Microsoft Word - Pevska šola GM program cilji vsebine.doc

Transkripcija

1 Pevska šola Glasbene matice Petje skupinski pouk Operativni cilji in vsebine Pripravila: Nina Kompare Volasko September

2 SKUPINSKI POUK PETJA Pedagoški princip pri skupinskem pouku petja temelji na individualni obravnavi. Učenci v omejenem obsegu hkrati izvajajo le posamezne tehnične vaje, zato so skupine oblikovane tako, da so učenci (trije ali dva) znotraj skupine na enaki ravni razvoja in obvladovanja glasu. Pevski pedagog v teku učnega procesa izpostavlja prednosti skupinskega pouka kot so neposredna primerjava med posameznimi tipi glasov in različnimi načini ter pristopi k reševanju vokalno tehničnih izzivov, sprotna analiza pevskega izvajanja in medsebojna motivacija. Pri izbiri repertoarja pedagog upošteva tudi raznolikost vsebin in oblik izbranih pesmi; učenci so tako izpostavljeni hkratni obravnavi pesmi različnih jezikovnih predlog, glasbenih oblik in pevskih karakterjev, kar prispeva k razširjanju njihove splošne glasbene zavesti. Poglavitni cilj pedagoškega procesa pri pouku petja je integrirana raba celotnega inštrumenta ter povezovanje mišične elastičnosti z ustreznimi resonančnimi odzivi. Poseben poudarek je namenjen tudi razvoju slušnih sposobnosti, ki omogočajo natančno predvidevanje tona in natančno intonančno ter dinamično izvajanje. Osrednji pedagoški cilj je tudi spoznavanje, razvijanje in utrjevanje specifične glasovne identitete posameznih učencev, s čimer učenci razvijejo pravilno samo zaznavanje lastnega glasu in tako ohranjajo glasovno suverenost tako solistično kot tudi pri petju v večjih pevskih sestavih. Učni načrt, ki ga pedagog predvideva za posameznega učenca je prav tako izrazito individualno naravnan. Metoda učnega procesa izhaja iz naravnih predispozicij posameznega učenca. Znotraj posameznega letnika se med učenci lahko kaže precejšen razpon v obvladovanju predpisanih učnih vsebin, zato standarde znanja za posamezni letnik pedagog prilagaja posameznemu učencu z izborom ustreznega pesemskega programa, naravnanega na osebni pevsko glasbeni razvoj. Ob koncu letnika učenci opravljajo izpit oziroma izpitne vsebine izvajajo na javnem nastopu. Izpitna snov v 1., 2. in 3. letniku je poljubna pesem ustrezne zahtevnostne stopnje ter dve poljubni pesmi ustrezne zahtevnostne stopnje v 4. in 5. letniku (glej seznam priporočenih skladb). Izpitne vsebine se izvajajo na pamet. Uspeh v posameznem letniku se vrednoti z ocenami uspešno, zelo uspešno in odlično. 2

