začetka [#,##] Y_Kon Y Gauss Kruegerjeva koordinata konca [#,##] X_Kon X Gauss Kruegerjeva koordinata konca [#,##] Z_Kon Z Gauss Kruegerjeva koordinata konca [#,##] Ostali podatki User_Zac Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal stran 154

155 User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 155

156 VAROVALNE OGRAJE V tabeli vodimo opremo za zavarovanje vozil pred oddaljitvijo z vozišča (varovalne ograje). Cestne odbojne oz. varovalne ograje so postavljene ob robovih vozišč in služijo varnosti prevoznih sredstev. Slika 127: Tabela Varnostne ograje Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Status Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina varovalne ograje Status zapisa Lokacija X_Zac X Gauss Kruegerjeva koordinata začetka [#,##] Y_Zac Y Gauss Kruegerjeva koordinata začetka [#,##] Z_Zac Z Gauss Kruegerjeva koordinata začetka [#,##] Y_Kon Y Gauss Kruegerjeva koordinata konca [#,##] X_Kon X Gauss Kruegerjeva koordinata konca [#,##] Z_Kon Z Gauss Kruegerjeva koordinata konca [#,##] Tehnični podatki Visina Lega Lega opis Material Material opis Tip Tip opis Št. odb. Zaključnica Z Višina Lega varovalne ograje Opis lege varovalne ograje Material varovalne ograje Opis materiala varovalne ograje Tip varovalne ograje Opis tipa varovalne ograje Številka odbojnika Zaključnica na začetku stran 156

157 Zaključnica Z opis Opis zaključnice na začetku Zaključnica K Zaključnica na koncu Zaključnica K opis Opis zaključnice na koncu Ostali podatki User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Slika 128: Detajlni pogled Varovalne ograje Spremembe: Opis Vir Priloga Opis spremembe Vir Priloga oz. skanogram dokumenta Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 157

158 PROTIVETRNA ZAŠČITA V tabeli se vodijo podatki o protivetrnih zaščitah na območju avtocest in hitrih cest. Slika 129: Tabela Protivetrna zaščita Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Lega Lega opis Material Material opis Tip Tip opis Kategorija ceste - ŠIFRANT Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina protivetrne zaščite Lega protivetrne zaščite Opis lege protivetrne zaščite Material protivetrne zaščite Opis materiala protivetrne zaščite Tip protivetrne zaščite Opis tipa protivetrne zaščite Lokacija X_Zac X Gauss Kruegerjeva koordinata začetka [#,##] Y_Zac Y Gauss Kruegerjeva koordinata začetka [#,##] Z_Zac Z Gauss Kruegerjeva koordinata začetka [#,##] Y_Kon Y Gauss Kruegerjeva koordinata konca [#,##] X_Kon X Gauss Kruegerjeva koordinata konca [#,##] Z_Kon Z Gauss Kruegerjeva koordinata konca [#,##] Ostali podatki stran 158

159 User_Zac User_Kon Pred Uporabnik, ki je zapis vnesel ali spreminjal Uporabnik, ki je zapis spreminjal ali zaključil entifikacija predhodnega zapisa entifikacija zapisa stran 159

160 ITS SISTEM DARS kot pooblaščeni upravljavec in vzdrževalec dela državnih cest (AC in dela HC) mora v skladu s veljavnim Pravilnikom o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih (Ur.l. RS št. 49/97) in o spremembah in dopolnitvah pravilnika (Ur.l. RS št. 2/04) zagotavljati podatke o cestni infrastrutkuri. V nadaljevanju je za uspešno gospodarjenje s cestno infrastrukturo in načrtovanje ukrepov na njih na področju investicij kot tudi rednega vzdrževanja predpogoj vsebinsko pravilna in ažurna baza podatkov. Le-ta mora vsebovati tako tehnične kot prostorske podatke in druge pomembne informacije, ki vplivajo na ekonomičnost upravljanja in posledično na prometno varnost. ITS SPLOŠNO V vseh evropskih državah se povečuje potreba po mobilnosti. Zaradi velikih prometnih obremenitev prihaja na mnogih odsekih prometne mreže pogosto do zastojev in velikih čakalnih časov udeležencev v prometu. V preteklosti je bilo mogoče zaradi povečanih prometnih tokov zgraditi infrastrukturo z večjo kapaciteto ali pa razširiti že obstoječe prometne povezave. Vendar pa zaradi prostorskih in ekonomskih razlogov ter neugodnih vplivov na okolje infrastrukture ni mogoče razširjati v nedogled. Problematika prevelikih prometnih obremenitev se danes rešuje z razvojem in uvedbo sistemov za vodenje in nadzorovanje prometa ITS Inteligentni transportni sistemi, ki omogočajo večjo izkoriščenost infrastrukturne mreže hkrati pa tudi zmanjšujejo zastoje in povečujejo prepustnost. Razvoj novih tehnologij na področju telematike spodbuja nove možnosti komuniciranja in zbiranja informacij o prometu ter razvoj ITS sistemov, ki zagotavljajo varnejša potovanja, večjo izkoriščenost kapacitete obstoječe prometne mreže, zmanjšanje onesnaženosti, poleg tega pa voznikom omogočajo tudi izbiro najbolj optimalne poti do izbranega cilja. ITS sistem zbira, obdeluje in posreduje okoljske in prometne podatke, nadzoruje trenutno stanje na cesti, vodi promet in obvešča uporabnike. Na vsako spremembo, ki je pomembna za varno in nemoteno vožnjo, se v nadzornih centrih odzove sistem in operaterji. Glede na podatke o stanju na cesti se npr. na spremenljivi prometno informativni signalizaciji (portalih), postavljenimi nad in ob vozišču, izpišejo sporočila in navodila, ki jih morajo uporabniki dosledno upoštevati. Le tako zmanjšajo število potencialnih nesreč in drugih nepotrebnih dogodkov. ITS za nadzor in vodenje prometa na slovenskih avtocestah - sestavljajo video-nadzorni, video ter mikrovalovni detekcijski sistem in sistem cestno vremenskih postaj, ki skupaj s tipali, nameščenimi ob in v vozišču, zagotavljajo regionalnim nadzornim centrom (RNC) vse podatke o prometnih, vremenskih in varnostnih razmerah na avtocesti. Sistem za nadzor in vodenje prometa na avtocestah sestavljajo še predorski sistemi, ki z ustrezno povezanostjo s sistemi na trasi tvorijo enovit ITS sistem. stran 160

161 Slika 130: Shema sistama ITS ITS OPREMA NADZORNI CENTRI Funkcije nadzornega centra so: zajem podatkov (podatkovna, govorna sporočila, video slika) od lokalnih krmilnikov - od zunanjih podsistemov in od uporabnikov, zajem podatkov od podpornih nadzornih centrov, obdelava in analiza podatkov za nadzor nad trenutnim stanjem na cesti na regionalnem podsistemu in statistična obdelava podatkov za krajša obdobja, vzdrževanje baze podatkov: kratkotrajno shranjevanje podatkov, nadzor nad delovanjem regionalnega podsistema, nadzor nad trenutnim stanjem na cesti na regionalnem podsistemu, izvajanje ročnih ukrepov vodenja prometa na regionalnem podsistemu, izmenjava informacij z glavnim centrom in drugimi regionalnimi centri, izmenjava informacij z drugimi organizacijami in sistemi na regionalni ravni (policija, reševalci, gasilci, ) zajem podatkov KLICA V SILI, Osnovna strojna oprema in druge komponente, ki se nahajajo v nadzornem centru so: strežniki, delovne postaje, mali zasloni za prikaz video slike, veliki prikazovalnik (pano), lokalno komunikacijsko omrežje in periferna računalniška oprema. Osebje regionalnega nadzornega centra je ustrezno strokovno usposobljeno za opravljanje funkcij vodenja in nadzora prometa LOKALNE POSTAJE Lokalne postaje so procesorsko komunikacijske naprave modularne zgradbe, nameščene v samostojno ohišje. Sestavljene so iz ločenih sklopov: procesni del, napajalni del z ustreznimi zaščitami, serijski komunikacijski del z ustreznimi zaščitami za komunikacijo s podsistemi, vhodno-izhodni del. Lokalne postaje so medsebojno povezane v ethernet omrežje skupaj z regionalnim centrom. Lokalne postaje so namenjene vodenju in nadzoru priključenih naprav, kot so: števni in klasifikacijski mikrovalovni detektorji, spremenljiva prometna signalizacija ter ostali vhodni in izhodni signali. Funkcije lokalne postaje so sledeče: zajem podatkov od zunanjih podsistemov zajem podatkov o stanju naprav in podsistemov stran 161

162 obdelava podatkov začasno shranjevanje podatkov komunikacija in prenašanje podatkov v regionalni center avtomatski nadzor nad trenutnim prometnim stanjem preklop grafičnih prikazovalnikov spremenljive prometne signalizacije v osnovno stanje izvajanje avtomatskih ukrepov vodenja prometa PODSISTEMI SNVP Sistem za nadzor in vodenje prometa na avtocestah je inteligenten transportni sistem, ki omogoča na avtocestnem odseku, na katerem deluje, vzpostavitev optimalnih prometnih razmer glede na trenutno in predvideno stanje na cesti. V sistemu se nepretrgoma vrši zbiranje in obdelava podatkov ter nadzor nad trenutnim stanjem na cesti. V kritičnih situacijah na cesti se v sistemu izvajajo ukrepi vodenja prometa in informiranja uporabnikov avtocest. Delovanje sistema za nadzor in vodenje prometa na avtocestah omogoča več komponent, ki so med seboj povezane v hierarhično strukturo, ki je prikazana na sliki zgoraj. Sistem za nadzor in vodenje prometa na avtocestah je hierarhično razdeljen na štiri nivoje glede na lokacije oziroma fizične enote: Glavni center za nadzor in vodenje prometa, ki v sistemu vrši predvsem nadzorno funkcijo nad delovanjem celotnega sistema v državi, ter sodeluje pri meddržavnem obveščanju o prometnih razmerah na širšem območju cestne mreže. Regionalni center za nadzor in vodenje prometa, ki vršijo nadzor in ukrepe vodenja prometa na izbranih avtocestnih odsekih oziroma na regionalnih podsistemih. Lokalni krmilniki, ki krmilijo zunanje podsisteme, poleg tega pa izvajajo tudi nekatere avtomatske ukrepe vodenja prometa. Zunanji podsistemi, ki omogočajo zbiranje podatkov vzdolž avtocestnih odsekov in informiranje uporabnikov avtocest: o Merilniki za zbiranje prometnih podatkov so naprave, ki omogočajo neprekinjeno zbiranje vseh prometnih podatkov. Preko njih je možno s pomočjo posebnih algoritmov tudi avtomatsko prepoznavanje izrednih dogodkov na cesti. o Video nadzor za prenos video slike, ki operaterjem omogoča zaznavo izrednih dogodkov na cesti oziroma kontrolo verodostojnosti informacij o izrednih dogodkih na cesti, pridobljenih od drugih virov. CVIS o o o Cestno-vremenske postaje, ki omogočajo neprekinjeno zbiranje vseh vremenskih podatkov. Spremenljiva prometno-informativna signalizacija (SPIS) omogoča prikaz prometnih vsebin, ki ustrezajo trenutnemu stanju na cesti in s pomočjo katerih se v sistemu izvaja vodenje prometa in informiranje uporabnikov avtocest. Telekomunikacijsko omrežje med seboj povezuje posamezne komponente sistema za nadzor in vodenje prometa na avtocestah, tako da je vzpostavljena komunikacija med komponentami na posameznem nivoju sistema in med nivoji. Cestno vremenski informacijski sistem predstavlja delno podporo upravljavskemu sistemu za upravljanje s cestami in prometom. Temu upravljavskemu sistemu zagotavlja neobhodne vremenske podatke, ki so potrebni za pravočasno in učinkovito ukrepanje. CVIS sestavljajo tri glavne komponente oziroma sistemi: sistem za zbiranje podatkov (strojna oprema) sistem za obdelavo podatkov (programska oprema) organizacija uporabe podatkov in informacij Osnovna enota sistema za zbiranje podatkov je inteligentna cestno vremenska postaja za samodejno zbiranje in obdelavo vremenskih podatkov ter njihov prenos na ustrezno mesto. Vremenska postaja je samodejno delujoči procesni sistem, posebej razvit za zbiranje in obdelavo meteoroloških podatkov iz realnega okolja in pošiljanje teh podatkov v obliki sporočilnih tabel v komunikacijsko omrežje. KSA Telekomunikacijski sistem klica v sili (KSA) je namenjen uporabnikom avtocest, katerim omogoča govorno povezavo z operaterjem v kontrolnem centru. Sistem je v Sloveniji že vzpostavljen in na voljo voznikom, ki potrebujejo nujno pomoč na slovenski avtocestni mreži. stran 162

163 Vzdolž obeh voznih pasov avtocest v Sloveniji so na določenih razdaljah nameščeni klicni stebrički z govorno garnituro. V osnovni verziji je lahko na centralo priključenih 99 stebričkov, vendar so možne poljubne rešitve. Uporabnik s pritiskom na pozivno tipko govorne garniture, ki je lahko samostojna ali pa je sestavni del klicnega stebrička, uporabnika takoj zveže z nadzornim centrom, kjer dobi potrebno informacijo oziroma pomoč. Glede na potrebe je možno v sistem vključiti govorno garnituro z definiranimi selektivnimi pozivi. Govorna in podatkovna povezava med stebrički in kontrolnim centrom, kakor tudi napajanje, je izvedeno s telekomunikacijskim kablom. Operater v kontrolnem centru s pomočjo posredovalnega pulta upravlja s sistemom klica v sili na avtocesti. Indikacijski pano omogoča pregled nad delovanjem in trenutnim stanjem sistema ter prikaz morebitnega izpada sistema oziroma posameznega stebrička. Sistem klica v sili omogoča poleg govorne povezave tudi prenos informacij oziroma posredovanje komand. Osnovni sistem omogoča krmiljenje spremenljive prometne signalizacije in spremljanje prometa na cestah (prikazovanje prometnih zastojev in drugih pogojev na cesti, kot so poledica, megla). Sistem KSA je bil razvit za potrebe klica v sili na avtocestah, vendar ga v različnih izvedbah vgrajujejo tudi za potrebe drugih govornih in informacijskih povezav: sistemi za pomoč informacije v mestih informacije in govorne povezave na železnici interna telefonija v tovarnah UPRAVLJANJE PREDOROV Med opremo predora, varnostne naprave in sistem za upravljanje predora štejemo: sistem oskrbe z električno energijo razsvetljavo predora prezračevanje predora varnostne objekte v predoru sistem klica v sili video nadzor sistem avtomatskega zaznavanja izrednih dogodkov predorske radijske naprave ozvočenje sistem zagotavljanja požarne varnosti sistem za upravljanje prometa sistem oziroma omrežje za prenos podatkov center za upravljanje predora(ov) (CUP) druge sisteme, ki se bodo z razvojem tehnologije uveljavili za povečanje varnosti prometa v predorih. Funkcije opreme predora oziroma sistema za upravljanje s predori, ki so med seboj interaktivno povezane, so: zbiranje in zaznavanje prometnih in okoljskih podatkov o stanju pred predorom in v predoru (normalen promet, prometne nezgode, požar, vzdrževalna dela, kakovost zraka v predoru, ) in upravljanje s sistemi in napravami, ki zagotavljajo optimalne razmere za uporabnike predora in za sam predor pri normalnem obratovanju in v primeru izrednih dogodkov Za doseganje optimalnih razmer v predoru sistem upravlja promet pred in v predoru. preko komunikacijskih naprav (trodelni semaforji, enodelni semaforji utripalci, spremenljiva prometno-informativna signalizacija - SPIS, radio, klic v sili, video nadzor, ozvočenje,...) ter zagotavlja ustrezne okoljske razmere preko upravljanja prezračevanja (če le-to obstaja) in razsvetljave (dnevna, nočna, zasilna, ). Za nemoteno delovanje vseh sistemov in naprav mora biti zagotovljena oskrba z električno energijo (iz omrežja ali iz zasilnega napajanja). V primeru, da je v predor vgrajena oprema in sistem upravljanja predora del širše zasnovanega sistema (npr. sistema za nadzor in vodenje avtocest ali drugih cest) mora omogočati komunikacijo in povezovanje z ostalimi sistemi. Oprema predora omogoča preko podsistema izvrševanje nadzora in upravljanje prometa v primerih, ko: prometne karakteristike v predoru dosežejo kritične vrednosti okoljske razmere ogrožajo varnost uporabnikov cest (slaba vidljivost, prekomerna koncentracija CO) se pojavijo napovedani ali nenapovedani dogodki na cesti (delo na cesti, prometne nezgode, požar, razlitje nevarne snovi, ). stran 163

