UVOD

Transkripcija

1 POSLOVNO POROČILO 2015 Zdravstveni dom PIRAN Februar 2016

2 Vsebina 1. UVOD DIREKTORJA ZD PIRAN... 3 a. Razvoj zavoda... 3 b. Zadovoljstvo zaposlenih in pacientov... 4 c. Učinkovita izraba sredstev... 4 d. Strokovni razvoj POROČILO POMOČNIKA DIREKTORJA ZA PODROČJE ZDRAVSTVENE NEGE PREDSTAVITEV ZAVODA Osebna izkaznica zavoda POMEMBNEJŠE SPREMEMBE V ORGANIZACIJI DELOVANJA IN KADROVSKE SPREMEMBE V LETU a. Splošna/družinska medicina in NMP:... 9 b. Referenčna ambulanta:... 9 c. Zobna ambulanta...10 d. Klinična psihologija...10 e. Kadri REALIZACIJA PROGRAMOV V TOČKAH ZA LETO FINANČNO POROČILO ZA LETO a. PRIHODKI...12 b. PRIHODKI IZ OBVEZNEGA IN PROSTOVOLJNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA...12 c. PRIHODKI IZ GOSPODARSTVA IN SAMOPLAČNIKOV...14 d. PRIHODKI IZ OSNOVNE DEJAVNOSTI...14 e. OSTALI PRIHODKI...14 f. STORITVE...15 g. AMORTIZACIJA...15 h. STROŠKI DELA...16 i. DRUGI STROŠKI...16 j. UGOTOVITEV REZULTATA Notranji nadzor...17 PRILOGA PRILOGA PRILOGA PRILOGA PRILOGA 5 (ajpesovi obrazci)...30 PRILOGA

3 1. UVOD DIREKTORJA ZD PIRAN Izpostavil bi skupno odločitev vodstvenega kadra zavoda, da nadaljujemo in zaključimo postopek pridobitve ISO standarda. Postopki so 2 leti mirovali predvsem zaradi nezanemarljivega stroška oz vlaganja v sistem kakovosti. Kljub zahtevam s strani ministrstva in ZZZS o dvigu ravni kakovosti in predvsem o postopkih stalnega preverjanja in izboljševanja kakovosti, to področje ni posebej finančno spodbujeno. V letu 2015 se je bila tudi bitka za povrnitev stroškov izplačila ¾ nesorazmerij, ki nas je stala v našem zavodu kar 5% sredstev, v primerjavi z letnimi sredstvi zavoda za OZZ in PZZ. Združenje zdravstvenih zavodov se je v začetku leta zelo zavzelo za postopek povračila teh sredstev s strani države, tudi s pridobitvijo mnenja advokatske pisarne, vendar je angažiranost v toku leta povsem zbledela in zavodi smo ostali prepuščeni individualni borbi proti državi preko sodišč. Ministrstvo se je angažiralo pri reorganizaciji službe NMP, ki jo je narekovala izgradnja novih Urgentnih centrov. Kljub izrazitemu uporu strokovne javnosti na vseh ravneh, je bil konec leta sprejet nov pravilnik NMP v povsem nespremenjeni in neprilagojeni obliki, vsa dejavnost pa se še vedno izvaja po»starem«. Ker je to ena najpomembnejših dejavnosti sistema zdravstva smo tudi v našem zavodu želeli aktivno in konstruktivno prispevati h kvalitetnemu izboljšanju sistema. Pripravili smo pripombe na predlog pravilnika in ga v času javne razprave posredovali na ministrstvo (PRILOGA 4 tega poslovnega poročila). Zaključek in rezultat javne razprave je bil tak kot sem omenil nespremenjen pravilnik in kljub številnim novostim, nespremenjena mreža služb NMP. a. Razvoj zavoda V letu 2015 smo po enoletnem iskanja zaposlili specialista družinske medicine. Kako je nastala ta potreba je bilo natančno opisano v lanskem poslovnem poročilu. Zdravnik je prevzel delo v ambulanti, v mestu Piran. Zaradi»političnega«ohranjanja obstoječe mreže, ki jo narekuje obstoječa infrastruktura imamo tako v mestu Piran dva zdravnika, ki formalno opravljata1,83% programa ambulant družinske medicine, imata pa opredeljenih samo 2153 pacientov, od katerih jih skoraj polovica iz Lucije oz izven mesta Piran. Ti pacienti jima po starostni strukturi