Boris Vezjak Psihopatologija v območju družbenega: od normalnosti k patološkosti in nazaj Razprava o psihopatologiji družbenega bistveno prej kot tist
|
|
- Rebeka Bergant
- pred 4 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Boris Vezjak Psihopatologija v območju družbenega: od normalnosti k patološkosti in nazaj Razprava o psihopatologiji družbenega bistveno prej kot tista na običajni ravni individualnega trči ob številne meje. Ne samo zato, ker je sfera družbenega v svoji večplastnosti teže ulovljiva in jo je mogoče analizirati na številne heterogene metodološke načine, ne le, da se lahko analizi družbe približamo s pomočjo zelo različnih in medsebojno nasprotujočih si orodij, s številnimi družboslovnimi ali humanističnimi znanji, težava je predvsem že v jedru teze. Se pravi: O kakšni psihopatologiji vendar govorimo, na kakšen opis z njo merimo? Mar ne velja tudi pri družboslovni metodi načelo»nič človeškega mi ni tuje«, nihil humani a me alienum puto, s pomočjo katerega je sleherno vrednotenje človekovih ravnanj lahko že nevaren ideološki precedens, če že ne metodološka napaka? Mar ni patologizacija, ko govorimo o družbenem, takšen sumljiv napačen korak, ki se lahko sprevrže v poskus vrednostne diskvalikacije in nadvlade neke ideologije nad drugo? Kje se začne naloga proučevalcev človeka in družbe, na kateri točki analiza sme ali spontano postane vrednostni okvir in kakšne vatle sme pri tem uporabiti? Je pravilna tista razlaga, ki se želi osvoboditi spon ujetosti v družbenoekonomska razmerja, je morda natančnejša tista druga, ki pravi, da takšni ujetosti nikoli ni mogoče ubežati, s tem pa bo tudi patološkost postala nekako odvečen, nelegitimen opis družbenih stanj? Psihopatologijo družbe razumemo v nasprotni smeri: ne kot motnjo v duševnosti posameznika ali delovanju človeških možga- 7
2 nov, abnormalnosti človekovega stika s svetom in dojemanju samega sebe, deviantnosti njegovega obnašanja, odvisnosti, samomorilnosti, kriminaliteti, temveč kot razvoj takšnih stanj, če so kolektivna in izrazito družbeno pogojena če so stvar družbenega odklona, kjer je odklon družbeno stanje v ravnanju kolektiva. Čeprav so naše predstave in prepričanja o meji med normalnim in patološkim kulturno in družbeno senzitivne, obstajajo norme, vrednostni sistemi in končno zakoni, ki regulirajo sprejemljive vzorce obnašanja. Abnormalnost vselej determinira kontekst aktualnih družbenih norm. Philip Zimbardo, raziskovalec človekove nagnjenosti k zlu in k temu, zakaj se prej moralno neoporečni ljudje v posebnih okoliščinah hitro prelevijo v brezvestne akterje najbolj nečloveških ravnanj, je govoril o ločenih indeksih družbene in individualne patologije. Številna ravnanja je pripisal prvi. Največji del razprav o psihopatologiji v vseh njenih pestrih fenomenalnih oblikah je verjetno izraz neke potrebe, da bi družbene pojave razložili ali celo kodificirali. Ali povedano natančneje, razložili določene kulturne in družbene pojave z drugimi. V tej gesti še ne moremo zaslediti nikakršne zlorabe. Ko zaznavamo nastop konflikta, sovraštva in nevarnih razmer v družbi, kajti ena pogostejših tem v njej je verjetno prav razprava o fenomenih, kot so nastop kolektivnega sovraštva, strahu, paranoja ali z njimi povezani rasizem, ksenofobija in nestrpnost, sklepamo na pravila človeške psihologije. Zato razprave o psihopatologiji po navadi v prvem koraku za seboj povlečejo psihologizacijski moment, ekstrapolacijo znanj in vedenj, kakršna poznamo v osebni psihologiji ali psihologiji množic. Kaj je v človeški psihologiji, da daje takšno veljavo sovraštvu, nevarnosti in konfliktu? Kako je mogoče, da množica drugače duševno zdravih ljudi sledi očitno paranoičnemu posamezniku? Zakaj je pesem siren sovraštva vedno znova tako privlačen mobilizacijski dejavnik v ljudstvu? Če se ustavimo pri zadnjem, kolektivni psihozi in histeriji sovraštva, njegovem generičnem bistvu, ki ga razbiramo v odnosu do Drugega, sovraštvu do tujega in tujcev, sredi aktualne begunske krize nadvse razširjeni ideologiji islamofobije, potem prejkone vidimo, da nekateri biologiji naklonjeni avtorji govorijo celo o bioloških temeljih: kot vrsta smo ljudje ustvarjeni tako, da se bojimo sovražnika, da smo pretirano pozorni na bližnjo nevarnost in da smo nezaupljivi. V kultnem delu Essays on Human Evolution (1946) je škotski antropolog Arthur Keith že daleč nazaj zapisal, da sta»od samih začetkov človeške evolucije ravnanje vsake lokalne skupine uravnavala dva kodeksa moralnosti kodeks prijateljstva in kodeks 8 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo 266 Uvodnik
3 sovraštva«. Tudi za potrebo po pomoči in sodelovanju med nami kot pripadniki vrste obstajajo nevrobiološki razlogi; tako v živalskem kraljestvu sobivata nasprotujoči si nagnjenji tekmovanja in sodelovanja. Vendar so v boju med tistimi, ki oddajajo»iskrene«in neskrite znake, in tistimi, ki oddajajo varljive, uspešnejši tisti, ki znajo varati. Biti naivno zaupljiv ima lahko nenadoma smrtonosne posledice. Z vidika strahu pred tujci ali Drugim in obrambne agresivnosti do njih je psihobiološka reakcija nekaj, kar ostaja biološko zakoreninjeno v najbolj primitivnih in refleksnih vidikih človeških možganov. Brutalen biološki svet je namreč poln plenilcev in sovražnikov. Medtem ko smo ustvarjeni tako, da sodelujemo z bližnjimi, smo hkrati nezaupljivi do tujcev in na preži za nevarnostmi, ki nam grozijo v tem za nas vselej nevarnem svetu. Na ravni družbene metode bi lahko našteli veliko primerov poskusov razlage tistega, kar lahko dovolj nevtralno in z veliko mero konsenza označimo za psihopatološka stanja v družbi, toda če že sprejmemo koncept in njegovo sporočilo, je veliko vprašanje, ali jih najbolj ustrezno pojasnimo predvsem s psihološkimi in biološkimi razlagami. Predvsem je videti, da se družbena psihopatija lahko hitro sprevrže v hoteni ali nehoteni