164 Podsistem Upravljanje predorov zajema vse naprave, ki jih je mogoče krmiliti na daljavo oziroma so del ITS. Sistem oskrbe z električno energijo, razsvetljava predora ter omrežje za prenos podatkov ni obdelano. VIDEO NADZOR Video nazdorni sistem pokriva avtocestni sistem in zagotavlja ustrezno kakovost ter dinamiko nadzora nad odvijanjem prometa. Tako omogoča kvaliteten prenos slike v nadzorni center za pregled žive slike ter ustrezno shranjevanje slike na snemalne naprave za kasnejši pregled. Video signali se prikazujejo v nadzornem centru za trenutni preventivni pregled kot alarmni pregled slik ali pregled izbranih slik. Shranjeni video posnetki za predpisan čas se pregledujejo na delovnih postajah, ki omogočajo pregled nad arhivom slik ter predvajanje posnetkov. Od zunanje video opreme se v glavni in regionalni center prenese video slika, ki operaterjem omogoča zaznavo izrednih dogodkov na cesti oziroma kontrolo verodostojnosti informacij o izrednih dogodkih na cesti, pridobljenih od drugih virov. Video nadzor operaterjem v centru za upravljanje prometa oziroma predora omogoča stalen pregled nad dogajanjem vzdolž odprte trase ceste ali celotnega predora, tudi v območju portalov. Uporablja se tudi za t.i. fizično varovanje in nadzor oseb in objektov. Video kamere so nameščene na mestih, ki omogočajo optimalni pregled nad dogajanjem v predoru in v območju portalov v taki medsebojni razdalji, ki omogoča nadgradnjo video sistema s sistemom avtomatske detekcije izrednih dogodkov. To še posebej velja za predore. Video nadzorni sistem ima tudi podsistem arhiviranja slik oziroma video posnetkov. CESTNINJENJE V Sloveniji imamo naslednja cestninska sistema: vinjetni cestninski sistem za vozila do kg, odprt in zaprt cestninski sistem za vozila nad kg. Prav slednji potrebuje določeno opremo oziroma lokacije za cestninjenje cestninske postaje. Vsaka cestninska postaja lahko deluje samostojno, neodvisno od povezave v glavni cestninski center. Cestninski uporabniški center je namenjen vsem uporabnikom slovenskih avtocest, ki rabijo pomoč v zvezi s plačevanjem cestnine. Je tudi vozlišče, kamor se stikajo vse transakcije, ki so povezane s cestnino. Cestnina v RS se pobira na 28 cestninskih postajah cestninskih cest, na katerih je skupno nekaj prek 190 cestninskih stez, od tega približno 60 vinjetnih stez in 60 kombiniranih stez (vinjeta+tovorna vozila), približno prav toliko, to je 60, kombiniranih stez in 14 hitrih ABC stez namenjenih samo vozilom z največjo dovoljeno maso nad 3,5 t. Cestninjenju predora Karavanke je na cestninski postaji Hrušica namenjenih šest cestninskih stez. SPREMENLJIVA PROMETNA SIGNALIZACIJA Spremenljiva prometna signalizacija (SPS) mora omogočati prikaz prometnih vsebin, ki ustrezajo trenutnemu stanju na cesti in s pomočjo katerih se v sistemu izvaja vodenje prometa in informiranje uporabnikov avtocest. SPS sestavlja grafični prikazovalnik ali svetlobno-signalno telo, ki je neposredno namenjen prikazu prometnih vsebin, ter krmilna naprava, ki mora omogočati vsaj krmiljenje grafičnega prikazovalnika in izmenjavo informacij z lokalnim krmilnikom preko telekomunikacijskega omrežja. Spremenljiva prometna signalizacija (SPS) obsega: svetlobno signalne naprave (SSN) oziroma dajalce svetlobnih signalov: enodelni semaforji (npr. utripalci) in večdelni semaforji,»križ/puščica«spremenljive prometni znaki (SPIS OCT) spremenljiva prometno-informativna signalizacija (SPIS) - večpomenska spremenljivo kažipotno signalizacijo obvestilne table s spremenljivo vsebino (OTSV) namenjena informiranju prometa. Grafični prikazovalniki SPS morajo biti izdelani v tehnologiji, ki zagotavlja najboljšo vidnost prikazanih prometnih vsebin v vseh vremenskih razmerah. Trenutno zagotavlja najboljšo vidnost poleg nizke porabe energije tehnologija visokosvetilnih LED diod. Spremenljiva prometno-informativna signalizacija Namen prometnih vsebin na SPIS portalih je vodenje prometa in obveščanje voznikov. Zaradi tega lahko prometne vsebine SPIS portalov globalno razdelimo v dve skupini in sicer: sporočila za vodenje prometa in sporočila za obveščanje. Sporočila za vodenje prometa vsebujejo omejitve, prepovedi, in napotke o preusmeritvah. Prikažejo se na avtocestnih odsekih, na katerih je zaradi velikih prometnih obremenitev ali izrednih dogodkov (prometna nesreča, stran 164

165 delo na cesti, itd.) za zagotavljanje prometne varnosti potrebno voditi promet. Sporočila za obveščanje vsebujejo informacijo o lokaciji in vrsti izrednega dogodka. Prikazovalniki SPIS portalov so nameščeni na jeklenih portalnih nosilcih nad smernim voziščem avtocestnega odseka, na katerem deluje SNVP. V sistemu je vzdolž obravnavanega avtocestnega odseka nameščeno zaporedje SPIS portalov, ki so med seboj oddaljeni od cca. 1 3 km. Mikrolokacije SPIS portalov so določene na podlagi karakteristik ceste, priključkov in objektov, tako da omogočajo optimalno vodenje prometa in obveščanje voznikov. Prikazovalniki SPIS portalov so sestavljeni iz dveh krajnih polj, ki sta namenjeni prikazu prometnih znakov. Sporočilo lahko obsega največ dva prometna znaka, ki se izmenično prikazujeta. Osrednji del prikazovalnika SPIS portalov je namenjen prikazovanju tekstovnih sporočil, ki so lahko kombinirana s simboli. Spremenljiva prometno-informativna signalizacija na polportalih Vsebine na SPIS polportalih imajo izključno obvestilni namen, z njimi za razliko od sporočil na SPIS portalih ne vodimo prometa, zato tudi ne vsebujejo prometnih znakov za omejitve hitrosti in simbole za zapiranje prometnih pasov (križi in puščice). Na SPIS polportalih so prikazane informacije o izrednih dogodkih na avtocesti. SPIS polportali se nahajajo na sekundarnem cestnem omrežju (glavne ali regionalne ceste), s katerega obstaja možnost vključitve na avtocesto. Prikazovalniki SPIS polportalov so nameščeni na jeklenih nosilcih nad voziščem glavne, regionalne ali mestne ceste. SPIS polportali so locirani na primerni razdalji (cca m) pred priključkom na avtocesto, tako da imajo vozniki čas za izbiro poti bodisi naprej po sekundarnem cestnem omrežju ali po avtocesti. Iz vsake smeri, s katere je mogoče uvoziti na avtocesto, je lociran po en SPIS polportal. Na avtocestnih odsekih z veliko gostoto priključkov (avtocestni obroč okoli Ljubljane) so SPIS polportali nameščeni le na priključnih križiščih, ki prenašajo večje prometne obremenitve. Prikazovalniki SPIS polportalov so sestavljeni iz dveh polj. Levo polje omogoča prikaz vsebin v rdeči in beli barvi. Namenjeno je prikazu prometnih znakov. Sporočilo lahko obsega največ dva prometna znaka, ki se izmenično prikazujeta. Desni del prikazovalnika SPIS polportalov je namenjen prikazovanju tekstovnih sporočil, ki so lahko kombinirana s simboli. Na desnem delu je mogoče prikazovati vsebine v rumeni barvi. Spremenljiva kažipotna signalizacija Prometne vsebine na SKS imajo namen vodenja prometa po obvoznih poteh v primeru zaprtja določenega avtocestnega odseka. Prikazovalniki SKS so vgrajeni v table statične signalizacije na lokacijah, kjer je v primeru obvoza potrebno voditi promet. To je najpogosteje pred razcepi in priključki,ki so povezani z obvoznimi potmi. Prikazovalniki SKS lahko nastopajo samostojno ali v parih, odvisno od načina vodenja po smereh s pomočjo statične kažipotne signalizacije. Prikazovalniki SKS so sestavljeni iz dveh polj. Levo polje omogoča prikaz vsebin v rdeči, beli in rumeni barvi. Namenjeno je prikazu prometnih znakov in puščic za obvoz. Desni del prikazovalnika SKS je namenjen prikazovanju tekstovnih sporočil. Na desnem delu je mogoče prikazovati vsebine v rumeni barvi. Tekstovno sporočilo se lahko začne že v levem polju in se nadaljuje v desnem polju. Spremenljiva Prometno-Informativna Signalizacija OCT SPISoct so v SNVP nameščeni v namen vodenja prometa in obveščanja voznikov. Npr. na gorenjskem avtocestnem kraku od razcepa Koseze do priključka Šmartno so nameščene v namen obveščanja v sklopu sistema višinske kontrole. Prikazovalniki SPISoct imajo eno polje, ki omogoča prikaz prometnih znakov v beli in rdeči barvni kombinaciji. Sporočilo lahko obsega največ dva prometna znaka, ki se izmenično prikazujeta. Levi del slike je prvi prikaz, desni del pa drugi prikaz sporočila. CESTNO VREMENSKE POSTAJE Cestno vremenske postaje so samodejne merilne postaje, ki preko okoljskih merilnikov merijo parametre ozračja in cestišča, jih posredujejo v nadzorni center ter tako olajšajo delo zimski službi. Slednja je odgovorna za varno prevoznost cest. Napajanje cestno vremenskih postaj je možno prek sončnih modulov, s pomočjo omrežnega toka javne razsvetljave (napajanje ponoči) ali s priklopom na omrežje 24 ur na dan. Najzanesljivejše delovanje zagotovimo s 24-urnim omrežnim napajanjem in ustreznim akumulatorjem. S tem omogočimo tudi kasnejšo enostavno nadgradnjo postaje s kamero in drugimi merilniki. Glede na (ne)dostopnost omrežnega napajanja oz. javne razsvetljave na potencialnih kritičnih lokacijah na državnih cestah pa se je razvoj cestno vremenskih postaj na slovenskih državnih cestah usmerili predvsem na nizko porabo. Tako lahko s pomočjo sončnih modulov zagotovimo povsem ustrezno cestno vremensko postajo z verodostojnimi podatki in neposrednim prenosom podatkov, ki potrebuje zanemarljivo več vzdrževanja. stran 165

166 Danes je na voljo precej tehnologij za prenos podatkov. Glede na količino podatkov, potrebno hitrost prenosa in dostopnost komunikacijske infrastrukture ob cestah se GSM/GPRS prenos preko ponudnikov mobilnih storitev izkaže za najugodnejši. OKOLJSKI MERILNIKI Nabor meteoroloških senzorjev sestavljajo: voziščni senzorji za ugotavljanje stanja vozišča senzorji za merjenje temperature zraka senzorji za merjenje vlažnosti zraka senzorji za merjenje količine in intenzivnosti padavin senzorji za merjenje smeri in hitrosti vetra senzorji za merjenje vidljivosti in detektor megle senzorji za merjenje višine snega senzorji za merjenje zračnega tlaka Merjeni parametri ozračja in cestišča so naslednji: temperatura zraka (stopinj C), relativna vlažnost zraka (%), zračni tlak (hpa), tip padavin (ni padavin, dež, sneg), jakost padavin (v stopnjah od 0 do 3) in količina padavin (mm), hitrost vetra (km/h) in smer vetra (v stopinjah), vidljivost (m), stanje vozišča (v stopinjah od 0 do 4), nevarnost nastajanja ledu na vozišču (alarm), prisotnost ledu na vozišču (alarm). MERILNIKI PROMETA Merilniki za zbiranje prometnih podatkov so naprave, ki omogočajo neprekinjeno zbiranje vseh prometnih podatkov. Preko njih je možno s pomočjo posebnih algoritmov tudi avtomatsko prepoznavanje izrednih dogodkov na cesti. Trenutno uporabljeni merilniki oziroma detektorji prometa so: piezoelektrični detektor zančni detektor magnetno-uporovni detektor pnevmatski detektor mikrovalovni detektorji - radar pasivni infrardeči detektor aktivni infrardeči detektorji - laser inteligentna video detekcija V cestnem prometu se izvajajo naslednje meritve: zaznavanje vozil (štetje, klasifikacija, tehtanje, identifikacija vozil); detekcija povezana s hitrostjo in pospeškom; kombinacije (zaznavanje izrednih dogodkov - incidentov). Od tega so najbolj koristne meritve in dejavnosti avtomatskih detektorjev: štetje prometa (vozil, kolesarjev, pešcev,...), meritve hitrosti na prometnih odsekih oziroma krakih priključkov, detekcija dolžine kolone vozil, kontrola višine detekcija smeri prometnega toka, prepoznavanje registrskih tablic, stran 166

167 podporo krmiljenju SNVP, izvrednotenje mer uspešnosti na posameznih prometnih odsekih (nivo uslug). NAPRAVE ZA KLIC V SILI Sistem za klic v sili za avtoceste sestavljajo: Stebriček z govorno enoto za katerega je značilno: kompaktno, protivandalsko in vremensko odporno ohišje visoko svetleča LED dioda za nočno osvetlitev in pomoč uporabniku kvalitetna enota za pogovor brez slušalke tipka (opcijsko več tipk) za klic operaterja elektronika za komunikacijo in krmiljenje govorne enote (opcija) profesionalna zaščita vhodnih, izhodnih in napajalnih linij Centralna enota: vmesnik med nadzornim računalnikom in stebrički elektronika za komunikacijo s stebrički in krmiljenje slušalke (opcija) profesionalna zaščita vhodnih, izhodnih in napajalnih linij Nadzorni računalnik: enostaven grafični vmesnik (Windows) grafični prikaz vseh stebričkov na trasi ceste možnost digitalnega shranjevanja posnetkov pogovorov arhiv vseh klicev (z podatki in posnetki) omogoča povezovanje na druge sisteme To velja tudi za sistem klic v sili v predorih. VSEBINA ITS SISTEMA CESTNINSKE POSTAJE V tabeli vodimo seznam vseh cestninskih postaj. stran 167

168 Slika 131: Tabela Cestninske postaje Šifra Oznaka Ime Tip Tip opis Enolična šifra cestninske postaje Oznaka cestninske postaje Ime cestninske postaje Tip cestninske postaje Opis tipa cestninske postaje Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 168

169 Slika 132: Tabela Cestninske postaje - detail V detajlnem pogledu vodimo relacijsko povezane tabele podatkov o posameznih objektih cestninskih postaj, smeri stez cestninskih postaj in razpoložljivo dokumentacijo. Objekti cestninskih postaj: Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac CP Ime CP Šifra Ime Kategorija ceste Cesta Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža [m] Cestninska postaja Ime cestninske postaje Enolična šifra objekta Ime objekta Lokacija Y X Z Y Gauss-Kruegerjeva koordinata X Gauss-Kruegerjeva koordinata Z Gauss-Kruegerjeva koordinata Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Smeri stez cestninskih postaj: CP Ime CP Vrsta VrstaOpis Smer SmerIz SmerV Opis Cestninska postaja Ime cestninske postaje Vrsta smeri Opis vrste smeri Smer steze cestninske postaje Smer IZ Smer V Opis smeri steze cestninske postaje Opombe stran 169

170 Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dokumenti: DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Dokument Vrsta dokumenta Zaporedna številka Opis dokumenta Število (Številka) strani dokumenta Ime datoteke dokumenta Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa OBJEKTI CESTNINSKIH POSTAJ V tabeli vodimo seznam vseh objektov cestninskih postaj. Slika 133: Tabela Objekti cestninskih postaj stran 170

171 Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac CP Ime CP Šifra Ime Kategorija ceste Cesta Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža [m] Cestninska postaja Ime cestninske postaje Enolična šifra objekta Ime objekta Lokacija Y X Z Y Gauss-Kruegerjeva koordinata X Gauss-Kruegerjeva koordinata Z Gauss-Kruegerjeva koordinata Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Slika 134: Tabela Objekti cestninskih postaj - detail V detajlnem pogledu vodimo relacijsko povezane tabele podatkov o odsekih cestninskih postaj, steze cestninskih postaj in razpoložljivo dokumentacijo. Odseki cestninskih postaj: Odsek Odsek opis Cesta Ivrc Stac Evidenčna številka odseka Opis odseka Cesta Kategorija ceste Stacionaža [m] Opombe entifikacija zapisa stran 171

172 Pred entifikacija predhodnega zapisa Steze cestninskih postaj: Objekt Ime Obj Šifra Smer Vrsta VrstaOpis Enolična šifra objekta Ime objekta Enolična šifra steze znotraj cestninske postaje Smer cestninske postaje Vrsta steze Opis vrste steze Opombe Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dokumenti: DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Dokument Vrsta dokumenta Zaporedna številka Opis dokumenta Število (Številka) strani dokumenta Ime datoteke dokumenta Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 172

173 SMERI STEZ CESTNINSKIH POSTAJ V tabeli vodimo seznam vseh smeri stez cestninskih postaj. Slika 135: Tabela Smeri stez cestninskih postaj CP Ime CP Vrsta VrstaOpis Smer SmerIz SmerV Opis Cestninska postaja Ime cestninske postaje Vrsta smeri Opis vrste smeri Smer steze cestninske postaje Smer IZ Smer V Opis smeri steze cestninske postaje Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 173

174 Slika 136: Tabela Smeri stez cestninskih postaj - detail V detajlnem pogledu vodimo relacijsko povezane tabele podatkov o posameznih stezah cestninskih postaj. Steze cestninskih postaj: Objekt Ime Obj Šifra Smer Vrsta VrstaOpis Enolična šifra objekta Ime objekta Enolična šifra steze znotraj cestninske postaje Smer cestninske postaje Vrsta steze Opis vrste steze Opombe Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 174

175 STEZE CESTNINSKIH POSTAJ V tabeli vodimo seznam vseh stez cestninskih postaj. Slika 137: Tabela Steze cestninskih postaj Objekt Ime Obj Šifra Smer Vrsta VrstaOpis Enolična šifra objekta Ime objekta Enolična šifra steze znotraj cestninske postaje Smer Vrsta steze Vrsta steze opis Opombe Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 175

176 Slika 138: Tabela Steze cestninskih postaj - detail V detajlnem pogledu vodimo relacijsko povezane tabele podatkov glede na tip steze cestninskih postaj. Tip steze cestninskih postaj: Tip TipOpis Tip steze Tip steze opis Opombe Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 176

177 CESTNO VREMENSKE POSTAJE V tabeli vodimo seznam vseh cestno vremenskih postaj. Slika 139: Tabela Cestno vremenske postaje Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac Šifra Ime Lokacija Kategorija ceste Cesta Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža [m] Enolična šifra CVP Ime CVP Lokacija cestno vremenske postaje Lokacija Y X Z Y Gauss-Kruegerjeva koordinata X Gauss-Kruegerjeva koordinata Z Gauss-Kruegerjeva koordinata Tehnični podatki DatPrNam ImeProj Konstrukcija Objekt Napaj NapajRez ŠtProj TkPrenos Tip Proizvajalec NamePodj VzdrPodj VzdrOseb UproSeb Datum prve namestitve/postavitve Uradno ime projekta namestitve Enolična šifra konstrukcije, če je CVP na konstrukciji Enolična šifra BCP objekta, če je CVP na/v objektu Vir napajanja CVP Rezervni vir napajanja CVP Številka projekta namestitve Telekomunikacijski prenos CVP Tip CVP ŠIFRANT Proizvajalec CVP ŠIFRANT Ime podjetja, ki je namestilo CVP - ŠIFRANT Ime podjetja za vzdrževanje ŠIFRANT Odgovorna oseba pri podjetju za vzdrževanje ŠIFRANT Odgovorna oseba pri upravljalcu ŠIFRANT stran 177