3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE 1. LETNIK Poznavanje strukture in delovanja glasotvornih organov Poznavanje fiziologije dihalnega sistema Usklajevanje mišične aktivnosti in zračnega toka (appoggio) Impostazione della voce Koordiniran zastavek, odstavek Resonančno izenačevanje s pomočjo nazalnih soglasnikov Spoznavanje in vzpostavljanje lastne glasovne identitete Učenci se podrobno teoretično in praktično spoznajo z vsemi organi oziroma deli telesa, ki sodelujejo pri nastajanju glasu in razumejo njihovo specifiko in soodvisno delovanje, ki pogojuje pravilno delujoč pevski glas. Izvajajo ustrezne govorne in enostavne pevske vaje, ki spodbujajo usklajeno delovanje glasotvornih struktur. Teoretično in praktično se spoznajo s strukturo in delovanjem dihalnega sistema, izvajajo dihalne ter dihalno pevske vaje in z njimi utrjujejo pravilno, koordinirano vodenje zračnega toka. Učenci praktično spoznavajo principe appoggio tehnike, ki zajema celotni sistem strukturne podpore. Izvajajo govorne in pete vaje, s katerimi spoznavajo in ozaveščajo aktivnost mišičevja abdominalne stene v povezavi s hitrostjo izdiha ter ustreznimi odzivi v področju grla in vokalnega trakta. Z izvajanjem ustreznih petih vaj ter pesmi utrjujejo zaznavanje in obvladovanje glasovne resonančne orientacije. Poudarek je na resonanci glave. Spoznavajo različne vrste zastavka (trdi, mehki, aspirirani) in z izvajanjem petih vaj na enem tonu utrjujejo pravilni začetek in konec petega tona. Učenci usvajajo principe legato petja, ki temeljijo na neprekinjenem in enakomernem pevskem glasu. Izvajajo diatonične in kromatične pete vaje manjšega obsega na vse samoglasnike. V pesmih skozi besedilo vzdržujejo konstanten zračni tok in pri izgovarjavi soglasnikov ne prekinjajo petih samoglasnikov. Učenci izvajajo pete vaje z nazalnimi soglasniki in nazalnimi soglasniki v kombinaciji s samoglasniki, s katerimi utrjujejo resonančno ravnovesje in izenačujejo glas. Razvijajo občutek za ustrezno zaznavanje lastnega inštrumenta in njegovih značilnosti in se s tem uvajajo v samostojno ter suvereno pevsko izvajanje. Učenci spoznavajo osnovne prvine glasbenega zapisa, poudarjeno je razumevanje in osebni odnos do besedilne predloge in razpoznavanje ter razumevanje strukture posameznih pesmi na osnovni ravni. 2. LETNIK Ozaveščanje delovanja dihalno pevskih struktur Usklajevanje mišične aktivnosti in zračnega toka (appoggio) Impostazione della voce Melizmatika Resonančno izenačevanje s pomočjo nazalnih in nenazalnih soglasnikov Definicija in artikulacija samoglasnikov Vzpostavljanje in utrjevanje lastne glasovne identitete Učenci z izvajanjem dihalnih, govornih in petih vaj utrjujejo dinamično ravnovesje aktivnosti mišic abdominalne stene ter gibanja zraka in razvijajo pravilno dihalno tehniko. Razvijajo 3