prinašajo 3380 glavarinskih količnikov, kar je skupaj v povprečju za obe ambulanti samo 67% zahtevane glavarine na zdravnika. Še vedno nas v Piranu pri delu ovira tudi prometni režim, ki se ga seveda zaradi specifičnosti starega mesta boljše niti ne da urediti. Že drugo leto smo imeli v planu adaptacijo bivših prostorov dežurne službe v Luciji v prostore za družinsko medicino in referenčno ambulanto. Izdelali smo tudi projektno dokumentacijo z načrti, popisom del in oceno investicije. Namen te adaptacije prostorov in selitve ambulante za družinsko medicino je preselitev ambulante Medicine dela v Lucijo. Projekta nismo dokončali iz več razlogov: 1) Do oktobra meseca smo se še vedno ukvarjali z likvidnostnimi težavami, ki so bile posledica financiranja in nepokritih stroškov s strani države (glej uvod) iz preteklih let. Tudi izvajanje naše dejavnosti in s tem povezani stroški so izrazito sezonske narave in imajo svoj veliki vrh nekje od julija do oktobra (poletna ambulanta). Izboljšanje financiranja v letu 2015 s strani ZZZS v drugi polovici leta je tudi doseglo svoj efekt še le konec leta in bilo uradno znano šele s poračunom za celo leto, ki ga prejmemo v začetku februarja za preteklo leto. 2) Na Občini smo se začeli intenzivno pogovarjati in načrtovati nov zdravstveni dom, ki ne bi bil vezan na projekte»zunanjih«investitorjev in snovalcev ureditve centra Lucije. Osnovna ideja je ostati na isti lokaciji z izgraditvijo nekoliko večje energetsko varčne in ustrezne stavbe. Zaradi tega občina ni pripravljena na večja vlaganja v obstoječo zgradbo. Vendar po naši oceni stroška adaptacije in planiranega povečanja dejavnosti Medicine dela zaradi nove lokacije ter zaradi izboljšanja gospodarske klime računamo, da bi lahko invsticijo pokrili že v dveh letih. V tem času pa za nov ZD verjetno ne bodo pripravljena niti vsa dovoljenja. 3) Ker z novim pravilnikom NMP še ni pojasnjen obseg te dejavnosti v občini Piran, nismo prepričani, da prostorov za počitek dežurnih ekip s sigurnostjo več ne potrebujemo. Kljub vsemu smo v letu 2015 uspeli povečati obseg dejavnosti našega zavoda s pridobitvijo programa dveh Referenčnih ambulant za dve ambulanti družinske medicine v Luciji. Ker je za program ene referenčne ambulante potrebna polovična zaposlitev VMS, smo zaposlili eno sodelavko za poln delovni čas, ki skrbi za obe ambulanti. Nakupili smo seveda tudi ustrezno opremo in kader ustrezno izobrazili. 3

4 Konec leta smo se vključili v postopek pridobivanja dodatnih finančnih sredstev za širitve nekaterih naših najpomembnejših specialističnih dejavnosti. Združenje zdravstvenih zavodov in ministrstvo smo opozorili na problem Psihiatrije, Klinične psihologije in Diabetologije, pri katerih ne moremo v nedogled podaljševati čakalnih dob, ker se večinoma te stroke na primarnem nivoju ukvarjajo z nujnimi stanji. Tako smo predvsem v psihiatriji in klinični psihologiji imeli močno prekoračeno in NEPLAČANO realizacijo. Poskušal sem vplivati na politiko razdeljevanja»viškov«sredstev ZZZS na način, da ne bodo deležni teh sredstev le v strokah, ki imajo najdaljše čakalne dobe (včasih tudi nekaj let) ampak tudi strokovna področja, kjer čakalnih dob v bistvu sploh ne bi smelo biti. b. Zadovoljstvo zaposlenih in pacientov Zadovoljstvo zaposlenih je temeljni predpogoj za