178 Opombe Pred User_Zac User_Kon entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa Slika 140: Tabela Cestno vremenske postaje detajlni del V detajlnem pogledu vodimo relacijsko povezane tabele podatkov o okoljskih merilnikih in razpoložljivi dokumentaciji. Okoljski merilniki: Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac Šifra Kategorija ceste Cesta Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža [m] Enolična šifra okoljskega merilnika Lokacija Y X Z Y Gauss-Kruegerjeva koordinata X Gauss-Kruegerjeva koordinata Z Gauss-Kruegerjeva koordinata Tehnični podatki DatPrNam ImeProj ŠtProj Dolžina Višina CVP Konst Objekt Proizvajalec ProizvOpis Vrsta VrstaOpis Tip TipOpis Datum prve namestitve/postavitve Uradno ime projekta namestitve Številka projekta namestitve Dolžina Višina Enolična šifra CVP Enolična šifra konstrukcije, če je okoljski merilnik na konstrukciji Enolična šifra BCP objekta, če je okoljski merilnik na/v objektu Proizvajalec okoljskega merilnika ŠIFRANT Opis proizvajalca okoljskega merilnika Vrsta okoljskega merilnika Opis vrste okoljskega merilnika Tip okoljskega merilnika ŠIFRANT Opis okoljskega merilnika stran 178

179 NamePodj VzdrPodj VzdrOseb UproSeb Ime podjetja, ki je namestilo okoljski merilnik - ŠIFRANT Ime podjetja za vzdrževanje ŠIFRANT Odgovorna oseba pri podjetju za vzdrževanje ŠIFRANT Odgovorna oseba pri upravljalcu ŠIFRANT Opombe Pred User_Zac User_Kon entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa Dokumenti: DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Dokument Vrsta dokumenta Zaporedna številka Opis dokumenta Število (Številka) strani dokumenta Ime datoteke dokumenta Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa stran 179

180 VIDEO NADZOR NADZORNE IN VIDEO-DETEKCIJSKE KAMERE V tabeli vodimo seznam vseh nadzornih in video-detekcijskih kamer. Slika 141: Tabela Nadzorne in video-detekcijske kamere Nadzorne in video-detekcijske kamere IDPisgi Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac Oznaka Šifra Lokacija Šifra za povezavo s sistemom PISGI Kategorija ceste Cesta Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža [m] Oznaka kamere Enolična šifra kamere Opis lokacije kamere Opombe Podatki o kameri Lastnosti kamere InvSt Višina Proizvajalec Proizvajalec opis Detekcija Detekc opis Splet Inventarna številka kamere Višina kamere nad vozišče v prerezu stacionaže kamere [m] Proizvajalec kamere ŠIFRANT Proizvajalec kamere OPIS Video-detekcijska kamera Video-detekcijska kamera - OPIS Povezava kamere do spletne strani DARS-a stran 180

181 Splet opis VrtKam VrtKam opis Zoom Zoom opis Dnevna Dnevna opis Digit Digit opis Lega Lega opis Napetost Napetost opis Prometna Prometna opis DetRegTab DetRegTab opis VideoVH Fizična lokacija ImeObj ObjOpis ObjOpis opis Namestitev Namestitev Namestitev opis Povezava kamere do spletne strani DARS-a - OPIS Vrtljivost kamere Vrtljivost kamere - OPIS Zoom kamera Zoom kamera OPIS Dnevna kamera Dnevna kamera OPIS Digitalna IP kamera Digitalna IP kamera OPIS Lega kamere Lega kamere OPIS Napetost kamere Napetost kamere OPIS Prometna kamera Prometna kamera OPIS Detekcija registrskih številk Detekcija registrskih številk OPIS Video vhod na snemalni napravi/licenca Ime objekta Objekt na katerem se nahaja kamera ŠIFRANT Objekt na katerem se nahaja kamera OPIS Element na katerega je kamera nameščena ŠIFRANT Element na katerega je kamera nameščena OPIS Upravljanje/vzdržev DatGaZac DatGaKon garancije [Garancija kamere od] Datum izteka garancije Lokacija Y X Z Y Gauss-Kruegerjeva koordinata X Gauss-Kruegerjeva koordinata Z Gauss-Kruegerjeva koordinata Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Slika 142: Tabela Nadzorne in video-detekcijske kamere detajlni del V detajlnem pogledu vodimo relacijsko povezane tabele podatkov o snemalnih napravah, IP naslovih in razpoložljivi dokumentaciji. Snemalne naprave: Snemalne naprave stran 181

182 Šifra Lokac LokacIme Nahajal Proizv PrKanali Šifra snemalne naprave Lokacija snemalne naprave Ime lokacije snemalne naprave Nahajališče Proizvajalec Prosti kanali/licence na snemalni napravi entifikacija IP naslovi: IP naslovi IP IP naslov (IP4 ali IP6) entifikacija zapisa Dokumenti: DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Dokument Vrsta dokumenta Zaporedna številka Opis Število (Številka) strani dokumenta Dokument Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 182

183 SNEMALNE NAPRAVE V tabeli vodimo seznam vseh snemalnih naprav. Slika 143: Tabela Snemalne naprave Šifra Lokac LokacIme Nahajal Proizv ProizvOpis InvStMon NamePodj DatPrNam DatGaZac DatGaKon Čas Tip TipOpis Vrsta SerStMon OpisMon ŠtVideoVH ŠtVideoVHPor ŠtVideoVHProst Enolična šifra snemalne naprave Lokacija video strežnika/snemalne naprave - ŠIFRANT Ime lokacije Številka nahajališča snemalne naprave Proizvajalec snemalne naprave - ŠIFRANT Proizvajalec snemalne naprave - OPIS Inventarna številka monitorja Ime podjetja, ki je namestilo snemalno napravo Datum prve namestitve snemalne naprave garancije Datum izteka garancije Čas hranjenja podatkov [dni] Tip snemalne naprave - ŠIFRANT Tip snemalne naprave OPIS Vrsta snemalne naprave - ŠIFRANT Serijska številka monitorja Opis monitorja Max. število video vhodov/licenc na snemalni napravi Število porabljenihvideo vhodov/licenc na snemalni napravi Število prostih video vhodov/licenc na snemalni napravi Opombe Lokacija Y X Z Y Gauss-Kruegerjeva koordinata X Gauss-Kruegerjeva koordinata Z Gauss-Kruegerjeva koordinata stran 183

184 Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Slika 144: Tabela Snemalne naprave detajlni del V detajlnem pogledu vodimo relacijsko povezane tabele podatkov o formatih snemalnih naprav, odgovornih osebah, osebebah za fizično posredovanje podatkov, IP naslovih in razpoložljivi dokumentaciji. Format: Format snemalne naprave Format FormatOpis Format zapisa ŠIFRANT Format zapisa OPIS Odgovorne osebe: Odgovorne osebe Oseba OsebaOpis Stopnja StopnjaOpis Odgovorna oseba za posredovanje podatkov - ŠIFRANT Odgovorna oseba za posredovanje podatkov ŠIFRANT (opis) Stopnja odgovornosti za posredovanje podatkov ŠIFRANT Stopnja odgovornosti za posredovanje podatkov ŠIFRANT (opis) Osebe za fiz. posr. podatkov: Odgovorne osebe Oseba OsebaOpis Odgovorna oseba za posredovanje podatkov - ŠIFRANT Odgovorna oseba za posredovanje podatkov ŠIFRANT (opis) IP naslovi: IP naslovi IP IP naslov (IP4 ali IP6) entifikacija zapisa Dokumenti: DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Vrsta dokumenta Zaporedna številka Opis Število (Številka) strani dokumenta stran 184

185 Dokument Dokument Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Nadzorne in video detekcijske kamere Šifra Oznaka Lokacija VideoVH Enolična šifra nadzorne in video-detekcijske kamere Oznaka Lokacija Video vhod na snemalni napravi entifikacijska številka nadzorne in video-detekcijske kamere NOSILNE KONSTRUKCIJE ZA ITS OPREMO V tabeli vodimo seznam vseh nosilnih konstrukcij za ITS opremo. Slika 145: Tabela Nosilne konstrukcije za ITS opremo Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac Šifra Opis Kategorija ceste Cesta Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža [m] Enolična šifra konstrukcije Opis konstrukcije Lokacija Y X Z Y Gauss-Kruegerjeva koordinata X Gauss-Kruegerjeva koordinata Z Gauss-Kruegerjeva koordinata stran 185

186 Tehnični podatki DatPrNam Pohod Tip TipOpis Dostop DostopOpis Datum prve namestitve/postavitve konstrukcije Pohodnost konstrukcije Tip konstrukcije - ŠIFRANT Opis tipa konstrukcije Dostop na konstrukcijo glede na smer stacionaže, če je konstrukcija pohodna Opis dostopa na konstrukcijo glede na smer stacionaže, če je konstrukcija pohodna Opombe entifikacija zapisa OKOLJSKI MERILNIKI V tabeli vodimo seznam vseh okoljskih merilnikov. Slika 146: Tabela Okoljski merilniki Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac Šifra Kategorija ceste Cesta Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža [m] Enolična šifra okoljskega merilnika Lokacija Y X Z Y Gauss-Kruegerjeva koordinata X Gauss-Kruegerjeva koordinata Z Gauss-Kruegerjeva koordinata Tehnični podatki stran 186

187 DatPrNam ImeProj ŠtProj Dolžina Višina CVP Konst Objekt Proizvajalec ProizvOpis Vrsta VrstaOpis Tip TipOpis NamePodj VzdrPodj VzdrOseb UporOseb Datum prve namestitve/postavitve Uradno ime projekta namestitve Številka projekta namestitve Dolžina merilnika, če je to linijski merilnik požara [m] Višina okoljskega merilnika nad voziščem v prerezu stacionaže [m] Enolična šifra CVP, če je okoljski merilnik povezan z CVP Enolična šifra konstrukcije, če je okoljski merilnik na konstrukciji Enolična šifra BCP objekta, čeje okoljski merilnik na/v objektu Proizvajalec okoljskega merilnika Opis proizvajalca okoljskega merilnika Vrsta okoljskega merilnika Opis vrste okoljskega merilnika Tip okoljskega merilnika Opis tipa okoljskega merilnika Ime podjetja, ki je namestilo okoljski merilnik Ime podjetja za vzdrževanje Odgovorna oseba pri podjetju za vzdrževanje Odgovorna oseba pri upravljalcu Opombe Pred User_Zac User_Kon entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa stran 187

188 SPREMENLJIVA PROMETNA SIGNALIZACIJA V tabeli vodimo podatke spremenljive prometne signalizacije. Slika 147: Tabela Spremenljive prometne signalizacije Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac Šifra ŠifraObs Kategorija ceste Cesta Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža [m] Enolična šifra spremenljive prometne signalizacije Obstoječa šifra spremenljive prometne signalizacije Lokacija Y X Z Y Gauss-Kruegerjeva koordinata X Gauss-Kruegerjeva koordinata Z Gauss-Kruegerjeva koordinata Tehnični podatki ImeProj LetoIzd SerijŠt ProgOpr ŠtProj DatPrNam Konst ObjektCP CPSteza Objekt Lega LegaOpis Proizv Uradno ime projekta namestitve Leto izdelave Serijska številka spremenljive prometne signalizacije Programska oprema in verzija pro Številka projektne namestitve Datum prve namestitve Enolična šifra steze cestninske postaje, če je spremenljiva prometna signalizacija na konstrukciji Enolična šifra steze cestninske postaje, če je spremenljiva prometna signalizacija na objektu Enolična šifra steze cestninske postaje, če je spremenljiva prometna signalizacija namenjena stezi Enolična šifra BCP objekta Lega spremenljive prometne signalizacije Lega spremenljive prometne signalizacije - OPIS entifikacijska številka proizvajalca stran 188

189 ProizvOpis Vrsta VrstaOpis TipKom TipKomOpis NamePodj VzdrPodj UprOseb VzdOseb entifikacijska številka proizvajalca - OPIS Vrsta spremenljive prometne signalizacije Vrsta spremenljive prometne signalizacije OPIS Tip komunnikacije Tip komunnikacije OPIS Ime podjetja, ki je namestilo spremenljivo prometno signalizacijo Ime podjetja za vzdrževanje Odgovorna oseba pri upravljalcu Odgovorna oseba pri podjetju za vzdrževanje Opombe Pred User_Zac User_Kon entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa Slika 148: Tabela Spremenljive prometne signalizacije detajlni del V detajlnem pogledu vodimo relacijsko povezane tabele podatkov o razpoložljivi dokumentaciji. Dokumenti: DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Dokument Vrsta dokumenta Zaporedna številka Opis dokumenta Število (Številka) strani dokumenta Ime datoteke dokumenta Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 189

190 NAPRAVE ZA KLIC V SILI CENTRALA KLICA V SILI V tabeli vodimo seznam vseh central za klic v sili. Slika 149: Tabela Centrala klica v sili Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac Šifra Vrsta Vrsta opis Kraj Naslov ObjOpis Kategorija ceste Cesta Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža [m] Enolična šifra centrale klica v sili Vrsta centrale klica v sili šifrant Opis vrste centrale klica v sili šifrant Ime kraja v katerem se centerala nahaja Naslov centrale Objekt opisno v katerem se nahaja centrala, če ni samostojen objekt Lokacija Y X Z Y Gauss-Kruegerjeva koordinata X Gauss-Kruegerjeva koordinata Z Gauss-Kruegerjeva koordinata Opombe stran 190

191 Pred User_Zac User_Kon entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa Slika 150: Tabela Dokumenti detajlni del V detajlnem pogledu vodimo relacijsko povezane tabele podatkov o razpoložljivi dokumentaciji. Dokumenti: DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Dokument Vrsta dokumenta Zaporedna številka Opis dokumenta Število (Številka) strani dokumenta Ime datoteke dokumenta Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa NAPRAVE ZA KLIC V SILI V tabeli vodimo seznam vseh naprav za klic v sili. stran 191

192 Slika 151: Tabela Naprave za klic v sili Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac Šifra Oznaka ŠtProj ImeProj Centrala Proizvajalec Proizvajalec opis Tip Tip opis NamePodj VzdrPodj DatPrNam Kategorija ceste Cesta Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža [m] Enolična šifra naprave za klic v sili Oznaka stebrička za klic v sili Številka projekta namestitve Uradno ime projekta namestitve Centrala s katero je povezan stebirček klic v sili Proizvajalec stebrička klic v sili šifrant Opis proizvajalca stebrička klic v sili šifrant Tip naprave za klic v sili šifrant Opis tipa naprave za klic v sili šifrant Ime podjetja, ki je namestilo napravo za klic v sili šifrant Ime podjetja za vzdrževanje šifrant Datum prve namestitve naprave za klic v sili Lokacija Y X Z Y Gauss-Kruegerjeva koordinata X Gauss-Kruegerjeva koordinata Z Gauss-Kruegerjeva koordinata Opombe stran 192

193 Pred User_Zac User_Kon entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa Slika 152: Tabela Dokumenti detajlni del V detajlnem pogledu vodimo relacijsko povezane tabele podatkov o razpoložljivi dokumentaciji. Dokumenti: DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Dokument Vrsta dokumenta Zaporedna številka Opis dokumenta Število (Številka) strani dokumenta Ime datoteke dokumenta Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 193

194 NASTAVITVE ELEMENTI ITS OPREME V tabeli vodimo podatke o elementih ITS opreme (Inteligentni Transportni Sistemi). Slika 153: Tabela Elementi ITS opreme Elementi ITS opreme Element Tabela Opis Vozlisce Garancija Poseg DigDok IP Element ITS opreme Opis dokumenta Vozlišče Garancija ITS opreme Poseg Digitalna dokumentacija IP naslovi Ime datoteke dokumenta PRAVILA KOMUNIKACIJSKEGA POVEZOVANJA V tabeli vodimo pravila komunikacijskega povezovanja elementov. stran 194

195 Slika 154: Tabela Pravila komunikacijskega povezovanja elementov Pravila komunikacijskega povezovanja elementov Element IZ Element V Opis Opis dokumenta entifikacija stran 195

196 IP SEZNAM V tej tabeli se nahajajo vsi IP naslovi naprav, ki se vodjio v modulu ITS. Naslovi so grupirani po skupnem imenovalcu»tabela«, ki predstavlja vsebino v kateri pripada naprava z izbranim IP naslovom. IP naslov je lahko verzij 4 ali 6 (IP4 ali IP6). Primer naslova IP4 je» «, primer naslova IP6 je»2001:0db8:85a3:0042:1000:8a2e:0370:7334«slika 155: Tabela IP seznam IP Tabela IP naslov (IP4 ali IP6) Tabela v kateri se nahaja povezava podatka IP za napravo entifikacija zapisa stran 196

197 GEOTEHNIČNA OBMOČJA Z besedo geotehnično opazovanje označujemo celovito spremljanje stanja geotehničnega območja in objektov, ki se na območju nahajajo. Poznavanje "obnašanja" geotehničnega objekta nam omogoča pravilno ukrepanje v primeru tiste spremembe stanja, ki ogroža prometno varnost. Glede na prisotnost pri pripravi projektne dokumentacije in nato pri gradnji geotehničnega objekta, so s spremljanjem stanja tega objekta v času njegovega funkcioniranja dani vsi pogoji za strokovno in tehnično pravilno ter ekonomično gospodarjenje z AC omrežjem, katerega del so tudi geotehnični objekti. V nadaljevanju je za uspešno gospodarjenje s cestno infrastrukturo in načrtovanje ukrepov na njih na področju investicij kot tudi rednega vzdrževanja predpogoj vsebinsko pravilna in ažurna baza podatkov. Le-ta mora vsebovati tako tehnične kot prostorske podatke in druge pomembne informacije, ki vplivajo na ekonomičnost upravljanja in posledično na prometno varnost. DARS kot pooblaščeni upravljavec in vzdrževalec dela državnih cest (AC in dela HC) mora v skladu s veljavnim Pravilnikom o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih (Ur.l. RS št. 49/97) in o spremembah in dopolnitvah pravilnika (Ur.l. RS št. 2/04) zagotavljati podatke o cestni infrastrutkuri. Geotehnično in hidrološko opazovanje objektov na obstoječi avtocestni (AC) mreži predstavlja pomemben del infrastrukturnega sistema cest saj je delovanje sistema neposredno odvisno od stanja objektov in naprav. Geotehnična in hidrološka opazovanja je potrebno izvajati v celotnem življenjskem ciklu razvoja posameznih objektov od idejnih zasnov, preko načrtovanja in izvedbe objektov, do obdobja obratovanja in na koncu razgradnje. Obvladovanje tega obširnega sklopa služi kot podpora odločanju na različnih nivojih in nadgrajevanje gospodarjenja z avtocestami v Republiki Sloveniji z logično organiziranimi podatki o geotehničnem in hidrološkem opazovanju na obstoječi AC mreži. Podatkovna baza vpeljuje urejeno in poenoteno spremljanje geotehničnega in hidrogeološkega opazovanja. Prisotna stalna, urejena in natančna informacija o geotehničnem in hidrogeološkem stanju objekta omogoča pravočasno ukrepanje na podlagi združevanja podatkov za podporo odločanju na različnih nivojih in analizah podatkov v realnem času. Geotehničino in hidrogeološko opazovanje objektov ustvarja velike količine izvornih podatkov, ki so med seboj soodvisni in vplivajo na stanje AC in obcestnega prostora. Iz tega sledi osnovni cilj izdelave modela primerne podatkovne baze, ki vsebuje prostorske, komunikacijske in semantične podatke o geotehničnem in hidrogeološkem opazovanju. Nabor potrebnih podatkov je bil izbran na podlagi dosedanjih izkušenj izvajanja geotehničnih opazovanj na AC na območju Slovenije. Podatkovni model baze omogoča zbiranje naslednjih podatkov: evidenco geotehničnih območij in objektov; enotni seznam in vir subjektov; osnovne podatke o geotehničnem območji in objektu; geolociranje geotehničnega območja in objekta v prostoru; povezavo z obstoječimi BCP podatki v bazi; evidenco dokumentacije o geotehničnem objektu z lokacijo objekta; povezavo slikovnega materiala z geotehničnim objektom in izvedenimi geotehničnim pregledom objekta; dodatne podatke za izbrane vrste geotehničnih objektov (preko»skoka«); podatke o merilnih točkah vezanih na geotehnični objekt oziroma geotehnično območje; stran 197