4 občutek za ustrezno zaznavo ter urijo uravnavanje soodvisnosti celotnega dihalno pevskega mehanizma. Utrjujejo prožnost dihalnega mišičnega sistema v povezavi z aktivnim, neprisiljenim zračnim tokom, koordiniranim glasovnim izvajanjem ter resonančnim ravnovesjem. Ozaveščajo funkcionalnost celotnega telesa kot inštrumenta, odpravljajo morebitne krčevitosti in utrjujejo prožnost glasu. Učenci utrjujejo vse elemente appoggio tehnike in z izvajanjem ustreznih petih vaj ter pesmi utrjujejo zaznavanje in obvladovanje glasovne resonančne orientacije. Poudarek je na resonanci glave. Učenci usvajajo principe legato petja, ki temeljijo na neprekinjenem in enakomernem pevskem glasu. Izvajajo diatonične in kromatične pete vaje manjšega obsega na vse samoglasnike. V pesmih skozi besedilo vzdržujejo konstanten zračni tok in pri izgovarjavi soglasnikov ne prekinjajo petih samoglasnikov. Učenci izvajajo pete vaje za gibkost glasu in prožnost vokalnega trakta. Izvajajo pete vaje z nazalnimi soglasniki in nazalnimi soglasniki v kombinaciji s samoglasniki, s katerimi utrjujejo resonančno ravnovesje in izenačujejo glas. Izvajajo pete vaje z vključevanjem nenazalnih soglasnikov, ki omogočajo zaznavo zaželenega resonančnega ravnovesja. Učenci urijo ustrezno oblikovanje petih samoglasnikov ter izenačujejo njihovo kvaliteto v različnih tonskih legah. Utrjujejo prožno in gladko prehajanje med samoglasniki na enem tonu, diatonično v petih vajah manjšega obsega in intervalno v petih vajah z manjšimi skoki. Razvijajo občutek za ustrezno zaznavanje lastnega inštrumenta in njegovih značilnosti in se s tem uvajajo v samostojno ter suvereno pevsko izvajanje. Učenci spoznavajo osnovne prvine glasbenega zapisa, poudarjeno je razumevanje in osebni odnos do besedilne predloge in razpoznavanje ter razumevanje strukture posameznih pesmi na osnovni ravni. Poleg tega učenci v izvajanje pesmi vključujejo ustrezne emocionalne odzive. 3. LETNIK Ozaveščanje delovanja dihalno pevskih struktur Usklajevanje mišične aktivnosti in zračnega toka (appoggio) Impostazione della voce Melizmatika Resonančno izenačevanje s pomočjo nazalnih in nenazalnih soglasnikov Izenačevanje samoglasnikov Izenačevanje glasovne barve in kvalitete v širšem tonskem obsegu Izenačevanje registrov Fraziranje krajših motivov Utrjevanje lastne glasovne identitete Učenci utrjujejo in izpopolnjujejo nadzorovanje aktivnosti dihalno pevskega mehanizma. Krepijo ustrezno zaznavo pravilne ali neustrezne rabe dihalnih struktur, utrjujejo koordinacijo zračnega toka in glasovnega izvajanja, utrjujejo pravilen položaj pevskih struktur in prožnost vokalnega trakta. Pevsko dihalni mehanizem zaznavajo kot celoto. Utrjujejo zavestno pravilno rabo celotnega inštrumenta ter se s tem uvajajo v samostojno pevsko izvajanje. Učenci izenačujejo glasovno kvaliteto v posameznih samoglasnikih in ohranjajo izenačen zven skozi samoglasniške menjave. Artikulatorje uporabljajo prožno in ohranjajo njihovo hkratno polno resonančno aktivnost. Utrjujejo pravilno zaznavo ter rabo registrov (prsni, glavni, mešani) in prehode med registri izvajajo gladko in koordinirano. Ohranjujejo enakomerno glasovno energijo, barvo in kvaliteto skozi pete vaje in pevske linije v širšem intonančnem obsegu ter v večjih intervalih. Samostojno oblikujejo posamezne fraze in razvijajo občutek oziroma sposobnost za spoznavanje in pevsko sporočanje povezave med pomenom besedila in glasbenim izrazom. 4