veselje do dela, do dodatnega izobraževanja in s tem strokovnost dela, za prijaznost do uporabnikov in s tem zadovoljstvo uporabnikov. Zagotavljanje ustreznih pogojev za delo in zadovoljstvo zaposlenih je predpogoj za dobre rezultate. Zakonodaja ne daje prav veliko možnosti za stimuliranje dobrega dela, zato jih je treba izkoristiti v čim večji možni meri. Ker smo v letu 2015 nadaljevali postopke ISO certificiranja smo izvedli tudi anketo zadovoljstva sodelavcev in dobili sledeče rezultate: PRILOGA 6 V okviru izdelave dokumentov za ISO standard smo že vpeljali Pravilnik o reševanju pritožb na prvi zahtevi. S tem pravilnikom se ureja: - pristojnost in odgovornost reševanja, - potek reševanja in - postopek evidentiranja pritožb V letu 2015 so bile tri resnejše pritožbe predvsem na odnos naših delavcev, ki pa so bile zaustavljene, ker se pacienti niso odzvali na poziv na prvo obravnavo. c. Učinkovita izraba sredstev S Splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2015 so se začele spremembe, ki so pozitivno vplivale na finančno poslovanja zavoda. Nekaj od teh smo tudi planirali in se tudi letos s planom precej približali realnemu poslovanju. Presežek prihodkov, ki ni bil planiran je nastal večinoma na podlagi spremembe cene storitev, ki ga opravi ZZZS šele ob koncu leta, ko najprej izpelje lastno pozitivno poslovanje. Kar se povečanja prihodkov tiče smo v leto 2015 pridobili le dejavnost Referenčnih ambulant (RF) za dve ambulanti družinske medicine v Luciji. V naslednjem letu, torej 2016 pa konkuriramo še za dve referenčni ambulanti za Piran. Ker so se vse spremembe dogajale šele v drugi polovici leta smo zaradi negativnih trendov prejšnjih nekaj let še vedno večji del leta poslovali z likvidnostnim manjkom in kratkoročnimi likvidnostnimi krediti. Torej je bil tudi letos večji del poslovnega leta vezan na UČINKOVITO izrabo vseh razpoložljivih sredstev. Tudi letos smo maso plač obdržali na vzdržnem nivoju prejšnjih let saj je tudi iz prikaza razvidno, da smo povečanje na račun treh pripravnikov pokrili iz namensko pridobljenih refundiranih sredstev. Ostali, redno zaposlen kader, pa je ostal na istem nivoju prejšnjih let saj smo ob nujnih zaposlitvah imeli tudi tri upokojitve delavk. Kljub povečanju prihodkov smo bili pri stroških vzdržni in se niso povečali z enakim indeksom.tako smo izpeljali poslovno leto ponovno pozitivno predvsem na podlagi natančnega tudi medletnega planiranja in še natančnejšega sledenja odhodkom med letom po posameznih stroškovnih mestih sprotno skozi vse leto. Načrtovani prihodki so bili ,00, doseženi pa ,98 Načrtovani odhodki so bili ,00, doseženi pa ,64 S tem smo dosegli uravnoteženo in pozitivno bilanco s presežkom nad prihodki, ki je bil celo nad planiranim. 4

5 d. Strokovni razvoj Skrbimo za stalno izobraževanje zaposlenih v obliki internih izobraževanj, na manjših strokovnih delavnicah, kot tudi na večjih državnih kongresih, na katerih so tudi aktivno sodelovali. Strokovno se še vedno izobražujejo vsi zainteresirani na način, da pokrivamo stroške s sponzorskimi sredstvi. Tako so se v minulem letu zaposleni udeležili naslednjih strokovnih izobraževanj: PATRONAŽA: Aktivno in zdravo staranje v Ljubljani Paliativna oskrba Nova Gorica 8. Redni posvet vodij patronažnih služb v Ljubljani Rak prostate Grad Dobrovo