198 podatke o izvedenih meritvah vezanih na merilne točke, geotehnični objekt in geotehnično območje; možno povezavo med opisnimi in prostorskimi podatki na podlagi identifikatorjev in koordinat; osnovne poizvedbe in analize obnašanja geotehničnih objekta v času in prostoru (še v razvoju). Za uspešno in racionalno vzdrževanje avtocest, predvsem pa za pravočasno ukrepanje ob ogroženi prometni varnosti, se je spremljanje stanja geotehničnih objektov oziroma območij izkazalo kot nujno potrebno. Geotehnični objekti, ki se vodijo v aplikaciji BCPDARS, so: objekti čiste pravokotne razpetine 5m in več, podporne in oporne konstrukcije, brežine, vozišče. V kolikor se bo pojavila potreba po vodenju dodatnih geotehničnih objektov, ki se zaenkrat v obstoječi bazi BCPDARS ne vodi, bo mogoče vzpostavit dodatne relacije na željeno vsebino (geotehnični objekt) naknadno. Izvajalci geotehničnih in hidrogeoloških meritev izvajajo naslednje meritve oziroma preglede: GEODETSKE MERITVE, MERITVE INKLINACIJ, MERITVE SIDRNIH SIL, MERITVE POMIKOV Z EKSTENZIOMETROM, MERITVE HORIZONTALNIH INKLINACIJ, MERITVE PODZEMNE VODE, MERITVE PRETOKA VODE, MERITVE PORNIH TLAKOV, MERITVE KONVERGENC ROČNO, MERITVE KONVERGENC Z INSTRUMENTOM, VIZUALNI PREGLED. SPLOŠNO O MERITVAH VRSTE GEOTEHNIČNIH OBJEKTOV Za uspešno in racionalno vzdrževanje avtocest, predvsem pa za pravočasno ukrepanje ob ogroženi prometni varnosti, se je spremljanje stanja geotehničnih objektov izkazalo kot nujno potrebno. Geotehnični objekti, ki se vodijo v aplikaciji BCPDARS, so: objekti čiste pravokotne razpetine 5m in več, podporne in oporne konstrukcije, brežine, stran 198

199 vozišče. V kolikor se bo pojavila potreba po vodenju dodatnih geotehničnih objektov, ki se zaenkrat v obstoječi bazi BCPDARS ne vodi, bo mogoče vzpostavit dodatne relacije na željeno vsebino (geotehnični objekt) naknadno. VRSTE MERITEV Izvajalci geotehničnih meritev izvajajo naslednje meritve oziroma preglede: geodetske meritve, meritve inklinacij, meritve sidrnih sil, meritve pomikov z ekstenziometrom, meritve horizontalnih inklinacij, meritve podzemne vode, meritve pretoka vode, meritve pornih tlakov, meritve konvergenc ročno, meritve konvergenc z instrumentom, vizualni pregled. GEOTEHNIČNA OBMOČJA Osrednjo podatkovno entiteto predstavlja tabela {Geotehnična območje} z osnovnimi oz. skupnimi podatki o geotehničnem območju (Slika 156). S to entiteto se povezujejo podatki o odsekih, geotehničnih objektih (BCP) in dokumentaciji. Nanj so vezana tudi poročila o inženirsko geoloških pregledih. Z identifikatorjem geotehničnega območja je možno opisni del podatkov povezati s prostorskimi podatki, ki so v primeru geotehničnega območja linijski elementi.. Geotehnično območje ima avtomatsko generirano šifro območja, ki je oblike zapisa GOxxxxx. Slika 156: Generiranje šifre geotehničnega območja Z osnovnimi podatki o geotehničnem območju se relacijsko povezujejo podatki o dodatnih (posebnih) lastnostih geotehničnega objekta glede na izbrano vrsto geotehničnega objekta: objekti čiste pravokotne razpetine 5m in več, brežina, oporna in podporna konstrukcija, vozišča. Osnovne in dodatne lastnosti geotehničnih objektov so povezane z podatki objektov Banke cestnih podatkov (BCP). BCP predstavlja osnovno evidenco in sistem za vodenje in analiziranje podatkov o avtocestni infrastrukturi. Kot tak tudi na vsebini»geotehnični objekti«predstavljal "hrbtenico" o osnovnih podatkih tj. objektih. stran 199

200 V tabeli (Slika 156) vodimo splošne podatke o geotehničnih območjih, s katerimi je posamezno območje opisano in locirano v avtocestem omrežju. V tabeli vodimo splošne podatke o geotehničnih območjih, s katerimi je posamezno območje opisano in locirano v avtocestem omrežju. Slika 157: Tabela - geotehniča območja Šifra ImeObm Šifra geotehničnega območja Ime geotehničnega območja Opisni podatki OpisObm Opombe Opis geotehničnega območja Opombe v zvezi z geotehničnim območjem Tehnični podatki GeotehPoseb PotresCona PotresPospesek Opis geotehničnih posebnosti Potresna cona Potresni pospešek Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa Vsebina geotehničnih območij ima vzpostavljene relacijske tabele v obliki zavihkov (Slika 158), ki so glede na izbrano geotehnično območje vsebinsko in prostorsko navezujejo na izbrano geotehnično območje. Izdelane so kontrole, ki uporabniku omogočajo izbrati samo vsebino, na katero se tabela relacijsko navezuje. stran 200

201 Slika 158: Tabela geotehničnih območij - detajlni del ODSEKI V relacijski tabeli {Odseki} vodimo podatke o odsekih, ki so relacijsko povezani na geotehnično območje, kateremu pripadajo. Podatek o odseku se smatra odsek v smeri stacionaže, kot tudi odsek v nasprotni smeri stacionaže. Pogoj za vnos cestnih odsekov, ki pripadajo določenemu geotehničnemu območju, je ta, da mora biti ta odsek vnešen v tabelo {Odseki javnih cest} s svojo evidenčno številko in opisom poteka, sicer odsekov za to geotehnično območje ni mogoče vnesti. Posamezen odsek se na izbrano geotehnično območje poveže tako, da se v osnovni tabeli {Geotehnična območja} na novo definira geotehnično območje oziroma izbere že vnešenega ter nato v detajl tabeli preko vnosa v atributu {Odsek} izbere iz nabora razpoložljivih odsekov (šifrant) željen zapis (Slika 159). Slika 159: Tabela odsekov - detajlni del Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Kategorija ceste Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina stran 201

202 Lokacija Y_Zac Y Gauss Krugarjeva koordinata začetka [#,##] X_Zac X Gauss Krugarjeva koordinata začetka [#,##] Z_Zac Z Gauss Krugarjeva koordinata začetka [#,##] X_Zac X Gauss Krugarjeva koordinata konca [#,##] Y_Zac Y Gauss Krugarjeva koordinata konca [#,##] Z_Zac Z Gauss Krugarjeva koordinata konca [#,##] entifikacija zapisa OBJEKTI ČISTE PRAVOKOTNE RAZPETINE 5M IN VEČ V relacijski tabeli vodimo podatke o geotehničnih objektih na javnih cestah, katerih čista pravokotna razpetina je 5 metrov in več. {Objekti čiste pravokotne razpetine 5m in več} so enolično šifrirani in prostorsko definirani glede na odsek in stacionažo. S strani DARS se v okviru vzdrževanja BCPDARS podatkov izvaja redna kontrola, dopolnjevanje in ažuriranje podatkov. Vnos objekta čiste pravokotne razpetine 5m in več se izvede tako, da se izbere v osnovni tabeli {Geotehnična območja} željeno geotehnično območje ter v relacijski tabeli preko nabora vseh objektov čiste pravokotne razpetine 5m in več izbere geotehnični objekt, ki se na predvidenem geotehničnem območju nahaja (Slika 160). Slika 160: Tabela objektov čiste pravokotne razpetine 5m in več - detajlni del Objekt Odsek Stac_Zac Stac_Kon VrstaObj ImeObj Kraj Objekt 5m in več Evidenčna številka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Vrsta objekta Ime objekta Kraj lokacije objekta Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 202

203 PODPORNE IN OPORNE KONSTRUKCIJE V tabeli vodimo podatke o podpornih in opornih konstrukcijah, ki zagotavljajo stabilnost cestnega telesa in so del geotehničnega območja na katerega so povezane preko relacije z osnovno tabelo geotehničnih območij. Vnos zapisa podpornih in opornih konstrukcij se doda tako, da se najprej v osnovni tabeli {Geotehnična območja} izbere geotehnično območje, ki mu želimo dodati geotehnični objekt (podporno in oporno konstrukcijo), katerega izberemo iz nabora vseh razpoložljivih podpornih/opornih konstrukcij (Slika 161). Slika 161: Tabela podpornih in opornih konstrukcij - detajlni del PodPorOpoKons Podporna in oporna konstrukcija Odsek Evidenčna številka odseka Stac_Zac Stacionaža začetka [m] Stac_Kon Stacionaža konca [m] Dolžina Dolžina Tip Tip podporne in oporne konstrukcije Lega Lega brežine Vrsta Vrsta POK Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnika zapisa BREŽINE Brežina je naravno nastala ali zgrajena nagnjena površina zemljišča ob cestnem telesu. V tabeli vodimo podatke o brežinah nasipov oziroma vkopov, ki služijo kot osnova za geotehnično opazovanje. Vodenje brežin je zaradi pomankljive vsebine dogovorjeno, da DARS prične z vzpostavitvijo podatkov DARS DRSI tistih»brežin«, ki so potrebne za definiranje geotehničnih območij. Za novo dodane brežine je ključno, da se zagotovi enolična identifikacija, prostorska lokacija in nekateri osnovni podatki. Enolična identifikacija se vzpostavi z ID šifro Bxxxxx. stran 203

204 Slika 162: Generiranje šifre brežine Vnos zapisa brežin se doda tako, da se najprej v osnovni tabeli {Geotehnična območja} izbere geotehnično območje, ki mu želimo dodati geotehnični objekt (brežino), katerega izberemo iz nabora vseh razpoložljivih brežin (Slika 162). Slika 163: Tabela brežin - detajlni del Brežina Odsek Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Tip Lega Brežina (npr. Bxxxxx) Evidenčna številka odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina Tip brežine Lega brežine Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa VOZIŠČE Geotehnične meritve in opazovanja niso zmeraj lokacijsko vezana na geotehnični objekt. V praksi se pojavijo primeri, kjer se meritve in opazovanja izvajajo na oziroma v bljižini vozišča. V takšnem primeru podatkov ne moremo povezati na izbran geotehnični objekt, ampak na cestni odsek oziroma voziče kateremu pripada. V tabeli voziš vodimo podatke o izbranem vozišču, na katerem izvajamo določeno meritev ali opazovanje. Vozišče se definira s pomočjo odseka in izbrane dolžine na izbranem odseku. stran 204

205 Slika 164: Tabela vozišč - detajlni del Šifra Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Šifra vozišča Kategorija ceste Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina Lokacija Y_Zac Y Gauss-Krugerjeva koordinata začetka [#,##] X_Zac X Gauss-Krugerjeva koordinata začetka [#,##] Z_Zac Z Gauss-Krugerjeva koordinata začetka [#,##] X_Kon X Gauss-Krugerjeva koordinata konca [#,##] Y_Kon Y Gauss-Krugerjeva koordinata konca [#,##] Z_Kon Z Gauss-Krugerjeva koordinata konca [#,##] entifikacija zapisa RAZNO V tabeli vodimo podatke o meritvah oziroma opazovanju, ki ga vsebinsko ni mogoče povezati na geotehnični objekt bodisi zaradi tega, ker se nek dogodek samo vizuelno opazuje in ni vezan na geotehnični objekt, oziroma podatka o geotehničnem objektu še ni v bazi BCPDARS, v trenutku vnosa željene vsebine. V tabeli {Razno} vodimo podatke o fiktivnem geotehničnem objektu, na katerem izvajamo določeno meritev ali opazovanje. Fiktivni geotehnični objekt se definira s pomočjo odseka in izbrane dolžine na izbranem odseku. Vnos zapisa se doda tako, da se najprej izbere geotehnično območje, ki mu želimo dodati element (fiktiven objekt), katerega izberemo iz nabora vseh razpoložljivih odsekov (Slika 165). stran 205

206 Slika 165: Tabela Razno - detajlni del Šifra Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Dolžina Šifra vozišča Kategorija ceste Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Dolžina Lokacija Y_Zac Y Gauss-Krugerjeva koordinata začetka [#,##] X_Zac X Gauss-Krugerjeva koordinata začetka [#,##] Z_Zac Z Gauss-Krugerjeva koordinata začetka [#,##] X_Kon X Gauss-Krugerjeva koordinata konca [#,##] Y_Kon Y Gauss-Krugerjeva koordinata konca [#,##] Z_Kon Z Gauss-Krugerjeva koordinata konca [#,##] entifikacija zapisa MERILNE TOČKE Vsako geotehnično območje ima lahko več merilnih točk na katerih se izvajajo geotehnične in hidrološke meritve. Glede na tip meritve se lahko merilna točka razvrsti v: GEODETSKE MERITVE; MERITVE INKLINACIJ; MERITVE SIDRNIH SIL; MERITVE POMIKOV Z EKSTENZIOMETROM; MERITVE HORIZONTALNIH INKLINACIJ; MERITVE PODZEMNE VODE; MERITVE PRETOKA VODE; MERITVE PORNIH TLAKOV; MERITVE KONVERGENC ROČNO; MERITVE KONVERGENC Z INSTRUMENTOM; VIZUALNI PREGLED. V tabeli merilnih točk vodimo podatke o posamezni merilni točki in tipu meritve, ki je relacijsko povezana na osnovno tabelo izbranega geotehničnega območja. Detajlni prikaz seznama merilnih točk ni namenjen vnosu merilne točke in stran 206

207 tipa meritve glede na izbrano geotehnično območje, ampak prikazu seznama merilnih točk, ki se na izbranem geotehničnem območju izvajajo. : Vnos merilnih točk se izvaja preko osnovne tabele merilnih točk (poglavje Merilne točke). Detajl pogled merilnih točk omogoča povezavo (skok) na osnovno tabelo merilnih točk, katere namen je vodenje, urejanje in dodajanje merilnih točk. Vsaka merilna točka mora imeti določeno pripadnost geotehničnemu objektu - informacijo zagotovi izvajalec ali inženir, naročnik s pomočjo vzdrževalca sistema BCPDARS vzpostavi oz. zagotovi, da bo pripadnost vzpostavljena. Vzpostavljena je tabela merilnih točk, kjer se vodijo podatki o posamezni merilni točki, ki je relacijsko povezana v prvem koraku na geotehnično območje in nato glede na izbran tip meritve tudi na izbran geotehnični objekt. Tabela»Merske točke«je povezana z detajlnim pogledom na tabelo»podatki meritev«, kjer se glede na izbrano mersko točko s strani izvajalcev vnašajo tekoči podatki opravljene meritve. V primeru zahteve po vnosu novih merskih točk izvajalec obvesti inženirja. Inženir po potrditvi obvesti naročnika, ki izvede vnos v bazo (po potrebi pomaga pri vnosu vzdrževalec sistema). Slika 166: Tabela merilnih točk - detajlni del SifMT OznMT TipMT VrstaGeoObj ŠifraObj VrsVgrad N E MejniPomik OpisMT AzimutOsi NacZasutja OpisInklin Korak GlobInkl 12 mestna sestavljena šifra merske točke Oznaka/ime merske točke Tip merske točke Vrsta geotehničnega objekta v območju Šifra geotehničnega objekta VrstaVgradnje - način vgradnje (v zemljini, v betonu) lokacija na terenu GPS (WGS 84) - N lokacija na terenu GPS (WGS 84) - E Vrednost mejnega računskega pomika Opis merilne točke Definirana usmerjenost osi inklinometra glede na pobočje oz. kot osi A+ inklinometra glede na sever Opis načina zasutja inklinometrske cevi Opis inklinometerske meritve Korak meritve [m] Globina inklinacije [m] merske točke entifikacija zapisa stran 207

208 Pred entifikacija predhodnega zapisa stran 208

209 PREGLEDI V tabeli vodimo podatke o izvedenih vizualnih pregledih geotehničnih območij. Tabela je relacijsko povezana na osnovno tabelo izbranega geotehničnega območja. Detajlni prikaz seznama pregledov na izbranem geotehničnem območju ni namenjen vnosu pregleda, ampak prikazu opravljenih pregledov glede na datum, ki so se na izbranem geotehničnem območju izvajali. Vnos pregledov se izvaja preko osnovne tabele pregledov (poglavje 1.4). Detajl pogled pregledov omogoča povezavo (skok) na osnovno tabelo pregledov, katere namen je vodenje, urejanje in dodajanje vsebine. Slika 167: Tabela pregledov - detajlni del DatPregl Sanacija Stabilnost OpisKlime StanjeObm Datum pregleda entifikator "ali je sanacija potrebna?" DA/NE/Ni podatka Ali je stabilnostno stanje geotehničnega objekta ustrezno? DA/NE/Ni podatka Opis kllimatskih posebnosti v obdobju med zadnjim ogledom Opis sprememb na površini ali deformacij geotehničnega območja. Primerjava s predhodnim ogledom na podlagi fotodokumentacije Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa DOKUMENTI Tabela {Dokument} je relacijsko povezana na tabelo {Geotehnična območja}. Tabela je v osnovi namenjena vnosu obstoječih končnih poročil, ki se dodajo glede na geotehnično območje in kateremu pripadajo. Ker so pripeta poročila sestavljena kot sklopi več geotehničnih objektov hkrati, se pojavijo primeri, kjer en sklop končnega poročila vsebuje poročilo o objektih, ki se navezujejo na več kot eno geotehnično območje hkrati. : V bodoče se tekoča poročila, vezana na geotehnični objekt, dodajajo v tabelo {Dokumenti/poročila} v relacijskem pogledu {Dokumenti}. Dokumenti na tej vsebini so relacijsko povezani na geotehnični objekt. DokVrs ZapStDok Vrsta dokumenta Zaporedna številka dokumenta stran 209