poskus racionalizacije pod določenimi pogoji bi torej takšnih stanj, njihovega nastopa, pravzaprav ne mogli šteti za patološkega. Kaj je tisto, kar jih potem dela patološka, posledično za družbeno nesprejemljiva, in ali smo se morda v naših temeljnih ocenah zgolj ujeli v prehitro presojo, v poskus diskvalifikacije nečesa, česar ne znamo ali ne želimo pojasniti? So naše pojasnitvene strategije morda tudi v območju družboslovnih analiz analogne psihologističnemu ali biologističnemu pristopu in utegnejo končati na enak način: z racionalizacijsko gesto, ki nam bo pojasnila družbene razmere, zaradi katerih jih bomo končno poskušali»depatologizirati«in razumeti kot smiselne in v sebi racionalne procese? Glede katerih, v končni instanci, niti ne želimo izvajati presoj, s pomočjo katerih bi vnašali v razumevanje svoj vrednostni sistem, temveč jih predvsem ustrezno razložiti in razumeti? Vamik Volkan v svoji vplivni knjigi The Need to Have Enemies and Allies (1988) opisuje svoje poreklo turškega Ciprčana. Spominja se, kako so ga učili, da naj se dobro počuti v bližini mošeje, okoli ljudi, ki so oblečeni po turško in da naj ima rad turško hrano, medtem ko naj mu bo neprijetno v bližini grške ortodoksne cerkve, okoli ljudi, ki se oblačijo na grški način in ob grški hrani. Pogojevanje ugodja z obzorjem znanega, bližnjega in sorodnega na politični ravni vodi do nacionalizma; pogojevanje strahu s tujim in projiciranje sovraštva 9
4 na druge ustvarja sovražnike. Odraščajočemu otroku so primerne tarče za njegovo povnanjenje osebe, ki igrajo v njegovem življenju pomembno vlogo: to so starši, učitelji in sovrstniki. Toda nato sledi preobrat, poanta avtorja je na koncu presenetljiva in šokantna: sovražnike moramo ceniti in ohraniti. So ključnega pomena za našo osebno samoopredelitev, identiteto; in izguba sovražnikov je lahko zelo nevarna. Cena je visoka: posledica tega procesa samoopredelitve je svet, poln skupin, ki gojijo različne stopnje sovraštva, pretiranega samospoštovanja in strahu pred drugimi. Če Volkanovo izhodišče vzamemo zares, ni mogoče ubežati tezi o psihološki neizogibnosti konstrukcije sovražnika: zato utegne biti naš boj proti družbeni psihopatologiji in paranoji ničen, če privolimo v tezo, da je ustvariti sovražnike neizogiben del pridobitve jasne identitete v otroštvu; tako kot identiteta se v adolescenci utrdi tudi nekakšna politična identiteta. Zrel posameznik se nauči, da je»sovražnik«zgolj nasprotnik, s katerim ne čuti povezanosti. Toda vse prepogosto, še zlasti pod stresnimi vplivi, se zgodi, da postane naš»sovražnik«tisti, ki se ga bojimo, sovražnike pa je treba uničiti, drugače bodo oni uničili nas. Predpostavili smo, kar je morda nevarno dejanje, da notranje in globoko zakoreninjene težnje po idealiziranju lastne skupine in demoniziranju tuje skupine ali skupnosti ni mogoče izkoreniniti. In ko je naša skupnost v nevarnosti, se lahko ta dinamika paranoje sprosti. V reakcijah na teroristični napad 11. septembra 2001, verjetno novodobnem svetovnem emblemu travmatičnega dogodka, ki sproža strah in paranojo, so Američani prepoznavali napad na simbol svoje nacionalne identitete. Sledila je obrambna okrepitev domoljubja, povsod so vihrale ameriške zastave. Državljani so se začeli oklepati vseh, ki so bili njim podobni, toda hkrati so se začeli poglobljeno bati vseh, ki so drugačni. In tako so povsem lojalni arabski Američani postali predmet strahu in tarča napadov, ki jih je gnala jeza napadenega naroda. Vzemimo zgodovinski primer Poljske, v kateri tako rekoč ni več Judov, toda vseeno je bila medijska in»javna«domišljija obsedena z judovsko navzočnostjo v vladi, parlamentu, tisku, na televiziji in drugod, zato je takšno stanje mogoče označiti za»antisemitsko paranojo«. Pred drugo svetovno vojno je bila Poljska središče svetovnega judovstva, saj je tam živelo več kot tri milijone Judov. V holokavstu jih je umrlo najmanj 2,9 milijona. Leta 1991 je Poljska štela 38 milijonov prebivalcev, od tega samo Judov. Uničenje judovstva je bilo še posebej hudo v prestolnici Varšavi. Pred vojno je bilo približno trideset odstotkov prebivalstva Varšave judovskega, 10 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo 266 Uvodnik
5 po holokavstu pa je v mestu ostalo samo od tristo do štiristo Judov. Toda četudi jih je znotraj njenih meja ostala le še peščica, je Poljska ohranila spomin na tradicionalne sovražnike. In ko po izginotju komunističnih gospodarjev nista takoj nastopila mir in blaginja, je bil za poljske težave okrivljen v veliki meri neobstoječi Jud. Psihiater Jerrold Post (2005) opisuje dogodek, ko je pred dogovorjenim intervjujem z vodilnim poljskim sociologom imel priložnost obiskati koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau: kraj najhujših pobojev med holokavstom in spomenik človeške nehumanosti in zverinskosti do sočloveka. Po vrnitvi v Varšavo je pred sestankom s sociologom obiskal še spomenik borcem iz varšavskega geta, na katerem je bil svež grafit:»samo mrtev Jud je dober Jud.«Post je pozneje tistega popoldneva pod vtisom groze zaradi tega svežega dokaza tlečega antisemitizma vprašal sociologa, kako je mogoče, da je še vedno prisoten tako močan antisemitizem, ko pa na Poljskem pravzaprav ni več Judov. Nalahno je odvrnil:»ah, temu pravimo platonski antisemitizem.«njegovo čudenje, na kaj meri s tem, je pripeljalo do pojasnila:»če je platonska ljubezen ljubezen brez seksa, potem je platonski antisemitizem antisemitizem brez Judov.