AMBULANTE SPLOŠNE IN DRUŽINSKE MEDICINE: Bolezni ščitnice Logarska Dolina Predstavitev referenčne ambulante v Ljubljani Nove smernice za oživljanje bolnikov Brdo pri Kranju Komunikacija s pacienti Brdo pri Kranju Strokovno izobraževanje domus medica Ljubljana 32.Učlne delavnice Zreče REFERENČNA AMBULANTA: I.del organizacije dela in sporočanje v ref.amb. Ljubljana II. del organizacije dela in sporočanje v ref.amb. Ljubljana III. del organizacije dela in sporočanje v ref.amb. Ljubljana Arterijska hipertenzija Ljubljana Pristop DMS k bolniku Ljubljana Astma, KOPB klinika za pljučne bolezni Golnik PEDOPSIHIATRIJA: Strokovna sekcija Pedopsihiatrije Ljubljana (3x) Letna sekcija Pedopsihiatrije Cerklje na Gorenjskem Strokovno srečanje Begunje Begunje RTG ZOB: Strokovno izobraževanje RTG Ljubljana DISPANZER ZA DIABETIKE: Sladkorna bolezen tipa 2 Združenje Diabetikov Diabetična retinopatije Diabetično stopalo FEND Stockholm 6. Nacionalna konferenca Sladkorne bolezni ZDRAVSTVENA VZGOJA: Delovna skupina Zdravstvenovzgojnih delavnic (4x) KOPB Astma Posvet Referenčnih ambulant Študentski dnevi Ravenna Sekcija medicinskih sester Strokovno srečanje koordinatorjev zdravstvenovzgojnih delavnic DIREKTOR: ZZZS Ljubljana (2x) Mednarodna konferenca naglušnosti Ljubljana NMP Brdo pri Kranju Strokovni sestanek Brda Sestanek združenja ORL Bled ZGNL 115. Obletnica Ljubljana POMOČNIK DIR. ZA ZN: Posvet o napredovanju j javnem sektorju Ljubljana Predstavitev Referenčnih Ambulant Centralna urgentna služba SBI VODJA III: E-Zdravje Šenčur pri Kranju Davčna problematika ZZZS Ljubljana KADROVSKA: E-Vem LABORATORIJ: Infektivne bolezni 2x Strokovni sestanek KLINIČNA PSIHOLOGIJA: Družinska Terapija Ljubljana (4x) Psihodrama Ljubljana (2x) Supervizija Ljubljana Svet Centrov Ljubljana Timski sestanek Ljubljana CPZOPD: Koordinacije CPZOPD (5x) Okužba z virusom Mreža programov CPZOPD 5

6 2. POROČILO POMOČNIKA DIREKTORJA ZA PODROČJE ZDRAVSTVENE NEGE Marko Grdina, dipl.zdravstvenik Zdravstvena nega in oskrba Zaposleni v zdravstveni negi skušamo zagotavljati čim višjo stopnjo kakovosti glede na dane finančne, kadrovske in organizacijske zmožnosti. Svoje delo nadgrajujemo z dodatnim pridobivanjem znanj in spretnosti v okviru izobraževanj, ki so organizirana v zavodu ali pa preko strokovnih sekcij. Zaposlovanje novega ali dodtnega kadra je možno le v primerih upokojitev, odhoda kadra oz dolgotrajnih bolniških staležev. Ker smo kadrovsko na minimalnem nivoju je delo v zavodu organizirano odgovorno in racionalno, kar je možno le z vključevanjem in sodelovanjem vseh zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi, tako da kader ko je to nujno potrebno svoje delo opravlja tudi preko polnega delovnega časa. Zdravstveno vzgojno delo poteka preko preventivnih programov za otroke in mladino ter programa CINDI. V zavodu je organizirana tudi SVIT točka, v okviru katere zagotavljamo svetovanje na področju zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesa. V zdravstvenem domu Piran se še vedno, dvakrat letno trudimo, da organiziramo našo tradicionalno akcijo»skupaj delamo za zdravje. Akcije se odvijajo pred in v samem zdravstvenem domu. Jeseni smo akcijo prvič izvedli v novozgrajenem Sončnem parku v Luciji. Nad novo lokacijo so bili obiskovalci izredno navdušeni. Obiskovalcem