LETO XXI. Številka 49 U«anovitelji: občinske konference S* L Jesenice, Kranj, Radovljica, U 8k fja Loka in Tržič. - Izdaja časopl$n<> podjetje Gorenjs

Transkripcija

1 LETO XXI. Števlka 49 U«anovtelj: občnske konference S* L Jesence, Kranj, Radovljca, U 8k fja Loka n Tržč. - Izdaja časopl$n<> podjetje Gorenjsk tsk Kranj, k redakcjo odgovoren Albn Učakar KRANJ, sobota, Cena 40 par al 40 starh dnarjev Lst zhaja od oktobra 1947 kot tednk. Od 1. januarja 1958 kot poltednk. Od 1. januarja 1960 trkrat tedensko. Od L januarja 1964 kot poltednk, n scer ob sredah n sobotah 2J-ASILO S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A ZA G O R E N J S K O Al bomo govorl al ukrepal? Te dn v našem družbenotvljenju tečejo Mtčnem obš trne n po večn konkret. ne razprave o smerncah ^dsedstva n zvršnega ko- J te a centralnega komteja jg Ze komunstov Jugoslav- Lahko rečemo, da se tako povsod prpravljamo stal z dosedanjh t Č n o o c e n o nja V P dlogov, zpolnjeva- rc I a dogovorov n obstoječh rej v - " - S V P r e d a m s o t o. > Konkretne naloge, k tervor "elo reštev, odgonos? odločnost, poštenost Zakas reševanju problemov na Pod?^ gospodarske e m *roč,u, tako v delovn o n or- * >c kot na terenu, ta- ttu # čn, republk n zvev v občh NaPaČno blo, če b t QBl tp 166 smerncah skal nove oblke, nove predloge, nenajavljene spremembe za prhodnje. Zavedat se namreč moramo, da so v smerncah ponovno zajete naloge, o katerh smo že večkrat razpravljal, sprejemal stalšča, programe td. Razlka je le v tem, da smernce zasledujejo n opozarjajo na konkretno reševanje problemov, o katerh smo do sedaj velkokrat govorl n sprejemal spodbudne sklepe, nsmo jh pa reševal. Gre torej za konkretno n nenehno reševanje vseh drobnh problemov, pred katere smo še včeraj tako rad postavljal razne pogojnke. Ravno v tem je ves pomen n vsa vsebna smernc. Zato ravno sedaj ne Elektrčn štedlnk s termostatom 2 brzokuhalna plošča z EGO protektorjem I Prostorna pečca "lllll l*llmll IU ntl,,,,, ( J,,t,,f t ] l l E l flt j [ l Gradtelj V NAŠEM PAVILJONU NA G O R E N J S K E M *EJMU V KRANJU BOSTE LAHKO KUPILI: smemo pozabt, da kakršno, kol drugačno ozroma vsebnsko razlaganje n dolgo razpravljanje zgolj o smerncaht vod mmo clja zahtev vod v načelno obravnava, nje, k zopet lahko obstane na mrtv točk. Prav to pa so ugotovl tud na četrtkov razšrjen sej komteja občnske konference zveze komunstov v Kranju, prav to tud ugotavljajo v drugh gorenjskh občnah. Tako so v Kranju poudarl, da bodo naredl konkreten akcjsk program n z njm dopolnl ozroma konkretzral naloge v dosedanjem programu občnske konference. Nekatere zadolžtve so konkretzral n se zavzel za njhovo reštev že na sej. Tako na prmer stanovanjsko problematko, zaposlovanje, štpendranje, neupravčeno prdobvanje dohodka td. Poudarl so tud, da se bodo za reševanje teh problemov zavzele vse družbenopoltčne organzacje, občnsk upravn n drug organ, samoupravn organ v delovnh organzacjah, na terenu td. Podobno so o smerncah razpravljal tud v Radovljc. Na sej komteja občnske konference zveze komunstov so sklenl, da bodo na podlag smernc dopolnl konkretn program, k so ga sprejel na prvem zasedanju konference. Poseben poudarek so dal tud zobraževanju, štpendranju, socalnm problemom n davčn poltk v občn. Ugotovl so tud, da je še posebej treba uredt sodelovanje med občnsko skupščno n družbenopoltčnm organzacjam td. Posebej pa bodo o nadaljnjh nalogah n konkretnh zadolžtvah v občn razpravljal na tretjem zasedanju občnske konference zveze komunstov prhodnj torek. Razprave o smerncah so se torej začele. Čakajo nas velke n odgovorne naloge. Pomembno seveda pa je, da se bomo zanje zavzel prav vs n se dogovorl> kaj n kdaj bomo reševal. Gre namreč za preprosto n nedvoumno vprašanje: al bomo govorl ah ukrepal! A. Zalar Mladna naj bo enotna n odločna Včeraj se je v Velenju začel osm kongres ZMS. Mlad fantje n dekleta od vsepovsod so se zbral, da b zmenjal mnenja, msl, stalšča, da b povedal svoje probleme n hkrat predloge za njh reštev. Upajmo, da bodo našl učnkovte odgovore na kopco vprašanj, k se neprestano zgrnjajo na mladega človeka kot posameznka ter na mlade ljud kot generacjo bodočnost nasploh. Treba je spoprjet se s takšnm vprašanj, treba jm je pogledat v oč. Cas je, da mladna zedn svoje vrste ter z dejanj, ne le z besedam, pokaže svojo moč n odločnost sprement vse, kar je slabega, zastarelega, prežvelega... Pomembno je, da se kongres ujema z dogodk, k kot posledca korenth notranjh sprememb v naš družb burka jo duhove ljud. Samoupravljanje je eden zmed teh važnh procesov, če ne celo najvažnejš. Počas, a vztrajno, dostkrat tud boleče, prodra na vsa področja človekovega delovanja, spremnja doslej veljavn načn»odločanja za ljudstvo«v odločanje ljudstva. To pa je sprememba, k zajema tud mladno. Beseda mladh v podjetjh, ustanovah n šolah je bla še do nedavna glas vpjočega v puščav, danes pa postaja enakovredna drugm. To pomen, da je družba generacj, k stoj pred vrat, k bo šele pršla, odprla ta vrata n jm dala možnost uveljavtve. Za kar so moral poprej prosjačt, se sedaj borjo, za kar so nekoč moledoval, sedaj zahtevajo. Seveda, vse skupaj je se vedno brez haska tam, kjer ne nastopajo organzrano, kjer nso enotn. Drug pomemben element, k ga mladna mora n more obrnt seb v prd, je uresnčevanje načel reforme. Dobro gospodarjenje edno lahko zagotov Jugoslavj prmerno mesto v svetu. In dobro gospodarjenje ne prenese amaterjev, nezmožrežev, zahteva zobražene, strokovno usposobljene ljud, k ne bodo cokla v svoj dejav \a potrošnšk kredt do 1 mljona S dn STAVBENO POHIŠTVO OKNA, VRATA, ROLE TE, PATENTNA OKNA NA DVOJNO ODPIRANJE naslednjh tovarn: JELOVICA SKOPJA LOKA, LIK KRANJ, MIZAR VOLČJA DRAGA m nost. Naloga mladnske organzacje je torej, da vplva na svoje člane s te plat. Cez nekaj let bo, še bolj kot danes, o dostojnem mestu vsakega posameznka v naš družb odločalo zgolj vprašanje, kaj znaš, kolko /m >- reš. Potemtakem je dolžnost družbe, da omogoč mladm zobraževanje n zpopolnjevanje, dolžnost m*:adnc pa, da to Izkorst. Doslej smo obravnaval mladno nasploh, njeno vlogo v obstoječ stvarnost n možnost, k se J odprajo v bodoče. Toda nekater oporekajo temu, da b govorl o mladh kot o nek enotn generacj, kot homogen celot. Trdjo, da moramo ločevat kmečko mladno od delavske, obe pa od študentske. Interes, težnje n želje vsake od teh skupn so namreč zelo specfčne, študentje na prmer majo povsem svoje probleme, drugačne od delavske al kmečke mladne. AH to drž? Kratkoročno gledano, vsekakor. Ob zadnjh dogodkh na beograjsk unverz n v Študentskem naselju v Ljubljan drug del mlade generacje scer ni stal povsem neprzadeto ob stran, n pa tud zavzel kakega določenega stalšča. In vendar večna zahtev našh študentov n bla brez podlage. V svojem govoru po televzj je predsednk Tto to zelo jasno povedal. Mar ne b blo značajno, da tud druga mladna delavska n kmečka podpre študente v njhovh przadevanjh za odpravo nepravlnost? Uč«nek b bl mnogo večj. Seveda velja sto za drugo stran, kadar gre za vajenca al za vaško mladno, k je glede vsega najbolj zapostavljena, k pa sama ne more nastopat tako učnkovto. Zavedat b se moral, da bodo vs t ljudje nekoč prevzel ključna mesta v družb n če že danes nmajo posluha za težave svojh blžnjh, kaj bo šele potem? Edna reštev je torej v enotnem nastopanju, v organzran dejavnost. Le tako bodo mlad v naš družb zavzemal mesto, k jm gre. g m u r k a l E S C F

2 21. junj 1943 V zgodnjh jutranjh urah so Nemc obkoll Strašče n se začel pomkat prot sredšču naselja. Bl je ravno ponedeljek n tst, k so se ob treh al štrh zjutraj odpravljal kost, so čutl grozečo napetost. Redk so bl, k so ta koj dojel pretečo nevarnost n se j umaknl z toplh stanovanj. Teh Nrmc kasneje tud nso dobl. Večn osumljenh prebval, cev, predvsem v starem delu Strašča, pa so Nemc ukazal, naj prpravjo najbolj potrebne reč n se prpravjo. Stanovanja so zapečatl. Zene, možje, otroc so čakal na odhod v današnjem domu TVD Partzan v Stražšču. Tu so se zbral Prno- Žev, Potokarjev, Šnajderjev, Jugovčev, Žvabov, Lužanov, Klculvov, Babčev, Komarjev, Lkozarjev, Bučov, Frnčkov, Anderjaščev, Betonov, Grehčev, S t cm. bergarjev, Meščev, Kumerdajev pa Jakelčkova Justna, Joštova Marja n Starmanova Urša s hčerko ter še nekater drug z Gorenje Save, Ban tal td. Ob 11. ur so Nemc družne odpeljal v Gorčane pr Med. vodah, po peth dneh pa potem v taboršče Hagenbchach pr Nurnbergu na Bavarskem. Do konca vojne so potem žvel v tem taboršču skupaj z nekaterm Bohnjc. Slehern od zseljencev je moral trdo delat. Nekater pr kmeth, drug v tovarn al pa kar v taboršču. Na srečo so jh včash obskal sorodnk (seveda legalno) n jm tako vračal upanje za vrntev. Tako je blo dve let, dokler jh strahu n negotovost ter trpljenja nso prvega maja 1945 rešl zaveznk. Na srečo so se z taboršča po prblžno dveh mesech vs vrnl na svoje domačje, za katere so med tem časom skrbel svojc. Največkrat ne moremo govort o konkretnh vzrokh raznh vojnh grozodejstev, k jh je počenjal okupator tud pr nas. Naczem n fašzem pač nsta zbrala n nf VISOKO KVALITETNA SODOBNO EMBALIRANA < S p c c a l Zahtevajte jo v vaš trgovn! U 11 11: t J J 111 J J ; t 25-Ietnca zseltve v Stražšču skala vzrokov. Vendar pa je v Stražšču pršlo do tako množčne zseltve, ker je v začetku leta z Stražšča odšlo precej mladh fantov v narodnoosvobodlno borbo. In kot povračlen ukrep n hkrat zastraštev drugh so Nemc vse te družne zsell. V počasttev 25-letnce tega dogodka n drugh podobnh vojnh grozodejstev bodo v Stražšču letos jesen prpravl srečanje vseh przadeth ozroma večjo proslavo. Na njej se bodo spomnl vseh kruth vojnh dn, zmage nad okupatorjem n začetkov naše socalstčne revolucje. A. Ž. Občan n narodna obramba Doslej smo malo storl na področju obrambne vzgoje prebvalstva. Vse smo skrval v rjuho državne al vojaške tajnost. Takšna poltka se nam lahko maščuje, če ne bomo temeljto spremenl odnos do sodobnh vprašanj narodne obrambe n vojaške vzgoje državljanov. Ne mslm na tsto vzgojo v kasarnah a vojaškh vežbalščh, temveč na vsakodnevno spremljanje mednarodne poltčne stuacje, o načelh vsenarodne obrambne vojne, o značlnosth bodoče vojne n dolžnosth občanov, da se na morebtno vojno prpravljajo tako, kot je nekoč dejal tovarš Tto:»Delajmo kot da bo sto let mr n prpravljajmo se, kot da bo jutr vojna«. Tako kot v drugh občnah, so tud na Jesencah pr občnsk konferenc socalstčne zveze ustanovl koordnacjsk odbor za vprašanja narodne obrambe. V odboru so predstavnk vseh družbenopoltčnh organzacj n društev, kakor tud štab za varstvo pred elementarnm n drugm hudm nesrečam, oddelek za narodno obrambo občne, oddelek za notranje zadeve, gorska reševalna služba, zdravstven dom, delavska unverza tn. Na prv sej so za predsednka odbora zvoll Valentna Jeršna, delavca nadzorne službe železarne. Izvoll so tud predsednke komsj za komunkacjsko dejavnost (obveščanje občanov), programsko komsjo n komsjo za sodelovanje z društv. Jesenčan so sklenl, naj programska komsja najprej zdela program dela, šele nato pa se bo ponovno sestal odbor n razpravljal o bodočem delu. J. Vdc Zadnja razprava pred kongresom V okvru pestre aktvnost pred kongresom zveze sndkatov Jugoslavje bo v ponedeljek v Radovljc zadnja razprava o vrst predkongresnh resolucj. Na razšrjen sej občnskega sndkalnega sveta, k se je bodo udeležl tud član odbora ndustrje n rudarstva, odbora stortvenh dejavnast, odbora družbenh dejavnost n predsednk nekaterh večjh sndkalnh podružnc z radovljške občne, bodo razpravljal o resolucj o deltv dohodka n pogojh gospodarjenja. Razen tega bodo ocenl tud poslovanje delovnh organzacj v občn od januarja do aprla letos. Obravnaval pa bodo tud pravla občnskega sndkalnega sveta. A. ž. Tone Kropušek v Kranju V četrtek popoldne se je z gorenjskm delegat za kongres zveze sndkatov Jugoslavje v Kranju pogovarjal predsednk republškega sveta zveze sndkatov Slovenje Tone Kropušek. To je blo zadnje šrše posvetovanje pred začetkom kongresa. Na posvetovanju so razpravljal o delu kongresa, nalogah slovenskh delegatov n delu delegatov v posameznh kongresnh komsjah. A. 2. Proslava dneva borcev v Gozd Martuljku Nedavno so se v Kranjsk gor na sestanku predstavnkov družbeno-poltčnh organzacj, krajevne skupnost n občnskega odbora ZZB NOV Jesence zmenl, da bo osrednja proslava dneva borcev 4. julja za Zgornjesavsko dolno v Gozd Martuljku n ne na Srednjem vrhu, kot je blo prvotno zamšljeno. Sprememba je nastala zato, ker je v Gozd Martuljku mogoča proslava v vsakem vremenu. Lepo urejena okolca hotela Franc Rozman, parkrn prostor, ozvočenje, gostnsk prostor n prenočšča so dealn kraj za proslavo. Organzatorj upajo, da se bodo v Gozd Martuljku srečal vs borc, aktvst, ntern ranc, zseljenc, mladna In drug občan Zgornjesavske dolne, vabljen n dobrodošl pa so tud drug domač n tuj gostje.. V dopoldanskem programu bo kulturn program, o dnevu borca pa bo navzočm spregovorl Franc Konobelj- Slavko, predsednk občnskega odbora ZZB NOV Jesence. J. Vdc Seja konference ZK železarne Komunst n zbralec problemov V četrtek popoldne je bla žesta seja konference ZK Železarne Jesence. V razprav so bla -prčujoča stalšča skupne seje predsedstva n zvršnega komteja CK ZKJ n CK ZKS. Komunst železarne podprajo odločno akcjo CK ZKJ n CK ZKS za pospeštev n uspeh gospodarske n družbene reforme. Pavel Lotrč, sekretar občnske konference ZK, je v uvodnem referatu poudarl pomen smernc o najvažnejšh nalogah ZK v razvjanju sstema družbenoekonomskh n poltčnh odnosov. Čeprav je kolektv železarne dobro obveščen o položaju podjetja, se delavc sprašujejo, kakšna je perspektva železarne v blžnj al daljnj prhodnost, kakšen je položaj na tržšču, kako je z rekonstrukcjo železarne tn. Odgovor na ta vprašanja so nagrade brezhbno cesto meglen, kar povzroč malodušje med kolektvom n žal tud med komunst. Na sej se je ponovno pojavl 0 vprašanje, kako požvt aktvnost oddelkov ZK. Se vedno je med kolektvom navzoče mnenje, da država posredovala, če podjetje v težavah. Na sej so poudarl, da komunst n more bt zbralec problem > 0 ampak mora znat te P ', r0 me razčlenjevat, P l S l c vzroke n skat zhod # n stalh težav. Komunst železarne so jjj ločno za akcjo ce^n*\f pena družbe, da se onemogoč sameznkom, da bogatjo račun raznh špekulacj al zkorščanja tujega dela. Na kongresu so <^/zapravljal o možnh k^lj u th za delegate za kongres zveze kom?... j. Vdc 0 1 Slovenje. daje: pranje n potovanja

3 JESENICE Lvarna v jesenšk železarn je dokaj zastarel obrat. Ob rekonstrukcj se za njeno modernzacjo n našlo sredstev, saj so jo nameraval postopoma uknt. Pr vsem tem pa je zanmvo, da delavc, zaposlen v lvarn, s ftevlkam dokazujejo, da je njhov obrat najcenejš prozvajalec kokl v držav. Za potrebe martnarnc n elektrčnh poč Potrebujejo namreč velko kokl, k jh je doslej v glavnem zdelovala domača lvarna. Poleg cene pa je važno tud to, kolko šaržov zdrže koklc. Ce je kvalteta enaka al celo boljša n če b drugod res plačeval za kokle do 5 mljonov S dn več, vsekakor velja dodobra premslt, preden bodo Jesenško lvarno resnčno uknl. B» B. Še letos 4 km ceste skoz Tuhnjsko dolno Znano je, da so kamnšk občan na referendumu rekl svoj»da«za uvedbo krajevnega samoprspevka za modernzacjo ceste skoz Tuhnjsko dolno, za zboljšanje šolskh prostorov n za uredtev krajevnh potreb. Ker je za prebvalce v Tuhnjsk doln modernzrana cesta prv pogoj za njhov razvoj, so v zadnjem času spraševal n ugbal, al bo občn- &ka skupščna začela z modernzacjo ceste skoz Tuhnjsko dolno al ne? Naj v kratkh besedah opšemo odgovor predsedn»ka kamnške občnske kttpščne na to vprašanje. Predsednk kamnške občnske skupščne Vnko Gobec je v svojem odgovoru poudarl, da je Imelo omenjeno ugbanje osnovo pred glasovanjem o referendumu, nkakor pa e sedaj, ko so občan sarn. odločl, da prspevajo svoja sredstva za Bradnjo šol, modernzacjo tuhnjske ceste n za reševanje najvažnejšh Problemov v krajevnh &ku'pnosth. Nadalje ugotavlja Vnko Gobec v svojem odgovoru, da kamnška občnska skupščna n mcatvn odbor za modernzacjo tuhnjske cesto prpravlja vse potrebn za začetek del. Incauvn odbor je že ra.navjal o predlogu, da letos modernzrajo štr klometre ceste z začetkom v Kamnku n da modernzrajo cesto skoz Motnk. kjer bo septembra velko partzansko slavje ob 25 letnc ustanovtve Slandrove brgade. Kdaj bodo v Kamnku začel z modernzacjo tuhnjske ceste, al julja al avgusta, je od\sno od tega, če bo podjetje zvajalec prpravljen modernzrat predvden odsek s tem, da se fnancranje ured s pogodbo tako, kot bodo prtekala sredstva samoprspevka, prspevkov gospodarskh organzacj n skupščne. Predsednk kamnške občnske skupščne prav nadalje v svojem odgovoru:»odveč je bojazen, da letos ne bomo začel z modernzacjo ceste Vsem občanom, samoupravnm dejavnkom n družbenopoltčnm organzacjam predlagam, da prčno z akcjo zbranja posebnh prspevkov v Tuhnjsk doln n občn čmprej...«in na koncu Vnko Gobec takole zaključuje svoj odgovor:»občanom predlagam, da ne ugbamo, temveč, da tud v prhodnje akcjo za zbranje sredstev v celot podpramo. Občan so z zaupanjem podprl predložene programe, naša naloga pa je, da jh v celot uresnčmo n o njhovem uresnčevanju obveščamo javnost.«vg Pomembna pobuda o krtčn ocen N dneva tako rekoč, da ne b slšal besede reforma. Pravzaprav o njej tolko govormo, da včash postajamo že nestrpn n zato neobjektvn pr presojanju njenega zvajanja. Zarad przadevanj n želja, da b Jo čmprej uresnčl, postajamo na trenutke celo črnogled. Pr tem pa pozabljamo, da uresnčtev reforme n porod ozroma delo, k bo končano v nekaj dnevh, ampak pomen vzgojo, vlaganje, skrb, razvoj, pomen čas, k teče n terja nenehno budnost ter odgovornost slehernega v tem časovnem gbanju. Mnul torek je klub gospodarstvenkov v Kranju prpravl posvetovanje o uresnčevanju družbenega plana n o gospodarjenju v prvh pelh letošnjh mesech v kranjsk občn. Tako tema posvetovanja kot sestav udeležencev sta napovedovala zelo zanmvo n pomembno razpravo. Ce b hotel pedat krtčno oceno zamsl n razprave na tem posvetovanju, potem moramo sekretaratu kluba zreč vso pohvalj za takšno odločtev. Zakaj? Danes, ko smo že dodobra odprl vrata ekonomskm n družbenm zakontostm n ko se vse bolj prhl zujem.) uresnčtv teh načel: ko že vse bolj prhajamo do tega, da se morajo posamezne delovne organzacje, družbenopoltčne skupnost td. oslanjat na lastne zmogljvost, programranje n gospodurjenje, je krtčen pogled na uresnčevanje zadanh cljev vsekakor zelo dobrodošel. Prav to pa Je klubu na torkovem posvetoval, u tud uspelo. Krtčna ocena o uresnčevanju srednjeročnega družbenega plana namreč n pokazala le na nekatere ugodne n manj ugodne rezultate uresnčevanja kranjskega družbenega dogovora, ampak tud potrdla, da n dovolj, da so naloge le zapsane v načrth. Potrdla je, da Je takšne načrte treba nenehno spremljat n Javno obravnavat ter prenest nj hovo razpravo z forumskh področj med gospodarstvo. Ce namreč vemo, da so vsa predvdevanja, nvestcje td v družbenem planu (do leta) odvsno od gospodarstva, potem je logvlno, da morajo o uresnčevanju letega, posebno pa o posameznh težavah spregovort tud predstavnk gospodarskh organzacj. Predvsem pa morajo bt tud dobro seznanjenj s konkretnm potrebam občne. Danes zarad šroke, vendar zanmve problematke, ne b.uno psal o dosedanjh uspehh n težavah pr uresnčevanju družbenega plana n o posameznh nvestcjah v prhodnje. Menl smo, da je bolje (zarad čmbolj po> polne slke), da posamezne probleme n predvdevanja predstavmo v prhodnjh nekaj števlkah. In to bomo tud naredl. Tokrat naj ugotovmo le to, da se Je kranjsko gospodarstvo 1966 n leta razvjalo dokaj ugodno v prmerjav s predvdevanj do leta. Hkrat pa moramo ugotovt tud to, da sedanj srednjeročn plan v kranjsk občn, k uaj b bl uresnčen do leta, pomen le prv del uresnčevanja refome v kranjsk občn. A. Zalar RADOVLJICA Zasebne turstčne sobe v radovljškem turzmu grajo zelo važno vlogo. Cenjo, da jh je prblžno 160, ležšč pa 340. To je štrkrat več, kot znašajo hotelske kapactete. Goste, k žele v Radovljc prenočevat, usmerja receptor domačega turstčnega društva. B. B. Na obzorju nov pravlnk o zumh n tehnškh zboljšavah Železarna Jesence se ponaša z najstarejšo tradcjo na področju dejavnost tehnškh zboljšav v Jugoslavj. Akcja se je začela že pred vojno, po vojn pa je ob podpor sndkalne organzacje n samoupravnh organov dožvela lep vzpon. V 22 leth je blo predloženh 1800 predlogov n tehnškh zboljšav ter 5 zumov. Toda v zadnjem času je opaženo vdno opadanje zanmanja za tehnške zboljšave. Po mnenju sndkalne organzacje je vzrok takšnega stanja v nzkh nagradah za spreete zboljšave. Po pravlnku z leta 1961., k je še v veljav, dob avtor naslednjo odškodnno: za prhranek 1, S dn dob avtor S dn; za predlog, k prnaša železarn 10 mljonov S dn prhranka, dob avtor S dn nagrade n za predlog, k zmanjšuje stroške prozvodnje /a S dn dob avtor S dn nagrade. Nagrade očtno nso v skladu s korstm, k jh ma kolektv od novatorjev. So pa Jjjd drug razlog. Predlog, k jh vlagajo avtorj tehnškh zboljšav, se često zavlačujejo n zadržujejo po raznh predalh v psarnah. Na predloge strokovne službe navadno zapšejo»predlog je dober, naj se prmerno nagrad«al pa»prhrank se ne morejo ugotovl, ker n potrebnh podatkov«. To kaže na brokratsk odnos do ljud n predlogov, k so lahko v korst celotnega kolektva. Da b se delavec spodbudlo k razmšljanju, kaj se da v železarn cenejše, htrejše n boljše naredt, prpravlja železarna nov pravlnk o zumh n tehnškh zboljšavah, k bo odstranl dosedanje napake n bstveno spremenl odnos do avtorjev n predloženh zumov al zboljšav. J. Vdc INDIVIDUALNI GRADITELJI J t f O V O S T V LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLFD VAM NUDI NA SVOJEM OBRATU V PODNARTU UGODNO IZPOSOJANJE GRADBENIH PLOŠČ ZA OPA2ENJE BETONSKIH DEL NA VAŠIH GRADNJAH. CENA JE ZELO UGODNA, IN SICER 8 S DIN ZA m 2 NA DAN. VSA NADAIJNJA NAVODILA DOBITE NA OBRATU PODNART, TELEFON STEV LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED

4 Seja skupščne stanovalcev Jesence Stanovanja v starh hšah bodo podrl Stanovanjsko podjetje je podjetje, katerega osnovna dejavnost je gospodarjenje s stanovanjskm hšam v družben lastnn. Jesenško tovrstno podjetje je blo ustanovljeno decembra leta n je najmlajše podjetje v občn. Po sstematzacj ma podjetje 39 delovnh mest, toda 15 delovnh mest še n zasedenh, predvsem v servsn delavnc. Sklad stanovanjskh hš obsega 314 stanovanjskh hš ozroma 2866 stanovanj n 42 poslovnh prostorov. Znano je, da se vzdrzevanje stanovanjskh hš v družben lastnn del na tekoče n nvestcjsko vzdrževanje. Tekoče vzdrževanje se opravlja po naročlu n presoj hšnh svetov, k razpolagajo z delom fnančnh sredstev. Večja popravla al pa zamenjave posameznh naprav opravljajo gradbena podjetja po programu ah' naročlu stanovanjskega podjetja; to spada v nvestcjsko vzdrževanje hš ozroma stanovanj. Lan je stanovanjsko pod jttje na nvestcjskem vzdrževanju (po programu) opravlo na 179 hšah razna dela. Mmo programa pa so opravl razna dela še na 70 hšah. Za nvestcjsko vzdrževanje je blo lan na voljo 1, N dn. Ker z razpoložljvm sredstv nso mogl krt vsel potreb, so zvajal le tsta dela, k so jh označl kot nujna. Na sej smo slšal *eč očtkov na račun zvajalcev del, k včash površno opravjo naročena dela. Pr vzdrževalnh delh, k so bla označena kot nujna, so prvenstveno upošteval obnove n popravla strešnh krtn, žlebov, odtočnh cev, pločevnasth obrob, prezdave ozroma obnovtve dmn- GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ poslovnm enotam KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, SKOFJA LOKA, TRŽIČ RAZPISUJE ZA SVOJE VARČEVALCE dve velk nagradn žrebanj SKUPNO 200 NAGRAD v vrednost NAD N DIN dne n S kov, zamenjave elektronstalacj, obnove pročelja objektov ter zamenjave dotrajanh elementov, kot npr. štedlnkov, bojlerjev, peč, kotlov, centralne kurjave tn. Naj navedem nekolko podatkov o teh delh: Na 84 hšah so bl opravljen zunanj oplesk mzarskh zdelkov, na 55 hšah so opravl prekrtje streh, na 46 hšah so popravljal dmnke, pr hšah so sezdal 33 novh drvarnc, v 21 hšah pa zamenjal lesene pode tn. Čeprav b na sej skupščne stanovalcev moral največ razpravljat o poročlu podjetja n smerncah za delo v tekočem letu ter splošn problematk stanovanjskega gospodarstva, se je razprava sukala okrog težav te al one hše ozroma stanovanja. In še nekaj besed o ncdentu na sej. Mlan Prusnk z Jesenc je obtožl ng. Včarjevo, drektorja stanovanjskega podjet. ja, da n pokazala razumevanja za popravlo hše v kater stanuje, čeprav je bl zarad tega večkrat pr njej na stanovanjskem podjetju. Prusnk je glasno segal v besedo vsem dskutantom n n dovoll drugm, da b mrno povedal svoje mnenje. Na prošnjo delovnega predsedstva, naj ne sega v besedo drugm razpravljavcem, je Prusnk jezno vstal n zapustl dvorano. Toda le za kratek čas. Kmalu se je vrnl n zopet ovral sejo. Med drugm je na drzen načn onemogočl razpravo predsednka občnske skupščne, tako da je France Zvan zarad Prusnka preknl razpravo n odšel z dvorane. Vrnl se je šele potem, ko je tud Prusnk zapustl dvorano. Morda neljub prmer ne b nt navajal, če ne b kazal na drugo plat problema. Prusnk sploh nkol n bl pr ng. Včarjev na stanovanjskem podjetju n je zato krvčna obtožba obenem huda žaltev za przadeto. Včarjeva je na sej skupščne stanovalcev pojasnla, da je za popravlo hše, v kater stanuje Prusnk n še štr družne, letos v programu prek 3 mljone S dn. Ne morejo pa vseh hš popravljat hkrat. Toda Včarjeva je Prusnku n drugm navzočm stanovalcem te hše opravčeno očtala, da zarad malomarnost le-t nma- jo hšnega sveta n da zato nmajo zakontega zastopnka stanovanjske hše. Zato stanovalc te hše ne morejo uporabljat sredstev, zločenh za tekoče vzdrževanje. In ne samo to. Stanovalc te hše so s okrog hše sezdal razne drvarnce n przdke, k kvarjo vdez Čufarjevega trga. Na sej je blo Prusnku n stanovalcem te hše jasno povedano, da v to hšo stano. vanjsko podjetje ne bo vložlo nt dnarja vse dotlej, dokler ne bodo sam porušl vse drvarnce n ute okrog hše. Ko bodo to storl, jm bo stanovanjsko podjetje takoj sezdalo novo drvarnco. Incdent je značlen, kako nekater ljudje od skupnost zahtevajo vse, medtem ko sam držjo roke v žeph. Nhče v dvoran se n strnjal s ponašanjem Prusnka, k je očtno kazal znake vnjenost. Navzoč so se oddahnl, ko je zapustl dvorano. Ing. Včarjeva je skupščn stanovalcem nakazala problem, vzdrževanja starh hš- V stanovanjskem skladu so nekatere hše stare prek 10 let al pa so dotrajane. Za njhovo vzdrževanje b moral vsako leto nament precej denarja, stavbe n stanovanja pa b bla še vedno taka kot so: stara n draga za vzdrževanje. Ker preveč obremenjujejo stanovanjsk sklad, b blo najbolje te hše ozroma stanovanja prodat stanovalcem- Stanovalc b kot lastnk bolje pazl na vzdrževanje- O tem bodo odločal drugo leto na sej skupščne stanovalcev, ko bodo zbral celotno gradvo o tej problematk'; Veskakor bo potrebno najo ustrezen načn, kako b zanteresrane občane kredtral za nakup takšnega stanovanja al hše. Na sej smo slšal, da J c za tekoče vzdrževanje stanovanj dovolj denarja. Ob koncu lanskega leta so hšn svet razpolagal z okrog 72 mj'j*" n S dn, letos pa se bo ta vsota dvgnla na 90 rnhj : 0 nov (čeprav bodo hšn sveh med letom porabl okrog V mljonov S dn). Na sej so krtzral delavce komunalnega podj c^?' k zahtevajo, da so posode z a smel pred hšo, čepra* majo novejše stavbe n *» k so namenjene za smetnj*; ke. Krtka je upravčena, saj se z smetnjakov, k so na dvoršču, posebno v poletnem času, šr smrad. Ing. Nkolč je predlagal, naj b več pozornost posve* tl uredtv pročelj ob gw' n cest. Po njegovem ranen/ 1 bo morala občnska skupst' na ustanovt strokovno sk»' bo, k b skrbela za urban*' Ll stčno uredtev, 4 r, o s t a C okolce. J«*' Prv nagrad sta: DVA OSEBNA AVTOMOBILA ZNAMKE SKODA Za vlagatelje, k bodo od do vezal dnarske al devzne prhranke v všn N dn za dobo nad 1 leto al N dn za dobo nad 2 let, Vsakomesečno žrebanje od 1. junja 1968 dalje Dva srečna dobtnka bosta pr vsak poslovn enot vsak mesec nagrajena z lepo nagrado za varčevalce navadnh vlog, k bodo povečal vlogo v mesecu vsaj za 100. N dn NAGRADE: 71 ročnh ur Darvvl v vrednost nad Žrebanje stanovanjskh varčevalcev O Prpravljenh je 10 denarnh nagrad v vrednost g N dn, k se korstjo za nabavo gradbenega O materala al opreme po zbr. m H Za osebe, k varčujejo za dobo 2 let al ves Julja bo eno leto, odkar so na Bledu začel delat nov hotel. To bo eden največjh^. In njegova gradnja pomen tud eno največjh tovrstnh nvestcj na Bledu po vo n»- vdeno Je, da bodo hotel odprl prhodnje leto pred začetkom turstčne sezone. Gradbe '^jo Izvaja Splošno gradbeno podjetje Gorenje z Radovljce, k bo 1. julja letos končalo»odo fazo gradnje (takrat bo hotel dobl tud dokončno zunanjo oblko). Takoj za tem P nadaljeval tud z notranjm del. Foto: F. Perdan

5 SOBOTA 22. JUNIJA IMfl Skofj Lok se obeta nov PTT center Avtomatska telefonska centrala bo mela prključkov ' Poštno stavbo v Skofj Lok so pred dobrm mesecem dn prčel podrat. Ker prebvalce zanma, kaj n kako je.s to stvarjo, smo povprašal pr PTT podjetju Kranj, k fnancra dela. Pošta v Skofj Lok, takšna kot je bla, je postala Premajhna. Razen tega je blo na račun slabe urejenost pr nuđenju poštnh stortev zadnje čase precej prpomb. Obskovalec, k je mel na pošt več opravkov hkrat, je moral v tr razlčne prostore. Takšno poslovanje je seveda zamudno n zastarelo. Kot smo zvedel, bodo stavbo podrl do tal, le klet ostane stara. Nova zgradba, za katere postavtev so predr*d dnev so začel obnavljat v Skofj Lok sedanje poštno Poslopje. Foto: F. Pcrdan 286 let na bolezenskem dopustu Gospodarsk račun v svetu so pokazal, da je cenejše vlaganje denarja za tehnške zboljšave n zdravstvene pogoje dela, kot pa plačevanje posledc zarad poškodb pr delu al pa zdravljenje poklcnh bolezn. v obdobju od leta do je blo v železarn 5528 poškodb pr delu, zarad poškodb pa je blo zgubljenh delovnh dn. Ce b bl to en delavec, b bl> zarad poškodb skupno 286 let v bolnšnc ozroma na bolezenskem dopustu. Največ poškodb je blo leta, n scer 1050 n Jcta 1965., ko je blo 1011 poškodb. Najmanj poškodb je D lo lan (670 poškodb). Vsekakor je v železarn velko več možnost za poškodbe, kot je to morda prmer v a,u!h podjetjh. Analza vzrokov poškodb kaže, da je največkrat vzrok nesreče nepazljvost delavca al pa n c s noš t o van j c predpsov n dscplne pr delu. Seveda moramo vedet tud to, da je v železarn zaposlenh okrog 7000 delavcev, od tega 1000 žena n deklet, 1250 mladncev n 317 delovnh nvaldov. Skupno z y.a5km, vojnm n drugm nvald pa je v železarn nvaldov. Nso pa v železarn zgubljen delovn dnev samo 2ara(J n c s r c p,.j d c u > jo nazorno kaže podatek, da je Mjvcč delavcev nvaldsko upokojenh zarad bolezn r ca n ožlja, bolezn dhal, bolezn kost n zglobov, oolezn prebavl tn. Poleg našteth bolezn zdravstven elavc opažajo pr delavch železarne večjo zčrpanost, Preutrujenost n prezgodnjo staranje To je razumljvo, C r so nekater delavc delal nepreknjeno (na tr zj^ene: dopoldne, popoldne n ponoč) v vročl obrath, K l Wtreje krhajo zdravje. Prav zato je velk del kadrovske poltke usmerjen k Ustvarjanju delovnh pogojev, predvsem tehnške, zdravstvene n socalne varnost. Seveda pa jc v železarn to e'o zahtevno delo, ker n enostavno menjat delovne P^oje n često delovne navade. J. Vdc JESENICE Jesenška zveza prjateljev mladne ma že 0 6!et svoje letovšče v Novgradu. Za letos so že naredu P gram, k zajema r časovno razdeltev zmen n ceno enorftevne oskrbe. Kot je predvdeno, bo od 20. junja do S _ septembra letovalo ob morju sedem Izmen. V Novgrad do odšl predšolsk n šolsk otroc pa tud odrasl, k so al. * tud nso čan društva. Cena enodnevnega bvanja t vsem, ka spada zraven, od 11 do 20 N dn. B. B. b 1000 lokalnh vdel 50 mljonov S dn stroškov, bo končana do konca leta. V prtlčju nameravajo uredt pošto, v prvem nadstropju pa' bodo namestl novo avtomatsko telefonsko centralo s kapacteto 1000 lokalnh prključkov. Strošk zanjo, za nakup n montažo, znašajo 200 mljonov S dn. To bo doslej druga največja centrala na Gorenjskem. Tud zarad nje morajo gradt novo stavbo, kajt lesen vmesn strop v prejšnj takšne teže ne b vzdržal. Nova centrala bo začela obratovat spomlad prhodnje leto. Tedaj bodo dela končana. Nov PTT center naj b bl potemtakem kar se da sodoben, z modernm poslovanjem. Vsa dejavnost pošte bo združena, vse bo v en hš. Tud przdek s poštnm predal, k so ga moral postavt pred let, bo odslej odveč. I. G. XVIII. GORENJSKI SEJEM V KRANJU VIII Očščene n zmrznjene morske rbe v prodajalnah UXVJXjCL VELEBLAGOVNICA NaMa V LJUBLJANI obvešča da je bla 21. JUNIJA 1968 o d p r t a NOVA IN SODOBNO UREJENA B L A G O V N I C A konfekcja, metrsko blago, perlo, pletenne, oprema za dojenčke, volna, pozamenterja, Q usnjena galanterja, rokavce, nogavce, kozmetka, čstla, pohštvo, švaln stroj, plotln stroj, preproge, dekoratvno blago, zavese, 0 televzorj, radoaparat, gramofon, magnetofon, tranzstorj, gramofonske plošče, štedlnk, kuhalnk, praln stroj, hladlnk, ločlc, sesalc, mkserj, posoda n razlčna drobna elektrčna galanterja, šport n camp oprema Potrošnšk kredt tud brez porokov Po nakupu se boste lahko osvežl n s odpočl v bfeju na prjetn teras blagovnce, kjer vam bodo na voljo zbrane pjače n hladna jedla. Za Strojno ključavnčarstvo JANEZ ZOREČ SLAMNJAK 33 (PRI LJUTOMERU) prozvaja V ŠKOFJI LOKI PRI AVTOBUSNI POSTAJI Pod eno streho bo v treh etažah kupcem na zbro vse, kar potrebujejo za osebno uporabo ter za potrebe v gospodnjstvu obsk se prporoča n k nakupu vab KOLEKTIV BLAGOVNICE pločevnasto samokolnco BISERKA ltrsko, guma z zračnco na kroglčnh ležajh. Zelo prmerna za uporabo v kme tjstvu, gradbenštvu td. Barva po želj! FRANKO ŽELEZNIŠKA POSTAJA Takojšnja dobava po prejetju al psmenega naročla! Izdeluje prozvodnjo n sadje CENA: 350 N dn KUPCA ustnega tud kladvarje n prpravlja kombnranh mlnov za repo S»» * lanma«

6 rečanje Varaždn - Radovljca Obsk Varaždncev v nekaterh krajh zgornje Gorenjske je bl pomemben kulturno-poltčn dogodek. To pa. prav zategadelj, ker je pomenl resnčno manfestacjo prjateljstva ter medsebojnega razumevanja n spoznavanja ljud' vseh bratskh n sosednjh narodov, k jh že v preteklost vežejo mnoge Prvo sndenje beljaškh n jesenškh pevcev V čtfarjevem gledalšču na Jesencah je blo v soboto zvečer pr jateljsko srečanje beljaškh n jesenškdh pevcev delavcev. Srečanje je organz j rala na pobudo občnskega komteja ZKS Jesence n okrajnega vodstva KP Avstrje v Beljaku komsja Za kulturno sodelovanje z zamejstvom na Jesencah. Za prredtev, na kater so prredl pevsk koncert beljašk n jesenšk pevc, so pokazal Beljačan kot Jesenčan zredno zanmanje, saj so dvorano polno zasedl. Program so zvajal Avstrjc z desetm koroškm jn štajerskm pesmm, martnarsk zbor jesenške železarne z domačm n tujm pesmm, v ta namen sestavljen mešan zbor n za konec združen zbor Beljaka n Jesenc, k je zapel avstrjsko Obernglantalbodn n slovensko Jurja Flešmana Trglav. Skrbno zbran n dobro zvajan program koncerta je nudl udeležencem lep n nepozaben kulturn užtek, samo srečanje pa jc zzvenelo v mednarodno manfestacjo, k predstavlja prv korak k trajnemu sodelovanju med jesenškmf n bcljaškm delavc pevc, še letos, tj. za praznk naprednega tska, bodo ponovl koncert v Beljaku, v bodoče pa željo prtegnt v tradconalna srečanja še pevsk zbor z Pontebe v Italj. Letno naj b nato organzral sfrečalnje zmenčno na Jesencah, v Beljaku n v Trbžu. Pevsk zbor jesenškh martnarjev, k z leta v leto vdno napreduje, že predstavlja za Jesence mošk pevsk zbor, katerega nastop vse bolj navdušujejo n bodo po dosedanjh zgledh zastopal jesenško železarno n Jesence doma ter v našh n nozemskh železarskh sredščh dokaj častno. P. C. Manfestacja prjateljstva n bratstva skupne vez. Poseben pomen pa ma to medsebojno zblževanje tud dandanes, ko oblkujemo družbeno skupnost, temelječo na enakopravnost narodov. Obsk Varaždncev na Gorenjskem mnulo soboto n nedeljo je bl šele drug bolj množčn stk Gorenjske v Varaždnom; prvkrat so se pred dvema mesecema sešle gorenjske kul< turne skupne z varaždnskm občnstvom. Vse to pa je uvod v še bolj okrepljeno ter razšrjeno nadaljnje sodelovanje. O tem sta se v razgovorh strnjal obe stran. Varažd nc so prspel v Radovljco v soboto z dvema r avtobusoma. Po zelo močnem deževju se je ravno razvedrlo n gostje so mel prav srečo, da so s v lepem vremenu v soboto popoldan lahko ogledal nekatere gorenjske kraje, med njm Begunje, Radovljco n Bled, v nedeljo pa še Kropo. V Begunjah pred spomenkom n pred muzejem NOB je kustosnja tov. Prevčeva gostom zelo slkovto n s čustveno ganjenostjo orsala dogajanja v begunjskh mučlncah. Iz 60 grl n src je zadonela pretresljva žalostnka ŠUME, OJ ŠUME, s katero smo se skupaj spomnl vseh tsočev žrtev, k so trpele strašna mučenja v celcah smrt. Všek obska pa je bl večern koncert v blejsk festvaln dvoran. Tamkaj se je zbralo več kot petsto obskovalcev, kulturnh delavcev z cele občne: z Radovljce, Mošenj, Bohnjske Bele, Gor j ter z Bleda n okolce. Med obskovalc je blo skoraj polovco tujh gostov, k bvajo na Bledu. Kulturne organzacje z navedenh krajev so organzrale skupnsk obsk na velko prredtev prjateljskh Varaždncev. Večerna predstava pa je zzvenela v pravo kulturno manfestacjo, saj je spored obsegal med šrokm zborom jugoslovanskh pesm In plesov zelo velk del slovenskh. Resnčno srrto bl počaščen vs, ker so gostje s takšnm posluhom za slovensko melodjo n besedo zvajal slovenske narodne pesm. Velko zaslugo za to ma zlast drgent IVEK ZVONKO, l je vrsto narodnh posebej prredl za zbor. Med slovenskm smo slšal: Luna sje, Megla v jezeru. Na oknu glej n druge. Celotn spored je obsegal pesm n plese vseh jugoslovanskh narodov. Občnstvo je nastop gostov sprejelo z velkm navdušenjem n zadovoljstvom. Kar pr odprt scen med zvajanjem je bučno pozdravljalo Izvajalce. Zelo so navdušle gledalce nekatere zagorske pesm, med ples pa je vnela zlast prečudovta BILJANA, k je resnčna ljudska umetnna. Sploh pa so bl ples odlčne folklorne skupne v psanh nošah s slkovtm okrask nekaj posebnega. Koreograf FRANJO ŽELEZ- NJAK je uspel z mladega zbora oblkovat odlčen n dobro Izurjen plesn ansambel z velkm posluhom za rtmko, koreografjo n z obvladovanjem vseh, tud težjh plesnh elementov. Posebno močno je bla v plesh prsot- J na tud zpovednost. Folklora je zvajala: splet slavonskh kola, šopsko makedonsko oro,»šano, dušo čovek«, bunjevačko momačko kolo n druge. Skupaj s folklorno skupno je nastopal tud tamburašk zbor, k ga vod HUDJEK ILIJA. Najbolj množčno nterpretacjo je dožvela zadnja točka kot zaključn przor z opere Jakova Gotovca ERO S ONOGA SVETA. To pa je bl przor, k je sprožl val navdušenja n prsrčnega odobravanja, saj je skupno nastopalo blzu sto zvajalcev: varaždnske pevce, plesalce n tamburaše so v tej točk podprl tud gojenc radovljške glasbene šole v sestavu harmonkarskega orkestra. Zaključno pesem so Radovljčanj n Bleje] naštudra' po vnaprejšnjem dogovoru, tako da so na sobotnem koncertu nastopl skupaj zelo dobro, čeprav nso mel skupne vaje orkestra s plesalc n pevc, panstom n tamburaš. Vadl so namreč ločeno pod vodstvom predavateljev tov. Noča na Bledu n tov. Ažmana v Radovljc. Predsednk SVOBODE z Varaždna je na prjateljskem srečanju tud spregovorl o zgodovn te kulturno-umetnške organzacje, skupaj s predsednkom ZKPO Radovljca pa je zmenjal SPOME NICE PRIJATELJSTVA ter nekatera dragocena domača spomnska darla. Svoboda Podnart je organzrala družabno srečanje, na katerem se je zbralo blzu 200 Gorenjcev n Varaždncev. Za tem pa so sprejel član kulturnh organzacj goste na dom, koder so jh prenočl ter se tako še poblže spoznal z njm. Največ so jh sprejel v Kropo, Podnart n v Gorje, nekaj pa tud v Mošnje, v Radovljco n na Bled, V nedeljo so s ogledal še znamentost Krope, predvajal pa so jm tud dva flma: o Krop n Kolednke. Pred spomenkom sred vas je bl zbor, na katerem je zzvenela prjateljska obljuba obeh stran o nadaljnem sodelovanju. J. B. muzej odslej muzejska zbrka Za ustanovtev muzeja v Tržču se je v prvh leth po osvobodtv začel zavzemat Tehnšk muzej Slovenje, k je v Tržču prav zarad njegove pestre obrtne dejavnost v preteklost n v njegov današnj ndustrj vdel velke možnost za razvoj muzejske dejavnost. Iz teh pobud je skupna Tržčanov ustanovla muzejsko društvo, katerega namen je bl prpravt vse potrebno za ustanovtev muzeja. Omenjeno društvo je pred prblžno petnajstm let; odkuplo edno še obstoječo fužno n prdoblo Zgornjo kajžo objekta, k sta sama po seb spomenka tehnške kulture. Do ustanovtve tržškega muzeja je pršlo leta 1964, ko je občnska skupščna sprejela sklep o njegov ustanovtv. Dotacje, k jh je muzej dobl pva leta, so porabl za prenovtev muzejskh prostorov, za odkup eksponatov, lterature n druge dokumentacje o razvoju Tržča n za prrejanje pbčasnh razstav. Vendar pa je bla dotacja premajhna, da bj razpsal stalno delovno mesto vodje muzeja n,s tem zadostl verfkacjskm pogojem. Vendar pa bo tržšk muzej spet zažvel, saj je tržška občnska skupščna na svoj zadnj sej sprejela sklep o premenovanju muzeja v muzejsko zbrko, poleg tega pa je prevzela funkcje ustanovtelja n se zavzela, da bo dajala sredstva za redno delo muzejske zbrke. Poleg tega je občnska skupščna zadolžla svoje predsedstvo, da se dogovor s prmerno organzacjo, k b prevzela nadzor nad muzejsko zbrko, v kratkem pa bodo razpsal tud stalno delovno mesto vodje zbrke. Pred sklepanjem tržške občnske skupščne o usod muzeja je o njem razpravljal tud avet za kulturo n presveto občnske skupščne n menoval posebno komsjo. Komsja je pr svojem pregledu muzejske dejavnost ugotovla, da je bla ta do sedaj omejena le na zbranje predmetov n na organzacjo nekaterh razstav med njm velja oment: Razvoj šolstva v tržšk občn, razstavo NOB ob 25-letnc vstaje slovenskega naroda. Tr srečanja s Francoz, Aktvnost mladne med NOB h Htzngerjevo razstavo. Po posvetovanju z nekaterm muzejskm strokovnjak je omenjena komsja zbrala tud nekatere predloge za usmertev tržškega muzeja ozroma muzejske zbrke. Tako naj b po predlogh komsje sveta za kulturo n prosveto v muzeju zaposll stalnega muzejskega delavca, komsja pa je nadalje menla, da naj b krajevn muzej, v našem 'prmeru tržšk, usmerjal bolj v sp " e calzacjo kraja n naj b se ogbal prevelke heterogenost, saj obskovalce muzeja, zlast še tujce>jt zanma predvsem tsto, kar drugje n e morejo vdet. Zanmva j e tud naslednja ugotovtev, da vsako muzejsko zbranje še ne more met značaj muzeja, temveč je mogoč n 2 3 manjše kraje tud prmernejš status muzejske zbrke, Kot rečeno, tržšk muzej se odslej menuje muzejska zbrka, njen ustanovtelj J e tržška občnska skupščna, k bo z svojega proračuna redno zagotavljala sredstva. Na sej občnske skupščne so tud sklenl, naj se bodeč vodja muzejske zbrke v Tržču strokovno poveže z Gorenjskm muzejem v Kranju n s strokovnjak drug'f 1 muzejev ter tako najde najprmernejšo oblko dejavnost muzejske zbrke v Tržču- Vl O. JESENICE - V četrtek, 20. junja, zvečer so v čufa ' r letošjevem gledalšču na Jesencah prredl zadnjo premero nje gledalške sezone. Igralc so se predstavl z dramatčno zgodbo Ferda Kozaka PUNČKA, k ma pet slk. V glavn vlog 1 je nastopla Marja Kavččeva, gral pa so še Oto GetdCf Franc Pogačnk n Slava ter Bojan Maroševč. Režser J e Bojan Ccbulj, k je tud prpravl sceno. V prhodnjh dneh bo še več ponovtvenh predstav. JESENICE Prejšnjo soboto zvečer jc sekcja DOLlK v mal dvoran Delavskega doma na Jesencah odprla samostojno razstavo slk alpnsta n lkovnka domačna Toneta Tomazna. Razstava je posvečena pomembnm abletncam jesenškega n slovenskega plannstva. Ob tej prlk so član DPD Svoboda Tone Cufar zvedl krajš kulturn program. ŠKOFJA LOKA Danes zvečer (v soboto, 22. junja) b 20. ur bo mladnsk pevsk zbor pr mladnskem kulturnoumetnškem društvu gmnazje Škof ja Loka v dvoran Loškeg a gledalšča na Spodnjem trgu prredl celovečern koncert. č' a ' n zbora, katerega vodja je prof. Tone Lotrč, bodo zapel ve narodnh, partzanskh n umetnh pesm. Kulturn večer nal b bl prkaz celotnega dela mladh pevcev.