210 Opis StStr Dokument Opis datoteke Število (številka) strani dokumenta Ime datoteke Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 210

211 MERILNE TOČKE Merilne točke predstavljajo v prostorski bazi točkovni element, saj običajno vsebujejo prostorsko določeno informacijo. Tako je lahko v prostorski bazi prikazana linija geotehničnega območja in merske točke v neposredni bljižini (ali blizu) geotehničnega območja. Podatki o geotehničnih meritvah so relacijsko povezani z merskimi točkami najprej v relaciji "ena na ena" kot dodatni podatki glede na vrsto merilne točke in nato v relaciji "ena na več" glede na posamezne meritve. Takšna struktura modela podatkovne baze omogoča pregled posameznih meritev in sledenje podatkov preko merilne točke do geotehničnega območja z vsemi dodatnimi lastnostmi. Podatki o meritvah vsebujejo le (dejanske) pomike tj. ocenjene pomike na podlagi presoje izmerjenih vrednosti in natančnosti meritve (elipse pogreškov). Smatramo, da le takšna metoda dodaja podatkovni bazi analitično vrednost merjenih podatkov, saj v primeru vpisovanja merjenih vrednosti in elips pogreškov ni mogoče analizirati oz. izdelati seznam vseh geotehničnih objektov katerih pomiki so bili na določeni vrsti hribine večji od dovoljene vrednosti. Vsaka merilna točka vsebuje tudi vse tri koordinate, ki predstavljajo ničelne/začetne koordinate ali lokacijo merilne točke ter datum začetne meritve. V tabeli vodimo podatke o merilnih točkah glede na geotehnični objekt in območje kateremu pripada. V tabeli {Merilne točke} se glede na izbrani tip merilne točke prikažejo podatki, ki se na posamezni tip meritve vsebinsko navezujejo. V nadaljevanju je prikazana vsebina za izbrani tip meritve. V tabeli»merilne točke«se vodijo podatki za sledeče tipe meritev: Geodetske meritve Meritve inklinacij Meritve sidrnih sil Meritve pomikov z ekstenziometrom Meritve horizontalnih inklinacij Meritve podzmene vode Meritve pretoka vode Meritve pornih tlakov Meritve konvergenc ročno Meritve konvergenc z instrumentom Vizualni pregled stran 211

212 Slika 168: Tabela Merilne točke GEODETSKE MERITVE Za potrebe geotehničnega opazovanja stanja objektov in njihovega zaledja je potrebno zagotoviti ustrezno visoko natančnost geodetskih meritev, izvesti obdelavo rezultatov geodetskih meritev z izravnavo le teh in na koncu še analizo morebitnih premikov. Metoda izmere je geometrični nivelman za višinsko določitev oziroma triangulacija in trilateracija za položajno določitev meritev. Poleg uporabe ustrezne geodetske opreme (kakovostna merska oprema in pribor, letno kalibriran na pooblaščenem servisu) se zahteva, da se meritve pomikov vsake točke izvede iz vsaj dveh izhodišč. Prostorska lokacija merilne točke geotehnične meritve se določi na podlagi izvedene prve meritve. Tako je vrednost prostorskih atributov (Xn,Yn, Zn) v prvi meritvi definiran in uporabljen za izris merilne točke v grafičnem prikazovalniku. (merilne točke se še ne izrisujejo) Nove vsebine (npr. podatki o meritvah) vnaša ročno izvajalec meritev samostojno, oziroma v primeru večje količine podatkov in potrebe po masovnem vnosu, pri prenosu podatkov v sistem pomaga vdrževalec podatkov. stran 212

213 Slika 169: Tabela Geodetske meritve detajlni pogled Podatki meritev: Obm SifMT OznMT TipMT VrstaGeoObj ŠifraObj AktivnaMT entifikator geotehničnega območja 12 mestna sestavljena šifra merske točke Oznaka/Ime merske točke Tip merilne točke Vrsta geotehnične objekta (zid, bankina, objekt,...) Šifra geotehničnega objekta entifikator "ali je merska točka aktivna?" merske točke Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa DatMeritve Podjetje Oseba Oprema Datum N-te meritve Podjetje Oseba Oprema Meritve Xn Yn Hn RelPomikY RelPomikX RelPomikH Premik2D Premik3D Premik2DKum Premik3DKum Posedek PosedekKum NatPremika2D NatPosedka MejniPomik2D MejniPomik3D Dat0 n-ta meritev X koordinate n-ta meritev Y koordinate n-ta meritev Z koordinate Realni pomik Y Realni pomik X Realni pomik H Premik 2D glede na predhodno meritev Premik 3D glede na predhodno meritev Premik 2D glede na nulto merite Premik 3D glede na nulto meritev Posedek - premik po višini glede na predhodno meritev Posedek - premik po višini glede na nulto meritev Natančnost premika 2D glede na predhodno meritev Natančnost posedka glede na predhodno meritev Mejni pomik 2D Mejni pomik 3D Datum nulte meritve stran 213

214 merske točke Status Status Status podatka Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Geološka zgradba: VrsTal GeotehPoseb Globina Globina v metrih od ničelne točke entifikator klasifikacije vrste tal Opis posebnosti v geološki zgradbi Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa MERITVE INKLINACIJ Inklinacijske meritve predstavljajo pomike zemljine ali hribine v določeni globini. Inklinometrska sonda, ki je spuščena v inklinometrsko vrtino prikaže spremembe naklona inklinometrske cevi na določenih intervalih. Nove vsebine (npr. podatki o meritvah) vnaša izvajalec meritev samostojno in ročno, oziroma v primeru večje količine podatkov in potrebe po masovnem vnosu, pri prenosu podatkov v sistem pomaga vdrževalec sistema. Obm SifMT OznMT TipMT VrstaGeoObj ŠifraObj AktivnaMT VrsVgrad N E MejniPomik OpisMT AzimutOsi NacZasutja OpisInklin Korak GlobInkl entifikator geotehničnega območja 12 mestna sestavljena šifra merske točke Oznaka/ime merske točke Tip merske točke Vrsta geotehničnega objekta (zid, bankina, objekt,...) Šifra geotehničnega objekta entifikator»ali je merska točka aktivna?«vrsta vgradnje način vgradnje (v zemlji, v betonu) Lokacija na terenu GPS (WGS 84) - N Lokacija na terenu GPS (WGS 84) - E Vrednost mejnega računskega pomika Opis merilne točke Definirana usmerjenost osi inklinometra glede na pobočje oz. kot osi... Opis načina zasutja inklinometrske cevi Opis inklinometerske meritve Korak meritve [m] Globina inklinacije [m] stran 214

215 merske točke Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Slika 170: Tabela Meritve inklinacij detajlni pogled Podatki meritev: DatMeritve Podjetje Oseba Oprema Datum N-te meritve Podjetje Oseba Oprema Meritve VredPrem Vrednost premika na globini (cm ali mm) merske točke Status Status Status podatka Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Geološka zgradba: VrsTal GeotehPoseb Globina Globina v metrih od ničelne točke entifikator klasifikacije vrste tal Opis posebnosti v geološki zgradbi entifikacija zapisa stran 215

216 Pred entifikacija predhodnega zapisa MERITVE SIDRNIH SIL Meritve sidrnih sil se na merskih sidrih izvaja z inštrumentom za digitalno odčitavanje sile. Ponudnik mora k ponudbi priložiti dokumentacijo o ustrezni merski opremi za izvajanje meritev sidrnih sil, ki mora biti redno servisirana. Obm SifMT OznMT TipMT VrstaGeoObj ŠifraObj AktivnaMT MejniPomik Ozn ŠtDinamometra TipDinamom DatVgrad SilaZaklProj SilaZaklDej ŠtPramen SpMejNosSidr ZgMejNosSidr DolzSidr VezDolzSidr NaklSidra entifikator geotehničnega območja 12 mestna sestavljena šifra merske točke Oznaka/Ime merske točke Tip merilne točke Vrsta geotehnične objekta (zid, bankina, objekt,...) Šifra geotehničnega objekta entifikator "ali je merska točka aktivna?" Vrednost mejnega računskega pomika Mersko sidro - oznaka Št. dinamometra Tip dinamometra Datum vgradnje Sila zaklinjenja po projektu (kn) Sila zaklinjenja dejanska (kn) Število pramen Spodnja mejna nosilnost sidra (kn) Zgornja mejna nosilnost sidra (kn) Dolžina sidra (m) Vezna dolžina sidra (m) Naklon sidra glede na horizontalo (st) merske točke Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Slika 171: Tabela Meritve sidrnih sil detajlni pogled Podatki meritev: stran 216

217 DatMeritve Podjetje Oseba Oprema Datum N-te meritve Podjetje Oseba Oprema Meritve MeritevSile Izmerjena sidrna sila (kn) merske točke Status Status Status podatka Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Geološka zgradba: VrsTal GeotehPoseb Globina Globina v metrih od ničelne točke entifikator klasifikacije vrste tal Opis posebnosti v geološki zgradbi Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa MERITVE POMIKOV Z EKSTENZIOMETROM V programu del so predvidene tudi meritve premikov v vgrajenih ekstezometrih. Obm SifMT OznMT TipMT VrstaGeoObj ŠifraObj AktivnaMT MejniPomik OpisMT Xo Yo Zo Datum0 entifikator geotehničnega območja 12 mestna sestavljena šifra merske točke Oznaka/Ime merske točke Tip merilne točke Vrsta geotehnične objekta (zid, bankina, objekt,...) Šifra geotehničnega objekta entifikator "ali je merska točka aktivna?" Vrednost mejnega računskega pomika Opis merilne točke Izhodiščna "nulta" koordinata X merske točke Izhodiščna "nulta" koordinata Y merske točke Izhodiščna "nulta" koordinata Z merske točke Datum izhodiščne meritve stran 217

218 merske točke Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Slika 172: Tabela Meritve pomikov z ekstenziometrom detajlni pogled Podatki meritev: DatMeritve Podjetje Oseba Oprema Datum N-te meritve Podjetje Oseba Oprema Meritve VredPrem Z_Izh D_Z_izh Vrednost premika/inklinacije na globini (cm ali mm) Kota izhodiščne meritve z koordinata Vrednost premika meritve z ekstenziometrom merske točke Status Status Status podatka Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Geološka zgradba: VrsTal GeotehPoseb Globina Globina v metrih od ničelne točke entifikator klasifikacije vrste tal Opis posebnosti v geološki zgradbi entifikacija zapisa stran 218

219 Pred entifikacija predhodnega zapisa MERITVE HORIZONTALNIH INKLINACIJ Polja in opis posameznih polj vsebine {Meritve horizontalnih inklinacij} so podrobno opisana v tabeli. Obm SifMT OznMT TipMT VrstaGeoObj ŠifraObj AktivnaMT MejniPomik OpisMT Xo Yo Zo Datum0 DolzHorVrtine OpisInklinHoriz entifikator geotehničnega območja 12 mestna sestavljena šifra merske točke Oznaka/Ime merske točke Tip merilne točke Vrsta geotehnične objekta (zid, bankina, objekt,...) Šifra geotehničnega objekta entifikator "ali je merska točka aktivna?" Vrednost mejnega računskega pomika Opis merilne točke Izhodiščna "nulta" koordinata X merske točke Izhodiščna "nulta" koordinata Y merske točke Izhodiščna "nulta" koordinata Z merske točke Datum izhodiščne meritve Dolžina horizontalne vrtine (m) Opis meritve inklinacij v horizontalni smeri merske točke Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Slika 173: Tabela Meritve horizontalnih inklinacij detajlni pogled Podatki meritev: DatMeritve Podjetje Oseba Oprema Datum N-te meritve Podjetje Oseba Oprema Meritve VredPrem1 DolzPrem1 Vrednost premika na globini 1 (cm ali mm) Dolžina 1 (m) stran 219

220 VredPrem2 DolzPrem2 VredPrem3 DolzPrem3 VredPrem4 DolzPrem4 Z0_Izh Z1_Izh D_Z0 D_Z1 Vrednost premika na globini 2 (cm ali mm) Dolžina 2 (m) Vrednost premika na globini 3 (cm ali mm) Dolžina 3 (m) Vrednost premika na globini 4 (cm ali mm) Dolžina 4 (m) Kota izhodiščne meritve - z koordinata Kota izhodiščne meritve - z koordinata Posedek izhodiščne točke glede na osnovno meritev (cm) Posedek referenčne točke glede na osnovno meritev (cm) merske točke Status Status Status podatka Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Geološka zgradba: VrsTal GeotehPoseb Globina Globina v metrih od ničelne točke entifikator klasifikacije vrste tal Opis posebnosti v geološki zgradbi Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa MERITVE TALNE VODE V programu del so predvidene tudi meritve nivojev podzemne vode. Meritve je mogoče izvajati enkratno in sicer ročno z nivometrom ali pa kontinuirano z vgrajeno tlačno sondo v piezometrično vrtino. Obm SifMT OznMT TipMT VrstaGeoObj ŠifraObj AktivnaMT OpisMT Xo Yo entifikator geotehničnega območja 12 mestna sestavljena šifra merske točke Oznaka/Ime merske točke Tip merilne točke Vrsta geotehnične objekta (zid, bankina, objekt,...) Šifra geotehničnega objekta entifikator "ali je merska točka aktivna?" Opis merilne točke Izhodiščna "nulta" koordinata X merske točke Izhodiščna "nulta" koordinata Y merske točke stran 220

221 Zo Datum0 VisUstja KotaSonde RocnoAvto OpisPadavin OpisPiezo GlobVrtine FilterOdsek PremerVrt TipFiltra Izhodiščna "nulta" koordinata Z merske točke Datum izhodiščne meritve Višina ustja nad terenom (cm) Kota sonde (m) Ročne ali avtomatske meritve Opis padavin in vremenskih pogojev v obdobju pred in med meritvami Opis meritev piezometričnih nivojev podzemne vode Globina vrtine Filterski odsek perforacije (m) Premer vrtine (mm) Tip filtra (mm)/ odprtost merske točke Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: Zo Kota od katere se izvajajo meritve (npr. Kota ustja,...) KotaSonde Absolutna kota na kateri se nahaja senzor za tlak. Izračun kote senzorja: "Abs. kota ustja" -("višina vod. stolpca" + "globina do podzemne vode od ustja") RocnoAvto Način zajema podatkov (ročno ali avtomatsko) OpisPiezo Ročna ali avtomatska meritev gladine podzemne vode GlobVrtine Začetna globina vrtine po izvedbi in prvi aktivaciji FilterOdsek Začetek odseka (zgornji del) -konec odseka (spodnji del) PremerVrt Notranji premer cevitve TipFiltra V primeru vgradnje PVC filtrskih cevi. V nasportnem primeru se tu zabeleži, da je bila perforacija izvedena ročno. Zabeležba v kolikor merska točka primarno ni piezometer (Npr.: Inklinometer,...) Slika 174: Tabela Meritve podzemne vode detajlni pogled Podatki meritev: DatMeritve Podjetje Oseba Oprema Datum N-te meritve Podjetje Oseba Oprema Meritve MerPiezo NacZaj Vrednost meritve piezometričnega nivoja podzemne vode Način zajema meritve stran 221

222 Temperatura Tlak MerGlob Odčitek temperature vode Izmerjena vrednost tlaka vode Vrednost meritve globine vrtine / prehodnost merske točke Status Status Status podatka Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Geološka zgradba: VrsTal GeotehPoseb Globina Globina v metrih od ničelne točke entifikator klasifikacije vrste tal Opis posebnosti v geološki zgradbi Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Dodatna pojasnila polj: MerPiezo NacZaj Tlak OpisPadavin Meritev od ustja v metrih Način zajema meritve (ročno ali avtomatsko) Meritev od ustja v metrih Padavinske razmere v obdobju pred izvedbo meritve MERITVE PRETOKA VODE Polja in opis posameznih polj vsebine {Meritve pretoka vode} so podrobno opisana v tabeli. Obm SifMT OznMT TipMT VrstaGeoObj ŠifraObj AktivnaMT MejniPomik OpisMT Xo Yo Zo Datum0 entifikator geotehničnega območja 12 mestna sestavljena šifra merske točke Oznaka/Ime merske točke Tip merilne točke Vrsta geotehnične objekta (zid, bankina, objekt,...) Šifra geotehničnega objekta entifikator "ali je merska točka aktivna?" Vrednost mejnega računskega pomika Opis merilne točke Izhodiščna "nulta" koordinata X merske točke Izhodiščna "nulta" koordinata Y merske točke Izhodiščna "nulta" koordinata Z merske točke Datum izhodiščne meritve stran 222

223 RocnoAvto GlobVrtine RelPomik OpisPretok Ročne ali avtomatske meritve Globina vrtine Relativni pomik Opis meritve pretoka vode merske točke Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Slika 175: Tabela Meritve pretoka vode detajlni pogled Podatki meritev: DatMeritve Podjetje Oseba Oprema Datum N-te meritve Podjetje Oseba Oprema Meritve Pretok Količina pretoka merske točke Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Geološka zgradba: VrsTal GeotehPoseb Globina Globina v metrih od ničelne točke entifikator klasifikacije vrste tal Opis posebnosti v geološki zgradbi Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 223