nudimo pester program, od stojnic z zdravstvenovzgojnimi programi našega zavoda, kot s stojnicami z zdravo prehrano. Vsem nudimo možnost merjenja krvnega pritiska, krvnega sladkorja in holesterola, test hoje na 2 km, jutranja telovadbo, nordijsko hojo in še veliko drugega. V mesecu decembru je patronažna služba ZD Piran organizirala kuharsko delavnico - edinstveno svoje vrste v Sloveniji, kjer smo mladim novopečenim mamicam predstavili pravilno uvajanje mešane prehrane dojenčkom po najnovejših nutricionicijskih navodilih s pomočjo knjige Dojenčki za mizo avtorice Rebeke Mahorič. Nad delavnico ja bilo izraženo veliko zanimanja in zadovoljstva, zato jo bodo kolegice letos spomladi ponovile. Na področju patronaže je se naša služba povezala tudi z društvom upokojencev občine Piran ter njihovimi prostovoljci, kateri obiskujejo upokojence na njihovem domu. Vsako posebnost, potrebo po patronažnem obisku sporočijo našim kolegicam katere opravijo preventivne preglede omenjenih upokojencev ter tako prispevajo k kvalitetnejši oskrbi upokojencev v naši občini Zdravstveni dom Piran je tudi učna baza na področju zdravstvene nege, kjer dijaki in študentje opravljajo usposabljaje na področjih patronažnega varstva, primarnega varstva (ambulante splošne in družinske medicine) ter v specialistični ambulanti za diabetike. Informiranje in komuniciranje z zaposlenimi Informiranje in komuniciranje z zaposlenimi v zdravstveni negi poteka po ustaljenih poteh, v elektronski obliki, osebno (saj se vsak zaposlen lahko kadarkoli pogovori z menoj o morebitnih težavah) in sestankih, kjer smo obravnavali organizacijske tematike in strokovne vsebine. Strokovno izpopolnjevanje in izobraževanje Zaposlenim v zdravstveni negi kot tudi zdravnikom nudimo možnost strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja, katera potekajo v okviru strokovnih sekcij ter so ovrednotena s kreditnimi točkami. V letu 2015 se je naš kader udeležil številnih izpopolnjevanj, kljub omejenim denarnim sredstvom. 6

7 3. PREDSTAVITEV ZAVODA Ustanovitelj ZDRAVSTVENEGA DOMA je Občina Piran. Zdravstveni dom Piran je neprofiten javni zavod, ki predstavlja del mreže javnega zdravstva v občini. Zavod v sodelovanju z zasebniki opravlja dejavnost v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti, (Ur.l. RS. Št. 36/04) in Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l.RS. št. 9/92, 13/93, 9/96, 29/98, 6/99, 99/0l, 60/02, 126/03, 76/05in 38/06). V Občini Piran še ni sprejeta mreža zdravstvenega varstva, ker bi morala biti predhodno sprejeta mreža in normativi na državnem nivoju. Zato se v našem zavodu trudimo ohraniti obstoječo zdravstveno mrežo, ki ima podlago v kriterijih za financiranje zdravstvene dejavnosti v vsako leto sprejetem dogovoru in področnem dogovoru med partnerji: Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno varstvo in predstavniki izvajalcev. Dejavnost opravljamo na 5 lokacijah, skupaj z zasebniki pa predstavlja celotno javno mrežo 8 lokacij na različnih naslovih v Piranu, Portorožu, Luciji, Sečovljah in Strunjanu in od tudi v koprski občini. V ZD Koper imamo že dolga leta tudi 1x tedensko ambulanto Pedopsihiatrične dejavnosti. Piran PORTOROŽ LUCIJA SEČOVLJE STRUNJAN KOPER ZD PIRAN Medicina dela, prometa in športa Laboratorij-odvzem Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnih od drog 2 Amb. splošne/družinske medicine ORL ambulanta (izvaja CKSG Portorož) Šolska zobna ambulanta 2 Amb. splošne/družinske medicine Dežurna zobna ambulanta Sterilizacija Patronažna dejavnost Nega na domu Pedopsihiatrična ambulanta Dežurna služba in ambulanta za turiste Diagnostični laboratorij, centralni Rtg kabinet Ambulanta klinične psihologije Diabetologija Center za promocijo zdravja ORL Ambulanta 1x na teden Pedopsihiatrična amb. ZASEBNIKI Ambulanta splošne in družinske med. Zobna ambulanta za odrasle Zobotehnični laboratorij Medicina dela, prometa in športa Šolska zobna ambulanta Zobna ambulanta za odrasle 2 Amb. splošne/družinske medicine 2 zobni ambulanti za odrasle Ambulanta oralne kirurgije Ortodontska ambulanta Patronažna dejavno Internistična ambulanta Ginekološka ambulanta Šolska zobna ambulanta Dispanzer šolske medicine 2 Pediatrična dispanzerja Pedontološka ambulanta Zobozdravstvena preventiva Pulmologija Ambulanta splošne in družinske med. Zobna ambulanta za odrasle Zobotehnični laboratorij Izpostava pedontološke ambulante Zaradi moči in tradicije dveh zdravilišč, Terme Portorož in Zdravilišče Strunjan, je vsa fizioterapija organizirana pri njih. 7

8 Zdravstvene dejavnosti Zdravstvenega doma Piran so organizirane v treh sklopih: 1. splošna/družinska medicina z nego in patronažo 2. zobozdravstvena služba 3. specialistične in diagnostične dejavnosti. Dejavnost 24 urne nujne medicinske pomoči je organizirana v obliki dežurstva ponoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih in se izvaja v okviru CUS (centralne urgentne službe) v SB Izola. V toku dneva poteka po Pravilniku o nujni medicinski pomoči po sistemu 1A. To službo pokrivajo vsi zdravniki splošne/družinske medicine zaposleni v Zdravstvenem domu in koncesionarji v svojem rednem delovnem času. Zaradi starostne strukture zdravnikov dopolnjujemo dežurne ekipe tudi s pogodbenimi zdravniki iz sosednjih zavodov. Konec leta 2010 smo pričeli z izvajanjem skupne urgentne službe treh zdravstvenih domov na lokaciji Splošne bolnišnice Izola (SBI). Namen skupne urgentne službe je bil predvsem strokovno skrajšanje poti urgentnih primerov (ena obravnava na enem mestu, brez predhodnega obiskovanja ZD), več strokovnega izobraževanja in profesionalizacija kadra, več kvalitetnejše opreme na enem mestu in dostopnost laboratorijske in rentgenske diagnostike. Uprava zavoda opravlja vodstvene organizacijske, strokovno tehnične in administrativne naloge v zavodu. V njej so zaposleni : direktor pomočnik direktorja za zdravstveno nego trije administrativni delavci za področje kadrovske, planske in knjigovodsko finančne dejavnosti. Računovodsko in tehnično vzdrževalno dejavnost nam izvajajo pogodbeni izvajalci. Imamo tudi informativno-kurirsko službo. Vodenje in upravljanje: Organi zavoda so: svet zavoda direktor strokovni vodja strokovni svet zavoda Naloge in sestava organov zavoda so podrobneje opredeljene v statutu zavoda. 4. Osebna izkaznica zavoda Ime zavoda: Skrajšano ime: Sedež: Zdravstveni dom Piran Poliambulatorio Pirano Zdravstveni dom Piran Cesta solinarjev 1, Lucija, 6320 Portorož Registrski podatki: Register Okrožnega sodišča v Kopru Registrski vložek 1/03803/00 Matična številka: ID številka za DDV: Transakcijski račun: Direktor zavoda: Strokovni vodja: SI pri UJP KOPER Matjaž Krajnc, dr.med. spec. Matjaž Krajnc, dr.med. spec. Telefon: Centrala (05) Uprava (05) Tele fax: (05) Elektronski naslov: tajnistvo@zd-piran.si 8