7 Ob razstav grafk, rsb^ n plastk učencev osnovnh šol V Mestn hš jo je organzral zavod za prosvetno-pedagoško službo Vs smo edn, da otroška ustvarjalnost ne pozna meja. Kjer je domača vzgoja vsaj nekolko usmerjena v razvjanje otrokove ustvarjalnost, tam otrok te zgodaj prme svnčnk n»ustvarja*, seveda, mesecem starost prmerno. In ko le faca n ko zgovarja prve besede, je med njm kmalu tud beseda»psa, psa«, kar mu pomen svnčnk al barvco, skratka predmet, k tako čudovto pušča za seboj črte. Takrat nastop preobrat v naš vzgoj, kajt otrok tedaj ne pozna meja svoj ustvarjaln vnem, vsak papr mu je premajhen, spopade se s svele prebeljeno steno, rše po pohštvu al povsod tam h najraje tam, kjer b ne smel. Nastop odločlen trenutek, ko se mora prvč uklont n mere svojh rsb uskladt z eljam staršev. Mnogokrat je prav ta trenutek odločlen za poznejš razvoj otrokove ustvarjalnost. Groba beseda al celo telesna kazen se v otrošk zavest vsdrata kot strašlen element, k se pokale pozneje v šol pr lkovnem pouku v oblk odpora Pred rsanjem n kot podzavesten strah, da ne zna rsat Vs pa vemo, da otroc nadvse rad ršejo, slkajo, modelrajo neverjetno zpovedno n zrazto, toda ne zgolj zarad sarrtega rsanja al slkanja n modelranja. Zd se m, da ne 1 besedo n ne s pesmjo n nt s kretnjam nt z gro ne morejo svoje zpovednost ujet v trdnejšo oblko, vse jm jc Preveč mnljvo n vse jm zgne, tako htro, da se tega nt ne zavedo. V lkovn podob pa vdjo trdno n trajnejšo oblko svojh lvljenjskh lelja n odkrtj, vdjo sebe s predmet n sebam. k so jm ljube, zajete v trden nezbrsen krog. Na slk je vse tako, kakor s teljo. Kakor je usoden trenutek, ko se morajo prvč uklont naš Volj, našm normam, tako jc usoden lahko tud trenutek, k Prde z vzgojnm metodam lkovnega pedagoga. Odločujoč je Poseg lkovnega pedagoga, pomembna njegova avtorteta, k mora skat metode n sredstva za zelo komplcrano delo, s katerm osvobaja otroško duševnost najrazlčnejšh zunanjh vplvov n jo mora vodt s pshološkm posluhom v lkovn SVet n s tem v področje posebne delovne dscplne. Posebno Vatuo pa je, kako opravlja lkovn pedagog to svoje odgovorno fa. Ne sme pustt otrokom popolne svobode nt ne sme z vtjukom svoje strogost ustvarjat z njh Pcassojev. Vzgojtelj pomaga spajat otroško domšljjo z realnostjo okolja, lrošk pogled na svet n njegovo dožvljanje s povsem določeno tehnko, veščno n cljem. Toda ne samo to, ampak še mnogo več: otrošk svet mora podredt zakonom estetskega u<wtarzma, kar je zredno tetka naloga, k pa jo jc mogoče fspešno rešt s prncp moderne lkovne pedagogke. Zato b bd» treba ob tej razstav razvozlat še vprašanje: al je razstava samo razstava rsb, grafk n plastk učencev osnovnh g Gorenjske, al pa je tud ogledalo lkovnega pedagoga. Ce razstava naposled tud to zadnje, potem b blo v boa če treba opremt razstavljene zdelke poleg vseh učenčevh P datkov n mena šole tud s prmkom vzgojtelja. Nč na- Pačnega ne b blo ob naslednj razstav uredt poseben del razstave, lkovno pedagošk del, k b pokazal najuspešnejše Metode lkovnega pouka. Toda vrnmo se k otrokom, ustavmo se pred njhovm tzaelk z mslm, k sem jh nakazal. Ustavmo se pred nj- 'tovm del zato, da b spoznal sebe v delh najskrenejšh n a,ncposrednejšh zpovedovalcev resnce. A. Pavluvcc Premera je bla 12. junja v dvoran Loškega gledalšča na Spodnjem trgu. Gledalcem so se mlad gralc predstavl kot dokaj zenačena, homogena skupnca, k j gre za njeno požrtvovalnost vse prznanje* Ce naj skušamo ocent prkazano gro, moramo upoštevat, da je za vso sedmorco nastopajočh ta uprzortev pomenla prve korake na odrskh deskah. Ljubka nerodnost, k je tu n tam prevzela ansambel, sprčo njhove mladost n prav nč motla. Nekolko sta zstopala v poztvnem smslu seveda Jurj Svoljšak v vlog Martna n Tone Bertoncelj kot zapt Srk. Tud prkupna Marja Vodoza snežno belo ročno pranje V Gorenjskem muzeju v Kranju razstavljajo učenc gorenjskh osnovnh šol svoja najboljša dela z lkovnega pouka. Dosedanje ocene obskovalcev so o razstav zelo spodbudne. FotO F. Perd-n Mlad Škofjeločan na odrskh deskah O športn dejavnost n uspehh škofjeloškh gmnazjcev sno pred tedn že psal. Toda telesna kultura n edna z ven t ud j ska aktvnost mladncev na tem zavodu. Poleg šolskega športnega društva že vrsto let uspešno deluje tud mladnsko kulturno umetnško društvo. Ena zmed sekcj le-tega je mladnsko gledalšče gmnazje Škof ja Loka. Za konec letošnjega šolskega leta so njegov član naštudral Fnžgarjevo ljudsko gro Razvalna žvljenja. velkan med detergent pvčeva v vlog Lenčkc s je prdobla nemalo smpatj med gledalc v dvoran. K uspehu dela je nedvomno največ prpomogel režser Mrko Ccgnar, k jc štr mesece vztrajno vadl mlade gralce. Sceno n kostume po zamsl Saša Kumpa so s zposodl od Prešernovega gledalšča Kranj. Razvalna žvljenja pa n prvo dramsko delo v zgodovn mladnskega gledalšča gmnazje Škofja Loka. Le-ta je blo ustanovljeno že leta Ves ta čas so njegov član sodeloval na proslavah ob državnh praznkh n obletncah leta so se predstavl z delom turškega dramatka Nazma Hkmeta Len genda o ljubezn. Z njm jo takratna gralska ekpa nastopla tud na revj dramskh skupn v Novem mestu n požela oblo prznanj. Naslednje leto za 20-L-tn.co osvobodtve so prpravl dveurn partzansk večer na Zrovskem vrhu nad Idrjo^ Ist program je mesce drd kasneje škofjeloško občuvslvo lahko vdelo tud v okvru poletnh prredtev na gradu. I. G, DELAVSKA UNIVERZA»TOMO BREJC«KRANJ VPISUJE odrasle v naslednje oblke zobraževanja: " SI v I. letnk Všje tehnške šole Marbor (center za /redo študj pr Delavsk unverz Kranj) n scer v oddelek za strojnštvo oddelek za elektrotehnko, oddelek za gradbenštvo n komunalo oddelek za kemjo V oddelek za strojnštvo se vpšejo lahko tud kanddat, k bodo v drugem letnku študral na odseku za tekstlno tehnologjo. v I. n II. letnk Všje pravne šole Marbor (center a zredn študj pr Delavsk unverz Kranj) v I. letnk Delovodske šole n scer strojna n clektro smer* v Poklcno šolo gostnske stroke (natakar, kuhar) v tečaj za kurjače (nzkotlačn kotl) j v tečaj za prvatne gostlnčarje y v. letnk srednje medcnske šole v tečaj tehnškega rsanja L n II. stopnje v tećaj za skladščno poslovanje Osnovna šola vpsuje v 5., 6., 7. n 8. razred Center za zredn študj na Pedagošk akademj oddelek za razredn pouk Jezkovn tečaj začetn, nadaljevaln, zpopolnjevaln: - angleščna - nemščna - taljanščna - francoščna - angleščna n nemščna za otroke Prjave sprejema n daje vse nformacje Delavska unverz»tomo Brejc«Kranj, Cesta Staneta Žagarja 1, telefon n vsak dart od 7. do 14. ure n v torkh, sredah ter Če* trtkh od 14. do 16. ure. j

8 Narcse so za letos scer z odcvetele, vendar ne bo odveč, če povemo še nekaj besed o varstvu teh rož pod Golco. Že pred trem mesec so v Glasu gorsk stražarj opozarjal na veljavnost zakona, sprejetega leta Zakon namreč prepoveduje vsaktš. no trganje narcs. Glede tega b moralo nekaj napravt tud turstčno društvo Planna pod Golco, k vsako leto organzra mesec narcs. Društvo b moralo poskrbel, če že prvablja zletnke na narcsne poljane, da b ta ostala vsako leto enako bela. Al drugače povedano opozort b moral ljud, da je trganje narcs z zakonom prepovedano. Morda b zadostoval že dva al trje panoj, k b prhajajoče goste seznanjal s prepovedjo. Tako ne b blo zgovorov, da nso vedel. Tud prek oglasov v ra. du n časopsju, ko društvo vab na Golco, b blo potrebno opozort, da so narcse zaščtene. Tako pa je blo prvo nede. Ijo v mesecu narcs v Domu pod Golco vse polno narcs v vazah. Kdo jh je nabral za v vaze? Vsekakor tst, k skrbjo za uredtev prostorov v domu. Plannskega društva Jescnce-Javornk-Koroška Bela n blo čutt. Kdo ve, zakaj to društvo ne more ustanovt odseka za varstvo narave n Narava naj bo lepa za vse gorsko stražo. Ko so pršl gorsk stražarj z Tržča, Kranja n Ljubljane, so obskovalcem dell letake, na katerh je blo v kratkh be. sedah zapsano, da so narcse zaščtene rože, n da jh je prepovedano trgat. Ljudje so jh bral n odmetaval, potem pa so spet nabral narcse. Najbolj čudno pa je blo to, da nhče n vedel, da se narcs ne sme trgat. Ko so gorsk stražarj odvzemal šopke, je padlo nč kolko žaljvk, k bodo mele svoj eplog tud pred sodščem. Najbolj čudno pa je blo to, da za prepoved nso vedel tud Jesenčan. Nč ne b blo čudnega, če ne b vedel tega Štajerc al Dolenjc, kjer teh rož n. Vsako leto več ljud prhaja v maju pod Golco, če ne bomo učnkovto zaščtl našh naravnh lepot, bodo kmalu bele poljane pod Go-. lco prazne, opustošene. I. Eržen Sp. Besnca Najbolj przadevn kraj Letos je turstčna zveza Slovenje skupaj z urednštvom časopsa Delo n zvezo hortkuuurnh društev Slovenje razpsala tekmovanje za zbor najbolj przadevnega kraja na področju turzma v naš republk pod naslovom Najbolj przadevn kraj. Posebna komsja bo po končanem tekmovanju obskala vse kraje, k so se prjavl za tekmovanje n ocenjevala urejenost n čstočo, vzdrževanje javnh n zasebnh nasadov, kulturnh n zgodovnskh spomenkov ter zgradb n okolce. Ocenla bo tud j urejenost javnh lokalov, po- j strežbo, kvalteto turstčnh nformacj td. Med tstm, k so se vključl v to tekmovanje, je tud turstčno društvo Bled. O tem je razpravljal maja le- tos tud upravn odbor turstčnega društva. Da b akcja na Bledu čmbolj uspela, so prebvalcem, gostnskm, turstčnm, trgovskm n drugm delavcem poslal letake n jh seznanl s tekmovalnm pogoj. Ko smo se pred dnev pogovarjal s predstavnk turstčnega društva na B'edu, so nam povedal, da s na Bledu tud scer przadevajo, da b bl ta znan turstčn kraj čm lepš. Hkrat pa so poudall, da tud sedaj upajo, da bodo prebvalc Bleda n drug turstčn delavc dokazal, da Bled dejansko užva sloves svetovno znanega letovšča. Upamo, da se bodo njhove želje In napoved o uredtv kra'a n drugh turstčnh zna 'nost uresnčle. A. 2. V soboto, 22. junja, je turstčno In avtobusno podjetje Kon* pas Ljubljana odprlo na Lapadu pr Dubrovnku hotel A K tegorje. Drug Kompasov hotel po vrst ma 181 post 'J e restavracjo z 200 sedež. Za udobje gostov so prpravl velk teraso z bazenom, napolnjenm z morsko vodo. V hotelu J še snack bar, frzersk salon, prodajalna turstčnh spon' kov n Kompasova sposojevanca avtomoblov. Hotel bo Y vse leto. Strošk zgradnje so bl 15 mljonov novh dnarje V začetku avgusta bo Kompas odprl na Ljubelju svoj tre J hotel. Ta bo mel tud avtomatsko kegljšče. \ vas vab na zlete, k jh organzra v junju n julju: 28. VI. PETEK 29. VI. SOBOTA 2. VII. TOREK 4. VII. ČETRTEK popoldansk zlet v Trbž enodnevn zlet v Trst z ogledom tržaškega velesejma popoldansk zlet v Celovec z ogledom večerne predstave prljubljene operete»dežela smehljaja«obsk letalskega mtnga na Brnku; razpored odhodov avtobusov z Kranja bo naknadno objavljen 19. VII. PETEK 22. VII. PONEDELJEK 26. VII. PETEK 27. VII. SOBOTA VIII. SOBOTA n NEDELJA popoldne v Celovec enodnevno potovanje po Korošk popoldne v Trbž Ljubljana Kržanke Lehar: Vesela vdova opereta dvodnevn zlet v Verono, združen z ogledom Verdjeve opere»aida«v svetovno znanem gledalšču 12. VII. PETEK 13. VII. SOBOTA popoldne v Trbž Ljubljana Kržanke; Labodje jezero balet Čajkovsk: V A B I VAS Vse nformacje n prjave v turstčn poslovalnc»crena«v Kranju, Koroška 4, telefon: n v turstčn poslovalnc Avtopromet»Gorenjska«Kranj v Tržču, telefon: TURISTIČNI ODDELEK

9 SOBOTA 22. JUNIJA 968 Demografska krza Da b se svet zognl grozeč lakot, pa b blo treba bort še mnogo več, kot jc do sedaj storla katerakol država. Predvsem je tu mšljena večja prozvodnja hrane n omejevanje prrastka prebvalstva. Na vsem «vetu je danes samo deset" držav, k prozvajajo več hram. kot jo potrebujejo. V zadnjh nekaj leth je blo V Združenh državah Amerke kar polovco vška hrane na svetu, druga polovca odvečne hrane pa jc bla prozvedena v Kanad n Avstralj. Dežele, kjer nastaja tak vsek hrane zarad vsoke razvtost prozvajalnh sl pa majo samo petnajst odstotkov vsega svetovnega prebvalstva. Drugh Petnosemdeset odstotkov ljud pa žv v gosto naseljenh predelh Azje, Latnske Amerke, Afrke n Srednjega vzhoda ter v nekaterh evropskh državah. Te pa hrano uvažajo. Nekatere razvtejše države pa tud svetovna organ- *acja Združenh narodov skušajo zavret z raznm»redstv prehrambeno krzo. Tako je leta 1960 organzacj za prehrano n gospodarstvo pr Združenh narodh 2ved,Ia po celem svetu kampanjo Proč z lakoto. Takrat je drektor te organzacje z obžalovanjem povedal, da sabljamo btko z lakoto v Latnsk Amerk n na Oljnem vzhodu. Svetovna organzacja je o problemu Prehrane sprejela tud resolucjo. Kako resen svetovn problem je prehrana postala, morda kaže tud papeževa zjava. Pavel VI. namreč Prav, naj starš sam odlečajo, kolko otrok bodo mel, ^mgače povedano cerkev torej prav glede na problem prehranjevanja nma nčesar prot omejevanju rojstev. Vse do nedavnega v Latnsk Amerk nso poznal *ns*ulutov za načrtovanje družne. Danc so tak nsttut v vsak dežel južno od Ro Grandc. Začetne težave zgnjajo. Nezaupanje n odklanjanje se umka e že ne sprejemanju metod načrtovanja družne pa vsaj sprejemanju nformacj. Tud afrške dežele počas postajajo sprejemljve 2 3 deje o planranju rojstev. Tako je Združena arabska ^'Publka ze spoznala, da je treba omejt števlo prebvalstva, k vrtoglavo narašča. Podatk namreč kažejo, a pravzaprav korst novega asuanskega jezu zgnejo o b števlk, za katero se bo povečalo prebvalstvo Egp- 1 3 v času, k ga potrebujejo za zgradnjo jezu. Vsa hran a' k jo bodo prdelal na novh obdelovalnh površnan> prdobljenh prav z asuanskm jezom, bo namreč D r«nalo za ljud, k jh bo za 250 odstotkov več kot anes. Drugače povedano, obdelovanje novh mljonov ktarov zemlje okol leta 1970 ne bo odpravlo proble- * > kako nastt slehernega Egpčana. na Programe planranja družne je sprejela že večna drž a v- Tako jc Turčja leta 1964 uknla zakon, k je Prepovedoval uporabo kontracepcjskh sredstev. V Probju, glavnem mestu Kenje so v vsak bolnc stanove za kontrolo rojstev. V Zambj;.so nedavno ^Prl pet klnk. Tud v Tunsu n Maroku se vse bolj ^nmajo za načrtovanje družne. Planranje družne 8 0 vnosl v državne programe v Indj n Pakstanu, V teh dneh so aktvst rdečega krža raznosl okol devet tsoč psem vsem gospodnjstvom v kranjsk občn. Nekatera gospodnjstva bodo psma morda dobla še naslednj teden, vendar pa organzacjsk odbor za zvedbo akcje upa, da bo še dovolj časa do petka, 28. junja, ko bodo po oblačla n obutev pršl aktvst n podmladkarj rdečega krža. Občan, to je akcja soldarnost s sočlovekom v stsk. To n nkakršno prosjačenje. Ce se je v omarah nabralo oblek, perla n obutve, k so jo otroc prerasl al je kako drugače ne rabte, podarte jh rdečemu kržu. Naj ne bo zadrege, čc v omarah tega n. N namen akcje dobt od vsakega gospodnjstva zavoj obleke n podobnega. Od občanov prčakuje rdeč krž samo prpravljenost, dve ur sodelovanja n soldarnost. Naj bo zbranje oblačl kot nekaka samopomoč. Nhč ne ve, če ne bo mogoče ob elementarnh nesrečah ostal prav tako brez oblek n obutve. Rdeč krž prčakuje, da bodo v zavojh stvar, k b jh vsak sam prav tako oblekel, če b se mu prpetla nesreča. Naj ne bo to samo akcja, v kater b se znebl starh oblačl! Rdeč krž se zanaša na srčno kulturo našega občana, da bodo oblačla prpravljena, kot bo psalo v navodlu; torej zašta, oprana n zlkana. Akcja zbranja oblačlnh predmetov Soldarnost s sočlovekom Te dn so sestank mestnh organzacj, na katerh sodelujejo organzacje poleg RK seveda še SZDL, ZB, cvlna zaščta, štab za varstvo pred elementarnm nesrečam n drug. Tu so s razdell terene, določl zbrna mesta, menoval zbralce. Mestne krajevne skupnost, v katerh bo potekala akcja, so: Center, Vodovodn stolp, Zlato polje, Huje-Planna-Crče, Prmskovo-Klanec, Gorenja Sava, S t razšče. Orehe k n Stnževo. V teh krajevnh skupnosth bodo zbralc, k bodo nosl narokavnke rdečega krža, pozvonl na vsak hš. Pr tem jm bodo pomagal tud hšnk. Na kržščh bodo čakal avtomobl prav tako z oznakam rdečega krža, k bodo zavoje vozl v skladšča. Ne pozabmo, da bo akcja potekala samo od pete ure popoldne pa do sedme ure zvečer. Po razmšljanju n na predlog predstavnkov krajevnh organzacj rdečega krža z kranjske okolce bodo v akcjo vključene tud nas'ednje krajevne skupnost: Golnk, Gorce, Cerklje, Preddvor, Kokrca n Šenčur. V teh krajevnh skupnosth bodo občane opozarjal na akcjo plakat rdečega krža, na katerh bo točno označen čas zbranja ter kraj, kamor naj b prnesl zavoje z obleko n drugm. Prav tako bodo napsana tud navodla za prpravo podarjenh stvar. Zbralšča bodo al v prus'orh krajevne skupnost, v gaslskem domu al na drugem mestu. Avto-moto društvo v Kranju tud sodeluje v akcj. Dogovorjeno je, da bo drur štvo prevzelo celoten prevoz paketov od zbralšč po krajevnh skupnosth do občnskh skladšč. V akcj bo sodelovalo okj>i 80 avtomoblov. L. M. Krajevna skupnost Kranj-center je prpravla počasttev osemdesetletnkov Za vse osemdesetletnke je svet krajevne skupnost Kmnj-cnter v sredo, 19. junja prpravl sprejem, na katerem naj b počastl vse k so dožvel tako vsoko starost.»cenmo vašo trdo Žvost n upamo, da boste še dolgo časa med nam, jh je v nagovoru pozdravl ng. Valentč, predsednk krajevne skupnost. Krajevna skupnost je počasttev prpravla letos prvč. Upajo pa, da to ne bo tud zadnjč n da jo bodo lahko prpravl vsako leto. Danes je scer malo časa za spomne, kot prav ng. Valenčč, vendar pa tem ljudem v tako vsok starost pozornost pomen spoštovanje njhov dolg žvljensk pot. Okol trdeset osemdesetletnkov se je v sredo zbralo v prostorh društva upokojencev, drug zarad bolezn al onemoglost nso pršl. Z rdečm nageljčk na prsh, k so jh prpel vsakemu ob prhodu, so poslušal rectacje prvošolcev, osnovne Mg Slane Žagar n zaploskal nral Nataš, k je odčebljala svojo pesmco, gledal po* nrčke, ko so zaplesal na Mu rus kolo. Fotograf jh jc še slkal za spomn na srečanje, skupaj s harmonkarjem N'jcetom Ušlakarjem, da je buo vse skupaj vdet še bolj veselo. Scer pa, kaj je to norost? Spomn n betenost? Prav gotovo ne. Ko s človeka odpade ves mladostn nemr, ko razreš vsa žvljenska vprašanja, takrat prav gotovo n čas za duševno betenost. Ostane v leth zbrana modrost. Ostane veselje n d vesm lepm, nad pesnu/o. Tam na vrtu, na zelenem, /c so jo zapel pecv pevskega zbora upokojencev. Šestn, oscmdesetletna še trdna žen* ca je s thm glasom prpe* vala pevcem. L. M. Clj vseh teh przadevanj za večjo kolčno hrane a svetu n pa za zmanj&tnjp števla rojstev n samo blskanje demografske krvulje navzdol. Clj je prav tovo boljše žvljenje ljud, brez bede, lakote, bolezn, 0Psmenos.t n sromaštva. Vsak otrok naj b bl za- len. L e tako mu bodo lahko starš omogol-l šolanje g žvljenje v zdravem okolju. Le tako se bo dvgnl ^ Jenjsk v l standard dežel v razvoju. Ne nazadnje pa S c s tem okrepla tud trdnost svetovnega mru. Neprestano opozarjanje na ta problem je potrebno. 0 lako se bodo ljudje zavedal, da je vsakokrat, ko se 2orr>lja zavrt okol svoje os, na njej za žvljenj vc*- Vs b se moral zavedat, da je treba stort vse r**}, preden b človeštvo zajela lakota n vsesplošen pr Pad. (Konec) V sredo popoldne so v Domu upokojencev v Kranju prredl srečanje starejšh ^oto: F. Predan