5 Poglabljajo principe glasbenega pevskega poustvarjanja in smisel ter sposobnost za posredovanje vsebine. 4. LETNIK Utrjevanje tehnike appoggio Utrjevanje prožnosti dihalno pevskega mehanizma Izenačevanje glasovne barve in kvalitete v različnih tonskih legah Izenačevanje in raba registrov Kontrolirano izvajanje različnih dinamičnih ravni; crescendo, decrescendo Fraziranje Izpopolnjevanje lastne glasovne identitete Učenci izpopolnjujejo in nadgrajujejo vse doslej obravnavane učne vsebine. Izvajajo dihalne, govorne in kompleksnejše pete vaje za utrjevanje poglavitnih tehničnih prvin kot so koordinacija dihalno pevskega mehanizma, koordiniran zastavek ter odstavek, mišična in glasovna prožnost, legato, glasovna izenačenost, definicija in artikulacija samoglasnikov ter soglasnikov, obvladovanje registrskih prehodov ter resonančno ravnovesje. Poseben poudarek je namenjen integrirani rabi celotnega inštrumenta, povezovanju mišične elastičnosti z ustreznimi resonančnimi odzivi. Z izvajanjem ustreznih petih vaj ter pesemskih fraz učenci utrjujejo izenačevanje glasovne energije, barve in kvalitete skozi celotni glasovni obseg. Glasovno izenačenost urijo tudi na posameznih dinamičnih ravneh ter v postopnih dinamičnih spremembah. Učenci razvijajo interpretativne sposobnosti, izvajajo različne čustvene in karakterne vsebine in poglabljajo smisel za podajanje ustreznega razpoloženja. Učence pri obravnavi pesmi vodi temeljito razumevanje besedilne predloge in ponotranjenje vsebine, ki jo podajajo z ustreznim izvajanjem glasbenega izraza. 5. LETNIK Utrjevanje tehnike appoggio Izpopolnjevanje prožnosti dihalno pevskega mehanizma Izenačevanje glasovne barve in kvalitete v različnih legah ter na različnih dinamičnih ravneh Izenačevanje in raba registrov Utrjevanje dinamične kontrole Modifikacija samoglasnikov (aggiustamento) Stabiliziranje glasovnega obsega Fraziranje Stilno izvajanje Usklajevanje tehnike in komunikacije Izpopolnjevanje lastne glasovne identitete Učenci izpopolnjujejo in nadgrajujejo vse doslej obravnavane učne vsebine. Izvajajo dihalne, govorne in kompleksnejše pete vaje za utrjevanje poglavitnih tehničnih prvin. Poseben poudarek je namenjen integrirani rabi celotnega inštrumenta, povezovanju mišične elastičnosti z ustreznimi resonančnimi odzivi. Učenci utrjujejo veščine dihalne tehnike, resonanco glave, urijo projekcijo in izenačevanje glasu. Učenci spoznavajo različne stile, vezane na zgodovinski razvoj in glasbeno obliko. Spoznavajo se s specifikami pesemskih oblik baročnega, klasičnega ter romantičnega obdobja ter z besedilnimi predlogami v različnih jezikih, jih razumejo in ustrezno 5

6 interpretativno podajajo. Razvijajo lastni glasbeni izraz in elemente pevske tehnike uporabljajo kot orodje za posredovanje muzikalnih vsebin. 6

7 IZBOR PRIPOROČENIH SKLADB 1. LETNIK M. Tomc: Kaj pa delajo ptički M. Tomc: Gozdič je že zelen M. Tomc: Sinoči je pela M. Tomc: Sönt'r pojd' M. Tomc: Oj, te mlinar Z. Prelovec: Vsi so prihajali Z. Prelovec: Gor čez Izaro B. Šček: Tam na ravnem polju B. Šček: Ljuba si ti, pomlad B. Šček: Hladna jesen B. Šček: Na polju zelenem J. Pavčič: Otožnost M. Kozina: Mojčina pesem D. Jenko: Dve utvi B. Ipavec: V spominsko knjigo B. Ipavec: Pod oknom B. Ipavec: Nikdar nisem te vprašala J. Dowland: Now, o now I needs must part F. Pilkinton: Rest, sweet nymphs Anon.: Willow song T. Campion: Fair, if you expect admiring A.Scarlatti: O cessate di piagarmi G. A. Perti: Dolce scherza C. Monteverdi: Lasciatemi morire Anon.: O leggiadri occhi belli A. Falconieri: Bella porta di rubini A. Falconieri: Occhietti amati W. A. Mozart: Liebes mädchen, hör mir zu Ljud. / J. Brahms: Erlaube mir, feins Mädchen 2. LETNIK Z. Prelovec: Pojdam u Rute M. Tomc: Tam, kjer teče bistra Zila F. S. Vilhar: O da bi le znala A. T. Linhart: Ljubici K. Mašek: Ukazi D. Jenko: Mornar B. Ipavec: Je pa davi slanca padla B. Ipavec: V tihi noči B. Ipavec: Spominčica G. Munro: My lovely Celia H. Purcell: I saw that you were grown so high P. Rosseter: If she forsake me G. Caccini: Tu ch'ai le penne, amore G. Caccini: Amor, ch'attendi A. Falconieri: Segui, segui, dolente core A. Falconieri: O bellissimi capelli G. Carissimi: La mia fede G. Paisiello: Nel cor piu non mi sento A. Caldara: Selve amiche A. Caldara: Sebben crudele W. A. Mozart: Sehnsucht nach dem Frühlinge W. A. Mozart: Komm, liebe Zither, komm F. Schubert: Der Liebende F. Schubert: Minnelied F. Schubert: An die Laute F. Mendelssohn: Gruss F. Mendelssohn: Lieblingspläzchen J. Brahms: Da unten im Tale Mein Mädel hat einen Rosenmund 3. LETNIK B. Ipavec: Iz gozda so ptice odplule B. Ipavec: Oblaku B. Ipavec: Božji volek B. Ipavec: Čez noč, čez noč H. Volarič: Dekliška tožba H. Volarič: Oj rožmarin A. Foerster: Poletuje golobica T. Ford: Since first I saw your face H. Purcell: Fairest isle D. Gasparini: Lasciar d'amarti R. Rontani: Se bel rio F. Durante: Vergin tutt'amor J. P. Martini: Plaisir d'amour W. A. Mozart: Die Zufriedenheit W. A. Mozart: An die Freundschaft C. M. von Weber: Lied der Hirtin F. Mendelssohn: Frage F. Mendelssohn: Sonntagslied 7