«Če je paranoja eden klasičnih in prepoznavnih psihopatoloških vzorcev, s pomočjo katerega lahko preprosto razložimo moč, ki jo pripisujejo Judom antisemiti, in v navedenem primeru odraža nemoč, ki jo čuti poljski narod in da zato potrebuje nekoga, na katerega lahko zvrne vso krivdo, kot takšna ni vedno kolektivno stanje. Standardni primeri razlage družbenega dogajanja začenjajo s prepoznanjem posamične individualne paranoje posameznika, ki prevzame oblast, uvede avtokratski nadzor nad družbo in jo nato preoblikuje tako, da ustreza njegovi mentalni sliki in potrebam. Analitik in politični svetovalec Zbigniew Brzezinski opisuje fenomen Stalina tako, kot da je v zarot polnem Kremlju človek moral biti do neke mere paranoičen, da se je zavedal nevarnosti okoli sebe. Toda Stalinova paranoja se je čedalje bolj širila in danes ocenjujemo, da je pripeljala do smrti od 20 do 40 milijonov resničnih in namišljenih sovražnikov. Ti so življenje izgubili v njegovih čistkah, sredi tridesetih let dvajsetega stoletja pa je zaradi velike lakote umrlo več milijonov ukrajinskih kmetov. Ključni vidik dinamike, ki vodi paranoika do oblasti in ga ohranja na njej, je ta, da se s tem, ko se pobijanje namišljenih sovražnikov čedalje bolj širi, ustvarja resnične sovražnike, ki vedno znova in še močneje potrjujejo zle slutnje paranoičnega voditelja po načelu samouresničujoče se prerokbe. O tem, da danes govorimo o psihopatskih vodjih in politikih, 11
6 obstaja dovolj velik konsenz. Videti je, da manj omahujemo uporabljati klinične izraze takrat, ko so posledice dejanj posameznikov tragične in grozljive. Danes, ko se številni ob izvolitvi Donalda Trumpa za novega ameriškega predsednika sprašujemo o morebitnem vzponu ne samo novih oblik ksenofobije, neprikritega rasizma in sovraštva, temveč o novi obliki protofašizma, so pogoste tudi primerjave z Adolfom Hitlerjem. Te so dejansko prisotne ves čas in namenjene obojemu: nečemu, kar je videti kot strašenje (fear- -mongering) in obenem očitku, da politični in ideološki nasprotniki takšno strašenje uporabljajo. Dejanski obrazec tega, kar se je zgodilo v dvajsetih in tridesetih letih dvajsetega stoletja, v dogodkih, ki so vodili do druge svetovne vojne, pa ostaja enak: ranljivemu in ogroženemu prebivalstvu lahko voditelj, ki podpihuje nacionalistično, rasistično ali kakšno drugo mržnjo, ponudi sovražnika v obliki skupnosti in jo okrivi za svoje težave. Toda iz česa se razvija ta potreba po identifikaciji sovražnika? Največkrat pravzaprav iz projekcijske potrebe: Robert G. Waite navaja prepričljive dokaze, da je Hitler najverjetneje verjel v to, da je bil sam eno četrtino Juda. Njegova obsedenost s tem, da Judje kvarijo čistost arijskega prebivalstva, je bila njegova osebna obsedenost, ki jo je razširil in projiciral na obseg vsega naroda. Analiza njegovih govorov, ki jo je opravil Richard Koenigsberg (1975), je pokazala, da je silno rad uporabljal številne medicinske metafore:»jud je bacil tuberkuloze, ki je okužil arijsko državo«,»jud je strup, ki zastruplja arijski narod«,»jud je rak, ki ga je treba izrezati iz arijskega naroda«. Govorica, ki je vlivala pogum nemškemu narodu, ki se je čutil ponižanega zaradi posledic strogih pogojev versajske pogodbe. Politična retorika je bila predvidljiva in vedno podobna: ne mi, oni, Judi, so krivi za naše težave. Z njihovo odstranitvijo bo naš narod spet užival zaslužen ugled. In ko so bili tako razčlovečeni, kot jih je razčlovečil Hitlerjev učinkovit propagandni stroj in končno fizična likvidacija in pobijanje, razčlovečenost in sovraštvo hitro postanejo moralni imperativ. Čeprav si danes prizadevamo iskati družbene razloge za nastanek vojn, recimo za vzpon radikalnega islamizma, in zanj vidimo začetek v neupravičenih vojaških intervencijah Zahoda v muslimanskem svetu, kar je pripeljalo do krepitve radikalnih muslimanskih teženj in nastopa radikalnih islamistov, se ne smemo slepiti, da postopki paranoidizacije tečejo na obeh straneh; fanatičnost in agresivnost, širjenje vere z ognjem in mečem ni le nekaj, kar kot najbolj travmatično izkušnjo pripisujem islamu in se ga neskončno bojimo, celo v obliki islamizacije Evrope, ampak velja tudi naspro- 12 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo 266 Uvodnik
7 tno: radikalni islam na popolnoma enak način dojema krščanstvo. Ne le, da je danes terorizem na Zahodu prejkone posledica razvoja fanatičnega islamizma zato, ker je bil islam, gledano zgodovinsko, vselej religijsko in politično stigmatiziran, odrivan in potlačen, spirala sovraštva in paranoje se izmenično odvija z obeh smeri, s strani napadalca in napadenega. Zato je nemogoče razumeti vzpon etničnega sovraštva, katerega koli nastopa ksenofobije, rasizma ali antisemitizma, če obenem ne razumemo dovzetnosti ranjenega prebivalstva na paranoidni dispozitiv s strani voditeljev, ki podpihujejo mržnjo. Nemogoče je razumeti mikavnost nasilne poti terorizma, če ne upoštevamo tudi dinamike paranoje, ki nastopi v kontekstu viktimizacije in sovraštva, v katerem pride do razcveta tovrstnih gibanj. Potreba po oblikovanju sovražnika je globoko zakoreninjena v človeški psihologiji; ko dobiva zunanjo spodbudo v obliki radikalnih voditeljev in gibanj, lahko mobilizira čustva in pripelje do nastanka sovražnih množičnih gibanj ali do najbolj zloveščih trenutkov človeške zgodovine. Če kaj, je razumevanje psihopatoloških stanj v družbi oziroma vsaj njihovo ustrezno»prevajanje«v dihotomijo med normalnim in patološkim ključnega pomena v sodobnih teorijah. Kakorkoli že lahko takšna stanja depatologiziramo, jih poskušamo osmisliti in pojasniti, tega ne moremo storiti s podcenjevanjem sofisticiranih oblik družbene teorije, ki so omajale načela liberalnega individualizma. Če se znova vrnemo k paranoji kot zgolj nekemu partikularnemu fenomenu abnormalnosti družbenega: dejansko je neverjetno razmerje med splošno paranojo in resno družbeno teorijo pred kratkim spodbudilo precejšen znanstveni interes za vprašanja glede prve. Ali, povedano drugače: v kritičnem vzdušju, v katerem prevladujejo takšni avtorji, kot so Louis Althusser, Jacques Lacan in Michel Foucault, se trditve, da smo žrtve nevidnih sil, nič več ne zdijo tako zelo nore, saj spominjajo na poststrukturalističen vpliv politične moči na ideologijo, jezik in znanstveni diskurz. Pozitivističen, ali bolje rečeno nepatološki pogled na zgolj domnevno družbeno psihopatijo opozarja na dejstvo, da smo že prestopili točko, ko lahko začnemo razlikovati med paranojo in čim drugim, kar je pomensko v nasprotju z izrazom. Občutek, da nekdo manipulira z nami in nas nadzira, ne more biti lažen, ker smo resnično žrtve razmerij nedoumljive in neizogibne manipulativne moči političnih elit in velikih korporacij; niti ne more biti resničen, ker bi to pomenilo korak nazaj v mit o popolnosti metafizičnega diskurza, ki je eden od učinkov politične oblasti same. Velike teorije zarote, ki največkrat poganjajo paranojo, danes predvidevajo, da je obstoječi 13