10 GLAS * 10. stran SOBOTA 22. JUNIJA 1968 jjjjttmmm Ob 110-Ietnc rojstva ( ) Dr. Henrk Turna n dr. Julus Kugy, j predhodnka našega alpnzma IfTstf mf Etf ttz tf atffff ftnf nftt.t^ Leta 1858, ko so ponrj svetovnega alpnzma Anglež v Londonu ustanovl prvo plannsko alpnstčno organzacjo na svetu Alpne Club Anglje, sta se rodla dva velka n pomembna ponrja našega množčnega rekreatvnega plannstva, vsokogorskega alpskega smučarskega n plezalnega športa n alpnzma. Dr. Henrk Turna se je rodl v sromašn delavsk družn 9. julja 1858*v Ljubljan, dr. Julus Kugv pa deset dn pozneje, 19. julja 1858 v bogat trgovsk družn v Gorc. Hvaležne poznejše generacje števlnh ljubteljev n obskovalcev so dr. Henrku Turn nadele častno me»oče«juljskh Alp, dr. Julus Kugv pa s je zaslužl me poeta n nekronanega kralja Juljskh Alp. Oba sta bla velka ljubtelja teh mogočnh gora n ponrja našega organzranega plannstva. Letošnje olmpjsko leto, k jc hkrat tud lublejno leto našega organzranega plannstva ( ), je prav gotovo najbolj prmerno, da obudmo spornj na ta dva velkana našega gornštva z najzgodnejšh ponrskh časov. Dr. Henrk Turna je pr nas prv pojmoval plannstvo, plezaln šport n alpnzem tako, kot so ga propagral n predstavljal napredn n k napredku stremeč ljudje drugh, alpskh narodov (Anglež, Švcarj, Francoz, Italjan, Nemc n Avstrjc). Oba ponrja našega plannstva sta v zelo težkh razmerah orala n sejala bogato seme, spoznala sta resnco nujne potrebe po pshčn n fzčn rekreacj. Z besedo n z dejanj sta zagovarjala resnco, da je plannstvo, smučarsk n plezaln šport ter alpnzem najprmernejša pot vrntve človeka k narav. Dr. Henrka Turna zasledmo že kot 15-letnega študenta, kako z naglm korak ht z Zaspa skoz Gorje n Krnco, skoz romantčno Krmo prot Trglavu. Dr. Julus Kugy je že kot dvanajstletn fant leta 1870 gledal z vrha Dobrača v mogočno oblčje ponosnh skalnh vršcev zahodnh n našh Juljcev. Ta prva bogata dožvetja so mladca navdušla n prklenla na gore za vse žvljenje. Ponrja našega plezalnega športa n alpnzma pa sta hodla vsak zase svoja pota, njun popolnoma razlčn socaln položaj pa ju je napotl v gore. Turna je bl zrazt športn tp gornka, samohodec. Neopazn Kugv pa se je že v času študja prava na Dunaju navzel nemškoavstrjske šole. Velko se je družl s pesnkom n avtorjem Zlatoroga Baumbachom, k je mladega moža napotl v čudovto Trento. Turna je v gorah skal samotna pota, hotelo pa se mu je bort z naravnm elemenku, leta 1928 pa je napsal zvrno delo Imenoslovje,uljskh Alp. V založb TK Skala je leta 1930 zdal Pomen n razvoj alpnzma, leta 1937 pa je zšla njegova knjga Iz mojega žvljenja. Vsa njegova dela so abecednk naše plannsko-alpnstčne lterature. Dr. Henrk Turna n odgral vdne m pomembne vloge samo pr razvoju našega Dr. Julus Kugy poet In nekronan kralj Juljskh Alp t n jh z voljo, znanjem n prmtvno opremo premagat. Po njegov pot je pozneje hodlo še mnogo našh najboljšh plezalcev n alpnstov, skalašev, katerm je bl učtelj n vodnk. Turna je pr nas gojl klasčne oblke plannstva n alpnzma brez vodnkov, čez šestdeset let je ta vrl asket posvetl goram. Poleg ogromnega razskovalnega n znanstvenega dela je dr. Turna zapustl poznejšm plannsko-alpnstčnm generacjam tud zredno bogato lterarno zapuščno. Dolga leta je sodeloval kot velk mentor našh plezalcev n alpnstov v Plannskem vestnplannstva, temveč je predstavljal celega moža tud v naconalnem n socalnem prerodu n boju prmorskh Slovencev. 29. avgusta 1910 je preplezal z gorskm vodnkom Jožefom Komacem-Pavrom severno trglavs/ko steno, Tumovo, slovensko smer. Plannska posotjanka na Slavnku (tsoč osemndvajset metrov) nos upravčeno njegovo me Tumova koča. Ponrja našega plannstva, plezalnega športa n alpnzma dr. Vuma n dr. Julus Kugy sta žvela v stem času, mela sta st clj, hodla pa sta po popolnoma razlčnh poteh. Turna jc bl th n neopazen, njegovo delo je pokazal n odkrl šele Kugy, družla ju je samo velka n skrena ljubezen do gora. Dr. Julus Kugy se je 19. julja 1858 rodl v Gorc. Mat je bla hč slovenskega pesnka n psatelja Ivana Vesela Koseškega, oče pa je bl nemško vzgojen Wndscher z Zljske dolne. Doma so bl bogat trgovc, zato je blo Kugvjevo žvljenje mnogo lažje kot Tumovo. Na Dunaju, kjer sta oba študrala pravo, sta žvela v popolnoma razlčnh žvljenjskh pogojh. Kugy je z vsem srcem vzljubl gorsk svet. Spoznal je vse gore Evrope, toda vračal se je vedno znova v Ovčjo vas pod severne stene Bojca n Polškega Špka. Tuje pa mu nso ostale tud Škrlatna, Prsojna n Razorana gora n čudovta ednstvena Trenta. V svojem aktvnem planmsko-alpnstčnega udejstovanju je premagal vrsto do tedaj še nepremaganh vrhov n sten skupaj z vodnk. Anton Ojcnger, Osvaldo Pesamosca, Jože Komac-Pavr, Anton Komac-Mota, Anton Tožbar-Medved, Spk, Korobdelj, Bobek n drug z Trente n Dolne so mu kazal najdrznejše prstope na vrhove n prek najbolj prepadnh sten: na škrlatco po severn sten n prek Kugyjeve polce ter prek Kugy. " e ve škrbne, pa na Jalovec skoz leden ozebnk n po severn sten na Montaž n Boječ. Dr. Julus Kugy je zapustl tud bogato lterarno dedščno, k je ponesla me Juljskh Alp daleč prek meja naše domovne. Od sedmh knjg jh je šest posvetl našm goram n našm pogumnm n srčnm ljudem, k žve n delajo v teh gorah. Vse knjge sodjo med najbogatejše v svetovn plannskoalpnstčn lteratur. Ob šest dese t letnc organzranega slovenskega plannstva ( ) so slovensk plannc v Trent dr. Julusd Kugyju odkrl lop spomenk- Deset let po smrt je dobt naše najvšje prznanje ponr, poet n nekronan kralj Juljskh Alp. Oba velkana našega p\ " a nnstva dr. Henrk Turna n dr. Julus Kugy prav g. tov letos n vedno zaslužta, " a se jh vs ljubtelj n obskovalc Juljskh Alp sred g«" 1 3 n na plannskh poteh spomnjamo z največjo hvaležnostjo. Kajt kazala sta P 0 1 v ednstven gorsk svet. V. Župančč Cestno podjetje v Kranju BO SPREJELO V UK 1 VAJENCA ZA AVTOMEHA- NIKA 1 VAJENCA ZA STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA POGOJI ZA SPREJEM: končana osemletka da je duševno In telesno zdrav Prošnje sprejema Komsja za delovna razmerja p r l Cestnem podjetju v Kranju, Kebetova 18 do 6. julja Komsja za delovna razmerja podjetja JELOVICA lesna ndustrja škofja Loka razpsuje za šolsko leto 1968/69 učna mesta za prdobtev nazva kvalfcranega delavca za nastednje poklce:, mzar tesar zdelovalec vezanega lesa strojn ključavnčar POGOJI ZA SPREJEM SO NASLEDNJI: uspešno dokončana osemletka starost do 17 let. PROŠNJI ZA POUK JE TREBA sprčevalo 8. razreda rojstn lst mnenje osemletke o učencu. PRILOŽITI: Kanddat za uk bodo moral pred sprejemom opravt pshološk n zdravnšk pregled. Prošnje za uk sprejema splošn oddelek podjetja-

11 BOBOTA TTTNTJA 19A GLAS * M. STRAN mm Te dn po svetu PARIZ, 18. junja V tovarn Renault so se delavc 8 glasovanjem odločl, da 'Pet začno delt. V drugh Ujetjh avtomoblske nduslrue n drugod pa ne dela " vedno kakh ljud. e 8tavka delavcev krža račun e Poltkom, saj je do parlamentarnh voltev le še ne- MJ dn. ZAHODNI BERLIN, 8. ju- 1x1 Ja Bonska vlada je na ^oj 8ej sklenla, da ne bo Ogovorla s povračlnm Ukrep! na predpse DR Nemčje, po katerh morajo vs, JJ Potujejo čez njeno ozem- & v Zahodn Berln, met vzume Nemške demokratčn e republke. 19. Junja Na redn sej med amer- *n scvernovelnamsko dotacjo se je pogovor sukal U bombardranja Severna Vetnama n Sagona. k lu<u po tej sej se vprašanje Jjp n pomaknlo z mrtve * čkc. Nt po pozvu generalnega s e k r c tarja V Tanta. le obe stran pozval k na- Porom za dosego sporazuma. WO DE JANEIRO. 19. Jun J a Konfederacja ura- ^»jskh delavcev je organ- Zlraa splošno stavko, k je ollrornla gospodarsko žvljenje v držav. Stavka je Izr Jttftnla zarad zrednega p<t** ja v držav n pa zarad ^bnh ukrepov, k jh je Pr *la vlada. s YORK, 19. junja - N E w 2hf** MeCarthy je E u K c n c Cnk V C U k " S p e h " a p r C d " ^.'" voltvah za predkra,». nomnacjo demo- Vk S t r a n k e v d r ž a v N e w J^HlNGTON, 20. junja.velkega zborovanja pred j e n vm spomenkom se ^e l e Ž l v c č k o t Zaht P revnh.? e n C O V h o d a v a < 1^ so, da amerška V a l b^u * Prej konča vet- r n lahk. J - v n o L p t a k o b Ullj. 0 J^ ;l z b o! položaj 30 n v vnh r Amerčanov l n o r ko^p l p r a v r socrlno necna- ^n a c^ C s t t e r r a s n o d? k r - tl P r, junja Kan^y*»*"ter je zahteval v ug " &. da Nemška de- a u»1 ""»Učna *** "Publka razve-. nedavno sprejete pred _ Potovanju čez njeno a p- Pr tem jo omenl ko ' h-dce, k b lah- r n ( p,)s. zarad tega. Ven- a s t u l e V a *» Prstavl, da bo njegovu}* *. 1 n a d a l J Poltko c v a, a ev r 0 n '' Pelnsl nasprot C a n a n a Ps*emu vzhodu. Ljudje Medtem ko smo skoraj že pozabl na berlnsk zd In na znano berlnsko krzo, v kater so se lomla nteresna kopja zahodnh n vhodnh držav, pa je svet, zlast še zahodno poloblo, pretresla n presenetla odločtev vzhodnonemškega parlamenta. Kaj je dvgnlo nove oblake prahu okol Berlna? 12. junja je parlament Nemške demokratčne republke sprejel sklep o uvedb potnh lstov n vzumov za vse zahodnonemške n zahodnoberlnske prebvalce, k potujejo skoz ozemlje NDR v Zahodn Berln. Ta ukrep, kot navaja vzhodnonemšk parlament, so sprejel z namenom, da zaščtjo NDR pred u \.rasstčnm clj bonske vlade. Razmšljanje o upravčenost takšnega ukrepa pustmo sedaj ob stran, čeprav nskater ljudje vdjo v njem začetek nove berlnske krz-'. Ravno zarad tega s oglejmo nekatere pomembnejše zgo Berln pred novo krzo? dovnske trenutke berlnskega problema od leta 1945 pa do danes: 2. maja 1945 je rdeča armada okuprala Berln n mesec dn kasneje na sestanku vojaškh poveljnkov okupacjskh armad (ZDA, Francje, Velke Brtanje n SZ) prpravjo sporazum o razdeltv Berlna na štr okupacjske cone. Zahodne sle so doble pravco dostopa do svojh sektorjev Berlna po avtomoblsk cest Helmstedt Berln ter po železnc n po treh zračnh kordorjh. 1. julja 1945 so amerške n brtanske čete zavzele svoje položaje v zahodnem delu Berlna, medtem ko se sovjetske čete umaknejo v vzhodn del, k šteje okol mljon prebvalcev. Mesec dn kasneje stega leta sklenejo Potsdamsk sporazum, k določa skupno poltko okupacjskh držav demltarzacjo, denacfkacjo, reparacje, vendar teh določb nso nkdar uresnčl. Leta 1948 (marca) SZ zstop z čet verne kontrolne komsje /,\ Nemčjo, konec junja 1948 Saln blokra Opekarna Dvorska vas zahodn Berln, v katerem je tud zaveznškh funkconarjev n vojakov. Na konferenc zunanjh mnstrov okupacjskh sl Berlna, januarja 1954, Zahod predlaga združtev obeh Ncmčj na temelju skupnh voltev. Vzhod pa na osnov enotne vlade. Maja 193 > zahodne Ṛ sle n bonska vlada ratfcrajo parške sporazume, s tem je konec vojnega stannja n zagotovljena popolna suverenost ZR Nemčje, medtem ko zahodne sle še naprej obdrže svoje pravce. Septembra 1955 SZ n NDR skleneta sporazum o suverenost, s katerm dob NDR dolžnost, da čuva svoje meje, razen kontrole vojaškega zahodnega prometa z zahodnm Berlnom. Junja 1%1 SZ napove, da bo sama sklenla mrovno pogodbo z NDR, če nemškega vprašanja ne bodo uredl. 13. avgusta 1961 postav NDR n a pttj z zahodnm Berlnom»berlnsk zd«, položaj se naglo zaostr n Amerčan so poslal v Berln vojaške okreptve. Poleg omenjenega sklepa 10 mljonov S dn za sušlne naprave Kvalteta njhovh zdelkov je takšna, da ne poznajo zalog N še tako dolgo, ko so mel v Opekarn v Dvorsk vas precej težav. Čeprav je danes precejšnje popraševanje po tem gradbenem materalu, njhov zdelk nso šl v prodajo. Slaba kvalteta, k se je kazala v razpadanju opoke pr stku z vlago, je prpeljala kolektv skoraj do poloma. Tako je pršlo februarja v kolektvu tud do prslne uprave. Čeprav je bl potom kolektv eno leto v resn prezkušnj, so se takoj na začetku odločno lotl zboljšav. Povezal so se z zavodom za razskavo materala, s katerm sodelujejo še danes, n kmalu so se pokazal prv uspeh. Ugotovl so namreč, da ma glna, z katere delajo opeko, preveč sulfatov. Roltev je bla v večj kalorčn vrednost premoga s katerm žgejo opoko. Začel so dobav- 1 lat ustrezn premoč z Laškega n tako e Oookarna Dvorska vas zolo htro zaslovela, kot cde.n naboljšh n-ozvajalrov tovrstnega graclb notja materala. Danes v Opekarn nm.-jo zalog. Vse : kar naredjo, še vroče prodajo. Čeprav so mod tem časom odprl nov glnokop. še vedno ne morejo ustreč vsom. k popra.šujejo po njhovh zdelkh. Trenutno v Opekarn delajo dovet razlčnh vrst opečnh zdelkov. Lan so jh naredl tr mljone osemsto tsoč, letos pa jh nameravajo naredt štr mljone sto šestdeset tsoč ozroma za okrog mljon novh dnarjev. Coprav delajo šele dva meseca, so letošnj program do sedaj zpolnl z nekaj več kot 23 odstotk (njhova prozvajalna sezona traja namreč le osem mesecev na leto). Zato kaže, da no bodo mol težav l predvdenm programom, posebno šo, kor so tako rokeč na začetku delovno sezono. Rasen boljše kvaltete, k so jo dosegl pomočjo zavoda za razskavo materala, pa nameravajo v Opekarn v prhodno razšrt tud sušlne naprave. Zanjo bodo porabl prblžno doset mljonov s-tarh dnarev. Prhodnjo leto pa nameravajo po- KRANJ V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta arheološka n kulturno zgodovnska zbrka obenem z zbrko ljudske umetnost. V renesančn vež Mestne hše so razstavljena dela akademskega kparja Lojzeta Dolnarja, v galerj pa jc na ogled razstava slk n plastk učencev osnovnh šol na Gorenjskem. Občasne razstave n stalne zbrke so odprte vsak dan od 10. do 12. n od 17. do 19. ure. V tem času je mogoč tud ogled Prešernovega spomnskega muzeja n razstave Žvljenje n delo Toma Zupana. NDR o uvedb potnh lstov n vzumov, pa Je NDR od meseca marca letos pa do 12, junja sprejela nekatere ukrepe, k so dal cult že omenjeno junjsko odločtev} marca so prepovedal! potovat preko ozendja NDR članom n smpatzerjem NPD, aprla član bonske vlade n vodln bonsk funkconarj no smejo več potovat Iz ZRN v Zahodn Berln po cest n železnc, Incdent pa je bl tud 26. aprla letos, ko zahodnoberlnskcga župana Schtza nso pustl z avtom z zahodnega Berlna. Najbrž je težko reč, da bo utemeljtev sklepa vzhodnonemškega parlamenta koga preprčala, saj neposredna nevarnost revanšzma n tolkšna, da b opravčevala ukrepe, k so v nasprotju z evropsko poltko odpranja meja. Skratka, nedavn ukrep NDR lahko s stalšča evropskh nteresov precej zavre procese zblževanja med Vzhodom n Zahodom. V. G. to»dogodk, večat tud prozvodnjo. Predvdevajo, da bodo z cnakun števlom zaposlenh naredl pet mljonov razlčnh kosov opeke. Za lažjo predsta-* vo, kako uspešno se je v zadnjem letu n pol razvjala n rešla tožav Opekarna v Dvorsk vas, pa povejmo še podatek, da je njhova prozvodnja že rentablna, če na leto zdelajo n prodajo trt mljone sedemsto tsoč kosov opeke. A. Z. V Opekarn delavc s keller-vozčk vozjo surovo opeko v - naravne sušlnce. Foto: F. Perdan

