Razgleda industrializacija (n. pr. Jonköping in Skövde) pa svojevrstne, po bližnjih višinah razmeščene turistične anekse, ki nosijo sicer skromno ime

Transkripcija

1 industrializacija (n. pr. Jonköping in Skövde) pa svojevrstne, po bližnjih višinah razmeščene turistične anekse, ki nosijo sicer skromno ime Alphyddan (»planinska koča«), a so nadvse moderni in udobni turistični hoteli. Résumé: Symposium sur le paysage rural à Vadstena (Suède) Svetozar Ilešič L'auteur présente son rapport sur le symposium, consacré à l'étude de morphogénèse du paysage rural, tenu à Vadstena (Suède) en août 1960 (après le Congrès International de Géographie de Stockholm). Le symposium, présidé par M. D. Hannerberg et S. Erixon et excellement organisé par M. Staffan Helmfrid et Sven-Olof Lindquist, était, dans une certaine mesure, la continuation du Colloque International de Géographie et histoire agraires, tenu en 195? à Nancy. D'après l'avis de l'auteur, le symposium a très réussi, bien qu'il a poussé un peu trop au premier plan les problèmes médiévaux et archéologiques et un peu négligé les transformations que le paysage rural a subi au cours des 19 e et 20 e siècles, celles-ci étant pourtant d'une grande importance pour la morphologie du paysage rural d'aujourd'hui. POSVETOVANJE O KARTOGRAFIJI Vilko Finžgar V dneh od 19. do 21. marca 1959 je bilo v Beogradu sklicano posvetovanje o kartografiji prvo te vrste v Jugoslaviji. V poslopju zavoda»geokarta«se je zbralo okrog 200 delegatov iz vseh naših republik. Posvetovanje se je dotikalo samo civilne kartografije, aktivno pa so sodelovali na njem tudi vojaški strokovnjaki Geografskega instituta JLA. Delo tega posvetovanja bo najbolje razvidno iz prikaza referatov, ki so jih imeli kartografi, geodeti in geografi iz vse države. Hvalevredno je, da so bili vsi referati (15 po številu) natisnjeni in še pred posvetovanjem razdeljeni udeležencem, ki so se na ta način mogli vnaprej pripraviti na diskusijo. Iz teh referatov se bom tu omejil na tisto snov, ki zanima geografe. Prvi referat, ki ga je imel Miodrag Petrovič, se je dotikal»pomena kartografskih del za razvoj države«. Važne ugotovitve tega referata so: ker se gospodarstvo napredne države danes brez točnih kart ne more pravilno razvijati, je nujno treba pričeti s sistematsko izmero države. Potrebno je, da gre kartografija pred potrebami, ne pa da se bavi z»gašenjem požarov«. Prvi posel, ki bi ga bilo treba opraviti, je izdelava kart na osnovi že obstoječega geodetskega materiala numerične izmere, kajti za km 1 so na razpolago podatki,- po katerih laihko rekonstruiramo višinsko predstavo terena. Za velik del površine pa obstoje načrti, ki bi jih bilo treba le dopolniti s podatki vertikalne predstave. Za področje intenzivne gospodarske izrabe naj bi se izdelale karte 1:5000. za ostalo ozemlje pa 1: Drugič: geodetsko delo naj se usmeri v osnovno izmero in se za vso državo izdelajo sodobni načrti in elaborati s podatki o zemljišču. Dalje je treba nujno nekaj ukreniti, da se izšola dovolj velik kader kartografskih strokovnjakov in risarjev ter da se ti strokovnjaki, njihovemu težkemu delu primerno nagrajujejo. Treba je nabaviti moderne kartografske pripomočke in stroje, da bi se delo pospešilo in pocenilo. Drugi je bil referat prof. ing. Branka Borčiča: Matematične osnove sodobnih kart z ozirom na jugoslovanske karte«. Borčič deli kartografijo na matematično, geodetsko, praktično in na reprodukcijo kart. Najprej je razložil osnovo poliederske projekcije, ki je vse do konca druge svetovne vojne služila pri izdelavi naših topografskih kart. Ker pa je izkustvo pokazalo, da je za kartografijo nujno imeti pravokotne koordinate točk na kartah, smo po vojni tudi pri nas uvedli kot mate- 282