8 svetovni red zgolj fasada, za katero ne potrebujemo nikakršnih političnih ali socialnih razlag, še manj pa teorij o mogoči gospodarski preobrazbi držav ali celo sveta. Ne merijo le na politično teorijo v njenem relativno ozkem klasično-liberalnem pomenu, saj je zarota, katere namen je skrivni nadzor vlade, le eden od vidikov njihove razlagalne moči. Zato se večina sodobnih akademskih interpretacij teorij zarote, ali vsaj morda večina tistih do kulturnega preobrata, ki je na področju študij teorij zarote nastal v poznih devetdesetih letih 20. stoletja, osredinja na njihovo politično plat, se pravi na njihove vzroke, ki naj bi imeli korenine v»spopadu ideologij«, na njihove učinke na politične sisteme in politiko določenih zgodovinskih obdobij ter pomen za splošno razumevanje politike. Richard Hofstadter v svoji kultni knjigi Paranoidni slog v ameriški politiki (1967) opozarja na vzporednost med klinično in družbeno perspektivo paranoika. Prvi v odnosu do sveta in družbe ravna na pretiran, sumničav, agresiven način, vidi ga skozi optiko grandioznosti in apokalipse predvsem kot nekaj, kar se je zarotilo ravno proti njemu; na drugi strani nekdo, ki uporablja to, čemur on pravi»paranoidni slog«in ga ne razume v klinični perspektivi, svet razume na bolj neosebni ravni, kot zaroto proti narodu, kulturi in načinu življenja, katerega usoda posledično ne zadeva le njega samega, temveč tudi milijone drugih. Družbena psihopatija je, gledano skozi tradicionalne razlage, velikokrat opredeljena skozi zaznavo zarote v običajnih družbenih dogodkih: političnih konfliktih, policijskih preiskavah, pravnih postopkih, korporacijskih manevrih, zveznih pobudah, predsedniških volitvah celo v samem ustroju družbe, za katero se včasih zdi, da je namerno oblikovana tako, da nadzoruje določene sloje prebivalstva zaradi koristi drugih slojev. Vprašanje je, ali nismo morda z nastopom begunske krize tudi v Evropi dobili podobnega momenta, kot ga je opisala ameriška vojna proti terorizmu zadnjih let, nevralgične točke družbene percepcije zunanjega sovražnika v podobi islama, proti kateremu je treba na tisoč načinov strniti vrste. Politične in ekonomske agende, ki temu sledijo, videvajo v konstrukciji sovražnika nenehen vir legitimacij za svoje nelegitimno ravnanje. Zato se pričujoča tema v tej številki Časopisa za kritiko znanosti poskuša skozi različne perspektive, avtorske zaznave in teoretske utemeljitve približati ravno tej v evropski znanstveni literaturi manj navzoči dimenziji mišljenja družbene abnormalnosti: kaj jo oblikuje, kaj legitimira, od kod črpa svojo prepričljivost? In, ne nazadnje, kaj legitimira naš diskurz o njej in kaj ga naredil za ustreznega, če ga naredi? Ne domišljamo si, da nam je uspelo razpreti nove dimenzije 14 Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo 266 Uvodnik
9 proučevanja v odpiranju problematike. Domišljamo si zgolj, da smo opozorili nanje. Literatura BRZEZINSKI, ZBIGNIEW (1989): The Grand Failure: The Birth and Death of Communism in the Twentieth Century. New York: Charles Scribner s Sons. HOFSTADTER, RICHARD (1996): The Paranoid Style in American Politics, and Other Essays. Cambridge: Harvard UP. KEITH, ARTHUR (1946): Essays on Human Evolution. London: Watts & Co. KOENIGSBERG, RICHARD A. (1975): Hitler's ideology: A study in psychoanalytic sociology. New York: Library of Social Science. POST, JERROLD (2005): When Hatred is Bred in the Bone: Psycho-Cultural Foundations of Contemporary Terrorism. Political Psychology 26(4): WAITE, ROBERT G. L. (1977): The Psychopathic God: Adolf Hitler. New York: Basic Books. 15
Microsoft Word - A AM MSWORD
3.9.2015 A8-0230/15 15 Uvodna izjava F F. ker je za to, da se bolje zavarujejo demokracija, pravna država in temeljne pravice, potrebna revizija Pogodb EU; F. ker je za to, da se bolje zavarujeta nacionalna
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Svet
Svet Evropske unije Bruselj, 9. junij 2016 (OR. en) 10005/16 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 9. junij 2016 Prejemnik: generalni sekretariat Sveta delegacije Št. predh. dok.: 8946/16, 9455/16 FREMP
Prikaži večRaziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo
Raziskava o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v Sloveniji Ob svetovnem dnevu otrok sta UNICEF Slovenija in Mediana predstavila raziskavo o zadovoljstvu otrok z življenjem in odraščanjem v
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M18153112* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FILOZOFIJA Izpitna pola 2 Esej Sreda, 30. maj 2018 / 120 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese
Prikaži večNa podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI
Na podlagi 19. člena Statuta (čistopis z dne 21. decembra 2011) je Upravni odbor Evropske pravne fakulteta dne 30. maja 2014 sprejel naslednji ETIČNI KODEKS EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE PREAMBULA Ta kodeks
Prikaži večSPOLNA USMERJENOST
SPOLNA USMERJENOST Spolna usmerjenost ali spolna orientacija je pojem, ki se nanaša na posameznikov spolni nagon oz. na preferiran spol intimnih partnerjev. Spolnost je normalen del človekovega življenja.