12 GLAS * 12. stran GLAS * 11 STRAN Przor z noršnce Rekorderj v parlamentu Nov pacent jc bl zredno mren n razumen. Zdravnk 0e je temu čudl. Vprašal ga je, če ve kje je.»na žalost vem,«je odgovorl.»v noršnc sem.zakaj pa ste pršl sem?«ga je še spraševal zdravnk.»tega nt sam ne vem. Veste, to je čudna zgodba, kar poslušajte. Porcčl sem ee z vdovo, k je mela odraslo hčerko. Moj cče se je s to hčerko poročl n tako se je začela ta zmešnjava. Moja žena je postala mojemu očetu tašča, jaz pa očetov tast. Moja hčerka je postala moja mačeha, moj oče pa zet. Moja mačeha je rodla sna, k je bl torej moj brat, obenem pa tud vnuk moje žene; tako sem na lepem postal star oče svojemu bratu. Ko je moja žena rodla sna, je bl ta svak mojega cl-eta (ker je bl brat njegove žene). Moja pastorka je postala stara mat svojemu bratu, ker jo po mojem očetu tašča svoj pastork ozroma tašča svoj lastn mater. Ker sem jaz tast n cčm mojega očeta, je moj sn brat mojega očeta n torej men strc, a tud sn svoje stare matere, ker je vendar moja žena snaha svoje hčerke. Jaz pa sem očm svoje mačehe. Moja žena je moja stara mat, ker je mat moje mačehe, jaz pa sem nečak svojega očeta n sam seb star očerazumem,«je rekel zdravnk n se dal še sam preskat. Fnsk parlament se lahko ponaša s posebnostjo, kakršne gotovo nma noben parlament na svetu. V poslanskh klopeh sed namreč vse polno športnkov. Ce poznamo fnsko ljubezen do športa, potem se temu pač n čudt. Najprej lahko omenmo samega predsednka republke Urho Kekkonena, k je bl svojčas fnsk prvak v skoku v všno. Dosegel pa je tud neuradn svetovn rekord v troskoku (9,72). Poslanec Oll Mak je bl evropsk prvak v boksu, poltk Vott Kallsten pa je nastopl na olmpjskh grah v Mebournu leta 1956 v teku na 100, 200 n 400 metrov. Dosegel je skandnavsk rekord v vseh treh dscplnah. Med poltk je še več nekdanjh rekorderjev n udeležencev zmskh n letnh olmpjskh ger. Moskovsk metro Železnško omrežje moskovske podzemne železnce je dolgo skupaj 29 klometrov. Ima 82 postaj n 227 premčnh stopnšč presajenh ledvc Na kongresu za presajanje človeškh organov v Amsterdamu so ugotovl,, da so na svetu od leta 1951 opravl nad 2000 presadtev tega važnega človeškega organa. Znanstvenk so povedal, da ma presajanje ledvc prednost pred drugm organ. Cc presadtev ene ledvce ne uspe ozroma je telo ne sprejme, še vedno lahko poskusjo presadt drugo ledvco. Profesor z unverze v Rchmondu je zjavl, da mu je pr nekem bolnku uspela šele četrta presadtev ledvce. Največ uspeha je pr presajanju ledvc z žvega darovalca, najbolje bolnkovega sorodnka. Uspele pa so tud operacje, kjer so uporabl ledvce umrlh oseb. Smrt kos po cestah Lan je blo na parškh ulcah 365 žrtev cestnega prometa. Največ žrtev je blo med pešc, nekaj manj kot polovco, slede kolesarj n mopedst, 16 odstotkov je blo avtomoblstov n njhovh sopotnkov. Največ nesreč je blo v lanskem oktobru, najnevarnejša pa je bla sobota _ L Vodoravno: 1. planna nad Jesencam, 7. mestna četrt, 12. star zraz za orača, 13. sodobn slovensk pesnk (Lojze), 14. Jurččev roman, 15. samostansk bral (prdevek pred menom), 16. akademsk naslov, 17. početnk bolgarske dnastje Asenovcev ( ), 18. močvrska ptca, 20. začetnc pred let umrleca slov. slkarja (Ivan), 21. soteska v srednj Grčj, kjer je padel spartansk kralj Leonda s trsto možm pred Kserksovo vojsko, 24. kem. znak za renj, 26. tatarsk šotor, 27. vodn tuš, 30. mestece pr Toku, 32. žensko me, 33. majhen ptč, repnk, 34. taljansk knjževnk n publcst, 36. knematograf (tujka), 37. me narodne herone Klavorc, 38. država na Blžnjem vzhodu. Navpčno: 1. šega, občaj; kroj al noša, 2. gršk bog ljubezn, 3. gosta dlakasta n rebrasta tkanna, 4. gršk psatelj z Naukratsa v Egptu (okol ), 5. tatarsk poglavar, 6. kratca za»ljudska republka«, 7. žabje okončne, 8. avtomoblska oznaka Valjcva, 9. smučarsk čoln za reševanje, 10. amerška farma z žvnorejo, 11. večja naselja, 13. kraj na Gorenjskem s kovaško obrtjo, 15. ladjevje, 18. zančljv zraz za človeka, 19. tovarna čevljev v Žreh, 22. razvalna, ruševna, 23. slovensk smučarsk skakalec, 24. angl. razskovalec Arktke n Antarktke, 25. me predvojnega skladatelja Adamča, 28. predpona, k v sestav zraža zvezo s krvjo, 29. skupn nazv za grupo narodov n jezka v gan, 31. me mladnske psateljce Pcroc, 33. me tovarne čpk v Bovcu, n 23. črka abecede, 36. kratc našega največjega psatelja. III DEL Zaselek Slamnk n njegov prebvalc (2) Sadje zarad lepe sončne n zavetne lege dobro obrod, najbolj jabolka n češnje. Iz sadja delajo žganje n mošt, saj b scer težko kaj prodal. Lan so pr Blažu mel tolko jabolk, da nt nso mogl vseh obrat. Kar n padlo samo na tla, so otresl n namočl za mošt n žganje. Kupcev za jabolka n blo, zato so letos aprla namočl v dve kad vsa lepa jabolka. Ko sva se tako pomenkovala z Matevžem, m je med drugm povedal tud marskaj o svojem zasebnem žvljenju. Leta ko je v Rusj plamtela oktobrska revolucja, se je že takrat spoznal z znanm revoluconarjem Tonetom Cufarjem. Cufar je večkrat obskal Matevža v Slamnkh n mu prnašal napredno lteraturo. Med obema vojnama je Matevž delal na svojem posestvu, poleg tega je tud drvarl v poletnem času. Pozm Pa je vozl drva n les z gozdov. Na skrvaj se je ukvarjal z marksstčno lteraturo. Leta 1935 se je po ''' tt::::::::;.:!:!:s:!s..:::» lij razcestja f I Bo ta demokrat^na.^ res v svojem okvru popolnoma samos^ %>: preprečla kaznovanje vojaškh ubežm^ \ <Wjj*JU skrb za Andreja n o tem ugbala ^ > \ >>vor * c mačm, marveč še mnogo» 1J ' ^ nto n. 0 r n b t e n don njegovo ženo. ufl*%&* S S t v c c m In za ustanovtev jug f'/,,.\ >j b a nekakšen narodn svet, ^!S>. lan»^-. r P r z a < l c v a l centracje«, kakor je učeno A,>u, j " * «^ «l n k o n. je psalo) dobl svoj»def' %, ^ 11 «an«r " J b (tako a goslovanskem odboru v Z s 0 5 \ kupnem ju- Tud o tem b se Roz*»Z J ^ V St 8 o f,.. rečeh velko več vedela " ''/j/j k K. ra *Uou.'a J t a k h a ".. A S k o. saj j e b J a v poltk kos celo učtelj t f t l $t4i»ovjl le, «maj W T-«<aj dn nel potem,ko je Stef dobla rff ^ *, * c Lehman n u n n bla za noben pogovor V^j <r,.^ n 0 v.'^ čakal a n čakala, kdaj j bo psmonoša P^,*v«J,*jj *e n^ da je Lehmann lazaretu žv n da j e [a arnost. *0st Take novce, k b * "V s s Je * ' krte v brezbržje do vsakogar m V* vsakogar».,a\» V. W ' &s^ n. Za o l v se je Roz :>zka sama P Srf^%^ r e b l S h boj med soc balst, ah naj ^»W'«o bl ' P U t k " o s n o vatelj Narodnega sveta, >Jy a zelo razlčna. Tržašk socalst France t y VJ jh ', nemu n e r sodelovanju z Narednm sveto ' j, ^ o^..namreč sploh n h n bo j s upoštevala, zdaj pa J» ov"!/.^ n»o-sta evš«,,-evoluv u cje«. Tud prot snovanju j P Po robu. cenvat no. zorju všeč al pa se J n l U u Stl jh'«a J r j f l,. nev r z a v Prepovedal je natsnt. ^!f> <%0^ naperjeno prot narodnm svetom, «'«lu snoval z povsod. m '''vl'l^v^nskt In ker jh je snovag k ) ^ / % ^ \ odu.. " lstčna c vd n aco a n ;! d ubogm gospoda n duhovščna, SeC ^ s t l l a socalstov slovenskm tej gospod ljudstvom, v narodnem ) e& c «gj 'Je Proč od te navl«y -' zlepa, jutr zgrda, druž a ročl z brhko Poglajcnovo Mcko z Všelnce pr Gorjah, k mu je bla v velko pomoč pr vodenju gospodarstva n kasneje tud velka opora pr sodelovanju s partzan. Spomnjam se še kot otrok, kako so vozl balo z Všelnce v Slamnke. Balo so peljal po takrat zelo slab pot prek Poglejske gmajne, čez Krže n skoz grapo Belce. Se dobro, da je bla zma, kajt vožnja s sanm (rčt) je bla udobnejša kot z vozov (gum voz takrat nso poznal). Bale je blo za 3 al 4 vozove n prblžno take, kot smo jo Vdel na Kmečk oheet v Ljubljan. V zakonu so se mu rod l trje ; otroc, dva snova n hčerka (sedaj zdravnca v Celju). 2e pred vojno so se večkrat sestajal pr njem na domu napredn ljudje-komunst, v oblk majskh zletov. Cm htreje se je prblževala druga svetovna vojna, pogostejš so bl shod komunstov pr njem. Med samo okupacjo je bl Matevž z vso svojo družno trdna n zanesljva opora partzanom. Ob hš je mel skrbno zamaskran bunker. Vhod je bl v hš. V sten sobe je mel na vdez vzdano stensko omarco (kakor jh majo še danes stare kmečke hše). Ta se je dala zlahka odstrant n vhod v skrvalšče je bl tu. Po hud januarsk hajk v Lpnc leta 1942, so našl pr njem toplo zavetšče prvoborc: Vnko Repe Trglavsk, Janez Volf Družnsk (sorodnk Matevža) n Franc Djak-Stefan. Pr Matčku se je zdravl prvoberec Brnar kar celh šest mesecev. Izgubl je pet prstov na nog zarad ozebln, k jh je dobl v strm pečn nad Krmo. Ves čas narodnoosvobodlne borbe je Matevž sodeloval s partzan, n scer tako prevdno, da se je ves čas okupacje obdržal na svojem posestvu v Slamnkh. Seveda so tud vse druge domačje v Slamnkh sodelovale s partzan n ble na njhov stran. V leth osvobodtve se je Maevž zaposll za nekaj let v jesenšk železarn, da je lahko uveljavl pravce za upokojtev. Tak so Slamnk n Slamnkarj. Ena sama žuljava roka, prsesan z dušo n krvjo Proč s to ropotjo! Proč z novm prevaram ubogega ljudstva!... Blža se čas obračuna za pope kaptalste, k mu služjo n darujejo nasvetejše, da lahko užvajo blaženo udobje tega sveta. Blža se čas nastopa: oprmmo se dela, da uresnčmo socalzem! Urednštvu n zvrševaln odbor stranke sta Mlostovo psanje menovala»sangvnčno«nsta se strnjala z njm. Izvrševaln odbor jugoslovanske socalnodemokratčne stranke je nameraval sodelovat z Narodnm svetom v vseh tsth področjh, k b se ujemal s socalno demokratčnm stalšč. Strnjal se je z Mlostom,da je»osvobodtev zatranh narodov tud socalno vpravprašanjc«. Toda v danem trenutku se mu je zdelo važnejše GOdelovanje pr reševanju vprašanj, k jh je postavl Narodn svet ozroma meščansk poltk, da b se t»negotov problem«rešl»čmbolj v prlog proletarata«. Seveda je jasno, da bo proletarat moral nastopt kot nternaconaln proletarat. Skoro nedvomno je pa tud, da bodo bedeč mr "sklepale al dktrale meščanske mperalstčne stranke, k ga bodo obravnavale s koncentrranm nteresnm skupnam, n v teh skupnah, nekh konsttuantah, bo morala met nternaconala svoje krepko zastopstvo, če heče kot celota scer, vendar zastopana v pogajajočh se skupnah vplvat odlcčcvalno na razvoj bodočh dogodkov. Socalna demokracja se bo udeleževala akcj Narodnega sveta v onh točkah, k so skupne. Scer pa se bo zbrala v kratkem jugoslovanska socalno demokratčna konferenca Slovencev, Hrvatov n Bošnjakov, k bo o tem vprašanju razpravljala n se, upajmo vsaj, zednla za povsem enotno taktko v okvru sprejeth načel... Bog razum vso to učenost. Stefanka b morda razumela n j lahko razložla. Mnogo bolj razumljvo se Rozk zd mnenje nekega I. K., strojnka z Trbovelj, k ga je brala dav. Tud ta strojnk se ne strnja z vodstvom socalno demokratčne stranke n s sodelovanjem socalstov v Narodnem svetu. Socalno demokracjo n delovno ljudstvo svar pred zmago naconalzma»v tej svetovn organzran revolucj«. Ce bo zmagal naconalzem (napoveduje), potem bodo delavc n mal narod hapčeval tud v bodeče. Ob času, ko je vse zbegano n obupano, naj b se zapekl v narečje ljudstvu sovražne gospode, k jc ohranjevala vojno. Poglejmo rusko ljudstvo, naconalno nezavedno, pa je že dvakrat revoluconralo za mr n proletarske pravce! In m? j Moremo še trdt, da vojne ne vzdržuje naconalzem? In potem pše o obljubah, k so jh dajal delavstvu n ljud- J stvu že vs mogoč oblastnk n gospodarj: Proleterc smo bl vedno ogoljufan, zato na obljube ne damo nč n lahko zaupamo samo v svojo lastno mot\ k jo bomo. porabl ob pravem času za dosego našh pravc n pravc našega I naroda. Naconalne meščanske stranke se podrobno zavedajo, da I na svojo zemljo, na zemljo, k nam jo je hotel okupator naslno odvzet. Branl so jo n jo majo rad. Naj naš hrbovsk kmet žv, kot je žvel že tolko rodov pred njm. Ne dopustmo, da nam le-t zu mro. J. Ambrožč Pšata nekdaj n danes Majhna je n brez kakršnhkol znamentost n turstčnh prvlačnost. Zato res n čudno, da mnog še slšal nso zanjo, kaj da b jo še poznal. Ce verjamemo v vse ljudske govorce, pa je tud zanmva. Starejš rad prpovedujejo to, kar so zvedel od svojh dedov, mlad pa jh z veseljem poslušajo. Jurjovčev Joža (zdaj Dolnšek z Velesovoga) ma zelo dober spomn. Rad govor o svoj rojstn vas. Poprosla sem ga. naj mj pove, kako je blo na Pšat včash. Začel je kar pr cerkv sv. Marje Magdalene. Ce gledamo Pšato od daleč, ne vdmo drugega kot zvon k, k se dvga nad drevjem. Cerkev stoj na hrbčku, vas pa pod njo v ravnn, 2 km od Cerkelj. Za njo se dvga pšašk hrb n za njm Krvavec. Vas je 407 m nad morjem n pred njo je sama ravnna. Cerkev je bla zgrajena pred 2G0 let. Okol nje je ohranjeno 1 m vsoko obzdje. boljševzem prodra v vse kotčke sveta, pršel tud pr nas na površje. In naposled vprašuje sodruga Gh., k socalzem potreben še cela stoletja: Prej je stala na stem mostu kapelca. V 16. stoletju, ko so je šrla Lutrova vera sprejele so jo vse vas razen Stefanje gore n Pšate se je vas odcepla od Cerkelj n se prdružla komensk farj k je ostala katolška. Leta 1788 pa se jc spet prključla Cerkljam. Kakor zdaj so bl tud včash v cerkvenem zvonku 3 zvonov. Srednjega so obesl 1829 leta. velkega n malega pa 1874 leta. Zvonov so bl harmončno ubran. Med prvo svetovno vojno so jh baje vrgl z zvonka n jh uporabl za topove. Leta 1921 so zopet obesl velk zvon, leta 1924 pa še druga dva. (Se nadaljuje) Gorenjsk kraj n ljudje zato se boje, da b ne je psal, da bo boj za Al sodrug Gh. n s tem povedal boljševkom, da eo se zbudh nekaj stoletj prezgodaj? Meščanske stranke so sejale vojno, zato jo majo n vojna jh bo sodla.. Toda člankov, k se ne menjo za svarla pred sodelovanjem z meščanskm strankam, je mnogo več. Rozka ne ve, da za to poskrb urednštvo, da vzbud v bralch vdez, da večna delavstva podpra stalšča zvrševalnega odbora stranke do sodelovanja z meščanskm strankam v Narodnem svetu. Sklcujejo se celo na Karla Marxa n na njegovo sodelovanje v nemšk meščansk revolucj pred natančno sedemdesetm let, kakor da se od leta 1848 do 1918 n prav nčesar spremenlo n kakor da se takrat napredna meščanska revolucja n že zdavnaj sprdla n kakor da b jo blo treba brant pred reakconarnm plemstvom n ne bt boja za novo. delavsko-kmečko revolucjo v boju prot meščanskemu pohlepu n naslju, začetnku zasužnjevalnh mperalstčnh vojn. Rozka o vsem tem nčesar ne ve. Zato je zbegana n zmedena. Nekje se j zde župnkove besede, k so jo ujezle pr nedeljsk prd.g, podobne besedam, k jh je brala v Slefanknh časopsh. Na prv vdez res n nobenh sorodnost med njm n s celo nasprotujejo, v resnc pa obojne branjo nedeljvost skupnega cesarskega ozemlja. Gospod nune je pel hvalo cesarju n njegovm obljubam, da bo tronencmu jugoslovanskemu narodu dal SVOjO državo. Tud slovensk socalst prsegajo, da se bodo borl za ustanovtev take države. Vsaj pred nekaj dnev so o tem psal, danes pa pše v»napreju«, kaj menjo o željah slovenskega naroda avstrjsk socaln demokratje. Tud t so razpravljal pred nekaj tedn ** o 4 težnjah nenemškh narodov po samostojnost m enakopravnost z vladajočma narodoma v monarhj n obsodl poltko nemškh meščanskh šovnstov, k s svojo poltko»vsljujejo organzranemu nemškemu delavstvu najostejš boj prot nemšk buržuazj«kakor da b tega ne terjal že sam razredn boj. Poudarjal so potrebo za»demokratčno reštev narodnostnh vprašanj«na osnov»popolne svobede n enakopravnost avstrjskh narodov«. Izjavl so. da odklanjajo tako»nemško prevlado nad drugm narod, kakor tud v češk n jugoslovansk deklaracj zraženo namero, da b češke n jugoslovanske večne vladale n kar b nujno sledlo zatrale nemške manjšne«, zahteval pa so»popolno pravco samoodločbe za slehern narod v Avstrj«n kot pogoj»za ozdravtev Avstrje njeno preuredtev v zvezno državo svobodnh n enakopravnh narodov«ter poudarl, naj b se v tem smslu rešlo tud jugoslovansko vprašanje«? Ne, to n blo nč takega, kar b Rozk dajalo upanje na Andrejevo svobodo, a še manj tsto, kar b rada Štet, da b se zgodlo.

13 »Ana!«sta dahnl obe žen hkrat. Zulbaj pa je tako!o pomodroval:»potemtakem b se pr vas možu zplačalo met ducat žen. Skoda, da sme met samo eno, če se ne motm.da. samo eno,«sem prtrdl,»pa še ta navadno hoče hlače nost.kako to?«so se začudl vs.»mar pr vas na zapadu žensko ne nosjo hlač kot pr nas?«jc vprašal Zulbaj zavzeto. Tud to roč sem moral pojasnt, kako jo je treba razumet. Tedaj pa sta sveč začel ugašat. Treba je blo t k počtku. Džgt se je poslovl n odšel, jaz pa sem legel v kot, k m ga je gospodar določl za počtek. Na debel kašm ponjav sem se zleknl, z mehko blaznco z kamelje dlake pod glavo, n kar htro trdno zaspal. Zjutraj so m dal kravjega mleka n lepjoško za zajtrk. Zahvall sem se. oprta! nahrbtnk, vzel palco v reke, se poslovl n odrnl dalje. Starosta n džgt sta me na konjh spremljala nekaj časa. Džgt je b.l po opravkh namenjen v kšlak vas starosta pa k svoj čred. Povedala sta m, kako naj hodm prot Ozersku, kjer on kupujejo del svojh žvl, predvsem moko za lepjoške n kašo. Do sončnega zahoda, sta rekla, da bom lahko pršel do te naselbne, k ma svoje me po majhnem jezeru tam blzu. Srečno sem dospel do tstega jezera. Blo je za dober hektar velko n jc ležalo v pltv kotanj kak klometer pred vasjo. Voda v jezeru se je bleščala od zahajajočega sonca, da m je vd jemalo. Razvesell sem se spremembe v pokrajn po celodnevn hoj po enolčn step. Vas, drevesa v njej, polje okrog nje, tu pa požvljajoča voda ljubkega jezera. Okopljem se v njem, pomslm n naglo stopm prot njemu. Nč se ne zmenm za čredo goveje žvne, k se je pasla ond v razpotegnjenem tropu. Ko prdem čsto blzu prvh krav, zaslšm neko čudno grcanje. Postanem pozoren, se ozrem po čred n zagledam na kraju tropa črnega bka, k venomer grč n togoten koplje s parklj prednjh nog v zemljo. Obstanem n opazujem nekaj trenutkov njegovo početje. Nevarnost se nsem takoj zavedel. Sele ko bk dvgne glavo n se zakad naravnost prot men, spoznam, da gre za bt al ne bt. Zdaj m n blo več do stanja n čakanja. Prrojen nagon samoobrambe, me je blskoma pognal v beg. Bk pa za menoj. Vsa utrujenost od celodnevne hoje je mahoma zgnla z mojh udov. Se dobro, da sem hodl bos po mehk stepn trav, s čevlj čez ramo. To m je zdaj prav pršlo, lažj sem bl n prožnejš v nogah. Toda človek ma samo dve nog, bk pa štr n mrha razdražena je v skokh brusla parklje za mojm petam, da m je zemlja bobnela za hrbtom. Ce me doht, bo po men, strahoma pomslm... Ne sme me! m šne uporna msel skoz možgane. Možgan so pa možgan, k tud v takem položaju ne odpovedo docela. Saj nsem utegnl mslt, ampak z mojh pleč je ta hp zletela vsa moja prtljaga, k me je obteževala n ovrala v teku. Ne vem, al se je to zgodlo po zaslug možganov al nagona. To pa vem, da sem postal hpoma lažj n htrejš. Kakor preganjan zajec sem brusl pete. Posnemal sem ga. Z ostrm ckcak sem bka kmalu zmedel. Začel je popuščat n zaostajat. Razdalja med nama se je od hpa do pjpa večala, kar sem opazl pr vsak spremem.br* smer. To me je opogumlo. Prevzela me jc zavest, da bom zmagal. In res sem. Bk se je ustavl, šroko razkrečl noge, težko dhal n gledal za menoj. Ustavl sem se tud jaz, legel v travo, da b me razdražena žval ne vdela, sklonl gavo k tlom, oč pa mel na prež, opazujoč bka z daljave, kaj bo napravl. Ležeč na tleh, sem pršel do sape, pršel sem pa tud do spoznanja, kaj na men je bka tako slno razdražlo. To je bla moja rdeča svlena srajca. Nemudoma jo slečem n potlačm za hlače v ležečem položaju. Bka pa ne spustm z oč. Na mojo srečo se je začel spet past n premkat k tropu, jaz pa sem se začel plazt po vseh štrh k svojm odvrženm stvarem. Ko se je bk prpasel do tropa, sem se jaz prplazl do prtljage, planl pokonc, napravl dva skoka, pograbl stvar n se urno umaknl z bojšča. Ko sem se ozrl nazaj, sem vdel, da je bk spet dvgnl glavo n gledal za mano. Ker pa na men n več vdel zzvalno rdeče barve, s je premsll n se n več poskusl z menoj v teku. Vesel, da sem srečno odnesel pete, sem prsophal do jezera stočasno s postavnm rdečebradcem, varuhom črede, k je prjezdl tja na konju, da ga napoj, potem pa čredo zbere n na večer odžene domov. Ko mu povem, kakšno tekmo sva pravkar končala s črnm bkom, se bedasto zarez n prav:»he, heee! Evstahjev jelen, Evstahjev jelen jelen je htrejš kot Petrušknov bk. Resnčno, da, da, resnčno, Pastrju je verjetno eno kolesce manjkalo v glav n mu je Evstahjev jelen kot fksna deja drkal po možganh. Nsem se več menl z njm. Ko jc konja napojl n odjezdl k čred, sem se slekcl n zlezel v vodo, se okopal n osvežl, potem pa krenl prot vas. Prvo, čemur sem se začudl, ko sem pršel v Ozersk, je bl načn gradnje naselja. Hše so ble vse s. koncem obrnjene na ulco, ta pa je bla ravna n šroka, da b na njej lahko prrejal konjsko drke. Na obeh straneh jo je obrobljal pltev jarek, ob njem so v dveh vrstah rasle mlade lpe, breze, akacje, po redko nasajene, v presledkh pa tu n tam grmč cvetočega španskega bezga. Za drevoredom je šla pešpot, z opeko tlakovana, za njo so stale belo pobeljene prtlčne hše, kraj njh pa hlev n gospodarska poslopja. Po vsem se jo vdelo, da je naselbna zgrajena po enotnem načrtu, v katerem prevladuje šroka ruska narava, k j je vse»nčevo«, tud tsoč klometrov pota, kakor smo že rekl. Krenl sem k drug hš te šroke ulce, k domačj mužka Ivanova, k ga že poznamo. Bl je že doma. Na dvoršču je z na pol odraslma snovoma rezal s slamoreznco slamo za nastl n napravo kurva z hlevskega gnoja. Ko me je zagledal, je za hp prenehal z delom, se posmejal n me takole pozdravl:»oho, tovarš nozemec! Zdravstvuj! S pršel? Prav, prav, me vesel. Nocoj boš pr nas. Kje s bl pa snoč?«segla sva s v roke n povedal sem mu na kratko, kako je blo pr nomadskem starost 2ulbaju Alju.»Poznam ga,«prav,»nomadsk buržuj. Po nekaj sto jarcev red navadno, več konj, kamel n krav.«medtem se je na pragu hšo pojavla gospodnja z deklco peth al šesth let poleg sebe.»gruša,«jo poklče gospodar,»to je tst Avstrjak, o katerem sem pravl, da nas je na bregu Ileka pogostl s tobakom. Danes se mu oddolžmo. Nocoj bo pr nas večerjal n prenočl. Le kaj dobrega prprav, mamca.no, no,«se je nasmehnla gospodnja, zastavna ženska srednjh let, oblečena v šroko dolgo krlo bakrene barve, v zelenopkčasto bluzo, z rdečo ruto na glav. Povabla me je v zbo, kjer naj odložm nahrbtnk. Izba družnska soba je bla prostorna, nzka n vroča, ker je gospodnja tsto popoldne pekla kruh n se velka kmečka peč šc n ohladla. Odložl sem nahrbtnk v kot, potem pa šel ven n sedel na klop pred hšo. Vrnla se je žvna s paše. Dvanajst glav. Med tem štr krave n dva vola, ostalo so bl telčke n telce. Snova sta jh spravla v stajo n prvezala, gospodnja n starejša ženska sta šl molst, gospodar pa je prsedel k men na klop. Začela sva tehten pogovor. Omenl sem mu svoj vts o gradnj naselbne. Gospodar, Andrej Mart novc Ivanov je blo njegovo polno me, se je na to temo razgovor! n m povedal zanmve stvar.»država,«je začel,»podpra kolonzacjo na step, kjer so kolčkaj ugodn pogoj za kmetovanje. Tu so,«je dejal n pojasnl, da ozemlje ob Ileku, Hobd n drugh manjšh rekah, k se zlvajo v UraU lež v pasu, k ma klmatske razmere južnega? Urala, z zadostno mero padavn, potrebnh za žtarce, tako da ozemlje nd treba namakat. In še dalje je razlagal, da gredo oblast naseljencem na roko v vsakem ozru. Inženrj narede načrte na državne stroške, banke dajo denar, dolgoročna posojla z nzko obrestno mero, država oprost naseljence za deset let vseh davščn n vojaške službe, tako da se mužk V tem času more postavt na noge n se zasdrat v novem kraju. K temu prpomore tud gospodarska kmetska organzacja»stepnoj sojuz«stepna zveza k preko vaške skupnost posreduje nabavo n nakup kmetjskega orodja* strojev n semena po znžan cen. Sprčo takh ugodnost n pa ker je zemlja zastonj kolkor hočeš jo dobš, samo obdeluj jo se ljudje čm dalje raje naseljujejo na step, tud po nekaj sto klometrov od železnce.'»scer pa je tud železnca na vdku,«je dejal nazadnje,»podaljšek z Uralska do Jajsana Orenburga.«Tako mužk Ivanov. Da n kdove kaj pretraval al s celo zmšljeval neverjetne stvar, P * trjuje železnca, k jo je omenl. Sovjetska oblast jo je zpeljala n obratuje že nad trdeset let. Tud kar se kmetske opreme n strojev tče* moram sto reč. Na njegovem dvoršču sera namreč vdel dvolemežn železn Zackov plug & Howardovo veržno brano, sejaln stroj n senokoslnco, da ne omenjam elamoreznce. TemU sem se spočetka močno začudl. Naš kmet, sem s dejal, orje z lesenm plugom, k ma železna ozroma jeklena le črtalo n lemež, brana z ^ seno brano, seje z roko z sejalnce, kos P I a koso rusk mužk tu na step pa... Kdo b s to msll? Kdo prčakoval tak napredek f gluh step pred petdesetm let?... Torej carska kolonzacjska poltka le n bla tako zanč«kakor jo nekater v nč devljejo. Ko sta žensk krave pomolzl, je gospodnja prnesla večerjo na mzo, okusn boršč z mesom n kašo s smetano. Ker jo blo v zb vroče, sem s ležšče zbral zunaj na prostem. Na tstem furgonu, na katerem je gospodar prejšnj dafl vozl žto v Jajsan, sem na slam zaspal, kakor htro sem oč zatsnl. Spočt n svež sem zjutraj skočl z voza n se prpravl na pot. Gospodnja m; je dala mleka pt, za popotnco pa pol hlebca belega kruha n slanne vsaj za dva dn. Zahvall sem se gostoljubn hš, oprtal nahrbtnk na pleča n spe vzel pot pod noge. Tretj dan. Clj tega dne m je bla reka Hobda n naselbna Novohobdnsk onkraj nj^- Oboje sem mel označeno v svojem načrtu petjw,.. w.«jv.. deset povedal, vrst da pota, ma je tam rekel strca Ivanov Martna ob slovesu Ivanov«** > Prporočl m ga je n rekel, naj ga lepo pozdravm, ko prdem da njega. Do njega pa nsem pršel. Sploh v Novohob' dnsk tst dan ne. Zapreko, k so me ovrale J zadrževalo na pot, so ble temu krve. NajnUJ je bla vročna. V največj dnevn prpek som pršel do & rokega peščenega pasu, k se je vlekel v šr * dalj v nedogled. Moral sem čezenj. Trave n beno, sam droben, mok podoben rdečkast pes n vročna pa taka, da je kar puhtela z njega valovla nad njm kot voda v kotlu, ko v ' Bos nsem mogel hodt po njem. Poten, ž-j ' zbt n na pol kuhan cd vročne sem poklapa koračl po tst puščav žo več kot dve ux >? : g še n blo vdet kraja. Obupaval sem že-,j, nenadoma zagledam v daljav razveseljv 0 spodbudno prkazen. Klometra dva al tr Plj j mano je zrasel z tal grč, porasel s koša^ ^ drevjem, med drevjem pa se je bell grad - 1 rdečo streho n štrm stolpč ob straneh. f»kaj pa je to?«sem cstrmel, obstal ^a, prkovan na mestu n gledal, gledal, g^^jlja In čm dlje sem gledal, lepša se m je z t 0 čudovta prkazen. Zares sem pomsll, da 1. g dača kakega upokojenega generala, & ^> lv grofa, kneza al veleposestnka, nemara cel daka, k se je navelčal mestnega žvljenj*^ se nasell na dežel, tu v pust step, k j ^ «preobračat v rodovten svet. In kakor ' k a z C ] c aj je nekaj že preobrnl. Brž tjakaj, da vdm. ^ je vse na tej prstav al rusk dač. Tam P, jom, se vode napjem n podkrepm za nada vanje svoje pot.