2 matično podlago kart moderno Gauss-Krügerjevo projekcijo, kakor jo je sprejel tudi ves ostali svet. V ostalem je ta projekcija bila privzeta že leta 1924 za matematično podlago naše državne izmere ter je bil do konca druge svetovne vojne že znaten del naše države pokrit s triangulacijsko mrežo v tej projekciji. Na njeni osnovi smo tudi pričeli s sistematično izmero državnega teritorija v merilu 1: Za pregledne karte se priporoča, da se doslej tradicionalno uporabljana Ptolomejeva ekvivalentna stožčna projekcija nadomesti s konformno stožčno projekcijo. Doktor tehničnih ved V. Zivkovič je v svojem referatu»potreba po kartah velikega merila in možnosti njih izdelave«izvajal: Geodetsko kartografska služba je v stanju, v kakršnem je danes, pravzaprav zavora našega napredka in razvoja prav zategadelj, ker še ne razpolagamo z osnovnimi kartami 1:5000 in 1:10.000, ki so izhodišče za vse vrste planiranj (še pred izdelavo podrobnejših načrtov) in osnova za nadaljnje karte manjših meril. Zato je danes prvenstvena naloga geodetsko kartografske službe, da se takoj loti tega impozantnega dela, čigar rezultat bo sekcij karte 1:5000 za teritorij Jugoslavije. Mi ne potrebujemo samo fiskalnega katastra zemljiške posesti (ki bo v prihodnosti celo izgubljal na pomenu), marveč potreben nam je temeljit gospodarski kataster, ki naj obsega vse podatke o zemljišču, ki jih more dati merilo karte: gospodarske, pedološke in podatke o vertikalni oblikovitosti tal. To je naloga civilne geodetsko-kartografske službe, ki je bila pri nas prvič osnovana leta Na sestanku direktorjev geodetskih uprav (decembra 1958) je zatorej bil sprejet sklep o kartografski obdelavi podatkov, dobljenih pri državni izmeri 1:5000, odnosno 1: Naj omenim, da se je referent pritoževal ob dejstvu, da se je civilna kartografija v Sloveniji in na Hrvatskem doslej razvijala tudi izven okrilja geodetske službe. V nadaljnjem izvajanju je referent predlagal temeljito predhodno diskusijo o tem, katero merilo naj se uporabi pri kartografiranju, 1:5000 ali 1: Zdi se, da bi bilo najbolje za področja intenzivne gospodarske izrabe sprejeti merilo 1:5000. Ta področja obsegajo približno četrtino državnega teritorija. Za vse drugo pa bi uporabili merilo 1: Iz razlogov racionalnosti bi to ustrezalo našim razmeram, ker se v današnjem položaju ne moremo zgledovati po bogatejših in razvitejših državah, ki si lahko privoščijo karte (in ne samo geodetske načrte) tudi v večjih merilih. Kakšna naj bi bila karta 1:10.000? Vsebuje naj konture parcel, vse objekte, širše od 2 m, manjše pogojno, kulture: njive, sadovnjake, vinograde, travnike in gozdove. Relief: ekvidistance izohips 1 m, 5 m in 10 m. pomožne 0,5 m in 2,5 m. Pri naseljih se izpuste objekti začasnega ali zgolj obdavčitvenega pomena. Karta na bi se tiskala v dveh barvah: izohipse rjavo, vse ostalo pa v črnosivi barvi. To iz dveh razlogov: 1. zaradi hitrejše in ekonomičnejše izdelave in reprodukcije, da pridemo čimprej do potrebnih kart in 2. zaradi možnosti direktnega razmnoževanja s pomočjo svetlobnega kopiranja za tehnične potrebe ter cenene ponovne reprodukcije reambulirane karte. Zanimivi so podatki, da v Jugoslaviji razpolagamo z 2 milijonoma hektarov površine, ki je že na ta način kartografsko obdelana. Za LR Srbijo pa z nadaljnjimi 3,5 milijona ha, ki se lahko takoj kartografsko obdelajo. Z referatom»izdelava kart na osnovi geodetskih načrtov«so nas trije tvtorji P. Pavlović, J. Kefer in B. Djurdjević seznanili predvsem s tehnično platjo izdelave. Geografe bodo zanimali ti-le podatki. Po osvoboditvi se je pričelo z izdelavo kart 1:5000 do 1:25.000, in sicer so izdelali najprej kmetijsko gospodarske karte Vojvodine 1:5000 brez predstave terena. Te karte služijo tudi pri hidrotehničnem projektiranju sistema Donava Tisa Donava in so tiskane v eni barvi. Leta 1947 je bila izdelana kmetijsko gospodarska karta ožje Srbije in Kosmeta v merilu 1: vendar samo za predele, za katere so obstajali geodetski načrti. Poleg črne barve za topografijo in modre za hidrografijo, so v zeleni barvi prikazani gozdovi in znaki za sadovnjake, v sivozeleni pa neplodna tla. Vertikalne predstave ni. 283