Prikaži večMicrosoft Word - M doc
Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M09254121* PSIHOLOGIJ Izpitna pola 1 JESENSKI IZPITNI ROK Petek, 28. avgust 2009 / 20 minut ovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Prikaži večRASTAFARIJANSTVO
RASTAFARIJANSTVO UVOD Ko večina ljudi sliši besedo rastafarijanstvo pomisli na drede na glavi, reagge in uživanje marihuane. Vendar je rastafarijanstvo vse več kot to. To je način življenja in filozofija,
Prikaži večDiapozitiv 1
KAKO JE NAPOLEON USTVARIL EVROPSKI IMPERIJ učb.75-76 Učenec: > opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, > opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti, > pozna glavne vzroke in posledice
Prikaži večPredmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik Zimski semester Poletni semester # Naziv predme
Predmetnik programa Družboslovna informatika, smer Digitalne tehnologije in družba (DI-DTID) 1. letnik 1 Statistika 60 6 6 Uvod v metode družboslovnega raziskovanja 60 6 2 Uvod v družboslovno informatiko
Prikaži večDiapozitiv 1
IGRE NA SREČO IN NEVARNOSTI ZASVOJENOSTI Pripravile: FKPV - Komerciala I IGRALNIŠTVO Seminarska naloga Marec 2012 HAZARDERSTVO: RAZVADA, BOLEZEN, POSEL? Iskanje tveganja in tveganje prekletstva Magična
Prikaži večNaslov
Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: general
Svet Evropske unije Bruselj, 17. julij 2017 (OR. en) 11334/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: Datum: 17. julij 2017 Prejemnik: Št. predh. dok.: generalni sekretariat Sveta delegacije COHAFA 59 DEVGEN 176
Prikaži večSvet Evropske unije EVROPSKI SVET
Svet Evropske unije EVROPSKI SVET STRATEŠKI ORGAN EU Evropski svet je institucija EU, ki določa splošne usmeritve in prednostne cilje Evropske unije. Sestavljajo ga voditelji držav ali vlad držav članic
Prikaži večKodeks ravnanja javnih uslužbencev
Kodeks ravnanja javnih uslužbencev 1. Vlada Republike Slovenije sprejema kodeks ravnanja javnih uslužbencev, ki ga je sprejel Svet Evrope kot priporočilo vsem članicam Sveta Evrope. 2. Vlada Republike
Prikaži večŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN
ŠOLA Gr. SHOLAE = brezdelje, prosti čas JE DRUŽBENA INSTITUCIJA V KATERI POTEKA EDUKACIJA. TO JE: - NAČRTNO IN SISTEMATIČNO IZOBRAŽEVANJE - NAČRTNAIN SISTEMATIČNA VZGOJA. Na ta način družba posreduje vnaprej
Prikaži večPOSLOVNO OKOLJE PODJETJA
POSLOVNO OKOLJE PODJETJA VSI SMO NA ISTEM ČOLNU. ACTIVE LEARNING CREDO (adapted from Confucius) When I hear it, I forget. When I hear and see it, I remember a little. When I hear, see and ask questions
Prikaži večkodeks_besedilo.indd
Samoregulacijski kodeks ravnanja operaterjev mobilnih javnih elektronskih komunikacijskih storitev o varnejši rabi mobilnih telefonov s strani otrok in mladostnikov do 18. leta Izdal in založil Gospodarska
Prikaži večNOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc
NOGOMETNO SRCE Mojca Gubanc Mojca Gubanc Mojca Gubanc I. poglavje Požar se je že tri dni razplamteval po gozdu nad vasjo. Zdelo se je, da bo ogenj dosegel naselje pod hribom. Gasilci iz vasi in okolice
Prikaži večADOLF ( ) REFERAT HITLER
ADOLF (1889-1945) REFERAT HITLER Adolf Hitler se je rodil 20. aprila 1889 v mestu Braunau am Inn v deželi Zgornja Avstrija (tedanja Avstro- Ogrska). Oče Alois Hitler je bil carinski uradnik, mati je bila
Prikaži večMicrosoft Word - B MSWORD
EVROPSKI PARLAMENT 2014-2019 Dokument zasedanja 4.3.2015 B8-0222/2015 PREDLOG RESOLUCIJE ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno
Prikaži večMicrosoft Word - Delovni list.doc
SVETOVNE RELIGIJE Spoznal boš: krščanstvo - nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo islam: nastanek, širjenje, duhovna in socialna sporočila, vpliv na kulturo stik med religijama
Prikaži večZadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Sve
Zadeva T-317/02 Fédération des industries condimentaires de France (FICF) in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti Skupna trgovinska politika - Svetovna trgovinska organizacija (STO) - Uredba (ES) št.
Prikaži večZakaj sploh še potrebujemo poklice?
https://svetkapitala.delo.si/ikonomija/zakaj-sploh... 1 / 11 Zakaj sploh še potrebujemo poklice? Avtor Simona Drevenšek Boris Pretnar Tehnološki napredek lahko pripelje do manj dela, a ne v smislu, da
Prikaži večzlozenka_policija.qxd
LEZBIJKE SVETUJEMO Ustavimo homofobno nasilje! polic ja in homofobni zlocini v POLICIJA IN HOMOFOBNI ZLOČINI Sodobna družba je večkulturna družba v spreminjanju, ki se sooča z vse večjimi izzivi rasne,
Prikaži večSvet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 P
Svet Evropske unije Bruselj, 12. december 2017 (OR. en) 15648/17 IZID POSVETOVANJA Pošiljatelj: generalni sekretariat Sveta Datum: 11. december 2017 Prejemnik: delegacije Št. predh. dok.: 14755/17 Zadeva:
Prikaži večDiapozitiv 1
FOUND POETRY Found poetry se ustvarja, piše z uporabo besedišča iz nepoetičnih kontekstov, ki se uporabi v pesniškem besedilu. Kot temeljno besedilo se lahko uporabijo teksti iz različnih virov: časopisov,
Prikaži večVPRAŠALNIK BRALNE MOTIVACIJE ZA MLAJŠE UČENCE –
PRAŠALNIK BRALNE MOTIACIJE ZA STAREJŠE UČENCE BM-st Pred teboj je vprašalnik o branju. Prosimo te, da nanj odgovoriš tako, kot velja zate. vprašalniku ni pravilnih oz. napačnih odgovorov. Na posamezne
Prikaži večDiapozitiv 1
Samoevalvacija: POČUTJE UČENCEV V ŠOLI IN OCENA RAZLIČNIH ŠOLSKIH DEJAVNOSTI TER POGOJEV ZA DELO Šolsko leto 2018/19 PREDSTAVITEV REZULTATOV ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ZA UČENCE OD 4. DO 9. RAZREDA IN UGOTOVITVE
Prikaži večImpact assessment Clean 0808
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.9.2017 SWD(2017) 501 final DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE POVZETEK OCENE UČINKA Spremni dokument k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko
Prikaži več6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru
6.1 Uvod 6 Igra Chomp Marko Repše, 30.03.2009 Chomp je nepristranska igra dveh igralcev s popolno informacijo na dvo (ali vec) dimenzionalnem prostoru in na končni ali neskončni čokoladi. Igralca si izmenjujeta
Prikaži večM
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M17154111* PSIHOLOGIJA Izpitna pola 1 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK Strukturirane naloge Torek, 30. maj 2017 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki:
Prikaži večSPLOŠNE INFORMACIJE
»PSIHOLOŠKI DIFERENCIALNI MODUL«(PDM) V ŠTUDIJSKEM LETU 2016/17 1 VSEBINA: 1. Namen Psihološkega diferencialnega modula (PDM)... 2 2. Predmeti PDM... 2 2.1 Predmeti... 4 2.1.1 Diferencialna psihologija...