14 ITALIJA OSTERREICH AVSTRIJA ITALIA Turstčne nformacje Bohnj Dovolj prostora jo v zasebnh turstčnh sobah n v hotelh. Sport ^otel^na Pokljuk je zaprt. Žčnca na Vogel redno obratuje. Cesta med Bledom n VISITATE L'HOTEL TRIGLAV BLED Prezz bass Pensone "enu specal per grupp turstc Specalta naconal e vn orgnal Gardno. Telefono Bled Bfe Čern rnvc MULEJ FRANCKA B, f e»to j na kržšču ob cest na Brezje. Poščte nas, ne bo vam Postrežen boste htro 1 0»oldno. Pjača po zbr, Jedla po naročlu. Bohnjem je zarad rekonstrukcje še vedno zaprta. # Bled Prostor je v vseh hotelh n v zasebnh turstčnh sobah. Bar na blejskem gradu je odprt. Sedežnca na Stražo obratuje vsk dan od 9. do 12. n od 14. do 19. ure. #> Kranjska gora V Kranjsk gor, Podkorenu n Gozd Martuljku je dovolj prostora v vseh hotelh n v zasebnh sobah. Sedežnc v Kranjsk gor obratujeta vsak dan od 9. do 17. ure. Na plazu pod Prsankom obratuje tud prenosna smučarska vlečnca. # Vršč Odprte so Koča na Gozdu, Erjavčeva koča, Tčarjov dom n Poštarska koča. Mhov dom je odprt vsako soboto n nedeljo, Koča v Krnc pa je na voljo samo skupnam, k poprej sporoče svoj prhod Plannskemu društvu v Kranjsk gor. # V Ratečah n v Planc je dovolj prostora v zasebnh sobah n v zasebnh gostlnah. Prostor je tud v Domu Planca. 9 Jesence V okolc Jesenc je povsod še prostor. Prostor pa je tud v Domu pod Golco n v Smučarskem domu na Črnem vrhu. 0 Kranj Dovolj prostora je v obeh hotelh n v zasebnh sobah. Prostor pa je tud v hotelu na Smarjctn gor. v Preddvoru n na Jeezrskem. Češka koča na Jezerskem je odprta vsako soboto n nedeljo. Ob sobotah n nedeljah je odprt tud Dom kokrškega odreda na Kalšču. Dovolj prostora je tud v Partzanskem domu na Vodšk plann na Jelovc. 0 Skofja Loka Prostor j«v hotelu Krona n v zasebnh sobah. Prav tako je prostor tud v plannskem domu na Lubnku n v Lošk koč na Starem vrhu. V Poljansk n Selšk doln ter v Ltostrojskem domu na Soršk plann je tud dovolj prostora. Prredtve t Na Bledu bo danes (sobota) ob 17. ur promenadn koncert v zdravlškem parku. # V sredo, 26. junja, bo v festvaln dvoran na Bledu nastopla domača folklorna skupna Bleda. #> Na Krvavcu bo danes (sobota) n jutr planšarsk dan. Prredtev se bo začela danes ob 15. ur n bo trajala do jutr zvečer. # Ob športnem parku v Kranju bodo danes (sobota) ob 10. ur odprl gršče za mal golf. Vreme Vremenska slka: v petek dopoldne je hladna fronta dosegla naše kraje n povzročla poslabšanje vremena s padavnam n nevhtam. Nad Alpam n zahodno Evropo pa se ponovno krep greben vsokega zračnega prtska. Napoved za soboto n nedeljo: v soboto pretežno sončno, najnžje nočne temperature od 6 do 10 stopnj, najvšje dnevne malo nad 20 6topnj. V nedeljo bo še suho n ponovno toplejše, vendar čez dan že naraščajoča oblačnost. SE PRIPOROČAMO! TURISTI! Prložnost vam nud ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobl v gostln n lr8ovn Jože Malle Lobltal t Lenart v Brodch 5 3 km od ljubeljskega Predora gormo slovensko! uk dna menjava! Dobrodošl! VISITATE NEGOZIO RAZVEDRILA ZANIMIVOSTI ZA VSAKOGAR Vas vljudno vab vsako sredo, soboto n nedeljo GRANDE MODA utu/ue Lubj, a a. Mkloščeva c. 5 ^TEKS TOBUS V ponedeljek so napolnl z vodo tud radovljšk letn kopaln bazen, čeprav Je vreme v teh dneh precej muhasto, pa je v sredo obskalo kopalšče že okrog 50 kopalcev. Po lanskem obnavljanju je letos kopalšče res lepo urejeno. Foto: F. Perdan HOTEL GRAJSKI DVOR RADOVLJICA od 29. junja do L septembra Igra kvartet Franja Zorka PRIPOROČA SE KOLEKTIV

15 Hotel Letalšče Aerodrom Ljubljana Aerodrom Ljubljana Ko potujete po cest Kranj Kamnk, se ustavte na letalšču, kjer vas vab ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah n nedeljah popoldne na teras hotela PLES od 16. do 22. ure. Postrežem boste z dobro kapljco, okusnm jedl n specaltetam na žaru. V letn n zmsk sezon je odprta brunarca n depandansa v Th doln na Krvavcu. Na voljo mamo 60 ležšč. Flugplatz Ljubljana Auf Ihrer Rese von Kranj nach Kamnk bleben Se bem Flugplatz stehen! Dort befndet sch enladend am VValdrand en Hotel. Samstags und sonntags Nachmttag auf der Hotelterrasse TANZ von h. Es wrd en gulcr Tropfen, schmackhafte Spešen und Rostspezaltten servert. In der Somrner- und VVntersason stehen Ihnen ene Berghtte und enc Depcndance n der TIHA DOLINA (Stlles Tal) am Krvavec (1858 m) zur Verfgung. Wr verfgen bcr 60 Schlafstatten. Aereoporto d Ljubljana Se vaggatc n maccna sulla strada Kranj Kamnk, fermatev all'acreoporto. Nel Rstorantc ah' Aereoporto, stuato n un paesaggo pttoresco d bosch e montagne, potrete rstorarv, godendov patt specal e vn orgnal. Durante l'estate e d'nver no sono apert anche la»dependance«ed l»cottage«nella»tha dolna«(la Valle slenzosa) sul pendo del monte Krvavec. I duc rnpant dspongono d 60 lett. Brunarca n depandansa v Th doln na Krvavcu SPORT VILLACH BELJAK Mortschstr. 5 nasprot Park Hotela SANDRIESSER športna oblačla vse za tens potapljašk prbor gum čoln specalzrana trgovna za rbštvo KMEČKA GOSPODARSKA KMETIJSKO ORODJE IN STROJI, ŽELEZNI- NA, SEMENA, GOSPO DINJ. POTREBŠČINE ZADRUGA Železna Kapla Esenkappel, Obrstrasse pr železnšk postaj Govormo slovensko ZASTOPSTVO TRIESTE TRST Se prporočamo zanelt & porfr PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VO ZILA. NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLA VIJO Capo d Pazza Št. 2, telefon SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fat 600 D, 1100 n 1300 VTa F. Severo št. 30, telefon n SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO orgnalnh fatovh nadomestnh delov (prevlek, preprog, prtljažnkov td.) Va Severo št. 30, telefon n ODDELEK ZA PRODAJO novh n rabljenh fatovh vozl Va Locch, št 26/3, telefon EXSTRA EXPORT Smon Prescheren Tarvs (Udne) Trbž, telefon vam nud po zredno ugodnh cenah: 9 Trgovna z elektrčnm potrebščnam # Praln stroj f) Rado televzjsk aparat a> Svetlke žarnce f) švaln stroj dvokolesa 0 Ploščce za tlakovanje otrošk vozčk peč na olje 9 Olvett računsk n psaln stroj Poseben popust za zvoz S t režemo v slovenščn Velka hša za vsakogar Rado Schmdt Klagenfurt Celovec Bahnhofstrasse 22 VISITATE IL RISTORANTE! CENTRO DELLE REGATE A BLED Specalta alla gratcola Vn scclt Ottmo scrvzo Tcrrazza esposta al sole Stazone bal nearc. Vstate Nol BOŽO MEJAVŠEK Z butan propanom n čstm butanom POLNIMO PLINSKE BOMBE C a n p n g v Zak BLED LJUBLJANA - Vodovodna cesta (za Ltostrojem) tel / STROJI, ORODJA, STAVBNO IN NllllllllllllllllllllllllmmllllllHHHIIIII«1 " Govannno:»Cara Teresna, abbamo percorso tu t ta Kranj n lungo e largpj Sono stanco e comncj ad avere una farne 0 3 lupo.«teresna:»ma s, Govanruno, abb pazenza. Andamo subto al Rstorante.JELE N«. dove s mangta bene : UD n caro!«pohištve NO OKOVJE Josef Strauss Vllach - Beljak Prodaja na velko Gasvverkstrasse ' Prodaja na drobno Bahnhofstrasse ' Telefon , n OBIŠČITE NAS TUDI NA CELOVŠKEM VELESE-T- MU V DNEH OD 8. DO 18. AVG. T. L., KJER BOMO IMELI SVOJE SEJEMSKE STOJNICE, V HALI 12-

16 Šah Zadušen kralj Kot že me samo pove, stane kralj zadušen med lastnm fguram. Oglejmo * dagram: k k M k s w * v Crn je na potez, n bo vsekakor jemal s skakačem *»a f2. 1. S:f2 t Kgl Ce sedaj črn vzame damo, ostal z damo prot dvetxlnjavama m ne bo mo- 6 ' zmagat. In kaj naj stor? e Poglej te: 2- Sh3 I + Khl ^ e se bel umakne na fl, ~ b mat z damo na polju J. Dgl 1- T:gl 4- Sf2 mat Vam v pouk Kdo je Johann Sebastan Bach?. ^oža s tem menom pr- C v amo k največjm glasbe- ^'korn Nemčje. V svojem jf* je najlepše n u najbolje jf^1 na orgle n klavr. J^'ga leta je bl vodja c r a n t cerkvenega petja v rkv svetega Tomaža v ^tu Lepzg. Napsal je n go preleph skladb za Rle ^ klavr. Njegova.^no lepa n moderna. 2vel J e d do leta. Žalostna pesem Deklca kolovrat prdno je gonla.»suč se vretence, tk se nt kot svla.«plela je pšenco zraven glasno pela:»zor, zor klasje zor, da te bom vesela.«trgala je grozdje grozdje sladko sočno.»trta mla, daj m vnčece poročno.«platno je le stkano, klas n grozd sta zrela, deklco nevesto bela smrt je vzela. Nevenka Lukanc, osnovna šola Lucjan Seljak, Kranj Mak Med zeleno pšenco mam svoj dom. Sem me je prnesel veter. Napravl sem zelena peresca, z stebelca m je pokukala lepa rdeča kap. ca. Pravkar se ozram po svojh vrstnkh. Vendar se m zd, da sem najlepš. Zjutraj ko posje sonce, prlet čebelca, brska po moj glavc n s nabra cvetn prah. Obščejo me raznobarvn metulj. Tud čmrlj me obšče n m skoro glavco zlom. Pod mojm korennam je stanovala mška. Vsako jutro me je pozdravla. Igrala se je na soncu n nabrala hrane. Nekega dne je bla mška premalo prevdna n le so jo ugrabl ostr zobje podlasce. Vsak dan me ogre. va sonce. Pšenca vedno bolj rumen n šum. Moja glava postaja vedno težja n vedno bolj budna. Ob toplh večerh se zberejo okrog mene majhn črn murnčk. Muzcrajo na svoje strune poskočno uspavan, ko. Majda Senk, 4. razred, osnovna šola Smon Jenko, Kranj Zgodaj zjutraj smo se s trem avtobus vs šest razred odpravl na potovanje po Dolenjsk, kjer naj b s ogledal znamentost te pokrajne. Peljal smo se skoz Ljubljano. Obdajala nas je sama ravnna, le na obzorju so se prot nebu dvgal hrb. Naš prv postanek je bl na gradu Turjak. Vodnk nam je opsal zelo slkovto zgodovno tega gradu. Grad je bl pomemben že v turškh čash n med NOR. Spet smo drvel po lep asfaltn cest n skoz okna opazoval čudovto pokrajno. Prspel smo v Rašco, rojstn kraj Prmoža Trubarja, kjer se scer nsmo ustavl, le skoz okno avtobusov smo vdel njegov spomenk. Na Dolenjskem se je rodl še en velk mož Fran Levstk. Obskal smo njegovo rojstno hšo v Retjah pr Vel. Laščah. Nato smo se ustavl v zelo lepem dolenjskem mestecu Rbnc, kjer smo s ogledal narodnostn muzej. Tu so nam pokazal lesene zdelke, k so značln za Rbnco. Pot nas je vodla prot Kočevju. Ustavl smo se v Seškovem domu, kjer nam je nek tovarš razložl zgodovno te ustanove. Nato smo s ogledal še razstavo. Nameraval smo t v Bazo 20, vendar so nam to zarad slabega vremena odsvetoval. Moral smo se poslovt od prjaznega Kočevja n čez Kočevsko polje smo se odpeljal prot Novemu mestu, kjer pa se zarad dežja nsmo ustavl. Potoval smo po Dolenjsk Ob zelen rek Krk smo se po Krškem polju odpeljal prot najstarejšemu dolenjskemu mestecu Kostanjevc. Na rob«krškega polja so se vzpenjal zelen Gorjanc. V Kostanjevc smo s ogledal števlne zanmvost. Grad na desnem bregu Krke jc po števlu arkad drug v Evrop. Kostanjevca je znana po mednarodnem kparskem sejmu Forma - vva. Dež jc prenehal n zza oblakov je pokukalo toplo sonce, ko smo se že peljal prot Muljav, rojstnemu kraju Jospa Jurčča. Ogledal smo s njegovo rojstno hšo n spoznal smo, da je blo Iz glasla Brstje Vrabec njegovo žvljenje trdo n polno brdkost. Vs navdušen nad lepoto dolenjskh krajev, smo se zvečer utrujen vrnl v Sk.' Loko. Anca Hudoln. osnovna šola Petra Kavččaj Skofja Loka Slonel sem pr oknu n gledal v naravo. Pod sončnm žark je zgnjala slana, k je danes pokrla vrtove n travnke. Iz zamšljenost me je prebudla drobna žvalca, k je prletela na okensko polco. Bl jc vrabček. Njegovo perje jc blo našoprjeno. Drobno se je prestopcal. Z debelm kratkm kljunčkom je potrkal po okensk polc. Žalostno jc začvkal. Takoj sem se spomnl, kaj žel. Zaprosl sem mamo za kašo, Vrabček se je je htro lotl. Na pomoč je prhtelo še mnogo drugh. Opazoval sem jh. Vrabček je bl pokrt s svo rjavm perjem. Telo je kratko n debelo. Na kratkem n debelem vratu ma glavco. Kljunček je kratek n šrok. Nožce so tanke. Na njh so drobn krempcljc. Repek je kratek. Vrabček je hudo predrzen ptček. Hrano s največ šče pr ljudeh. Svoje gnezdo ma v podstrešju, v skednju, v žlebovju. Žv v jatah, je zelo požrešen. Čeprav naprav škodo, ga mam rad. Mran Kukovec, 5. a, osnovna šola A. T. Lnhart, Radovljca Srečanje z Gustavom Krklecem Nek četrtek nas je obskal hrvatsk knjževnk, pesnk Gustav Krklec. Svolas pesnk je kljub letom še vedno veder. Tovarš Krklec nam jc najprej povedal nekaj dožvljajev z mladost, med njm tud tole: v njegov rojstn vas Marušč je na hrbu cerkev, župnšče n šola, okrog pa so vaške hše. Župnk je mel na vrtu lepo češnjo. Rdeč plodov so zapeljvo vabl. Vedel jc, da župnk po koslu leže spat. Tako je nekega dne, ko je župnk spal, splezal na češnjo n /obal plodove Kmalu p> se je župnk prebudl. Pršel je pod češnjo n vprašal dečka:»kaj delaš tam gor?mama je šla v Varaždn, pa gledam, če se že vrača,«mu je zvto odgovorl. Potem nam je prebral še tr pesm. Prva je govorla o učteljevem vrtu, polnem rbeza druga o star žen z Brezja n tretja kako je učteljev sn naredl leseno kolo n se z njm ponesrečl. Potem so ga učenc spraševal o stvareh, k so jh zanmale. Cas, k je bl odmerjen za ta sestanek, je potekel n poslovl smo se od tovarša Krkleca, vesel, da smo ga spoznal. Ivo Bzjak, 6. razred, osnovna šola Matja Valjavec, Preddvor ' fosadka S PPAVIM MAU NOVCEM PROSLAVILA POVPA TEK NA ZČMUJO. M

17 Kako preganjat vsakdanjo utrujenost? (2) Prejšnj teden smo govorl o utrujenost na delu. Večkrat pa občutmo utrujenost šele takrat, ko prdemo domov, ko se zavemo, kolko dela nas doma še čaka. Večkrat nas zarad tega hpoma obde malodušje n slaba volja, ker vemo, da se z oblce dela ne bomo skopal do pozne ure zvečer. Slab volj se kaj rad prdruž še glavobol n napeto vzdušje v dru- Un je tu. Kako pregnat slabo voljo kot posledco utrujenost v družn? Vsaka gospodnja, tud tste, k ne hodjo še v službo, b se morala navadt med delom tud počvat. Že res, da nam gre kakšen dan delo bolje od rok n se zato lotmo tud večjh del, vendar pa je zvečer utrujenost tako velka, da s želmo samo še v posteljo. Zadeva pa postane drugačna, če mož hoče ravno lst večer v kno, kjer gra tako zanmv flm. Žena pa se boj, da ne bo zmogla tste pol ure hoje n dveurnega sedenja. Posku. st je treba drugače. Po vsakem večjem delu, navadno je to čščenje stanovanja al pranje perla (kjer še n stroja), se je treba spočt. Seveda tu n mšljeno ležanje, ampak sprosttev. Sproščanje pa je pshčno n fzčno. Nekomu pomen sprosttev granje šaha, poslušanje the glasbe, kratek sprehod po gozdu n podob- no. Gospodnja pa navadno za kaj takega nma časa nt možnost. Treba se je sprostt doma, mogoče v naslanjaču al ležšču. Sprosttev pomen opuščanje napetost v mšcah. Tega seveda ne boste znal takoj, razen če poznate jogo. Človek se namreč popolnoma sprost samo v spanju. Takrat n napeta nobena mšca. Poskuste zapret oč n rahlo odpret usta, tako da se vam spodnja čeljust malo poves. Občutl boste, da se nekaj odteka z obraza. Izraz seveda n lep n s ga ne smemo prvoščt pred drugm ljudm. Prav gotovo ste že v vlaku al avtobusu vdel ljud, k so zadremal. T nso mel svojega obraza v oblast, vse obrazne mšce so ble opuščene. Po tak sprosttv bo zgnl napet zraz, k ga ma. mo na lcu, kadar je velko dela doma al v služb. Če počvamo na ležšču, potem s pod noge podložmo blazne. Če pa mamo samo stol, s za noge prmaknemo še enega. Noge ne držte togo, lahko so malo razmaknjene n skrčene v kolenh. Roke naj leže malo odmaknjene od telesa, rahlo upognjeno. Poskušajte sprostt vse mšce. Ne mslte na n. česar. Prostor naj bo malo zatemnjen. Počvajte tako vsaj dvajset mnut. Nato s skuhajte skodelco čaja al kave, obraz opluskajte z mrzlo vodo n spet boste lahko delal naprej. (Se nadaljuje) Kolček za ljubtelje cvetja Svetuje ng. Anka Bernard Kaj lahko gojmo v malem vrtu? Ob vrstnh hšah so parcele za vrtove lastnkom pčlo odmerjene, zato je potrebno vrt tem bolj premšljeno zasajat, da se v najkrajšem času ne spremen v goščavo. Kljub omejenm možnostm pa večna lastnkov žel zasadt ob teras čmveč cvetja. Vrt se prepogosto spremen v^sadno al zelenjavno plantažo. Predvsem se moramo sprjaznt z dejstvom, da je vrt premajhen r.z celoletno preskrbo z zelenjavo. Scer pa brez posebne škode za vdez vrta uredmo na spodnjem delu vrta nekaj zelenjavnh gredc. Za zasadtev večjega sadnega drevja v vrtu n prostora, saj nam dela preveč sence. Omejmo se le na nekaj pravlno razporejenh sadnh grmov, k bodo vrtu lahko celo v okras al na 5 do 8 dreves, gojenh v oblk sadnega špalrja ob zelenjavnh gredah. Ob popločen teras zakrjemo pogled k sosedom z zasadtvjo večjega, po možnost zmzelenega grma al manjšega drevesa; če pa mamo latasto pregrado, jo obsadmo s trajnm al enoletnm popenjalkam. Pred teraso naj se razprostra prosta lepo negovana trata. Prek nje naj ob sosednj mej vod popločena steza do zelenjavnh gred. Ob teraso se lepo poda manj; š okrasn bazen z vodnm rastlnam. Ce mamo pr hš še majhne otroke, ga nekaj let lahko uporabljamo kot peskovnk. Meja prot sosedom naj bo zasajena z všjm traj' ncam n mnogocvetnm vrtncam. Pred njm ob ploščah zasadmo še nzke bla/.naste trajnce, med katerm se posebno dobro počutjo spomladanske čebulnce. Ograja n robnk so docela nepotrebn. Posebno lepo je, če je vrt med dvema dobrma prjateljema ncograjen ter vrtove spaja v celoto lepa trata. Tako bodo majhn vrtov na pogled mnogo večj. Ob teras zasadmo med trato solteren grm al majhno drevo kot je na prmer japonsk pahljačast javor, aralja, ocetovec n podobno al pa všje trajnce: bakljasto lljo, kleopatrno glo n podobno. L. Mencnger Enodelne kopalke kratjo vodoravne črte. Zelo lepa je kombnacja bele In temno roza barve. Nekaj pa je vendarle treba stort, da ne bo lahna poletna obleka pokazala, da mamo velk apett. Ce se odločte za hujšanjc, morate vedet, da se ne da v tem prav nč prehtet. Prav nespametno b blo stradat n prenašat slabost n vrtoglavco. Da b se preprčal, kako odpadajo dnevno dekagram, b blo dobro met doma osebno tehtnco. V našh trgovnah jh prodajajo že od sedmh tsočakov navzgor. Vsako jutro, takoj ko skočte tz postelje, se stehtajte. Vsak dekagram manj vas bo preprčal, da je vredno vztrajat. N pa seveda potrebna osebna tehtnca. Omsljo naj s jo le tste, k majo vedno težave z lnjo. Za druge pa je dobra tud stara obleka, krojena tesno po telesu. Vsakh nekaj dn jo oblečemo n če nam»pleše«, potem hujšamo. Ljudem z velkm apettom n slabo voljo se je precej težko odpovedat raznm dobrotam. Kaj ko b za začetek puščal nekaj kromprju na krožnku al pa za večerjo Klogram preveč? (2) Jest se da tud pocen n dobro popl kavo brez kruha, namazanega z maslom. Tud dopoldansko malco jc treba sprement. Namesto sendvča s salamo n kromprjeve solate raje pojejte jogurt al dva al pa večj kozarec mleka. Namesto tega prav lahko pojeste pol klograma sadja. Najcenejše so sedaj češnje. Ce pa jh mate na vrtu še bolje. Ce boste ponje lezl na drevo, bo še nekaj telovadbe. Mmogrede še deja za nedeljsk zlet. Dogovorte se pr kakem kmetu za obranje češenj. Za majhno odškodnno boste nabral rdeče sadeže kolkor boste hotel. Ce že dlje žvte v mestu bo to dožvetje za vas, za otroke pa še posebej. Preden začnete jest drugače, je prav, če se seznante z osnovnm pravl detne prehrane. Malo al nč maščobe, beljakovne, sadje n zelenjava ter mlečn zdelk. Iz teh skupn žvl morate sestavljat svoj jedlnk. Nč kruha, nč kromprja, nč testenn. Dnevno potrebo po beljakovnah boste našl v jajch, pustom govejem n telečjem mesu, perutnn, bah, skut n mleku. Tako g prmer lahko pr glavnem 0^ roku pojeste na žaru jfll folj pečen kakh 15 de* gramov težak zrezek, sto tega lahko pojeste *j)j ne več kuhane rbe al pa dvajset dekagrarrvov *2J 8 nega sra. Prav tako do% je namreč pojest»cert^j beljakovne«kot so v fw> { ru n skut kot pa dražjfj, ostalem mesu. Pr shujšaj n kur je pač treba d e^j tud s svnčnkom v rok»ys b scer shujšal tud v mco. Majhen n nam P^jj da lahko manj prav tako pravlno n 0 jemo. Tako b moral gp t za govej zrezek brez st (15 dkg) okol 220 d"'^ 15 dkg rbe prve vrste 150 dn, medtem ko b f^ blžno sto kolčno bclj.(y četrt W. vn lahko dobl v ah grama skute za 105 dn ^ treh jajch za okol 135 (Se nadaljuj L. Mencb* er