3 Leta 1957 pa je bil izdan atlas kmetijsko-gospodarskih kart za 8 katastrskih občin s površino 60 km 2 okrog Beograda. Obsega podatke o današnji izkoriščenosti in boniteti tal, pedologiji in eroziji. Karte so izdelane v merilu 1: z redukcijo geodetskih načrtov merila 1:5000 in 1: Višine so prikazane z izohipsami ekvidistance 10 m, ki so za nekatere predele vnešene s fotogrametričnih posnetkov. Leta 1958 so bile izdelane pedološke karte Vojvodine (1: ) in pedološke karte porečja Velike Morave (1:50.000), ki imajo za podlago obstoječe, danes že zastarele, sekcije teh meril iz bivše Jugoslavije. S. M. Nikolič, asistent Geografskega instituta univerze v Beogradu, nas je v svojem referatu seznanil z»nacionalnimi atlasi«raznih držav in dežel sveta, posebej pa še z delom Komisije za nacionalne atlase pri Mednarodni geografski uniji. Komisija je bila formirana na Geografskem kongresu v Rio de Janeiru in ji predseduje prof. K. A. Sališčev z moskovske univerze. Komisija ima nalogo pomagati pri izdelavi nacionalnih atlasov in doseči njihovo enotno izdelavo, kajti končni cilj nacionalnih atlasov je izdelava specialnih kart sveta. Na osnovi studij, ki se vrše po nalogu te komisije na Poljskem, bodo na prihodnjem kongresu leta 1960 v Stockholmu sprejeti konkretni sklepi o enotni izdelavi teh atlasov. Medtem je moskovska univerza avgusta 1958 organizirala zasedanje komisije, kjer so bili pretreseni predhodni rezultati studij na Poljskem. Po predlogu K. A. Sališčeva naj bi bila vsebina nacionalnih atlasov, zajeta v petih skupinah, sledeča: 1. Prirodni pogoji in bogastvo: geologija, relief, klima, hidrografija, pedologija, rastlinski in živalski svet, prirodna rajonizacija. 2. Prebivalstvo (kot osnovna proizvodna sila): poseljenost in gostota, prirodni prirastek, poklicna in socialna struktura, migracije itd. 3. Ekonomika: energetika, industrija, poljedelstvo in živinoreja, transport, komunikacije, trgovina, fiinaince, ekonomska rajonizacija. 4. Kultura: jezik, življenjski pogoji, verstvo, prosveta, znanost, zdravstvo, oddih in turizem. 5. administrativna in politična ureditev. Geodetski polkovnik Rostislav Tjabin je v svojem referatu»o problemu kartiranja kraških površin«obravnaval primere prikazovanja krasa na nekaterih tujih kartah (avstrijskih, italijanskih, švicarskih). V težnji, da bi glede gospodarske uporabnosti, prehodnosti kraških tal in drugih svoistev krasa, karta bila bolje čitljiva, predlaga referent poleg normalnih izohips v rjavi barvi tiskanje»negativnih«izohips t. j. vrtač in uval v drugi (n. pr. črni) barvi. Ker pa s samimi vrtačami in uvalami kraške oblike še zdaleč niso izčrpane, bi Tjabinovemu predlogu, ki je prav dober in umesten, tukaj dodal, da bi bilo treba označiti tudi kraško površje, ki ga z izohipsami ni mogoče zadovoljivo prikazati. Predlagam neke vrste raster v obliki neurjeno prekrižanih črtic sive barve, ki bi dajale vtis razbrazdanih kraških tal. Tak raster, tiskan ploskovno, bi označeval kraški svet tudi tam, kje ni vrtač, in ne hi motil znakov v drugih barvah. Ing. Dragom,ir Božič je imel referat»predstavljanje reliefa n a kartah«. Referent je opisal glavne načine prikazovanja reliefa na kartah. Nekaj več pozornosti je posvetil kromatski stereoskopičnosti pri predstavljanju terena z barvami ter izvedbi senčenja. Geodetski polkovnik Niikola Pavišič se je bavil s problemom»geografskega imenoslovja in transkripcijo tujih imen na naših k a r t a h«.. Referent takoj ugotavlja, da se v tem oziru pri nas mnogo greši zaradi nezadostnega razumevanja važnosti nomenklature na kartah. Ta posel se opravlja v naglici, nevestno in površno. Zbiratelji imen in sodelavci so navadno preslabo strokovno usposobljeni, ne poznajo dovolj jezika in še manj dialektične posebnosti področja, na katerem delajo. Treba je nekaj ukreniti, da se čimbolj izognemo napakam in neskladnosti v imenoslovju. Referent predlaga, da se osnuje forum z nalogo, da izvrši podrobno, vsestransko analizo vseh obstoječih naših kart v pogledu točnosti imen s 284