8 H. Purcell: Love quickly is pall'd J. Dowland: What if I never speed P. Rosseter: When Laure smiles D. Gasparini: Caro laccio, dolce nodo F. Mendelssohn: Wenn sich zwei Herzen scheiden R. Schumann: Der Abendstern J. Brahms: Es steht ein' Lind' 4. LETNIK J. Pavčič: Uspavanka R. Simoniti: Uspavanka H. Vilhar: Moja le bo! H. Vilhar: Rasti, rasti, roža mala A. Čopi: Zvečer B. Ipavec: Tvoje goste, črne lase B. Ipavec: Podoknica B. Ipavec: Zašlo je sonce B. Ipavec: Božji volek T. Arne: When daisies pied T. Arne: Blow, blow, thou winter wind H. Purcell: Turn then thine eyes A. Caldara: Alma del core G. Torelli: Tu lo sai G. Giordani: Caro mio ben G. Bononcini: Per la gloria d'adorarvi D. Cimarosa: Bel nume, che adoro L. van Beethoven: Ich liebe dich J. Haydn: Die Liebe trug sie stumm F. Schubert: Meeres Stille F. Schubert: Liebe schwärmt auf allen Wegen R. Schumann: Frühlingsgruss R. Schumann: Du bist wie eine Blume R. Schumann: Marienwürmchen J. Brahms: Wiegenlied J. Brahms: Komm bald 5. LETNIK Z. Prelovec: Dekliška pesem K. Mašek: Kam K. Mašek: Nezakonska mati K. Mašek: Pod oknom B. Ipavec: Mak žari B. Ipavec: Če na poljane rosa pada B. Ipavec: Kaj bi te vprašal F. Gerbič: Pojdem na prejo F. Gerbič: Želel bi, da bil bi ptica H. Vilhar: Ukazi J. Dowland: Flow my tears H. Purcell: Nymphs and shepherds T. Arne: Where the bee sucks T. Campion: There is a garden in her face A.Cesti: Intorno al idol mio A. Cesti: Dolce amor, bendato mio D. Cimarosa: Resta in pace, idolo mio A. Scarlatti: Se florindo e fedele A. Scarlatti: Gia il sole dal Gange A. Scarlatti: Le violete A. Vivaldi: Vieni, o vieni, o mio diletto G. B. Pergolesi: Se tu m'ami W. A. Mozart: An die Einsamkeit F. Schubert: Heidenröslein F. Schubert: Erster Verlust F. Schubert: Frühlingsglaube F. Schubert: Nacht und Träume F. Schubert: Lachen und weinen J. Brahms: Sonntag J. Brahms: Wie Melodien zieht es mir M. Reger: Wenn die Linde blüht 8