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
8.3.2018 A8-0048/7 7 Marco Zanni, Stanisław Żółtek, André Elissen Uvodna izjava B B. ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014 2020 ni primeren za izpolnjevanje dejanskih potreb
Prikaži večMicrosoft Word Pripombe k osnutku novih pravil OKS.doc
Šahovska zveza Slovenije, Bravničarjeva 13, Ljubljana Opomba: PREDLOG! Pripravil Iztok Jelen Datum: 28. 06. 2009 Olimpijski komite Slovenije Zveza športnih zvez Celovška 25, 1000 Ljubljana ZADEVA: Javna
Prikaži večVerzija 4, veljavno od Na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 8. člena statuta Zbornice laborat
Verzija 4, veljavno od 04.10.2018 Na podlagi 87. člena zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92) in 8. člena statuta Zbornice laboratorijske medicine Slovenije je le-ta sprejela na ustanovni
Prikaži večSlovenian Group Reading Cards
Kaj je program Narcotics Anonymous? NA (Narcotics Anonymous) smo nepridobitna skupnost moških in žensk, katerih glavni problem so droge. Smo odvisniki, ki okrevamo. Redno se srečujemo, da drug drugemu
Prikaži večMicrosoft Word - Novo leto 2018 statistika.docx
Statistika leta 217 in napovednik leta 218 Za nami je leto 217, ki je bilo v veliko stvareh prelomno in je zaznamovalo našo župnijo. Večino dogodkov ste lahko ovrednotili in se jih spomnili z zapisom v
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - UN_OM_G03_Marketinsko_raziskovanje
.: 1 od 10 :. Vaja 3: MARKETINŠKO KO RAZISKOVANJE Marketinško ko raziskovanje Kritičen del marketinškega informacijskega sistema. Proces zagotavljanja informacij potrebnih za poslovno odločanje. Relevantne,
Prikaži večMicrosoft Word - brosura docx
SLOVENIA LC Ljubljana IAESTE Ljubljana Vojkova cesta 63 1000 Ljubljana I nternational A ssociation for the E xchange of S tudents for T echnical E xperience Target your future! kazalo Kdo smo? Naša vizija
Prikaži večGenerating report ....
Poročilo medijskih objav LIONS KLUB 09.08.2010 Objave v poročilu vsebujejo naslednja gesla: LIONS KLUB 10 1 Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040
Prikaži večNa podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne je senat FUDŠ na 2. seji senata dne
Na podlagi 48. člena Statuta Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici (UPB4) z dne 20.04.2015 je senat FUDŠ na 2. seji senata dne 26.11.2015 sprejel naslednji PRAVILNIK O DELOVANJU KOMISIJE
Prikaži večZAKAJ MISLITI 'BEGUNSKO KRIZO': populizem, ksenofobija in sovražni govor Znanstveni simpozij Ljubljana, 8. marec 2016 Pedagoški inštitut, Inštitut za
ZAKAJ MISLITI 'BEGUNSKO KRIZO': populizem, ksenofobija in sovražni govor Znanstveni simpozij Ljubljana, 8. marec 2016 Pedagoški inštitut, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU ter Mirovni
Prikaži večMicrosoft Word - 021_01_13_Pravilnik_o_zakljucnem delu
Na podlagi 64. člena Pravil o organizaciji in delovanju Fakultete za humanistične študije, št. 011-01/13 z dne 27. 6. 2013, je Senat Univerze na Primorskem Fakultete za humanistične študije na svoji 4.
Prikaži več1. Predmetnik: 1. semester Kontaktne ure Klinične Druge obl. š. vaje (LV) Zap. št. Učna enota Nosilec Pred. Sem. Vaje Ure skupaj 1 Zgodovina in metode
1. Predmetnik: 1. semester 1 Zgodovina in metode psihologije Bojan Musil 30 15 135 180 6 2 Fiziologija Marjan Rupnik 30 30 120 180 6 3 Statistika za psihologe Janja Jerebic 45 30 195 270 9 4 Zgodovina
Prikaži večMicrosoft Word - SEP, koncnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
Osnovna šola bratov Letonja telefon/fax: (03) 8965300, 8965304 Šmartno ob Paki 117 e-pošta: os-bl-smartno@guest.arnes.si 3327 Šmartno ob Paki spl. stran: www.ossmartno.si SAMOEVALVACIJSKO POROČILO SODELOVANJE
Prikaži večPartnerska mesta projekta NewPilgrimAge se nahajajo ob evropski kulturni poti sv. Martina -»Via Sancti Martini«. Zdaj združujejo moči za oživitev kult
Partnerska mesta projekta NewPilgrimAge se nahajajo ob evropski kulturni poti sv. Martina -»Via Sancti Martini«. Zdaj združujejo moči za oživitev kulturne dediščine in spodbujanje skupnih evropskih vrednot
Prikaži večJavni razpis za sofinanciranje izdajanja periodičnih publikacij v letu 2005
Priloga I.: PERIODIČNE PUBLIKACIJE 2005 NARAVOSLOVNE MATEMATIČNE VEDE 2005 14.07.2005 45 akademije znanosti in umetnosti Hacquetia 2 20 366 980.000 41 Slovensko farmacevtsko društvo Farmacevtski vestnik
Prikaži večAlbert Einstein in teorija relativnosti
Albert Einstein in teorija relativnosti Rojen 14. marca 1879 v judovski družini v Ulmu, odraščal pa je v Münchnu Obiskoval je katoliško osnovno šolo, na materino željo se je učil igrati violino Pri 15
Prikaži večDOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE
GENERALNI DIREKTORAT ZA NOTRANJO POLITIKO TEMATSKI SEKTOR B: STRUKTURNA IN KOHEZIJSKA POLITIKA KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE DOLGOROČNI UČINKI EVROPSKIH PRESTOLNIC KULTURE POVZETEK IP/B/CULT/IC/2012-082 Novembra
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - Lapajne&Randl2015.pptx
RAZISKAVA OB PREDVIDENI SELITVI KNJIŽNIC OHK Raziskava je potekala v okviru predmetov Raziskovalne metode in Uporabniki informacijskih virov in storitev pod mentorstvom treh profesorjev (dr. Pisanski,
Prikaži večZaznavanje je prva stopnja spoznavanja okolja in pomeni sprejemanje in razlaganje sporočil, ki prihajajo iz njega. Zaznavanje kot aktivni proces Z zaz
Zaznavanje je prva stopnja spoznavanja okolja in pomeni sprejemanje in razlaganje sporočil, ki prihajajo iz njega. Zaznavanje kot aktivni proces Z zaznavanjem (ali PERCEPCIJO) mislimo na dejavnost interpretiranja
Prikaži večIZZIVI MEDIJSKE PISMENOSTI IN NOVINARSKE ETIKE Ilinka Todorovski XXI. strokovni posvet pomočnikov ravnateljev 6. marec 2019
IZZIVI MEDIJSKE PISMENOSTI IN NOVINARSKE ETIKE Ilinka Todorovski XXI. strokovni posvet pomočnikov ravnateljev 6. marec 2019 Ilinka Todorovski RTV Slovenija od 1985: dežurna v desku informativnih oddaj
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - UVODNO PREDAVANJE
UVODNO PREDAVANJE S3 Ana Polona Mivšek DEJSTVA 20 UR Vsebina: spolnost skozi zgodovino koncept spolnosti pri različnih verstvih in v različnih kulturnih okoljih predsodki in zmotne predstave o spolnosti
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - ales_casar_v5.ppt [Samo za branje]
Varnostne rešitve in storitve Distribuirani napadi onemogočitve storitve s preplavljanjem Aleš Časar casar@uni-mb.si Univerza v Mariboru, Računalniški center Slomškov trg 15, 2000 Maribor Brdo pri Kranju,
Prikaži večENV _factsheet_bio_SL.indd
NARAVA IN BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Kaj to pomeni za vas? Biotska raznovrstnost pomeni raznolikost življenja na našem planetu. Je temelj naše blaginje in gospodarstva. Pri preskrbi s hrano in vodo, pa tudi
Prikaži večSL SL SL
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI Bruselj, 13.8.2008 COM(2008) 514 konč. VOL. I 2008/0167 (CNS) 2008/0168 (CNS) Predlog UREDBA SVETA o spremembi Uredbe (ES) št. 2182/2004 o medaljah in žetonih, podobnih eurokovancem
Prikaži več–
Aktualna problematika beguncev v luči prava Evropske unije Reševanje investicijskih sporov v trgovinskih in investicijskih sporazumih Evropske Unije s tretjimi državami: ustanovitev Mednarodnega investicijskega
Prikaži večKako dolgo čakati na dolžnika, preden ga damo v izterjavo 14.06.2016 22:30 Finance 114/2016 0 Intervju: Leon Zalar, direktor družbe za izterjavo Pro Kolekt Vedno se trudimo prevaliti strošek izterjave
Prikaži večNačela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD
Načela družbene odgovornosti skupine ALDI SÜD Uvod Poslovna skupina ALDI SÜD, katere del je (skupina) Hofer, posluje po načelih odgovornega upravljanja podjetja. V tem dokumentu predstavljamo, kaj to pomeni
Prikaži večMicrosoft Word - D9_Prijateljstvo_9-11let_Priročnik za učitelje
Priročnik za učitelje Prijateljstvo Tema: Prijateljstvo Starostna skupina: 9 do 11 let S podporo programa Vseživljenjsko učenje Evropske unije. Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.