4 kontrolo na terenu. Izdelati bi bilo treba navodila za zbiranje imen na terenu. Stalno je treba bdeti nad pravopisno pravilnostjo imen. Najvažnejša a je izdelava praktičnih imenikov za naselja, hidrografijo, orografijo itd. grez soiglasnosti tega foruma se ne bi smelo izvršiti nobeno preimenovanje. Taka ustanova bi brez dvoma silno olajšala delo kartografom, geografom in vsem. ki se sedaj mučijo z ugotavljanjem pravilnih imen. Referent opozarja, da bi bilo treba na področjih denacifikacije (prvenstveno v Istri) takoj pričeti strokovno ugotavljati domača ljudska geografska imena, dokler še živi stara generacija, ki ta imena še pozna. Dalje želi referent, da bi se takoj nekaj ukrenilo proti neutemeljenemu spreminjanju imen naselij. V pogledu transkripcije in transliteracije tujih imen opozarja na težave tega kompleksa in na potrebo sodelovanja lingvističnih strokovnjakov in geografov. Nadalje se, s primeri, dotika napak, neskladnosti in neizenačenosti pravopisnih oblik na naših kartah in zaključuje, da bi bilo treba prenehati s sedanjo prakso, ko vsaka kartografska ustanova individualno rešuje problem geografskega imenoslovja. Temu bi se odpomoglo prav z izdajo pravilnika o nabiranju geografskih imen in s sestavo praktičnega pravopisa. Ing. Dragomir Božič in Ivan Kazija sta poročala o:»izdelavi specialnih k a r tc. Specialne karte so tiste, ki se od topografsko-fiziičnih vsebinsko ločijo po specifični snovi, ki jo obravnavajo, kar pa ne pomeni, da zanje ni potrebna topografska osnova fizičnih kart, temveč ta osnova je prilagojena svojski elementarnosti obravnavane snovi in njenim simbolom. Ko referenta omenjata, da se pojavljajo veliki problemi pri metodah predstavljanja teh simbolov in njihove vzročne povezanosti, tudi indirektno kažeta na potrebo po kartografskih institutih po vzoru inozemskih, v katerih delajo kartografi, geografi in strokovnjaki za gradiva, ki jih je treba kartografsko prikazati. Pri tem zelo umestno ugotavljata, da bo kvaliteta kart pridobila, če se ti strokovnjaki seznanijo z možnostmi reprodukcije, ki jih nudi danes že visoko razvita kartografika (kartografska veja tiskarstva). In še na drugi moment temeljne važnosti opozarjata, ko pravita, da bi bilo popolnoma zgrešeno, če bi kartografa smatrali zgolj za tehničnega izvrševalca. Kartograf mora biti dobro seznanjen s snovjo in idejnim konceptom karte, da bi njegovi nasveti pomagali ustvariti boljšo kompozicijo s pravilnim izborom projekcije, merila in stopnje detajliranja v mejah grafične obremenjenosti karte ter možnostmi njene ekonomične reprodukcije. Ostali referati so obravnavali tehnično plat in moderne postopke pri izdelavi in reprodukciji kart, ki pa so za kartografsko prakso bistveno pomembni. To je še posebej očitno, če stvar ilustriramo s primerom iz Avstrije, kjer so opravili nek kartografski postopek z moderno aparaturo v treh letih, medtem ko bi z nekaj starejšo opremo potrebovali zanj 97 let! Drži, da brez moderne opreme tudi najboljši delavec ne more nič posebnega doseči, četudi pri tem izkorišča najboljša navodila ob najdovršenejši organizaciji dela. Nasprotno pa tudi najboljša aparatura ničesar ne pomeni, če kader ni dobro podkovan, če je organizacija slaba in se ne izkoriščajo moderni znanstveni rezultati. Zdi se, da je v tem osnovni problem in zavora našega napredka. Na vseh področjih so potrebe po kartah velikanske, možnosti izdelave pa minimalne. V dneh posvetovanja je bila prirejena tudi razstava, ki je prikazovala izdelke»geokarte«. Résumé: Une conférence yougoslave de cartographie L'auteur (V. E i n ž g a r) présente son rapport sur la première conférence yougoslave de cartographie qui a eu lieu à Belgrade de 19 au 21 mars On y a discuté surtout l'importance de la cartographie, spécialement des cartes de grande échelle, pour la planification économique et l'aménagement de l'espace, les problèmes cartographiques spéciaux des régions karstiques, les questions des Atlas Nationaux etc. 285

5