18 Poročla poslušajte vsak dan b 5., 6., , 10., 12., , 17-, 22., 23 n 24 url ter rajsk dnevnk ob 1930 url. b nedeljah pa ob , 12., 13., 15., 17., 22., 23. In ** url ter radjsk dnevnk b 1930 ut ^SOBOTA 22. Junja 8.08 Glasbena matneja 9.00 Počtnško popotovanje d stran do stran 9.15 Glasbena pravljca 9.30 Domače vže n napev 9.50 {^formatvna oddaja J vas doma Turst- *? napotk za tuje goste Jj-00 Na današnj dan ^al koncert ansambla»17 ' hn Z velkega gledalšča v Moskv«12.30 Kmetjsk Ja&vett Pozdrav z "alrnaejc Prporočajo vam Od melod- J do melodje Kre- 5jtna banka n hranlnca N bljana Glasben u ^errnezzo Lterar- 1 sprehod Vsak dan *a vas Gremo v kno ju»'.35 Igramo beat dualnost doma n po sve- ISCT Pravkar prspelo 1 8, 5 8f S knjžnega trga goko noč otroc De-».rnnut gra panst Borut 1 gsjak Pot mnut za b Sobotn večer z 5 /utorn Mene \ ger. jem Iz fonoteke rada Koj, "~ Oddaja za naše r j^ljence S pesmjo P'esom v nov teden program l5 0n'^ Revja tujh popevk ^", vok s tekočega? traku 20JQ čtnšk kažpot p &vct * melodjam kržem- ^, ~~ Opern koncert «.30 v narodnem tonu ^EDF.UA^~23. junja Za 6 '? D;,hl< > Jutro OS \ " : s ke prozvajalce Naš- e, t a b S a n p 0 Poslušalc česttajo n P0nT - -> " - avl a o l S j 5^7 tovarš Pedej?? n dela Nc- r b c t e ll.oo P melodj m u / a k I e h tuo tčn napotk za Urs fj, ' ~ - u Na današ- g s t c,2 Jal c T ~ P N a š s l u tur" '3.15 Iz operetnh parttaa ^ ^-4 Nedeljska repor- ^ utn % 1 Humoreska C e Z, m b tega n d o ted- 1 Mrj". Z velkm orkej s trčetrtnskem taktu 5 Popoldne ob zabavn ' Radjska gra Nedeljsko športno Poldr <*r<c Lahko noč, BMI Glasbene raz- 1 *J V nedeljo l C e ttj. ~~ Serenadnj ve- r Ho **" ^-05 Lterarn noktur- Drug program 9.35 Nedeljska srečanja Svetovna reportaža 1335 Za prjetno popoldne Mmute z ansamblom Henrka von Haaga Odmev z gora Ljubezensk napoj - opera Za spretne prste Prezkušnja harmonje n nvencje Mal rectal pansta Janeza Lovšeta Stran z slovenske proze Glasbene vnjete Iskanja n dognanja Glasbena skrnja Večerna nedeljska reportaža Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana Mojstr nove muzke PONEDELJEK 24. junja 8.08 Glasbena matneja 9.00 Za mlade radovedneže 9.15 Iz albuma skladb za mladno 9.30 Operetne uverture Pr vas doma Turstčn napotk za tuje goste Na današnj dan Brahmsov valčk za klavr Kmetjsk nasvet Majhen koncert phalnh orkestrov Prporočajo vam Lahka glasba Naš poslušalc česttajo n pozdravljajo Kredtna banka n hranlnca Ljubljana Glasben ntermezzo Nastop Komornega zbora z Jesenc Vsak dan za vas Opern koncert Aktualnost doma n po svetu Sgnal Mladn ska oddaja Interna Lahko noč, otroc Mnute s pevcem Rafkom Irgolčem Pet mnut za EP Smfončn koncert orkestra Slovenske flharmonje Zabavna glasba Rad ste jh poslušal Lterarn nokturno Drug program V rtmu današnjh dn Izbral smo vam Jazz na II. programu Velka operna gledalšča Večer pr slovenskh skladateljh TOREK 25. junja 8.08 Operna matneja 9.00 Počtnško popotovanje od stran do stran Kaj pojo otroc v svetu n pr nas 9.30 Pol ure z orkestrom Paul Marat Pr vas doma Turstčn napotk za tuje goste Na današnj dan Duet z opere Samson n Dalla Iz kraja v kraj Prporočajo vam Koncert za oddh n zabavo Kredtna banka n hranlnca Ljubljana Glasben ntermezzo V torek nasvdenje Vsak dan za vas Igra Smfončn orkester RTV Ljubljana Aktualnost doma n po svetu Iz našh studov Na med-a rodnh kržpotjh Lahko noč, otroc Mnute s pevcem Nnom Robčem Pet mnut za EP Radjska gra Pesem godal Majhen koncert zabavne glasbe Skupn program JRT studo Zagreb Lterarn nokturno Drug program Popevke z studa Mozak velkh orkestrov Svet n m Vedno lepe melodje Partzanske n umetne pesm Radovana Gobca Dvajset mnut s klarnetstom Igorjem Karlnom Nočn koncert praškega komornega orkestra SREDA 26. junja 8.08 Glasbena matneja z vedro glasbo z več stoletj 9.00 Psan svet pravljc n zgodb 9.15 Počtnšk pozdrav 9.30 Pol ure z orkestr Pr vas doma Turstčn napotk za tuje goste Na današnj dan Preludj n concertno Kmetjsk nasvet Mal vokaln ansambl pojo Prporočajo vam Igramo za razvedrlo Naš poslušalc česttajo n pozdravljajo Kredtna banka n hranlnca Ljubljana Glasben ntermezzo Slovenske narodne ob spremljav nstrumentalnh grup Vsak dan za vas Mladna seb n vam Aktualnost doma n po svetu Suta z baleta Gajane Naš razgovor Lahko noč, otroc Glasbene razglednce Pet mnut za EP Večern preludj v godalh Madame Butterflv opera Melodje za lahko noč Lterarn nokturno Drug program S popevkam po svetu Orkestr tega tedna Melodje po pošt Rectal klavrskega tra Za ljubtelje n poznavalce ČETRTEK 27. Junja 8.08 Operna matneja 9.00 Počtnško popotovanje od stran do stran 9.15 Uspeh glasbenh šol v preteklem šolskem letu 9.30 Od vas do vas Pr vas doma Turstčn napotk za tuje goste Na današnj dan Dva odlomka z opere Ekvnokcj Krneljsk nasvet Phaln orkestr na koncertnem odru Prporočajo vam Izbral smo vam Glasben ntermezzo Majhen rectal volnsta Dejana Bravnčarja Vsak dan Glasba n turzem Lahko noč, otroc Mnute s pevcem Stanetom Manc njem Pet mnut za EP Četrtkov večer domačh pesm n napevov Sto let slovenske lrke Glasben nokturno Komorno glasben večer Lterarn nokturno Drug program Popevke za mlade Igramo za vas Okno v svet Med mojstr lahke glasbe Shakespeare v glasb Sonata za volončelo n klavr PETEK 28. junja 8.08 Glasbena matneja z VVcberovo glasbo 9.00 Ponrsk tt^dnk 9.30 Trkrat deset Pr vas doma Turstčn napotk za tuje goste Na današnj dan 12.J.0 Dvajset mnut promenadne glasbe Kmetjsk nasvet Cez polja n potoke Prporočajo vam Vedr zvok Naš poslušalc česttajo n pozdravljajo Kredtna banka n hranlnca Ljubljana Turstčn naptk Glasben ntermezzo Klavr v rtmu Vsak dan za vas Koncert po željah poslušalcev Aktualnost doma n po svetu Zvočn razgled po zabavn glasb Kulturn globus Lahko noč, otroc Mnute s pevcem Ladom Leskova r- jem Pet mnut za EP Koncert zbora moravskh učteljev Iz flmov n glasbenh revj Oddaja o morju n pomorščakh Zaplešte z nam Lterarn nokturno Drug program Naš pevc zabavne glasbe Posebna oddaja Proces Jeanna d'arc Slovenske narodne Drobc z mozaka glasbenh mnatur S kolnskh koncertnh odrov Iz sodobne slovenske vokalne glasbe Jesence RADIO 22. junja franc. barv. CS flm PUSTOLOVCI 23. junja franc. barv. CS flm PUSTOLOVCI 24. junja amer. barv. flm LJUBEZEN NA PESKU 25. junja nemšk barv. flm GRBAVEC IZ SOHA Jesence PLAVŽ 22. junja nemšk barvn flm GRBAVEC IZ SOHA 23. junja nemšk barv. flm GRBAVEC IZ SOHA za vas Cetrkov smfončn koncert Ak 24. junja franc. barv. CS flm PUSTOLOVCI tualnost doma n po svetu 25. junja franc. bnrv. CS flm PUSTOLOVCI Žrovnca 23. junja špan. barv. flm IZGUBLJENA ZENA Dovje-Mojstrana 22. junja ndjsk flm PRIJATELJSTVO 23. junja jugoslovansk flm ZLATA PRACA Kranjska gora 22. junja špan. barv. flm IZGUBLJENA ZENA 23. junja franc. barv. flm MOŠKI n ŽENSKA Skofja Loka SORA 22. junja š-pan. barv. flm JASTREB IZ ČASTILE ob 18. n 20. ur 23. junja špan. barv. flm JASTREB IZ ČASTILE ob 17. n 20. ur 25. junja amer. barv. flm OPERACIJA OPIJ ob 20. ur Kranj CENTER 22. junja amer. barv. CS flm BONNIE IN CLYDE ob 16., 18. n 20. ur. premera frartc. barv. CS flma ČLO VEK IZ MARAKECHA ob 22. ur 23. junja franc. barv. CS flm ČLOVEK IZ MARA KECHA ob 13. ur. amer. barv. flm BONNIE IN CLY- DE ob 15., 17. n 19. ur. premera franc. barv. CS flma PET FANTOV ZA SINGA- PUR ob 21. ur 24. junja premera talj,- franc. barv. CS flma IŠČE MO ZENO V AMERIKI ob 16., 18. n 20. ur 25. junja talj.-franc. barv. CS flm ISCEMO ZENO V AMERIKI ob 16., 18. n 20. ur Kranj STORZlC 22. junja angl. barv. flm SKRIVNOST BELE NUNE ob ur, franc. rom. barv. CS flm NESMRTNI BOJEVNIKI ob 20. ur 23. junja zap. nem. barv. CS flm KRALJ PETROLE JA ob 9.30 n 14. ur, angl. barv. flm SKRIVNOST BE LE NUNE ob 18. n 20. ur 24. junja zap. nem. barv. CS flm KRALJ PETROLE JA ob 16. n 20. ur, amer. barv. flm BONNIE IN CLY- DE ob 18. ur 25. junja premera zap. nem. barv. CS flma CA KALNICA SMRTI ob 16. n 20. ur, amer. barv. flm BONNIE IN CLYDE ob 18. ur Stražšče SVOBODA 22. junja angl. barv. flm SKRIVNOST BELE NUNE ob 20. ur 23. junja zap. nem barv. CS flm KRALJ PETROLE JA ob 17. n 19. ur Cerklje KRVAVEC 22. junja amer. barv. flm CIMARRON ob junja amer. barv. CS flm CIMARRON ob 17. n 19. ur Kamnk DOM 22. junja slov. barv. flm SONČNI KRIK ob 18. ur, zap. nem. barv. CS flm PE SEM PRERIJE ob 20. ur 23. junja zap. nem. barv. CS flm PESEM PRERIJE ob 16. n 20. ur. slov. barv. flm SONČNI KRIK ob 18. ur

19 SOBOTA 22. junja Srebrn lsjak n Sam Davvnport flm z serje Dsnevev svet Karavana prjateljstva Napad na Sovjetsko zvezo z ckla Sprehod skoz čas Vjavaja TV dnevnk Karlov Varv festval zabavnh melodj za Zlat ključ (Evrovzja) Ck cak Stotn kova hč nadaljevanje n konec T V kažpot Poročla (RTV Ljubljana Drug spored: TV dnevnk (RTV Beograd) Spored taljanske TV NEDELJA 23. junja 9.10 Kmetjska oddaja v madžarščn (RTV Beograd) 9.30 Dobro nedeljo voščmo z ansamblom Maksa Kumra n Lojzeta Slaka (RTV Ljubljana) Kmetjska oddaja (RTV Beograd) Vdra v hš flm z serje Dsnevev svet (RTV Ljubljana) športne reportaže Konjenšk turnr (RTV Beograd) Nogomet CSSR : Brazlja (Intervzja) Ck cak (RTV Ljubljana) Nadaljevanje nogometnega prenosa (Intervzja) TV kažpot Ck cak Cez reko flm z serje Ilegala Zvjačn Bllv flmska burleska (RTV Ljubljana) TV dnevnk (RTV Beograd) Ck cak (RTV Ljubljana) Zlat zadetek-quz (RTV Zagreb) Športn pregled (JRT) TV dnevnk (RTV Beograd) Drug spored: Spored taljanske TV PONEDELJEK 24. junja Kulturna panorama v madžarščn (RTV Beograd) Poročla (RTV Zagreb) Mal svet (RTV Zagreb) Kuharsk nasvet Karavana prjateljstva (RTV Ljubljana) Reportaža (RTV Zagreb) Skrta kamera Novost z studa TV dnevnk Ck cak Oblke, gbanja oblke baletna oddaja Na kržpotjh novejše slovenske poezje 2150 Koncert za rog n godala Poročla (RTV Ljubljana) Drug spored: TV dnevnk (RTV Beograd) Propagandna oddaja (RTV Zagreb) TV drama Galna Uljanova sovjetsk flm (RTV Beograd) Včeraj, danes, jutr (RTV Zagreb) TOREK 25. junja Boksarsko srečanje Joe Fraser prot Manuclu Ramu.su Nekaj o kačah Profesorjev problem dve rsank Med mla dm na kongresu Vjavaja TV dnevnk Ck cak Sram češk celovečern flm Gospodarsk odnos Jugoslavje z deželam v razvoju Poročla (RTV Ljubljana) Drug spored: TV dnevnk (RTV Zagreb) Spored atljanske TV SREDA 26. junja 8.55 Kongres Zveze sndkatov Jugoslavje Madžarsk TV pregled Poročla Trje dnev z žvljenja učenca ponavljalca Kje je kaj e (RTV Beograd) 'l8.00 Po Slovenj Vjavaja (RTV Ljubljana) Ne črno, ne belo (RTV Beograd) Glasben oratorj (RTV Zagreb) Vjavaja TV dnevnk n reportaža s kongresa Zveze sndkatov Jugoslavje let Judenburga 21.1? Nocoj smo vam prpravl Al Gselle med katedralam Zlata rbca flm z serje Perrv Mason Poročla (RTV Ljubljana) Drug spored: TV dnevnk (RTV Beograd) Spored taljanske TV ČETRTEK 27. junja Na mej med kopnm n morjem Festval otroka t RTV Zagreb) Poročla Tk tak (RTV Ljubljana) Daljnogled oddaja za otroke (RTV Beograd) Po Slovenj Propagandna medgra (RTV Ljubljana) Narodna glasba (RTV Skopje) Reportaža Zabavno glasbena oddaja (RTV Beograd) Vjavaja TV dnevnk Ck cak Ljudska gra n kmečka drama Neznana Talja Salon za smeh Pročla (RTV Ljubljana) Drug spored: TV dnevnk (RTV Beograd) Propagandna oddaja (RTV Zagreb) Aktualn razgovor TV drama (RTV Beograd) Nso samo rože rdeče Včeraj, danes, jutr (RTV Zagreb) PETEK 28. junja čarovnk flm z serje Deček z Džungle (RTV Ljubljana) Glasbeno grač kan je (RTV Beograd) Moj oddh Sladkor n cmet-zabavno glasbena oddaja Vjavaja TV dnevnk z dodatkom Ck cak Casta Dva taljansk celovečern flm Poročla (RTV Ljubljana) Srrftončn koncert (RTV Zagn-b) Drug spored: TV dnevnk (RTV Beograd) 2030 Spored taljansko TV Loterja Poročlo o žrebanju srečk 25. kola k -je blo 20. VI Srečke s so zadele končncam N dn mllmmilimmifflllmillllllllmitllllm razpsuje RAZPISNA KOMISIJA ZA IMENOVANJE DI REKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE LIK KRANJ na podlag 2. odstavka 112. člena temeljnega zakona o voltvah delavskh svetov n drugh organov upravljanja v delovnh organzacjah Prodam zelo dobro ohranjen FIAT-1300, letnk Jože Terčon, Kranj, C. kokrškega odreda Prodam ZASTAVO 750 n dvosedežn MOPED z odplačlom na obroke. Ponudbe poslat pod»dobro ohranjen«na podružnco Jesence 3211 Prodam dobro ohranjen MOPED n KLAVIR. Zvegelj, Prešernova 12, Bled 3212 Prodam čevljarsk levoročn STROJ-SINGER, ŠIVAL NI STROJ jax, otroško PO STELJICO n kopalno KAD po zelo ugodn cen. Pozve se pr Pavlc, Rožna dolna XI/21, Ljubljana '3213 Prodam komfortno dvosobno STANOVANJE. Sulgoj Dragca, Kranj-Crče Prodam dobro ohranjen TE LEVIZOR telefunken. Klcndnst, Brezje Prodam dobro ohranjeno moško KOLO n pleteno PO- TOVALKO (košaro). Eržen, Rovte 7, Podnart 3216 Ugodno prodam dobro ohranjen ŠTEDILNIK na drva znamke gorenje. Ogled vsak dan pr Bernk, Škofja Loka, Mestn trg Prodam stoječe SENO. Trstenk 21, Golnk 3218 Prodam manjšo KRAVO, k bo konec meseca teletla. Smt, Selo 25, Bled 3219 Prodam mladega BIKCA, starega 8 mesecev. Brezje Počen; prodam SNOPO- VEZALKO vprežno al traktorsko. Hladnk, Snja gorea 5, Vrhnka 3221 Prodam KRAVO, 9 mesecev brejo, k bo četrtč teletla po zbr n SVINJO po praščkh. Cadovlje 3, Golnk Ugodno prodam nov PLE- TILNI STROJ turn x. Dolšna Majda, Sk. Loka, Mestn trg deovno Takoj prodam zelo pocen dve lutzov PEČI n bakren KOTEL 100-ltrsk. Koblor Vktor, Tomščeva 2, Jesence 3179 Prodam motorno KOSIL NICO rapd n MOPED kolbr. Breg 6, Tržč 5187 Prodam HIŠO z vrtom v Rbnem pr Bledu. Ogled vsak dan pr Poljanec Angel, Rbno 8, Bled 3188 HLADILNIK boseh, nov, t garancjo, ugodno prodam Sr. vas 13, Šenčur APNO ŽGANO, HIDRIRANO IN CEMENT po ndustrjsk cen dobavljamo po želj D* gradbšče. Dan n Čas dobave določte sam. Plača se ob prevzemu- Korstnk kredtov dobte predračune. KŽK Kooperacj 8 Skladšče, Cesta JLA \ nasprot kna Center Telefon Kranj 1)0 Prodam KRAVO, k konec junja tretjč teletu*.118. Zcje 10, Komenda 3223 * Prodam KRAVO svko, dobro mlekareo, k bo čez efl mesce četrtč teletla. Cernažar, C. JLA 41, Kranj Prodam malo rab jena ko*«' pletna dvokrlna OKNA Be- zračnk 70 x 110. Sp snca 46 Pocen prodam gorenjsk e NAGELJNE n garažna VB*' TA macesen Bašelj Preddvor Za po ov no prodam e^ v monta,0 HIŠO Jelovca končn faz dogradtve Bstrc p " Tržču. ^ js^ Franc, Trg Svobode 9» Ugodno prodam nov TOR za 6 oseb češk. ^ slov- v oglasnem oddelku,^ telefon mesto DIREKTORJA Kanddat morajo zpolnjevat naslednja pogoja: da ma ustrezno fakultetno zobrazbo, s prmerno prakso na vodlnh delovnh mesth al srednjo strokovno zobrazbo n 10 let prakse na prmernh delovnh mesth v lesn strok- Ponudbe s kratkm žvljenjepsom o zpolnjevanju gornjh pogojev ter s potrdlom o nekaznovanju n potrdlom, da n v kazenskem postopku, morajo kanddat v roku 15 dn po objav v časopsu predložt delovn organzacj Lesne ndustrje Kranj razpsn komsj za menovanje drektorja. mmmmmmmmm u 1 "

20 Prodam skoraj ftov otrošk globok n športn VOZIČEK. Corcnjcsavska 52, Kranj 3229 Prodam dva PRAŠIČA. BO do 100 kg. Smlednk Prodam novo vrtno KLOP. Kranj, Jezerska c Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Naslov v Oglasnem oddelku 3232 Prodam dobro ohranjen (POD n SENIK), krtje cehtt (tole). Smlednška 11, Kranj, Crče 3233 PISKE, 3 mesece stare, KOKOSI eno leto, prodam. fuha 83, Skofja Loka 3234 Prodam suhe smrekove PLOIIE. Na-slov v ogla n«-m Oddelku 3235 Prodam lažjega KONJA, vpren OBRAČALNIK za eno n KOSILNICO. Pndo- Ijc 21, Kranj 3236 Prodam rabljeno trdelno pkno n kopalno KAD. Prefcaeevo 51, Kranj 3237 Po ugodn cen prodam dobro ohranjeno STRUŽNI CO maksmat. Naslov v Oglasnem oddelku 3238 Zazdljvo PARCELO prodam ob Škofjelošk cest, K r anj. Voda rt elektrka na Parcel, prmerno tud za J*rt. Pozve se Škofjeloška "'a. Kranj 3239 Prodam lepega delovnega JPLA, težkega 600 kg. Bček, M Snje 26, Brezje 3240 Prodam dobro ohranjeno ^njeno OBLEKO. Zg. Vetern, Tržč l 3241 Pocen prodam dobro ohranjeno klavrsko HARMONI KO 80-basno 6 4 regstr Pevska cesta 19, Kranj, Straž&če 3242 Prodam dobro ohranjen JJ PED moskvto. Vlfan peter, Sr. btnje Zabnca 3243.Prodam MOPED tomos T Bodošce 5, Bled T 3244 Prodam FIAT 600 D. Ogled I, nedeljo ves dan. Burgcr, ^*Posvetska 15, Kranj 3245 Prodam dve velk IZLOZjl 1 OKNA zasteklena. St. Žagarja št Prodam zdno OPEKO J^re 25x25x40. Vopovlje 5, Ce*lj<j 3247 ^odam 7 tednov stare PRASc KE. Zalog 11, Cer J^ aja n tska CP»Go- ^nl»k tsk«kranj, Ko- ^"ka cesta 8. Naslov ^nlštva n uprave Usta:, J, Trg revolucje 1 r a n J* vba občnske skupšc- ta 7*>~~Tek. račun pr SDK J Kranju Te- «fonl: redakcja ^0; uprava lsta, ma-? Klasna ln naročnška «ub a Naročal J? letna 24., polletna : mt" ^ - posamezg Števlk 0.40 N dn d n C e n a jnozemstvo N dn >al oglas beseda 0,6 do L J dn. Naročnk Imajo '» Popusta. Neplačanh Klasov ne objavljamo. Prodam eno leto starega BIKCA. Sp. Brnk 28, Cerklje 3249 Prodam 80 kg težkega PRA ŠIČA. Zg. Bnk 43, Cerklje 3250 Prodam KRAVO s tretjm teletom- al po zbr. Zalog 45, Cerklje 3251 Prodam VOLA, vajen dela, 480 kg težkega, n DESKE 20 mm. Naslov v oglasnem oddelku 3252 Prodam vprežn OBRA ČALNIK za seno. NasovCe 15. Komenda 3253 Prodam prosto stoječo kopalno KAD 165 cm. Kobal, Pot na Josta 18, Kranj-Stražšče 3254 Prodam več PUJSKOV, 7 tednov starh. Kovač Jože, Zalog 30, Cerklje 3255 TELEVIZOR RR Nš avtomatčn, kabnet z anteno n stablzatorjem, RADIO Leme-Opta (lepe oblke), OMARICO za rado n dva FOTELJA prodam. Petrč, Kranj, Gosposvetska 19, telefon Prodam HlSO, dograjeno v 3. faz v Kranju. Ponudbe poslat pod»nedograjena«3257 Prodam KOŠNJO.sena. Radovljca, C. svobode Pocen prodam zasteklena OKNA. Kranj, Ljubljanska e. 4. Končan 3259 Prodam malo rabljen AV TO SKODA-KARAVAN, prmeren za obrtnka. Ogled vsak dan popoldan. Stepan, Strtarjeva 2/HI 3260 Ugodno prodam GUMIVOZ 20-colsk (z dero). Kepc, Stara c. 19, Kranj 3261 Prodam CESNJE. črne, na drevesu. Brezar, Sr. vas 72 pr Šenčurju 3262 KUPIM Kupm staro JOBU motorno ZAGO. Zaželen so rezervn del. Kejžar Tne, Davča, Sorca 3206 Kupm al vzamem v najem desel motor za pogon stroja za zdelavo zdne opeke. Cof, Forme 7, Zabnca 3269 Kupm zazdljvo PARCE LO v Cerkljah. Nasov v oglasnem oddelku 3270 Kupm PARCELO al nedograjeno HlSO v Kranju. Ponudbo poslat na naslov: Starman Ana, Valantčeva 4. Novo mesto 3271 Kupm 300-ltrsk SOD za namakanje sadja. Jekovec, 2ganja vas 26, Tržč 3272.Ostalo Iščem pošteno n prdno DEKLE, k b sla v Nemčjo kot gospodnjska pomočnca k boljš slovensko-ntrnško govoreč družn. Ponudbe poslat pod»dobro plačlo«3198 Ušel je PAPAGAJCEK modre barve. Slš na me BUČKO. Prosmo, da ga prot nagrad vrnete na naslov: Pečnk, Kranj, Tomščeva DENTIST HOLCIIAKER FRANC, Kranj, Gregorččeva 6 NE ORDINIRA OD 1. do 30. JULIJA 3273 Oselj Ivanka, Zerjavka 10, SmUdnk, preklcuje vse neresnčne besede, k jh je zrekla prot rftlan Roz z Orehka, ter se j zahvaljuje, da je odstopla od tožbe Zamenjam D V O S O B N O komfortno stanovanje v Ljubljan za enakovredno al večje v Kranju. Informacje, Kranj, Savska cesta 20/ STANOVANJE enosobno v Ljubljan zamenjam za prmernega v Kranju. Ponudbe poslat pod»zamenjava«3276 VAJENCA al starejšega za pručtev dmnkarske šroke sprejme dmnkarsk moj.s'er v Borovljah (Avstrja). Dobrj pogoj. Informacje, Smole puškar, Kranj, Ul. ml. brgad ZMm spoznat dekle al vdovo za ženlev od let staro. Besne ponudbe poslat pod»gorsk cvet«3278 AVTOMOBILSKO DNO vam pred rjo zaščt po nov metod SMRKOLJ. Kranj, C. JLA Ce želte prežvet pocen DOPUST na Jadranu, prdte k nam. Celodnevna oskrba s prenočščem je 24 N dn. Morje urejena plaža. 10 m od nove stavbe. Otroc majo popust. BRATJE LAZAN- ClC, KASTEL-Gomlca. Informacje na telefon, Radovljca od 6. do 14. ure Našla som ŽENSKO KO LO. Dob se Strahnj 1, Naklo 3281 Cenjeno stranke obveščam, da bom mel delavnco zapr to od do STANISLAV HAFNER, AV- TOKLEPARSTVO, Rupa 34. Kranj 3282 Izdelujem TLAČNE VA- LJE za kopalne peč, BOJ- LERJE Z GRELCEM za CENTRALNO KURJAVO IN VSA STAVBENA TER KLU- CAVNlCARSKA DELA soldno n konkurenčno. Ključavnčarstvo, Anton Jalen, Hu je 3, stanovanje Jezerska e. 6. Kranj 3283 Industrjsk PLANIKA v Kranju kombnat R A Z P I S U J E naslednja prosta delovna mesta 1 referent za prodajo športnh čevljev, 2 referent za moške čevlje, 3. referent za ženske čevlje, 4. referent za otroške čevlje n drobno robo. POGOJI (od do 4): 1. ekonomsk tehnk t dveletno prakso v komercal, trmesečno poskusno delo, 2. ekonomsk tehnk prpravnk, prpravnška doba 1 leto. Osebn dohodk po Pravlnku o deltv OD Kombnata. Kanddat naj pošljejo psmene ponudbe v kadrovsk oddelek Planke do Iščem upokojenko al delavko, k dela na dve zmen. Dam hrano n stanovanje za varstvo dveh otrok. Naslov v oglasnem oddelku 3284 Zaposlm kvalfcranega al polkvalfcranega PLE SKARJA. Rhtaršč, Kokrca 123. Kranj 3285 Prredtve P. G. D. VELESOVO prred dne ob 15. ur zabavo s plesom n kegljanjem za koštruna. Igral bo TRIO FRENKY. Vabljen! 3263 Gostlna NA JAMI v Šenčurju prred v soboto, 22. t. m., ob 22. ur zabavo s plesom. Igral bo TRIO METO DA. Za dobro hrano n pjačo bo poskrbljeno. Vabljen! 3264 Gostlna pn MILHARJU v Smartnem prreja v soboto zvečer G8. KRESNO NOC. Nastopa folklorna skupna z Preddvora. Ob pečenju odojka vas bo pozno v noč zabaval TRIO FRENKY. Vabljen! 3265 V gostln ZARJA TR- BOJE bo v nedeljo zabava s plesom. Igral bo TRIO BO ZE. Vabljen! 3286 GOSTIŠČE pr JANCETU prred v soboto n nedeljo zabavo s plesom. Igra TRIO METODA n VESELI ŠEN- CURJANI 3267 Gostlna BALANT, Dvorje pr Cerkljah prred v soboto, KEGLJANJE za nagrade. Vabljen! 3268 D G D SP. BRNIK prred v nedeljo, , ponovtev VRTNE VESELI CE s kegljanjem za koštruna Sporočamo žalostno vest, da je po hud bolezn umrla članca našega kolektva Pavla Krek Čas pogreba bo objavljen kasneje. Dobro n vestno delavko bomo ohranl v trajnem spomnu. Brvsko-frzersk salon Kranj