Prikaži večMicrosoft Word - besedilo natecaja - spletna.doc
Posoški razvojni center in Občina Tolmin razpisujeta likovno-literarno-multimedijski natečaj z naslovom Moj planet čist in zelen. Namen natečaja je razvijati ekološko ozaveščenost in vzorce trajnostno
Prikaži večMicrosoft Word - vprasalnik_AZU2007.doc
REPUBLIKA SLOVENIJA Anketa o zadovoljstvu uporabnikov statističnih podatkov in informacij Statističnega urada RS 1. Kako pogosto ste v zadnjem letu uporabljali statistične podatke in informacije SURS-a?
Prikaži več(Microsoft PowerPoint - Priprava na obisk in\232pektorja za delo - GZS - kon\350na.pptx)
1 PRIPRAVA NA OBISK INŠPEKTORJA ZA DELO Nadzori na področju delovnih razmerij Nataša Trček Glavna inšpektorica RS za delo 2 Uvodoma: - Organizacija Inšpektorata RS za delo - Spremembe zakonodaje - Akcije
Prikaži večHeadline Verdana Bold
Deloitte in R.U.R. PRVA 28.3.2018 2018 Deloitte Slovenija 1 MODUL 1: sreda, 28. marec 2018, Ljubljana PROGRAM 08:30 09:00 Registracija 09:00 09:15 Uvodni pozdrav dr. Yuri Sidorovich in Klaudijo Stroligo
Prikaži večHINDUIZE M
HINDUIZE M Hinduizem splošno velja za najstarejšo glavno svetovno religijo, ki jo še vedno izpolnjujejo. Gre za širok razpon verovanj in šol s številnimi učitelji, spisi in čaščenjem različnih oblik Boga.
Prikaži večPriloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim
Prikaži večPROJECT OVERVIEW page 1
N A Č R T P R O J E K T A : P R E G L E D stran 1 Ime projekta: Ustvarjanje s stripom Predmet/i: Slovenščina Avtorja/i projekta: Jasmina Hatič, Rosana Šenk Učitelj/i: Učitelji razrednega pouka Trajanje:
Prikaži večKOALICIJSKI DOGOVOR med delavskimi predstavništvi pri uresničevanju interesov zaposlenih
Svet delavcev podjetja - družbe TERME MARIBOR turizem, zdravstvo, rekreacija d.d.,s sedežem Ulica heroja Šlandra 10, Maribor, ki ga zastopa predsednica Sveta delavcev Anamarija Černčec in Sindikat delavcev
Prikaži večPREPREČEVANJE SAMOMORA
PREPREČEVANJE SAMOMORA Vsebina Vsebina...2 UVOD...3 OPREDELITEV SAMOMORA...4 Ali je samomor impulzivno dejanje?...4 PREVENTIVA SAMOMORILNEGA VEDENJA...5 PREPREČEVANJE SAMOMORA...6 Primarno zdravstvo...6
Prikaži več1
ROKOMET IGRIŠČE Igrišče je pravokotnik, dolg 40m in širok 20m. Sestavljen je iz dveh enakih polj za igro in dveh vratarjevih prostorov. Daljši stranici se imenujeta vzdolžne črte, krajše pa prečne črte
Prikaži večBehaviorizem KAZALO - 1 -
Behaviorizem KAZALO - 1 - ŠT. TEMA STRA N 1 BEHAVIORIZEM 3 2 VEDENJSKA TEORIJA 4 3 BEHAVIORISTI 6 4 SKINNERJEVA TEORIJA OPERANTNEGA POGOJEVANJA 8 5 LITERATURA 1. BEHAVIORIZEM - 2 - Behaviorizem se ukvarja
Prikaži večPo 6
Po 21 členu Statuta Zveze nogometnih trenerjev Slovenije je Skupščina Zveze nogometnih trenerjev Slovenije na zasedanju dne 31. marca 2014 sprejela Disciplinski pravilnik Zveze nogometnih trenerjev Slovenije
Prikaži večGROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI
GROBI KURIKUL ZA 3. letnik program administrator TEMELJI GOSPODARSTVA KOMUNICIRANJE MODUL: KOMUNICIRANJE UČITELJ: SKLOP Predvideni časovni okvir CILJI Samostojno izdelovanje predstavitev s programom za
Prikaži večMARIE SKŁODOWSKA CURIE ( )
MARIE SKŁODOWSKA CURIE (1867-1934) OTROŠTVO Rodila se je v Varšavi 7. 11. 1867 kot Marya Salomee Skłodowska, kot peti otrok v družini učiteljev Imela je neverjeten spomin, pri petih letih je znala brati
Prikaži več1
1. SOCIOLOŠKA PERSPEKTIVA NA EKONOMIJO Definicija ekonomske sociologije Ekonomsko sociologijo (Weber, Durkheim) lahko definiramo kot sociološko perspektivo, ki se nanaša na ekonomski fenomen. Smelser:
Prikaži več20. andragoški kolokvij
21. andragoški kolokvij in sklepni dogodek projekta EPUO Neformalno izobraževanje odraslih kot strategija odzivanja na spremembe 3. in 4. oktober 2017 Stavba Vertikala (Pipistrel Vertical Solutions), Vipavska
Prikaži večStrategic Planning Survival Kit
GLEDAM BEGUNCA -VIDIM ČLOVEKA BEGUNCI V SVETU IN SLOVENIJI VSI IMAMO PRAVICO DO AZILA GettyImages Države so se po strahotah druge svetovne vojne, ki je ustvarila 60 milijonov beguncev, same dogovorile,
Prikaži večDopolni stavek iz Svetega pisma: Glejte, zdaj je tisti milostni čas! *********** Glejte, zdaj je dan rešitve! Dopolni stavek iz Svetega pisma: Nosíte
Glejte, zdaj je tisti milostni čas! Glejte, zdaj je dan rešitve! Nosíte bremena drug drugemu... in tako boste izpolnili Kristusovo postavo. Tistemu, ki te udari po enem licu,... nastavi še drugo. Kar koli
Prikaži večENV2:
. Kazalo. KAZALO.... UVOD... 3. ANALIZA POPULACIJE DRŽAV EU...5 4. VSEBINSKE UGOTOVITVE...8 5. LITERATURA... . Uvod Vir podatkov za izdelavo statistične naloge je Eurostat ali Statistični urad Evropske
Prikaži večMicrosoft Word - Visoko_citirane_3.doc