224 MERITVE PORNIH TLAKOV Polja in opis posameznih polj vsebine {Meritve pornih tlakov} so podrobno opisana v tabeli. Obm SifMT OznMT TipMT VrstaGeoObj ŠifraObj AktivnaMT MejniPomik OpisMT Xo Yo Zo Datum0 RocnoAvto GlobVrtine RelPomik GlobMeril OpisPorniTlak entifikator geotehničnega območja 12 mestna sestavljena šifra merske točke Oznaka/Ime merske točke Tip merilne točke Vrsta geotehnične objekta (zid, bankina, objekt,...) Šifra geotehničnega objekta entifikator "ali je merska točka aktivna?" Vrednost mejnega računskega pomika Opis merilne točke Izhodiščna "nulta" koordinata X merske točke Izhodiščna "nulta" koordinata Y merske točke Izhodiščna "nulta" koordinata Z merske točke Datum izhodiščne meritve Ročne ali avtomatske meritve Globina vrtine Relativni pomik Globina vgradnje merilnika pornih tlakov Opis meritve pornih tlakov merske točke Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Slika 176: Tabela Meritve pornih tlakov detajlni pogled Podatki meritev: DatMeritve Podjetje Oseba Oprema Datum N-te meritve Podjetje Oseba Oprema stran 224

225 Meritve MerPorniTlak NacZaj Vrednost meritve pornega tlaka Način zajema meritve merske točke Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Geološka zgradba: VrsTal GeotehPoseb Globina Globina v metrih od ničelne točke entifikator klasifikacije vrste tal Opis posebnosti v geološki zgradbi Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa MERITVE KONVERGENC ROČNO Polja in opis posameznih polj vsebine {Meritve konvergenc ročno} so podrobno opisana v tabeli. Obm SifMT OznMT TipMT VrstaGeoObj ŠifraObj AktivnaMT MejniPomik OpisMT Xo Yo Zo Datum0 RelPomik DatPrva MerPrva OpisKonvRocno StKonvProfil entifikator geotehničnega območja 12 mestna sestavljena šifra merske točke Oznaka/Ime merske točke Tip merilne točke Vrsta geotehnične objekta (zid, bankina, objekt,...) Šifra geotehničnega objekta entifikator "ali je merska točka aktivna?" Vrednost mejnega računskega pomika Opis merilne točke Izhodiščna "nulta" koordinata X merske točke Izhodiščna "nulta" koordinata Y merske točke Izhodiščna "nulta" koordinata Z merske točke Datum izhodiščne meritve Relativni pomik Datum in čas prve meritve Odčitek prve meritve Opis meritev konvergenc ročno Številka konvergenčnega profila stran 225

226 merske točke Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Slika 177: Tabela Meritve konvergenc ročno detajlni pogled Podatki meritev: DatMeritve Podjetje Oseba Oprema Datum N-te meritve Podjetje Oseba Oprema Meritve Meritev Odčitek N-te meritve merske točke Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Geološka zgradba: VrsTal GeotehPoseb Globina Globina v metrih od ničelne točke entifikator klasifikacije vrste tal Opis posebnosti v geološki zgradbi Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa MERITVE KONVERGENC Z INSTRUMENTOM stran 226

227 Polja in opis posameznih polj vsebine {Meritve konvergenc z instrumentom} so podrobno opisana v tabeli. Obm SifMT OznMT TipMT VrstaGeoObj ŠifraObj AktivnaMT MejniPomik OpisMT Xo Yo Zo Datum0 RelPomik StKonvProfil OpisKonv3D entifikator geotehničnega območja 12 mestna sestavljena šifra merske točke Oznaka/Ime merske točke Tip merilne točke Vrsta geotehnične objekta (zid, bankina, objekt,...) Šifra geotehničnega objekta entifikator "ali je merska točka aktivna?" Vrednost mejnega računskega pomika Opis merilne točke Izhodiščna "nulta" koordinata X merske točke Izhodiščna "nulta" koordinata Y merske točke Izhodiščna "nulta" koordinata Z merske točke Datum izhodiščne meritve Relativni pomik Številka konvergenčnega profila Opis meritev konvergenc 3D merske točke Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Slika 178: Tabela Meritve konvergenc z instrumentom detajlni pogled Podatki meritev: DatMeritve Podjetje Oseba Oprema Datum N-te meritve Podjetje Oseba Oprema Meritve Xn Yn Zn n-ta meritev X koordinate n-ta meritev Y koordinate n-ta meritev Z koordinate merske točke stran 227

228 Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Geološka zgradba: VrsTal GeotehPoseb Globina Globina v metrih od ničelne točke entifikator klasifikacije vrste tal Opis posebnosti v geološki zgradbi Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa VIZUALNI PREGLED Polja in opis posameznih polj vsebine {Vizualni pregled} so podrobno opisana v tabeli. Obm SifMT OznMT TipMT VrstaGeoObj ŠifraObj AktivnaMT OpisMT entifikator geotehničnega območja 12 mestna sestavljena šifra merske točke Oznaka/Ime merske točke Tip merilne točke Vrsta geotehnične objekta (zid, bankina, objekt,...) Šifra geotehničnega objekta entifikator "ali je merska točka aktivna?" Opis merilne točke merske točke Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Slika 179: Tabela Virtualni pregled detajlni pogled stran 228

229 Podatki meritev: DatMeritve Podjetje Oseba Oprema Datum N-te meritve Podjetje Oseba Oprema Meritve Opis Opis vizualnega pregleda merske točke Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 229

230 PREGLEDI V tabeli vodimo osnovne podatke o opravljenih pregledih, vezanih na geotehnično območje. V tem delu se navedejo podatki o pregledu in pogojih ter ugotovljeno stanje objekta. Tabela je hkrati relacijsko povezana z vsebino»dokumenti«, kjer se vodi dokumentacija novih poročil, ki jih pripravijo in vnašajo izvajalci. Slika 180: Tabela Pregledi V tabeli se izveden pregled poveže na geotehnično območje tako, da se v atributu [Območje] iz nabora razpoložljivih šifrantov izbere geotehnično območje na katerem se pregled izvaja. Preostali podatki o izvedenem pregledu so opisni atributi. Polja in opis posameznih polj vsebine {Pregledi} so podrobno opisana v tabeli. DatPregl Obm Sanacija Stabilnost OpisKlime StanjeObm Datum pregleda entifikator geotehničnega območja entifikator»ali je sanacija potrebna?«ali je stabilnostno stanje geotehničnega območja ustrezno? DA/NE Opis klimatskih posebnosti v obdobju med zadnjim ogledom Opis sprememb na površini ali deformacij geotehničnih območja. Primerjava s predhodnim ogledom na podlagi fotodokumentacije. Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Osnovna tabela {Pregledi} vsebuje relacijsko povezano tabelo {Dokumenti} Glede na izbran zapis pregleda se v relaciji prikaže samo vsebina (dokumenti), ki se na pregled navezuje. stran 230

231 Slika 181: Tabela Pregledi detajlni del Dokumenti: DokVrs ZapStDok Opis StStr Dokument Vrsta dokumenta Zaporedna številka dokumenta Opis datoteke Število (Številka) strani dokumenta Ime datoteke Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa DOKUMENTI/POROČILA Vzpostavljena je tabela»dokumenti/poročila«za namen vodenja seznama geotehničnih objektov, grupiranih po geotehničnem območju, ter vodenja dokumentacije (poročil) v relacijskem pogledu (detajl), vezane na izbran geotehnični objekt. Tabela {Dokumenti/poročila} je vodi tako, da se pred dodajanjem dokumentacije najprej definira zapis, ki ima izbrano geotehnično območje, vrsto geotehničnega objekta in na zadnje tudi šifro geotehničnega objekta. Na zapis z definiranim območjem, tipom in šifro objekta se nato preko relacijske tabele lahko doda dokumentacija (fotografija, dokument, obrazci, itd.). Seznam je grupiran glede na geotehnično območje. Tako je v primeru, kadar se lokacijsko navezuje na izbrano geotehnično območje več geotehničnih objektov hkrati, mogoče dodati več objektov in posledično več dokumentov znotraj izbranega geotehninčega območja. stran 231

232 Slika 182: Tabela Dokumenti/poročila Polja in opis posameznih polj vsebine {Dokumenti/poročila} so podrobno opisana v tabeli. Obj entifikator geotehničnega objekta VrstaGeoObj Vrsta geotehničnega objekta (zid, bankina, objekt,...) ŠifraObj Šifra geotehničnega objekta Opis Opis dokumentacije Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Slika 183: Tabela Dokumenti/poročila detajlni del Dokumenti: stran 232

233 DokVrs ZapStDok Opis DatPoročila StStr Dokument Vrsta dokumenta Zaporedna številka dokumenta Opis datoteke Datum oddaje poročila Število (Številka) strani dokumenta Ime datoteke Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 233

234 PROMETNA SIGNALIAZCIJA DARS kot pooblaščeni upravljavec in vzdrževalec dela državnih cest (AC in dela HC) mora v skladu s veljavnim Pravilnikom o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih (Ur.l. RS št. 49/97) in o spremembah in dopolnitvah pravilnika (Ur.l. RS št. 2/04) zagotavljati podatke o cestni infrastrutkuri. V nadaljevanju je za uspešno gospodarjenje s cestno infrastrukturo in načrtovanje ukrepov na njih na področju investicij kot tudi rednega vzdrževanja predpogoj vsebinsko pravilna in ažurna baza podatkov. Le-ta mora vsebovati tako tehnične kot prostorske podatke in druge pomembne informacije, ki vplivajo na ekonomičnost upravljanja in posledično na prometno varnost. PROMETNA SIGNALIZACIJA - SPLOŠNO Modul Prometna signalizacija je v programski opremi eden izmed modulov za vodenje podatkov o javni komunalni infrastrukturi, ki je namenjen vodenju in urejanju podatkov o prometni signalizaciji. Sestavljata ga baza, kamor se shranjujejo podatki, in program, s katerim uporabnik upravlja s podatki. Podatki o posameznih elementih prometne signalizacije so strukturirani in se vodijo v ločenih tabelah. Vzpostavljene so relacijske povezave med elementi prometne signalizacije in odseki občinskih javnih cest. Zato je za smiselno uporabnost modula Prometna signalizacija predpogoj modul Banke cestnih podatkov, kjer se vodijo podatki o cestah in cestnih odsekih. PODATKOVNI MODEL Logični relacijski podatkovni model, iz katerega je razviden tok podatkov, obsega naslednje tabele, v katerih se vodijo strukturirani podatki o prometni signalizaciji: Prometna signalizacija: Nosilec Prometni znaki Horizontalna signalizacija Fizični model obsega tabele s pripadajočo strukturo podatkov, relacije in indeksiranje baze. Integriran je v uporabniški vmesnik, vzpostavljena je hierarhija dostopov do podatkov, izdelane vnosne/pregledne maske nad tabelami in definirane relacije. VSEBINA PROMETNE SIGNALIZACIJE NOSILEC V tabeli vodimo podatke o nosilcih prometne signalizacije. stran 234

235 Nosilci so v tabeli definirani kot točkovni elementi z odsekom in stacionažo. Definiramo jih z Gauss-Krugerjevima x in y koordinatama. V kolikor je nosilec sestavljen iz dveh stojišč (npr. portali) potem je potrebno voditi na posameznem nosilcu Y,X,Z in Y2,X2 in Z2 koordinate (začetna in končna točka nosilca). Na podlagi teh podatkov se poračunajo tudi stacionaže nosilca. Zadnji sistem vodenja lokacije prometnega znaka na podlagi koordinat je primeren ravno zaradi neodvisnosti od odseka in stacionaže, ki lahko služi zgolj kot informativna prostorska predstava lokacije posameznega znaka. Slika 184: Tabela Nosilca prometne signalizacije Šifra Nosilec NosilecO DtZajem NacZajema NacZajemaO Št.znakov Enolična šifra nosilca Tip izvedbe nosilca šifrant Opis tipa izvedbe nosilca šifrnat Datum zajema nosilca Način zajema nosilca šifrant Opis načina zajema nosilca šifrant Število znakov na nosilcu Lokacija Y X Z Y2 X2 Z2 Odsek Stacionaža Stacionaža2 Y Gauss- Krugerjeva koordinata X Gauss- Krugerjeva koordinata Z Gauss- Krugerjeva koordinata Y2 Gauss- Krugerjeva koordinata X2 Gauss- Krugerjeva koordinata Z2 Gauss- Krugerjeva koordinata Evidenčna številka odseka Izračunana stacionaža nosilca Izračunana stacionaža 2 nosilca stran 235

236 Opombe Pred User_Zac User_Kon entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa PROMETNI ZNAKI V tabeli vodimo podatke o prometnih znakih v skladu s Pravilnikom o Prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/2000) in s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 110/2006; št. 99/2015). Slika 185: Tabela Prometnih znakov Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac Kategorija ceste Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža vertiklane signalizacije stran 236

237 Nosilec DtZajem NacZajema NacZajema opis Hpoz Vpoz LetoIzd DatPos Podatki o prometnem znaku Znak Znak Opis Vsebina Zasuk Sirina Visina Površina Barva Barva opis Lega Lega opis Material Material opis Osvetlitev Osvetlitev opis Utripalec Utripalec opis Upravljalec Upravljalec opis entifikator nosilca, na katerem stoji prometni znak Datum zajema podatkov na terenu Način zajema prometnega znaka šifrant Opis načina zajema nosilca šifrant Horizontalno zaporedje znaka na nosilcu (od leve proti desni) Vertiklano zaporedje znaka na nosilcu (od zgorjaj navzdol) Leto izdelave prometnega znaka Datum postavitve prometnega znaka Šifra prometnega znaka šifrant Opis prometnega znaka šifrant V polje vsebina vnesemo napis na znaku, predkrižiščnih tablah, kažipotih, kažipotnih tablah, dopolnilnih tablah. Zasuk znaka Dejanska širina prometnega znaka v milimetrih oz. premer prometnega znaka. Dejanska višina prometnega znaka v milimetrih. Izračunana površina prometnega znaka v m2 Šifra barve ozadja in pisave napisa na kompleksni tabli šifrant Šifra barve ozadja in pisave napisa na kompleksni tabli šifrant Lega znaka na odseku šifrant Lega znaka na odseku šifrant Šifra materiala prometnega znaka šifrant Šifra materiala prometnega znaka šifrant Šifra osvetlitve prometnega znaka šifrant Šifra osvetlitve prometnega znaka šifrant Šifra utripalca prometnega znaka šifrant Šifra utripalca prometnega znaka šifrant Upravljalec prometnega znaka šifrant Upravljalec prometnega znaka šifrant prometnega znaka Pred User_Zac User_Kon entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa Kompleksne table: Slika 186: Tabela komplesne table detajlni del stran 237

238 Znak Znak opis Lega Lega opis Barva Barva opis Napis Hpoz Vpoz Šifra prometnega znaka šifrant Opis prometnega znaka šifrant Šifra lege napisa na kompleksni tabli šifrant Lega napisa na kompleksni tabli šifrant Šifra barve ozadja in pisave na komplekni tabli šifrant Opis barve ozadja in pisave napisa na kompleksni tabli šifrant Napis nakompleksni tabli Horizontalna pozicija napisa znotraj lege na kompleksni tabli(od leve proti desni). Vertikalno zaporedje napisa znotraj lege na kompleksni tabli (od zgoraj navzdol). Opombe Pred User_Zac User_Kon entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa Dokumenti: Slika 187: Tabela dokumenti detajlni del DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Dokument Vrsta dokumenta Zaporedna številka Opis dokumenta Število (Številka) strani dokumenta Ime datoteke dokumenta Pred entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 238

239 HORIZONTALNA SIGNALIZACIJA V tabeli vodimo podatke o prometnih znakih v skladu s Pravilnikom o Prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/2000) in s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 110/2006; št. 99/2015). Vodenje podatkov je omejeno na del talne prečne signalizacije, ki je aktualna na občinskem nivoju in je razvidna iz šifranta za polje TIP. Talna prečna signalizacija je v tabeli definirana kot točkovni, linijski ali poligonski element z odsekom in stacionažo. Definiramo jih tudi z Gauss-Krugerjevima x in y koordinatama (v kolikor gre za linijski element potem je potrebno definirati še X2 in Y2 koordinate, ki definirajo končno točko linije). Slika 188: Tabela Horizontalne signalizacije Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon DtZajema NacZajema NacZajema opis Kategorija ceste Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Datum zajema Način zajema prometnega znaka šifrant Opis načina zajema nosilca šifrant Lokacija Y X Z Y_kon X_kon Y Gauss-Kruegerjeva koordinata X Gauss-Kruegerjeva koordinata Z Gauss-Kruegerjeva koordinata Y_kon Gauss-Kruegerjeva koordinata X_kon Gauss-Kruegerjeva koordinata stran 239

240 Z_kon Podatki o horizontalni signal. Znak Znak opis Material Material opis Barva Barva opis Dimenzija Kot StBoksov Upravljalec Upravljalec opis Tip Tip opis Z_kon Gauss-Kruegerjeva koordinata Šifra označbe horizontalne signalizacije šifrant Opis označbe horizontalne signalizacije šifrant Šifra materiala horizontalne signalizacije šifrant Opis materiala horizontalne signalizacije šifrant Šifra barve horizontalne signalizacije šifrant Opis barve horizontalne signalizacije šifrant Dejansko izmerjena višina napisov, puščic in debeline črt Kot zasuka Število parkirnih boksov Upravljalec horizontalne signalizacije šifrant Opis upravljalca horizontalne signalizacije šifrant Tip grafičnega elementa horizontalne signalizacije (točkovni, linijski, poligonski) šifrant Opis tipa grafičnega elementa horizontalne signalizacije (točkovni, linijski, poligonski) šifrant Opombe Opombe Pred User_Zac User_Kon entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa Dokumenti: Slika 189: Tabela Dokumenti detajlni del DokVrs ZapŠt Opis ŠtStr Dokument Vrsta dokumenta Zaporedna številka Opis dokumenta Število (Številka) strani dokumenta Ime datoteke dokumenta entifikacija zapisa stran 240