21 Posnemanja vredno delovanje Odbor RK socalno šbkm n težkm bolnkom pomaga materalno n moralno, član organzacje jh obskujejo na domu, za novo loto n 1. maj pa so obdarl socalne podprance svojega območja v domu onemoglh v Star Lok. PIPS Uspešno unlčuj'e muhe, komarje, molje, rastlnske uš, bolhe... KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO V Kranju so v zadnjem času vse večje težave zarad pomanjkanja parkrnh prostorov. Vendar pa so nekater prostor tud precej ponesrečeno urejen. Eno takšnh je tud pred sndkalnm domom v Kranju, k je trenutno scer pokrto, vendar pa jm dohod na prostor dela precej preglavc. Foto F. Perdan Obvestlo Prosmo vse prežvele nternrance n svojce umrlh nternrancev k. c. D A C H A U, da pošljejo rojstne podatke, prežvelo dobo v taboršču, kraj zaposlenost n točen naslov na občnsk odbor ZB, komsj za nternrance. Omenjene podatke potrebujemo za zpopolntev seznama vseh nternrancev k. c. Dachau Svet za zobraževanje n vzgojo Skupščne občne škofja Loka RAZPISUJE za šolsko leto 1968/69 naslednje štpendje: 4 za študj na pedagošk gmnazj, 3 za študj razrednega pouka na pedagošk akademj, 2 za študj matematke n fzke na pedagošk akademj, 3 za študj tehnčnega pouka n fzke na pedagošk akademj, 1 za študj glasbenega pouka na pedagošk akademj, 1 za študj pedagogke na flozofsk fakultet, 2 za študj na srednjh šolah. Prošnje, kolkovane z 0,50 dn, naj kanddat pošljejo z zaključnm sprčevalom, žvljenjepsom n potrdlom o premoženjskem stanju Skupščn občne Šk. Loka, oddelku za družbene službe n občo upravo, v roku 10 dn od objave razpsa. Organzacja za svoje Organzacja RK na območju krajevne skupnost Sv. Duh pr Skofj Lok že več let aktvno deluje na zdravstvenem n socalnem področju. Stalno skrb za prvo pomoč n je venomer prpravljena pomagat ponesrečencem n težkm bolnkom. Lepe uspehe so član odbora mel tud pr vsakoletnh krvodajalskh akcjah. Za prostovoljno oddajo krv so namreč prdobl več kot 20 okolškh prebvalcev, med njm največ kmetov n gospodnj. delovanje seveda potrebuje tud nekaj denarnh sredstev. Od tekoče članarne odbor dob le 50 ^/o, kar zadostuje komaj za zdravla n razne druge zdatke. Zato so za letošnje novo leto v domu KUD Sv. Duh organzral slvestrovanje, k je v vseh ozrh uspelo. Čst dohodek od te prredtve je organzacj omogočl zvest nove humane akcje. Na svoj zadnj sej je upravn odbor med drugm sklenl organzrat zlet na Debel rtč. Udeleženc s bodo tamkaj ogledal znano otroško zdravlšče n okrevalšče. Izlet, k bo v nedeljo, 23. junja, je namenjen predvsem požrtvovalnm krvodajalcem n njhovm svojcem. M. H. TAPETNIŠTVO RADOVLJICA n vam strokovno po konkurenčnh cenah oblož tla z na j Ionskm tapsom preprogam. Polagamo vnas, topl pod, podult, tehnolt Izdelujemo n montramo sobne»n okenske zavese vseh vrst. Po naročlu opravljamo vsa tapetnška dela. Lastna zaloga najlon tapsom preprog. llllllllliiiiiiiii!ll!llill!!ltllhlllllllllllllllll j V nekaj stavkh GORENJSKA Kakor smo napovedal že pred mesece^ so češnjo letos na Gorenjskem zredno dobro obrodle. SK ** jo le, da je blo preveč moče, zato so prve od njh, k pravkar dozorele, precej manj sladke kakor občajno. P f\ f tud nevarnost, da bodo prčele prezgodaj gnt n da j* ^jj zato treba dobršen del prekuhat v žganje. Kje na Gorenjsk so češnje najbolje obrodle, je težko reč, saj je letna povso** tako oblna, kot že nekaj let nazaj ne. " P KRANJ V tem tednu je nekajkrat posjalo sonce n n^ našh poljh so se že pokazal prv zlatorumen otok zgo" J n ga ječmena. Kmetovalc prčakujejo dober prdelek, čep v prvh pomladanskh mesech n blo zadost padavn, ka'<. s je pa preveč. Ječmen bo dozorel v nekaj dneh n kmetova^ ga bodo prčel pospravljat. Za letošnje leto je zanmvo j da jc kljub preoblc dežja n hudemu vetru žto na sko vseh poljh ostalo pokonc, n poleglo. Kakor ječmen j? ostale žtarce lepo uspevajo, zlast boljše sorte pšence m -»n GORENJSKA V nžjh n srednjh predelh Gorenjske b moral v tem času pokost že vso travo. Prav tako b^ moral bt obsut ves krompr. Ker pa je tud prejšn teden vsak dan deževalo, je spravljanje sena zelo otežkočeno. ^ 1^ I T tovalc, k majo kozolce, so jh do kraja napolnl s tra * Toda tud tamkaj se seno n zadost osušlo. Tst, k nmaj? kozolcev, s pomagajo z ostrvm n švedskm kozolc. Zar prevelke moče ponekod nso mogl zasut kromprja ko*^ treba. Ker je za to že precej pozno, so bl prsljen vsa ga kar v mokro zemljo. B. Tud tabornk na Sutjesko V okvru praznovanj 25-letnce legendarnh bojev na SuU sk bo tud zvezna tabornška akcja Večno šum Sutjeska-^ Gorenjsk tabornk se bodo vključl v brgado To Tomšča, k bo na Sutjesk prehodla pot partzanov II. Pj-^Sj tarske brgade. Ker so strošk za udeležbo na omenjen a ^ g precej vsok, udeležba tabonvkov z Gorenjske ne bo gvomnožčna. r Največ tabornkov bo na akcjo poslal od, c ^Q^o r hodnega kamntnka z Škofje Loke (15), poleg nh P a ^ na akcjo šl še tabornk z Tržča (3), Kržev (6) n. z nc (8). lc Iz Ljubljane, kjer se bo brgada zbrala, bodo Lrfp a odpotoval na Sutjesko 27. junja /večer, vrnl pa se 16. julja, ker bodo v večn ostal tud v taboru brats ^ enotnost Heroj Sava, k bo po končanem pohodu na tfstuv Hvcdko v V okvru te akcje bo tud jugoslovansk tabor rnc«n čebelc najmlajšh^tabornkov Bodočnost. Slov zveza bo lahko na ta tabor poslala 50 najmlajšh članov, njm pa bo kar 15 najmlajšh jesenškh tabornkov.

22 Pred svetovnm prvenstvom v motocrossu V Tržč prhajajo še zadnje prjave Prhodnj teden bodo na ljubeljskh strmnah spet zabrnel jeklen konjčk, tokrat za 10. drko za svetovno prvenstvo v motocrossu v kategorj motorjev do 250 Ccm. Prredtelj marljvo prpravljajo progo za ta velk dogodek, saj je le od uspešnost omenjene prredtve odvsno, če bo Tržč tud naslednja leta gosttelj najboljšh tekmovalcev motocrossa. Medtem ko sedaj ob prog Namzn tens Trglav tretj Nam znotenška zveza Slovenje je pred dnev objavla pregled točkovanja rezultatov posameznkov, ekp n klubov v mnul tekmovaln sezon. Med klub je zbrala največ točk ljubljanska O mpja, Trglav je zasedel 'tretje mesto, Jesence s.dmo Ln Kranj deseto. Uvrsttve v posameznh kategorjah: član: 1. Kor- Pa (Olmpja) Te Stare Janškovec (vs Tlglav), člance: L Pre (Olmpja). 2. žerovnk (Trglav) «4. Krajzelj, 5. Pavlc (obe Jesence) Luta* (Trglav), član B: 1. *ekš (Murska Sobota), 2. Novak (Kranj) Stare (Trglav), mladnh L Zekš Stare, mladnke: 1. Martnec (Olmpja), 2. Žerovnk 6. Lujm td. J. J. Rokomet rzc drug Na tradconalnem meda*rodnom rokometnem furnrju v Borovljah v sednj Avstrj jc zmagala ekpa Partzana z slovenj Gradca. Rokome- JJJ z Tržča, k na tem jurnrju vsako leto sode- "Jejo, p a s o (Josegl dru- * mesto, osvojl pa so l«d pokal za»far play«. V. B. Plavanje Trglav v CSSR n na Poljsko, lavalc p n plavalke * njskega r a Trglava bodo t o^ o. 26. r c d junja, odpona turnejo po V*»R n Poljsk. V tel 2? 'ah d e ž e bodo Imel j * * dvobojev, k bodo odtom P' - p r p r a v a v J s t a r j/f? v letn sezon za prverrstvene točke. J. J. grade novo trbuno n avtomatsko startno napravo, pa v psarno organzacjskega komteja vsak dan dežujejo nove prjave. Do sedaj so se že prjavl tekmovalc z Belgje, Bolgarje, Danske, Fnske, Madžarske, Nzozemske, Poljske, Romunje, Irske, Švedske, Vzhodne Nemčje j n Sovjetske zveze, medtem ko bodo tekmovalc z drugh : deveth držav, v Tržč bodo prspel tekmovalc z 21 držav, poslal svoje prjave še v teh dneh. Kot rečeno, 30. junja bo v Tržču deseta drka za svetovno prvenstvo v motocrossu v kategorj do 250 ccm. Pred tekmovanjem v Tržču bodo najboljš motocrossst nastopl še na dveh drkah, n scer za Velko nagrado Poljske n za Velko nagrado Sovjetske zveze. Po sedmh drkah za svetovno prvenstvo v motocrossu vod s precejšnjo prednostjo Belgjec Robert z 42 točkam, slede mu Maln.m (Švedska) 24 točk, Geboers (Belgja) 22 točk, Andersen (švedska) 18 točk, Pcttersson (švedska) 18 točk n Anglež Bckers z 11 točkam. In kako bo potekalo točkovanje na svetovnem prvenstvu v -Tržču? Najboljš b:> dobl 8 točk, drug 6 točk. tretj 4 točke, četrt 3 točke, pet 2 točk h šest 1 točko. V. G. IlffIlllllllllftllltlllllltllllllllllllllllllllfIfltlllllfllllllffllllI!IItIIIIllIMt:^!-1II'fIMItEllfIEI(ll:tllf lt Fnalna pokalna nogometna tekma Trglav : Ločan 6:0 (4: 0) Poslovln nastop sodnkov: Šcgule n Cadeža Kraljca, Kranj, 21. junja Kranjsk Trglav je v fnaln nogometn tekm za pokal Gorenjske včeraj premagal Ločana z Škofje Loke 6:0 (4:0). Pred dvesto glodalc so srečanje vodl najstarejš gorenjsk sodnk: Mro Kraljc (glavn sodnk) ter Franc Cadež n Mlan Segula (mejna sodnka). Strelca Gta bla: Bucalo 4 n Vukotč 2. Moštv pa sta nastopd v naslednjh postavah: Trglav: Brcgar, Ajdovec, Bencna, Kožar, Ugrca, Prestor, Andolšek, (Mtč), Verbč, Bucalo, Vukotč n Golč. Ločan: Košr, Podarčč, Nočč, Jclenč, Novne, Bohnc, Kolnov, švarc, Koselj, Stanslavljevč, Rupar. Pred začetkom včerajšnjega fnalnega srečanja je predsednk Podzveze nogometnh sodnkov Kranj tovarš Pavle Novak podell vsem trem sodnkom Mru Kraljcu, Francu Cadežu n Mlanu Segul, k so vodl to srečanje, spomnske plakete Kranja v spomn na zadnje srečanje na nogometnh grščh. Po 23 leth aktvnega sojenja po raznh grščh Slovenje so namreč s to tekmo menovan sodnk odložl sodnške pščalke. Oslabljen kranjsk Trglav je z lahkoto osvojl naslov gorenjskega pokalnega prvaka, saj n blo težko premagat slabe Ločane, k nso bl dorasel nasprotnk republškemu lgašu. Podobno kot pred tednom dn so tud tokrat Kranjčan nasul nasprotnku kopco golov, kar kaže, da kvalteta moštev v gorenjsk nogometn lg n kdo ve kaj na vsok kvaltetn ravn. J. Javornk Osnovnošolc tržške občne so tekmoval Pred dnev je blo v Tržču prvenstvo popolnh osnovnh šol tržške občne v rokometu n atletk. Udeležl so se ga učenc n učenke osnovnh šol z Tržča n Krž. Zmagovalc v posameznh dscplnah: atletka učenc 60 m: 1. Dobrn I. (Krže) 7,8, 400 m L Dobrn II 1.01,0, všna L Perko (šola heroja Grajzarja) 150 cm, daljna 1. Mokorel (šola H. Grajzarja) 476 cm, krogla: 1. Mrak (šola H. Bračča) 11,58 m, štafeta 4x60 m L $oh Heroja Bračča 32.4, ekpno 1. šola heroja Bračča (Tržč); učenke 300 m: L Kolčne (š. H. Grajzarja) 51,0, 60 m: 1. Lovrenčč (S. II. Bračča) 9,1, všna 1. Srečnk (S. H. Grajzarja) 125 cm, daljna 1. Mkelč (S. H. Grajzarja) 424 cm, krogla L škropeta (š. H. Bračča) 8,40 m, štafeta 4x60 m 1. Šola Heroja Bračča 37,6, ekpno 1. šola*heroja Grajzarja Tržč. V rokometu sta tako pr učenkah kot pr učench zmagal ekp šole heroja Bračča, na drugo mesto sta se uvrstl ekp šole Heroja Grajzarja, zadnj pa sta bl ekp osnovne šole z Krž. Obe prvenstv sta odlčno uspel n so bl tako tekmovalc kot prredtelj s potekom zadovoljn. V. Barabaš,.,'«, Ill.ll.l M 1.1.>tll Illll.llltllllll«1 Gorenjska rokometna lga Razočaranje ob koncu Zadnje kolo v gorenjsk rokometn lg je nedvomno razočaralo vse prjatelje rokometnega športa na Gorenjskem. Zakaj? Tekma Skofja Loka : Kranj nj bla odgrana, ker na tekmo n pržcl delegran sodnk. Tekma v Radovljc pa je bla končana že v 24. mnut prvega polčasa, ker so gostje z Cerkelj zapustl gršče. Zarad fzčnega obračunavanja med gralc je sodnk zključl z gre Gašperšča (Radovjea)j kljub temu pa gostje nso bl zadovoljn z odločtvam sodnka n so zarad tega predčasno zapustl gršče. Tekma je bla regstrrana z doseženm rezultatom po 24. mnutah z 22:5. Krže B so spet predale srečanje brez borbe. Vsekakor neprjeten konec v gorenjsk rokometn hg, k je scer skoz vso sezono v redu potekala. Vse te prmere nešportnh odločtev posameznh ekp n sodnkov pa bo morala tekmovalna komsja strogo kaznovat. Za presenečenje pa je prpravla Zabnca, k je zmagala v Kamnku. Jesence pa so gladko premagale Selca. REZULTATI: Radovljca : Krvavec 22:5, Kamnk : Zabnca 25:28 (12:15), Jesence : Selca 17:7 (4:6). Kranjska gora : Krže R 5:0 w. o. Selca : Skofja Loka 19:15 (11:17) (zaostala tekma). LESTVICA: Radovljca : Skofja Loka : Zabnca : Kranjska gora *0: Kamnk : Jesence 18 9 ' : Selca : Kranj B : Krvavec Krže B :338 5 P. Ddć Tud pr ponrjh: Trglav Pred dnev je blo končano tekmovanje v gorenjsk ponrsk nogometn lg. Tud v tej lg je prvo mesto prpadlo kranjskemu Trglavu, k je bl kar s šestm točkam prednost pred večnm tekmecem ekpo Kranja. Dožvel je samo en poraz, n to v gr s Kranjem. Ekpa Kranja je zasedla dugo mesto. Uvrsttev ostalh ekp je v glavnem realna. Po rezultath n odločn goldferenc (43:6) kaže, da raste v Kranju pr Trglavu odlčen mlad rod nogometašev, k jh skrbno vod trener Marjan Mhclčč. KONČNA LESTVICA: Trglav :6 29 Kranj :12 23 Naklo :12 22 Tržč :15 20 Železnk :23 13 Svoboda :23 12 Jesence :26 9 Ločan :39 S Lesce :43 S P. 1)11)11 Ljubljanska conska rokometna lga Uspeh gorenjskh ekp V nedeljo so končal s tekmovanjem tud v ljubljansk consk rokometn lg. Naslov prvaka je osvojla ekpa Medvod, k je v odločlnem srečanju pred dnev premagala drugouvrščeno ekpo Kranja. Največj uspeh ozroma napredek so pokazal gralc z Dupelj, k so osvojl odlčno tretje mesto, kar je doslej največj uspeh rokometašev z Dupelj. Največj napredek v spomladanskem delu prvenstva pa so pokazal nedvomno gralc z Krž, k so se z zadnjega mesta v jesen prebl v sredno lestvce, to je na šesto mesto. REZULTATI ZADNJEGA KOLA: Hrastnk : Kranj 17:24 (8:14), Krže : Radeče 28:18 (16:9), KrsKO : Duplje 0:5 w. o. KONČNA LESTVICA: Medvode 20 m« : Kranj ^ Duplje : Radeče : St. Vd : Krže : Grosuplje / :348 IS Hrastnk :321 II Novo mesto : Krško : Krmelj :348 J. KUHAR 11

23 SOBOTA 22. JUNIJA 1968 Prejšnj teden v četrtek, malo čez deveto uro dopoldne, je pršlo na gradbšču nove aglomeracje v železarn na Jesencah do hude prometne nesreče, pr kater pa k sreč n bl nhče ranjen. Ob devet ur n petndvajset mnut je po tru za skladšče surovn valjarnc-žčarne lokomotva premkala sedem vagonov. Preden je blokar dovoll vožnjo, jc tr pregledal prometn delavec. Ker n blo na trh nobene ovre, so dal dovoljenje za vožnjo po omenjenem tru. Medtem ko je lokomotva potskala sedem vagonov, od katerh so bl štrje naložen z žco, so ble na cestnem prehodu zapornce spuščene. Takoj zatem, ko so se zaprle, je do njh prvozl tovornjak LJ 5G0-52, last GSP Gradš. Šofer je najbrž menl, da bo moral pred zaporncam dlje čakat, zato je zavozl po st pot nazaj prot zkopu za drug trakt skladšča koksa. Pr tem je zapeljal na prehod čez tr ravno takrat, ko je prpeljal vlak. Prv vagon je zadel z vso močjo v tovornjakovo desno stran. Na Spet velka sreča v nesreč desn stran prvega vagona jc na stopnc stal vodja premka. Vodja premka je msll, da se bo tovornjak pred tr ustavl, zato je odskočl tk preden je vagon trčl v tovornjak. S tal je takoj dal znak, naj se vlak ustav. Zarad udarca v tovornjak sta dva vagona ztrla n se prevrnla. Kamon n oba prpvrnpna vaeona e vlak ^Nmmjnmnmmm tščal še okol 20 metrov. Pr udarcu je tovornjak obrnlo, prevrnl se je v poltretj meter globok zkop, v katerem so delavc podjetja SGP Gradš delal armaturo za novo aglomeracjo. Samo naključje jc hotelo; da nso zgubl žvljenja voznk kamona, vodja premka n delavc v zkopu, na katere b lahko padel kamon al vagon. B. BlenkuŠ Partzansk pohod po škofjeloškem hrbovju S Klub škofjeloškh študentov namerava v sodelovanju S z občnskm komtejem ZMS Skofja Loka n drugm E družbenopoltčnm organzacjam čez mesec dn S točneje, za 22. julj, dan vstaje slovenskega naroda S zvest dvodnevn partzansk pohod po škofjeloškem S hrbovju. Udeleženc pohoda bodo obskal kraje, kjer j so med NOB dvjale najhujše btke. Ogledal s bodo B tud bolnco Franjo. Študentje b želel, da jh ha pot H spremlja nekaj bvšh partzanov, k so se nekdaj sam S bojeval tod okrog. Podoben pohod je leta 1966 klub študentov z Škofje Loke že organzral. Kot pred dvema letoma je tud tokrat zanmanje zanj precejšnje. g V okvru dneva zaščte otrok v prometu so ponrj prometn mlčnk tud v radovljšk občn zvedl podobno akcjo kot pred dnev v Kranju. Ob tej prlk so nekater učenc osnovne šole Antona Tomaža Lnharta oblekl tud nove obleke. Foto: F. Perdan Pogovor o obveščanju V torek bo republška konferenca socalstčne zveze obravnavala nekatere aktualne probleme tska, rada, televzje n založnštva. Ob tej prlk je zvršn odbor občnske konference SZDL v Kranju sklenl, da o teh vprašanjh n o predloženh stalščh republške konference SZDL prprav podoben pogovor z nekaterm časnkarj v kranjsk občn. Tako so se v sredo tega pogovora udeležl časnkarj Dela, Televzje, Rada, Dnevnka n Glasa z kranjske občne. Na posvetovanju so poudarl, da b v prhodnje moralo bt še več takšnh posvetovanj. Govora pa je blo tud o nalogah posameznh časnkarjev n o boljšem obveščanju v prhodnje. Prav tako so bl nakazan tud nekater problem, k včash močno ovrajo htro n objektvno poročanje ter komentranje posameznh aktualnh dogodkov. Ker do sedaj takšnh n podobnh razprav o problemh tska, rada, televzje n založnštva n blo velko, so pa nedvomno zelo korstne, je bla zražena želja, da b ble tovrstne raznrave tud v nrrhodne.. A. 2. INMM * T Jutr I. mednarodne drke za nagrado Kamnka V organzacj AMD Kamnk bodo jutr, v nedeljo, 23. junja, na 2000 m dolg kamnšk prog s trem ostrm zavoj I. mednarodne cestne htrostne motorne drke za»nagrado Kamnka«. Tekmoval bodo v šesth razredh motorjev do 50, 125, 250, 350 n 500 ccm ter prkolc. Nastopl bodo tekmovalc z ZRN, Švce, Nzozemske, Anglje, Avstrje, švedske, Italje, Danske, Avstralje, Belgje, ZDA n Jugoslavje. Kamnška proga bo v nedeljo glede na močno konkurenco vsekakor dobla novega absolutnega rekorderja. Doslej sta najhtreje na njej vozla v enem krogu Aleš Mrzel n Ivo Lpovnk (99,5 km na uro). J. Javornk f Nesreče tega tedna Na gorenjskh cestah se je od torka, 18. junja, prpetlo dvajset prometnh nesreč, od tega jh je blo dvanajst lažjh. Na cest tretjega reda Skofja Loka Jeprca je v vas Godešč v torek zjutraj vozla osebn avtomobl KR Danjela Kuslec. Zarad prevelke htrost na mokr cest je avtomobl zaneslo z desne na levo stran ceste, kjer je trčl v drevo. Voznca nj bla ranjena, škode na vozlu pa je za 7000 N dn. V torek dopoldne sta na Proletarsk cest v Tržču trčla dva mopedsta. Nesreča se je prpetla, ko je Alojz Godejša na mopedu peljal mmo stoječega tovornjaka, pr tem pa je trčl v mopedsta Pavla Čveka, k je prpeljal z nasprotne smer. Pr padcu se je Godejša laže ranl, medtem ko je bl Pavel Cvek težje ranjen. Na ljubljansk cest (v blžn Meje) je v sredo, 19. junja popoldne osebn avtomobl KR , voznk Jože Mal z Lesc zadel šestletnega Branka Šveglja n devetletnega Srečka Sodraha. Otroka sta nenadoma hotela čez cesto. Pr tem sta bla oba huje ranjena. Istega dne zvečer je prpeljal z Preddvora v Tupalče voznk osebnega avtomobla LJ Stanslav Pezdrc z Ljubljane. Zarad prehtre vožnje ga je v desnem ovnku zaneslo s cest na levo, na parkrn prostor hotela Alp v Tupalčah. Tu je trčl v parkran osebn avtomobl LJ 439*54, last Janeza Gorjanca z Kranja. Škode na avtomoblh je za okol 7500 N dn. L. M. lh'mmmmm Udeleženkam n udeležencem I. kongresa slovenske protfašstčne ženske zveze v Dobrnču 16. n 17. oktobra leta Prosmo vse, k so se 16. n 17. oktobra leta kot delegatke, gostje al sodelavc udeležl prvega kongresa Slovenske protfašstčne ženske zveze v Dobrnču pr Trebnjem, da nam najkasneje do konca junja t. 1. pošljejo svoje naslove n navedejo kot kaj so se udeležl zgodovnskega kongresa, da b jm mogl ob proslav 25-letnce kongresa poslat osebna vabla. Konferenca za družbeno aktvnost žensk Slovenje Lublana. Komenskega 7 / f T Okrog tsoč gorenjskh taoornkov na morju Največ v Fazan Pred kratkm so se gorenjsk tabornk zbral na posvetu tabornh vodstev v Radovljc. Ocenl so Prročnk za prprave»taborjenj n letovanj, k ga je napsal star tabornšk»psatelj«rudolf W611e. Prročnk so tabornk že dolgo pogreb n jm bo precej korstl, saj so v njem navodla za prpravo celnskh n obmorskh taborov ter še mnogo drugh korstnh napotkov za žvljenje v taborh. Predstavnk gorenjskh tabornškh enot so se nato domenl še za letošnja taborjenja ob morju. Večna enot bo tud letos taborla na tabornem prostoru bvše Okrajne tabornške zveze Kranj v Fažan^pr Pulju. Tu se bodo v več zmenah n taborh zvrstl član tabornškh enot z škofje Lo.vc, Kranja, Radovljce, Bleda, Bohnja n z jesenške občne. Kokršk odred z Kranja bo tud letos za svoje člane prpravl taborjenje v republškem tabornem centru v Rozalj pr Novgradu, kjer so kranjsk tabornk taborl že lan. Zveza tabornkov občne Tržč pa bo za svoje člane prpravla taborjenje v Materad pr Poreču, poleg počtnškega doma Bombažne predlnce n tkalnce z Tržča. Skupaj bo letos taborlo ob morju okol tsoč gorenjskh tabornkov, tst pa, k ne bodo šl na morje, pa bodo taborl v celnskh taborh kot bo npr. gozdna šola v Bohnju. V. Barabaš