Visoko citirane objave (1%) v obdobju 23-213 glede na predhodno obdobje Visoko citirane objave so znanstvene objave, ki se po številu citatov uvrščajo v zgornji odstotek najbolj citiranih objav. Gibanje
Prikaži večZapisnik 1
Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:
Prikaži večMicrosoft Word - 13-Selekcijski intervju.docx
številka 13, 15. dec.2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! Danes nadaljujemo z vprašanji, s katerimi vrednotite konkretne lastnosti in sposobnosti posameznega kandidata. V prejšnjih
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/ z dne julija o dopolnitvi Direktive 2014/ 65/ EU Evropskega parlamenta in S
31.3.2017 L 87/411 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/588 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede režima
Prikaži večKODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017
KODEKS RAVNANJA SKUPINE DOMEL Železniki, 16. oktober 2017 NAGOVOR POSLOVODSTVA S sprejetjem KODEKSA RAVNANJA skupine DOMEL smo sklenili zavezo, da se bomo po njegovih načelih ravnali povsod, kjer smo,
Prikaži večPodatkovni model ER
Podatkovni model Entiteta- Razmerje Iztok Savnik, FAMNIT 2018/19 Pregled: Načrtovanje podatkovnih baz Konceptualno načtrovanje: (ER Model) Kaj so entite in razmerja v aplikacijskem okolju? Katere podatke
Prikaži večMicrosoft Word - Financni nacrt SSUL 2009 BREZOVAR.doc
1 FINANČNI NAČRT ŠTUDENTSKEGA SVETA UNIVERZE V LJUBLJANI ZA LETO 2009, ki ga je Študentski svet Univerze v Ljubljani sprejel na seji dne 14. 1. 2009 in ga pošilja Upravnemu odboru Univerze v Ljubljani
Prikaži večOsnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015
Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI v šolskem letu 2015/16 april 2015 Drage učenke in učenci bodočih 4. in 5. razredov, spoštovani starši! Leto je naokoli, pred
Prikaži večKo je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan
Ko je izbira ovira v napredovanju Silva Novljan Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi Nacionalna konferenca, Brdo pri Kranju, 25. in 26. oktober 2011 Izhodišče razmišljanja Rezultati raziskav o povezanosti
Prikaži večEPAS_1_usposabljanje_program_razlaga
Šola ambasadorka Anton Kokalj Ljubljana, 19. 10. 2017 Navdih Naslednji dan (9. maja 1950)je francoski vladni kabinet zaključeval z dnevnim redom sestanka. Schuman je ves čas srečanja o svojem predlogu
Prikaži večMicrosoft Word - M DOC
Dr`avni izpitni center *M04254124* JESENSKI ROK PSIHOLOGIJA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 1. september 2004 SPLO[NA MATURA RIC 2004 2 M042-541-2-4 PRAZNA STRAN M042-541-2-4 3 IZPITNA POLA 1 Naloge izbirnega
Prikaži večHirohito Predstavitev za zgodovino
Hirohito Predstavitev za zgodovino Splošno Rodil se je 29. aprila 1901 v Tokiu Umrl je 7. januarja 1989 prav tako v Tokiu 25. decembra 1926 je postal 124. japonski cesar Nasledil je duševno bolnega očeta
Prikaži večAM_Ple_NonLegReport
24.4.2017 A8-0153/50 50 Odstavek 35 a (novo) 35a. je seznanjen z odgovorom generalnega sekretarja o preiskavi akreditiranega pomočnika nekdanjega predsednika Parlamenta, ki je osumljen, da ni izpolnil
Prikaži večMicrosoft Word - 10-Selekcijski intervju _4.del_.docx
številka 10,27.avg. 2004, ISSN 1581-6451, urednik:radovan Kragelj Pozdravljeni! V prejšnji številki mesečnika smo si ogledali, katera področja moramo vsebinsko obdelati v sklopu delovne zgodovine. V današnji
Prikaži večSvet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA
Svet Evropske unije POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA POLITIČNI CIKEL EU ZA BOJ PROTI HUDIM OBLIKAM ORGANIZIRANEGA MEDNARODNEGA KRIMINALA Politični cikel
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - IPPU-V2.ppt
Informatizacija poslovnih procesov v upravi VAJA 2 Procesni pogled Diagram aktivnosti IPPU vaja 2; stran: 1 Fakulteta za upravo, 2006/07 Procesni pogled Je osnova za razvoj programov Prikazuje algoritme
Prikaži večVINSKI SVETOVALEC SOMMELIER SLOVENIJE Pripravil: Edvard Kužner
VINSKI SVETOVALEC SOMMELIER SLOVENIJE Pripravil: Edvard Kužner ETIKA IN MORALA SOMMELIERSKEGA POKLICA Pojem etika in morala uporabljajo v strokovni literaturi dokaj nedosledno. Za uporabo v našem primeru
Prikaži večCOM(2014)596/F1 - SL
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 26.9.2014 COM(2014) 596 final 2014/0278 (NLE) Predlog SKLEP SVETA o določitvi določene potrebne in prehodne ureditve v zvezi s prenehanjem sodelovanja Združenega kraljestva Velika
Prikaži večEVROPSKA KOMISIJA Bruselj, COM(2018) 472 final ANNEXES 1 to 8 PRILOGE k Predlog uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Sklada
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 13.6.2018 COM(2018) 472 final ANNEXES 1 to 8 PRILOGE k Predlog uredbi Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Sklada za notranjo varnost {SWD(2018) 347 final} - {SWD(2018)
Prikaži več