241 Pred entifikacija predhodnega zapisa stran 241

242 PROMETNA VARNOST DARS kot pooblaščeni upravljavec in vzdrževalec dela državnih cest (AC in dela HC) mora v skladu s veljavnim Pravilnikom o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih (Ur.l. RS št. 49/97) in o spremembah in dopolnitvah pravilnika (Ur.l. RS št. 2/04) zagotavljati podatke o cestni infrastrutkuri. V nadaljevanju je za uspešno gospodarjenje s cestno infrastrukturo in načrtovanje ukrepov na njih na področju investicij kot tudi rednega vzdrževanja predpogoj vsebinsko pravilna in ažurna baza podatkov. Le-ta mora vsebovati tako tehnične kot prostorske podatke in druge pomembne informacije, ki vplivajo na ekonomičnost upravljanja in posledično na prometno varnost. PROMETNA VARNOST - SPLOŠNO Učinkovit sistem varnosti v prometu je pomemben dejavnik socialnega, družbenega in ekonomskega razvoja družbe. Reševanje problema prometne varnosti ne predstavljajo le tehnične izboljšave, temveč tudi politična in družbena obravnava. Stopnja prometne varnosti kot posledica stanja cestne infrastrukture, prometne izobraženosti in osveščenosti udeležencev v prometu, varnostne politike in drugih vplivov zahteva kompleksen pristop k raziskavam in realizaciji projekta izboljšanja varnosti v prometu. Promet je gibanje, ki je povezano z določeno stopnjo tveganja oziroma nezgodami. Možnost, da pride do prometne nezgode je odvisna od številnih faktorjev oziroma njihovih kombinacij v času in prostoru. Na nezgodne dogodke vplivajo štirje osnovni faktorji: človek, vozilo, cesta in okolje, od katerih sta vedno vsaj dva nujno potrebna in prisotna v prometni nezgodi. Načrtovanje prometne varnosti je postopek, ki zahteva identifikacijo problemov, njihovo analizo in ustrezno ukrepanje. Predlagani ukrepi morajo zadoščati pravno-formalnim, organizacijskim, terminskim in finančnim zmožnostim upravljavca ter realnim okoliščinam v naravi. Običajno se ukrepi delijo v dve kategoriji; kratkoročni in dolgoročni ukrepi. Kratkoročni ne odpravljajo problemov v celoti, temveč jih le ublažijo. Izvedljivi so takoj in ne zahtevajo daljših administrativnih in upravnih postopkov ter večjih finančnih sredstev. Dolgoročni ukrepi odpravljajo težave v celoti, vendar je njihova izvedba dolgotrajnejša in finančno zahtevnejša. Za načrtovanje ukrepov izboljšanja prometne varnosti so potrebni ustrezni podatki o prometnih nezgodah, udeležencih, prometu in cestni infrastrukturi na mestu nezgode. Nad podatki se izvajajo statistike in analize. Rezultat so identificirani problemi, ki se rešujejo z ukrepi in njihovim vrednotenjem. Ukrepi za izboljšanje prometne varnosti v odnosu cesta - voznik se načrtujejo na podlagi analiz prometne varnosti, ki morajo temeljiti na bazi ažurnih in zanesljivih podatkov o prometu, prometno-tehničnih in voznih karakteristikah cest, prometnih nezgodah ter ostalih prostorskih in drugih podatkih. Evidenca in analize prometnih nezgod, njihovo vrednotenje in vrednotenje celotnega sistema prometne varnosti v cestnem prometu so podlaga za izboljšanje varnosti v prometu. Analitično orodje v končnem stanju predstavlja ekspertni sistem za pomoč odločitvam pri ukrepanju. V zadnjem obdobju se vse večji pomen daje tudi vplivu ceste oziroma infrastrukture kot enemu izmed dejavnikov, ki prispeva k prometni varnosti. Upravljavec ceste mora s strani cestne infrastrukture, njenega načrtovanja, vzdrževanja in upravljanja zagotoviti prispevek ceste k prometni varnosti. Odkrivati mora vzroke v sami cesti: stanje ceste, lastnosti ceste, vzdrževanje - redno in zimsko, neustreznost geometrijskih elementov, premajhna drsnost obrabne plasti, vpliv obcestja ter druge sorodne vzroke. Osnova za analizo so podatki o cestnem omrežju, prometnih obremenitvah ter prometnih nezgodah, za katere obstajajo zapisi v uradnih bazah podatkov. Rezultat analitične obdelave podatkov je razvrstitev cest oziroma odsekov glede na število in stopnjo prometnih nezgod. Hkrati se mora oceniti potencial prihranka stroškov zaradi prometnih nezgod glede na primerljive odseke oziroma glede na potrebna vlaganja v cestno infrastrukturo. stran 242

243 Prometno nezgodo obravnavamo tudi kot prostorsko entiteto, saj jo lahko ustrezno lociramo v prostor. Prostorska identifikacija prometne nezgode je običajno podana s stacionažo na odseku, z hišno številko bližnjega objekta ali prostorskimi koordinatami, kjer se je nezgoda zgodila. Modul Prometna varnost je v programski opremi eden izmed modulov za vodenje podatkov o prometni varnosti, ki vključuje obstoječe podatke o prometnih nezgodah, udeležencih, parametrih prometne varnosti in rezultatih EuroRAP metodologije. Pri tem se omejuje na ceste (AC, HC) v upravljanju DARS d.d. Podatki so tako dostopni in uporabni za vse uporabnike sistema BCP DARS. Modul prometna varnost vzpostavitavlja podatke o prometni varnosti in sistema rednega (periodičnega, letnega ) ažuriranja podatkov za namen učinkovitega upravljanja avtocestnega omrežja z vidika prometne varnosti. PODATKOVNI MODEL Logični relacijski podatkovni model, iz katerega je razviden tok podatkov, obsega naslednje tabele, v katerih se vodijo strukturirani podatki o prometni varnosti: 1. EVIDENCA PROMETNIH NEZGOD Uradna zbirka podatkov o prometnih nezgodah je baza podatkov Policije (MNZ), v kateri se vodijo podatki o vseh prometnih nezgodah, za katere obstaja policijski zapisnik. Mednje sodijo nezgode na državnih cestah v upravljanju DRSC in DARS, občinskih cestah ter na vse ostalih površinah, na katerih se odvija promet (nekategorizirane ceste, javne površine ). V analizah se prometna nezgoda upošteva kot enkraten dogodek, ne glede na število udeležencev. Hkrati so nezgode razvrščene glede na stopnjo poškodbe najtežje poškodovanega udeleženca. Geolociranje prometne nezgode s strani Policije se izvaja na naslednje načine: odsek in stacionaža za nezgode (orientacija je stacionažna tablica) koordinate v uradnem koordinatnem sistemu R Slovenije (v planu) naselje, ulica in hišna številka, če se je nezgoda zgodila v naselju (ni za AC, HC) naselje in hišna številka. (ni za AC, HC) Podatki se vodijo v dveh relacijsko povezanih tabelah: NEZGODE UDELEZENCI s pripadajočimi šifranti: NEZGODE_DAN dan nezgode v tednu NEZGODE_IVRC kategorija ceste v skladu s kategorizacijo NEZGODE_KLAS klasifikacija nezgode glede na težo poškodbe NEZGODE_KRAJ opis kraja (lokacije) dogodka NEZGODE_NASELJE lega nezgode glede na naselje NEZGODE_POVRSJE stanje površine vozišča glede na vremenske pogoje NEZGODE_PROMET ocena gostote prometa v času nezgode NEZGODE_TIP tip nezgode stran 243

244 NEZGODE_VOZISCE vrsta obranega sloja vozišča NEZGODE_VREME vremenske razmere v času nezgode NEZGODE_VZROK vzrok nezgode UDELEZENCI_POSKOD vrsta poškodbe udeleženca UDELEZENCI_POVZR ali je udeleženec povzročitelj nezgode UDELEZENCI_SPOL spol udeleženca UDELEZENCI_UDEL vrsta udeleženca UDELEZENCI_VARPAS ali je udeleženec uporabljal zaščitno sredstvo 2. PARAMETRI PROMETNE VARNOSTI Ocenjevanje stanja prometne varnosti ter primerjanje med odseki cest ali med časovnimi obdobji se izvaja s primerjavo kazalcev oziroma parametrov prometne varnosti. Vrednosti kazalcev oziroma parametrov prometne varnosti se določijo z obdelavo podatkov o prometnih nezgodah ter v povezavi z drugimi podatki o cesta, prometnih obremenitvah in stroških prometnih nezgod. V uporabi so absolutni ter relativni kazalci, ki se ustrezno uporabljajo glede na vrsto oziroma potrebe analiz, primerjav ali študij. Parametri prometne varnosti so izračunani na odsek in leto in kot taki tudi zapisani v osnove tabele. Z analitičnimi postopki je možna statistična obdelava vrednosti parametrov npr. glede na kategorijo ceste, avtocestne krake, poljubno izbrane agregirane odseke itd. Število nezgod skupaj: N = B+L+H+S, kjer je: B: število nezgod»brez poškodb«, L: število nezgod z»lažjo poškodbo«, H: število nezgod s»hudo poškodbo«, S: število nezgod s»smrtnim izidom«. Število nezgod s smrtno ponesrečenimi: N =S, kjer je: S: število nezgod s»smrtnim izidom«. Število nezgod s hudo telesno poškodovanimi: N = H, kjer je: H: število nezgod s»hudo poškodbo«. Število nezgod z lahko telesno poškodovanimi: N = L, kjer je: L: število nezgod z»lahko poškodbo«. Število nezgod s smrtno ponesrečenimi in hudo telesno poškodovanimi: N = H+S, kjer je: H: število nezgod s»hudo poškodbo«, S: število nezgod s»smrtnim izidom«. Število nezgod le z materialno škodo: N = B, kjer je: B: število nezgod»brez poškodb«. Gostota nezgod - na dolžino - (nezgod/km/odsek): Gostota nezgod prikazuje prostorsko razporeditev prometnih nezgod vzdolž odseka ceste za obdobje enega leta, v enotah [nezgod/km]: G= N/d, kjer je: stran 244

245 G: gostota nezgod, N: število nezgod (N ali NHS ali NS), d: dolžina odseka v kilometrih. Stopnja nezgod - na prevožen kilometer - (nezgod/prevožen km/odsek): Stopnja nezgod na odseku ceste, za obdobje enega leta, prikazuje število nezgod glede na opravljeno prometno delo na odseku, v enotah [nezgod /prevožen km]: SN= N/PD=N/(PLDP*365*d), kjer je: PD: Prometno delu na odseku, PLDP: Povprečni dnevni promet na odseku, N: število nezgod (N ali NHS ali NS), d: dolžina odseka v kilometrih. Z naraščanjem prometne obremenitve na določenem cestnem odseku se veča možnost kolizij oziroma je izpostavljenost višja. Izpostavljenost prometnim nezgodam narašča z večanjem gostote prometnega toka. Da bi dobili objektivne možnosti za primerjavo pogostnosti nezgod na različnih cestnih odsekih ali za različne značilnosti na enem in istem cestnem odseku, se za relativno primerjavo uporablja kazalec oziroma parameter prometne varnosti, imenovan stopnja nezgod (angl. Accident Rate),. Število prometnih nezgod se nanaša na določeno prometno obremenitev oz. prevožene kilometre raziskovanega cestnega odseka. Stopnja nezgod (SN) je izražena s številom nezgod na 1 milijon prevoženih kilometrov. Stopnja škode nezgod - na odsek - (stroški nezgod/odsek): Stroški nezgod prikazujejo razporeditev stroškov prometnih nezgod na odsek ceste za obdobje enega leta, v enotah [EUR/odsek]: STR= CB*B + CL*L + CH*H + CS*S + CUB*UB + CUL*UL + CUH*UH + CUS*US kjer je: B: število nezgod»brez poškodb«, L: število nezgod z»lažjo poškodbo«, H: število nezgod s»hudo poškodbo«, S: število nezgod s»smrtnim izidom«, UB: število udeležencev»brez poškodbe«, UL: število udeležencev z»lažjo poškodbo«, UH:število udeležencev s»hudo poškodbo«, US: število umrlih udeležencev, Ci: strošek nezgode glede na klasifikacijo nezgode, CUi: strošek udeleženca v nezgodi glede na poškodbo udeleženca. Stopnja škode nezgod nam omogoča ekonomsko ovrednotiti nezgode glede na težo oziroma posledico nezgode, medtem ko nam stopnja nezgod opiše le tveganje udeležbe v prometni nezgodi. Ta stopnja nam podaja razmerje med denarno ovrednoteno škodo nezgode, ki predstavlja stroške udeležencev, materialne stroške in prevoženo potjo. Pri določanju stopnje škode nezgod finančno vrednotimo človeka, kar seveda ni dopustno. Vendar pri takšnem vrednotenju nikakor ne gre za določanje cene človeškega življenja, temveč za ovrednotenje družbenoekonomske izgube, ki jo utrpi družba zaradi mrtvih in poškodovanih udeležencev v prometnih nezgodah. 3. EURORAP EuroRAP (European Road Assessment Programme) je evropski neodvisen program ocene varnosti cest, ki ga je ustanovila mednarodna neprofitna organizacija, katere člani so avto klubi, pristojni državni organi in inštitucije, stran 245

246 nacionalni in regionalni upravljavci cestnega omrežja, znanstveno raziskovalni inštituti in strokovnjaki različnih strok, ki se srečujejo in delujejo v okviru vsebin prometne varnosti na cestah. Vrednotenje cest po protokolih EuroRAP omogoča v nadaljevanju izbrati načine in metode, tehnične ukrepe in potrebna finančna sredstva za zagotavljanje varnost cest. Program je primerljiv z zelo razširjenim in poznanim programom EuroNCAP (program ocenjevanja avtomobilskih trkov»crash-testov«), kjer se varnost vozil ocenjuje z zvezdicami. V okviru protokolov EuroRAP pa se z zvezdicami ocenjuje varnost cest. EuroRAP vrednotenje cest se izvaja z dva osnovnima protokoloma, in sicer:»risk mapping«riskmap karte (Karte tveganja) predstavljajo rangiranje cestnega omrežja glede na število nezgod z mrtvimi in težko poškodovanimi udeleženci, relativno glede na prevožene kilometre in so izdelane na osnovi podatkov Policije o prometnih nezgodah ter podatkov DRSC o prometnih obremenitvah v triletnem obdobju. Ceste oziroma odseki se označijo v petih barvnih razredih, glede na stopnjo tveganja oziroma glede na stopnjo nezgod.»star ratingstar rating«analizira stanje in elemente cest ter obcestja, vključno z opremo ter rangira ceste in odseke z eno do petimi zvezdicami. Osnova za»star rating«je»road inspection«pregled cest: Za analizo stanja cest in obcestja se s postopkom terenskega ogleda»road Inspection«in uporabo metodologije EuroRAP»Star Rating«obdelujejo video posnetki 100-metrskih pododsekov cest, z detajlno analizo po korakih 10m. Obdelava zajema analizo 37 atributov cest in obcestja s skupaj 187 različnimi parametri. Rezultati se izvrednotijo v»road Protection Score«, ki se osnova za rangiranje cest z zvezdicami Star Rating. Za primerjavo razvoja stanja pometene varnosti skozi časovna obdobja se uporablja protokol»performance tracking«: Za spremljanje stanja in sprememb skozi čas se izvaja sledenje spremembam»performance tracking«. S primerjavo se spremlja izboljšanje ali poslabšanje, torej spreminjanje parametrov prometne varnosti po odsekih in cestah po letih oziroma med obdobji analize, tako za Risk rating kot za Star rating. Fizični model obsega tabele s pripadajočo strukturo podatkov, relacije in indeksiranje baze. Integriran je v uporabniški vmesnik, vzpostavljena je hierarhija dostopov do podatkov, izdelane vnosne/pregledne maske nad tabelami in definirane relacije. stran 246

247 VSEBINA PROMETNE VARNOSTI NEZGODE V tabeli vodimo podatke o nezgodah (Vir podatkov: MNZ). Nezgode so v tabeli definirane kot točkovni elementi z odsekom in stacionažo. Slika 190: Tabela Nezgode z relacijo na povezane podatke o udeležencih Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac Šifra Datum Ura Kategorija ceste Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža [m] Šifra nezgode Datum nezgode Ura nezgode Tehnični podatki Klasifikacija Klasifikacija opis Naselje Naselje opis Površje Površje opis Klasifikacija nezgode glede na težo poškodbe Opis klasifikacije nezgode glede na težo poškodbe Lega nezgode glede na naselje Opis lege nezgode glede na naselje Stanje površine vozišča glede na vremenske pogoje Opis stanja površine vozišča glede na vremenske pogoje stran 247

248 Kraj Kraj opis Promet Promet opis Tip Tip opis Vozišče Vozišče opis Vreme Vreme opis Vzrok Vzrok opis Dan Dan opis Kraj (lokacije) dogodka Opis kraja (lokacije) dogodka Ocena gostote prometa v času nezgode Opis ocene gostote prometa v času nezgode Tip nezgode Opis tipa nezgode Vrsta obrabnega sloja Opis vrste obrabnega sloja Vremenske razmere v času nezgode Opis vremenskih razmer v času nezgode Vzrok nezgode Opis vzroka nezgode Dan nezgode Opis dneva nezgode Opombe User_Zac User_Kon Pred Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija zapisa entifikacija predhodnega zapisa Udeleženci: Slika 191: Udeleženci nezgod Podatki udeležencev nezgod so podrobneje predstavljeni v naslednjem poglavju. stran 248

249 UDELEŽENCI V tabeli vodimo podatke o udeležencih nezgod. Slika 192: tabela Udeležencev Udeležba Udeležba opis Spol Spol opis Star Staž_leta Staž_meseci Alko Povzročitelj Povzročitelj opis Poškodba Poškodba opis Zaščita Zaščita opis Vrsta udeležbe Opis udeležba Spol udeleženca nezgode Opis spola Starost Vozniški staž leta Vozniški staž meseci Vrednost alkotesta Povzročitelj Opis povzročitelja Vrsta poškodbe Opis poškodbe Zaščita Opis zaščite prometnega znaka User_Zac User_Kon Pred entifikacija zapisa Uporabnik vnosa zapisa Uporabnik spremembe zapisa entifikacija predhodnega zapisa stran 249

250 STROŠKI NEZGOD V tabeli vodimo podatke o stroških prometnih nezgod (Vir podatkov: Javna agencija RS za varnost prometa AVP). Slika 193: Tabela Stroški nezgod Leto Nezgode Strošek B Strošek L Strošek H Strošek S Udeleženci Strošek B_U Strošek L_U Strošek H_U Strošek S_U Leto nezgode Strošek nezgode brez poškodb Strošek nezgode z lahko poškodovanimi Strošek nezgode s težko poškodovanimi Strošek nezgode s smrtnim izidom Strošek udeleženca brez poškodbe Strošek udeleženca z lahko poškodbo Strošek zdeleženca s hudo poškodbo Strošek umrlega udeleženca Ostali podatki entifikacija zapisa PARAMETRI PROMETNE VARNOSTI V tabeli vodimo podatke o parametrih prometne varnosti, ki se izračunavajo na podlagi podatkov o nezgodah, udeležencih in stroškov nezgod. stran 250

251 Slika 194: Tabela Parametri prometne varnosti Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Leto Kategorija ceste Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža začetka Stacionaža konca Leto Število nezgod Nezgode Nezgode S Nezgode H Nezgode L Nezgode HS Nezgode B Število vseh nezgod Število nezgod S smrtni izid Število nezgod H hude telesne poškodbe Število nezgod L lažje telesne poškodbe Število nezgod HS - hude telesne poškodbe in smrtni izid Število nezgod B brez poškodb Parametri Gostota Prometno delo Stopnja nezgod Stroški Gostota nezgod [G=N/dolz.ods. v km] Prometno delo Stopnja nezgod [SN=N/PD=N/(PLDP*365*dolz.ods.(mrd km))] Stroški nezgod Ostali podatki entifikacija zapisa EURORAP RISK RATING stran 251

252 V tabeli vodimo EuroRAP podatke Risk rating, ki predstavljajo rangiranje cestnega omrežja glede na število nezgod z mrtvimi in težko poškodovanimi udeleženci, relativno glede na prevožene kilometre in so izdelane na osnovi podatkov Policije o prometnih nezgodah ter podatkov DRSC o prometnih obremenitvah v triletnem obdobju. Slika 195: Tabela EuroRAP Risk rating Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Leto_Zac Leto_Kon StTveg StTveg opis Kategorija ceste Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis odseka Leto od Leto do Stopnja tveganja Opis stopnje tveganja Ostali podatki entifikacija zapisa stran 252

253 EURORAP STAR RATING V tabeli vodimo EuroRAP podatke Star rating, ki predstavljajo stanje in elemente cest ter obcestja, vključno z opremo ter ponazarjajo rang cest in odsekov z eno do petimi zvezdicami. Slika 196: Tabela EuroRAP Star rating Ivrc Cesta Odsek Odsek opis Stac_Zac Stac_Kon Leto_Zac Leto_Kon Rang Rang opis Kategorija ceste Evidenčna številka ceste Evidenčna številka odseka Opis odseka Stacionaža začetka [m] Stacionaža konca [m] Leto od Leto do Ocena cest z zvezdicami Opis ocene cest z zvezdicami Ostali podatki entifikacija zapisa stran 253

254 GRAFIČNI PREGLEDOVALNIK - GIS Modul GIS omogoča grafično pregledovanje podatkov, ki jih hranijo evidence drugih modulov (Banka cestnih podatkov). Podatke, ki so v okviru drugih modulov predstavljeni v opisni obliki, umesti v prostor in predstavi v kombinaciji z drugimi prostorskimi podatki (rastrske podlage), kar močno poveča njihovo uporabnost. V prvi meri je namenjen vsem uporabnikom informacijskega sistema BCP DARS, ki že dostopajo do enega ali več drugih modulov, saj ga poleg standardnih funkcij za pregledovanje grafičnih podatkov odlikuje pet ključnih lastnosti: o v vsakem trenutku prikaz zadnjega (ažurnega) stanja podatkov, o povezano pregledovanje in sinhronizirano vzdrževanje tako opisnih kot grafičnih informacij istega elementa (spreminjanje opisnih podatkov, ki vplivajo na grafično predstavitev elementa, se takoj odraža tudi v GIS pregledovalniku; izbor elementov v GIS pregledovalniku lahko uporabnik prenese v opisni del, npr. modul BCP, in nadaljuje pregled vseh podrobnih opisnih podatkov), o vključevanje lokalnih grafičnih podatkov uporabnika (dodajanje in prikaz lastnih grafičnih slojev), o izvoz podatkov v ESRI Shape obliki, o pripravo izpisa trenutno prikazanih podatkov. Zaradi naštetih značilnosti in predvsem zaradi svoje zmožnosti prikazovanja zadnjega ažurnega stanja podatkov v vsakem trenutku, se njegova uporabnost kaže tudi zunaj meja informacijskega sistema BCP DARS, saj ga lahko izkoriščajo vsi uporabniki, ki pri svojem delu potrebujejo grafične informacije o gospodarski javni infrastrukturi. stran 228

255 DELO Z MODULOM GIS SPLOŠNO OSNOVNO OKNO Modul GIS odpremo s klikom na gumb GIS, ki se nahaja v orodni vrstici programa BCP DARS (Slika 4). Odpre se nam novo okno, ki je sestavljeno iz treh delov (Slika 3). Slika 197: Orodna vrstica Slika 198: Osnovno okno modula GIS Elementi osnovnega okna so naslednji: 3. v delu okna, ki je na sliki (Slika 3) označen s številko 1, se nahaja legenda, t.j. seznam slojev, ki jih modul prikazuje v oknu na desni strani, 4. del osnovnega okna, ki je na sliki (Slika 3) označen s št. 2, prikaže pogled na izbrano območje in v legendi izbrane sloje, 5. del osnovnega okna, ki je na sliki (Slika 3) označen s št. 3, je razdeljen v dva zavihka: stran 229

256 a. Rezultat izbire: prikaže podrobne opisne podatke o izbranem elementu (npr. o cestah, odsekih cest,...), ki ga izberemo z ukazom entifikacija. b. Info: prikaže osnovne lastnosti sloja, ki je v legendi označen kot aktivni sloj (osenčena vrstica sloja). UKAZNA VRSTICA Ukazna vrstica osnovnega okna GIS pregledovalnika (Slika 199) vsebuje vrsto ukazov, ki so prikazani in obrazloženi v nadaljevanju. Slika 199: Ukazna vrstica osnovnega okna V spodnji tabeli so prikazane funkcionalnosti posameznega gumba iz ukazne vrstice: Ukazna vrstica: Mapa Odpri Poišči v tabeli Ime mape, do katere lahko dostopa uporabnik. Ukaz odpre izbrano mapo in omogoči prikaz vseh slojev mape. Ukaz omogoča komunikacijo z opisnim delom informacijskega sistema BCP DARS. Z izbiro določenega elementa v modulu GIS in ukazom Poišči v tabeli, se nam odpre ustrezen modul programa BCP DARS, ki prikazuje samo izbrane zapise in njihove opisne podatke. (Več v poglavju Primer komunikacije z opisnim (atributnim) delom) Celotni obseg: S klikom na ikono Celotni obseg povrnemo sliko v mapi (točko gledanja in višino gledanja) na prednastavljeno začetno stanje. Približaj: Ikona Približaj omogoča, da pogled poljubno približamo tako, da kazalec postavimo na mapo in s pritisnjenim gumbom računalniške miške diagonalno povlečemo. Tako določimo pravokotno območje, katerega želimo povečanega prikazati na novi sliki v mapi. Približevanje pogleda je možno tudi s pomočjo kolesca na miški, ki ga vrtimo v smeri od sebe. Oddalji: Ikona Oddalji omogoča, da pogled poljubno oddaljimo tako, da kazalec postavimo na mapo in s pritisnjenim gumbom računalniške miške diagonalno povlečemo. Tako določimo pravokotno območje, v katerem bo prikazana slika, ki jo trenutno gledamo. Oddaljevanje pogleda je možno tudi s pomočjo kolesca na miški, ki ga vrtimo v smeri proti sebi. Približaj oddalji dinamično: Ikona približaj oddalji dinamično omogoča, da pogled poljubno približamo ali oddaljimo tako, da kazalec postavimo na mapo in s pritisnjenim gumbom računalniške miške povlečemo navzgor ali navzdol ter s tem približamo ali oddaljimo pogled. stran 230

257 Premik: S pomočjo ikone Premik premaknemo pogled mape. Kazalec postavimo kjerkoli na sliko in jo s pritisnjenim gumbom miške poljubno premikamo. Ko spustimo gumb, se bo slika osvežila v novem položaju. Poljubno točko lahko premaknemo v sredino mape tako, da samo kliknemo na njo. entifikacija: S pomočjo ikone entifikacija poizvedujemo po atributih (opisnih podatkih) aktivnega sloja. Informacijo dobimo s klikom na želeni element na mapi. Izberi: S tem orodjem izbiramo samo elemente aktivnega sloja. Elemente aktivnega sloja lahko izbiramo na več načinov in sicer tako, da: Kazalec postavimo na mapo in s pritisnjenim gumbom računalniške miške diagonalno povlečemo. S kazalcem pokažemo na želeni element in pritisnemo z gumbom miške. Izbiro lahko poljubno ponavljamo. Ob naslednjem»kliku«postane predhodno izbrani element ponovno neizbran, nov element pa postane izbran. Oba načina lahko kombiniramo z uporabo tipkovnice (tipka Shift), ki omogoča dodajanje novih elementov k izbiri. Ko izberemo enega ali več elementov, se ti obarvajo rumeno. Brisanje izbire: S klikom na ikono Brisanje izbire izbrani elementi niso več izbrani. Ulični pogled: S klikom na ikono Ulični pogled preklopimo pogled v StreetView aplikacijo. Dolžina: V mapi postavimo kazalec na začetno točko merjenja dolžine in jo fiksiramo s prvim klikom. Kazalec premikamo po mapi. Vsak nadaljni klik določi novo lomno točko zvezne linije. V mapi se izrisuje prehojena pot. Merjenje zaključimo z dvojnim klikom na levo tipko miške. Natančnost merjenja je odvisna od trenutnega merila v mapi. (Več v poglavju Prikaz merjenja dolžine) Merilo: Polje Merilo prikaže vrednost merila, v katerem so vidni podatki, ki se trenutno prikazujejo na ekranu. V polje lahko vpišemo poljubno merilo, vendar ne manjše kot 1:300. stran 231

258 PRIKAZ PODATKOV Za prikaz podatkov moramo v ukazni vrstici zgoraj levo najprej odpreti ustrezno mapo. To storimo z izbiro mape in klikom na gumb Odpri. Na levi strani se nam odpre legenda slojev izbrane mape, na desni strani pa pogled na celotno območje, ki je shranjeno v mapi (Slika 200). Slika 200: Prikaz podatkov LEGENDA SLOJEV Vsak uporabnik ima na voljo Osnovno BCP DARS mapo (BCPDarsMap). Vsebina podatkov, ki se prikazuje, se nastavlja dinamično glede na potrebe in pravice uporabnika. Glede na tip»izvora«podatkov iz osnovne mape ločimo: Dinamični podatki (v nadaljevanju DP): To so opisni podatki posameznih modulov iz informacijskega sistema BCP DARS, ki imajo tudi prostorsko komponento (npr. modul Actocestna banka cestnih podatkov Odseki cest), na podlagi katere je omogočen njihov prikaz v modulu GIS. Statični podatki, ki so del modula GIS (v nadaljevanju SPA): To so podatki, ki so posebej vključeni v informacijski sistem BCP DARS in so del samo modula GIS. Njihov namen je izboljšati kvaliteto pregledovanja podatkov v modulu GIS. Primer takih podatkov: topografske pregledne karte v velikih merilih (npr. 1:50.000). Statični podatki, ki jih zagotavlja uporabnik modula (v nadaljevanju SPU): To so podatki, ki niso del informacijskega sistema BCP DARS, vendar Dars z njimi razpolaga in prav tako bistveno izboljšajo kvaliteto pregledovanja podatkov v modulu GIS. Primer takih podatkov: digitalni ortofoto posnetki (DOF) idr. Podrobna vsebina osnovne BCP DARS mape pa je naslednja: stran 232

259 1. Prostorski podatki Cestno omrežje: o Ceste: linijski podatki omrežja državnih cest na območju cele države (tip SPA) Geodetski podatki: o Slovenija: podatki o državni meji (tip SPA) o Občine: podatki o občinskih mejah (tip SPA) 2. Podlage DOF: o Rastri: o o DOF 025: digitalni ortofoto posnetki v merilu 1: (tip SPU) Pregledna karta: pregledna karta v različnih merilih (1: , 1: ; tip SPA) Topografska karta: topografska karta (naselja in imena) v merilu 1: (tip SPA) 3. Avtocestna banka cestnih podatkov: dinamični podatki v sklopu modula BCP DARS Banka cestnih podatkov (BCP) Odseki javnih cest (tip DP) Elementi prečnega profila (tip DP) Odvodnavanje (tip DP) Objekti (tip DP) Oprema ceste (tip DP) Prometna varnost (tip DP) 4. Razno Slika 201: Seznam slojev V legendi slojev (Slika 201) so posamezni sloji razvrščeni v ustrezne tematske skupine, ki so v legendi prikazani s krepko pisavo. S klikom na znak pred imenom skupine se nam prikaže vsebina tematske skupine. Ta je lahko razdeljena na nove tematske podskupine ali pa jo sestavlja zgolj seznam pripadajočih slojev. Znak se nahaja tudi pred imeni slojev in omogoča vpogled v podrobne lastnosti sloja (simbol prikaza elementov sloja, način barvanja ipd.). Vsak sloj namreč prikazujemo na svoj način (Slika 202). stran 233

260 Slika 202: Seznam slojev prikaz Če hočemo upravljati z elementi posameznega sloja (pridobiti informacijo, ga izbrati ipd.), mora biti le-ta aktiven. Sloj postane aktiven, če kliknemo na ime sloja in se ta obarva modro. Aktiven je lahko samo en sloj. Poleg imena skupine/sloja dopolnjujeta legendo tudi polji za vklop prikaza podatkov sloja in za vklop prikaza oznak sloja (label). Sloj, ki ga želimo prikazati, izberemo s klikom na prazen kvadratek desno ob imenu sloju. V kolikor z miško kliknemo na prazen kvadratek ob imenu tematske skupine, s tem sprožimo vklop vseh podskupin in slojev znotraj izbrane skupine. Na enak način vključimo prikaz oznak sloja. Pri tem velja opozoriti, da nekateri sloji nimajo možnosti prikaza oznak in na prazen kvadratek poleg takega sloja ni mogoče klikniti z miško. Druge lastnosti slojev so prikazane v spodnjem delu okna, v zavihku Info (Slika 203). Slika 203: Druge lastnosti sloja PODROBEN PRIKAZ PODATKOV Za podroben prikaz podatkov, ki bi jih radi pregledovali, izberemo sloje, ki jih potrebujemo oziroma želimo pregledovati. Za pregled elementov oporne in podporne konstrukcije lahko npr. izberemo naslednje sloje: ceste, topografska karta, DOF25, oporne in podporne konstrukcije (Slika 204). Območje, ki ga želimo pregledovati, ustrezno približamo. Za prikaz številk (npr. opornih in podpornih konstrukcij) kliknemo na kvadratek v stolpcu Labele poleg naštetih elementov. Za prikaz podrobnih podatkov o posameznem elementu, kliknemo na gumb entifikacija in izberemo element. V spodnjem delu okna, se nam bodo prikazali podatki o izbranem elementu (Slika 205). stran 234

261 Slika 204: Prikaz izbranih elementov oporne in podporne konstrukcije Slika 205: Podrobni podatki o izbranem objektu Za pregled posebnih pasov lahko npr. izberemo naslednje sloje: ceste, topografska karta, DOF25, posebni pasovi (Slika 206). stran 235

262 Slika 206: Prikaz izbranih elementov posebnih pasov stran 236

263 POSEBNE FUNKCIONALNOSTI PRIMER PRIKAZA STACIONAŽE Za sloje modula Avtocestna banka cestnih podatkov je omogočena funkcionalnost prikaza trenutne stacionaže na izbranem elementu. Trenutno je ta funkcionalnost na voljo pri naslednjih slojih: Odseki javnih cest, Elementi prečnega profila, Odvodnavanje, Objekti. Stacionažo prikažemo tako, da pri aktivnem sloju (npr. Odseki javnih cest) izberemo ukaz Stacionaža in z miško kliknemo na element aktivnega sloja. Rezultat, ki se prikaže v samostojnem okencu (Slika 207)sporoča: številko odseka elementa, na katerem smo kliknili z miško, vrednost stacionaže na točki klika. Slika 207: Prikaz merjenja stacionaže stran 237

264 PRIMER MERJENJA DOLŽINE Razdaljo merimo tako, da izberemo ukaz za merjenje dolžine in postavimo kazalec na začetno točko merjenja dolžine ter jo fiksiramo s prvim klikom. Kazalec premikamo po mapi. Vsak nadaljni klik določi novo lomno točko zvezne linije. V mapi se izrisuje prehojena pot. Merjenje zaključimo z dvojnim klikom na levo tipko miške. Prikaže se okence s podatkom o izmerjeni dolžini. Slika 208: Prikaz merjenja dolžine PRIMER KOMUNIKACIJE Z OPISNIM (ATRIBUTNIM) DELOM Grafični pregledovalnik sistema BCP DARS omogoča povezano pregledovanje in sinhronizirano vzdrževanje tako opisnih kot grafičnih informacij istega elementa. Tako lahko nek element, ki ga vidimo v grafičnem pregledovalniku povežemo tudi z njegovimi opisnimi podatki in seveda tudi obratno: element, ki ga pregledujemo v navadnem opisnem (atributnem) BCP DARS pogledu, lahko povežemo z njegovo predstavitvijo v grafičnem pregledovalniku. Primer takšnega pregledovanja je prikazan v nadaljevanju in sicer na primeru podatkov o objektih čiste pravokotne razpetine nad 5m. Na osnovni BCP DARS mapi vključimo prikaz sloja»objekti čiste pravokotne razpetine nad 5m«, ki se nahaja v tematski skupini Objekti. Prikaz podatkov na mapi ustrezno približamo tako, da so podatki sloja»objekti čiste pravokotne razpetine nad 5m«lepo vidni (Slika 209). stran 238

265 Slika 209: Prikaz podatkov Objekti čiste pravokotne razpetine nad 5m Na mapi z ukazom Izberi izberemo elemente objekti čiste pravokotne razpetine nad 5m, ki bi jih radi pregledovali v atributnem delu (Slika 210). stran 239

266 Slika 210: S funkcijo Izberi izberemo nekaj objektov čiste pravokotne razpetine nad 5m Kliknemo na ukaz Poišči v tabeli. Odpre se opisni (atributni) Objekti čiste pravokotne razpetine nad 5m, ki prikazuje samo predhodno (v grafičnem pregledovalniku) izbrane elemente objektov čiste pravokotne razpetine nad 5m (Slika 211). Slika 211: Prikaz opisnih podatkov objektov čiste pravokotne razpetine nad 5m stran 240

267 Seveda postopek lahko izpeljemo tudi v obratnem vrstnem redu. Najprej v opisnem (atributnem) pogledu izberemo enega ali več elementov objektov čiste pravokotne razpetine nad 5m (Slika 212) in nato izberemo ukaz Poišči na mapi. Avtomatsko se prikaže okno grafičnega pregledovalnika, ki prikaz podatkov na mapi prilagodi tako, da prikaže vse predhodno (v opisnem pogledu) izbrane elemente objektov čiste pravokotne razpetine nad 5m (Slika 213). Slika 212: Izbira objektov čiste pravokotne razpetine nad 5m v opisnem pogledu Slika 213: Prikaz izbranih objektov čiste pravokotne razpetine nad 5m stran 241