9 5. POMEMBNEJŠE SPREMEMBE V ORGANIZACIJI DELOVANJA IN KADROVSKE SPREMEMBE V LETU 2015 V letu 2015 smo v zdravstvenem domu Piran stabilizirali delovanje ambulante družinske medicine v mestu Piran, vpeljali delovanje Referenčne ambulante v Luciji in se lotili prenove Zobne ambulante na Pomorski šoli. V toku leta smo izdelali tudi projekt preureditve obstoječih prostorov dežurne službe v ambulanto družinske medicine in referenčne ambulante. a. Splošna/družinska medicina in NMP: Po letu dni iskanja novega zdravnika specialista družinske medicine, smo za ambulanto v Piranu, ki je leto dni delovala z nadomestnimi zdravniki, zaposlili zdravnika z Gorenjske, ki je skladno z razpisom dobil tudi kadrovsko občinsko stanovanje. S to zaposlitvijo smo rešili dolgoletno težavo odhajanja in prihajanja različnih zdravnikov v to ambulanto. Rešitev organizacije dela v okviru družinske medicine morda še ni dokončna, saj je trenutna glavarina prenizka za financiranje obeh ambulant. Že pred leti sem občanom obljubil dva zdravnika in opozoril, da v kolikor ne bosta imela dovolj pacientov, ki so pomembni zaradi načina financiranja te dejavnosti, bomo morali ustrezno ukrepati. V kolikor bi bilo delovanje teh dveh ambulant stabilno in kontinuirano, bi se že lahko lotili analize. Zaradi spremembe zdravnika moramo tudi njemu dati vsaj dve leti možnosti, da si pridobi svoj krog pacientov. V kolikor bi prišlo do uresničitve že sprejetih sklepov Ministrstva za zdravje, da se glavarine znižajo, bi z obstoječimi pacienti, ki so sicer tudi prebivalci drugih krajev občine in ne Pirančani, obe ambulanti dosegali ustrezno glavarino. Imamo že tudi vlogo za razširitev dejavnosti obeh ambulant z referenčno ambulanto. Ugodno rešitev te vloge pričakujemo v letu V letu 2014 smo imeli tri kandidatke, za ojačano NMP službo, ki so se raje posvetile družini ali odšle volontirati v bolnišnico kot da bi se redno zaposlile. Nazorna je bila razlaga ene od njih, ki je povedala, da če želiš pridobiti pozitivne točke specialistov na oddelku, potrebne za konkuriranje na razpisu ali priporočilo teh specialistov za na razpis, se jim moraš predstaviti in se z delom na oddelku izkazati. V letu 2015 smo uspeli zaposliti eno zdravnico v poletnih mesecih, vendar je za nas»prehitro«dobila specializacijo v Valdoltri in prekinila pogodbo z nami. Kljub trudu nam do konca leta ni uspelo dobiti drugega kadra. b. Referenčna ambulanta: Za olajšanje vodenja kroničnih bolnikov se v Sloveniji širijo referenčne ambulante (RA) v katerih medicinska sestra z visokošolsko izobrazbo in ustreznimi znanji precej samostojno, pa vendar pod supervizijo zdravnika družinske medicine vodi predhodno nastavljeno in določeno terapijo kroničnih pacientov. V letu 2015 smo tudi v ZD Piran uspeli pridobiti ta program RA za dve ambulanti družinske medicine v Luciji. Morda je pričetek delovanja te ambulante razbremenilno deloval na procese dela v ambulantah družinske medicine saj se je realizacija obiskov v teh ambulantah spustila iz pretiranih 22% preseganja programa na zmernejših 9% preseganja plana obiskov. Če pa bi obiskom v družinskih am,bulantah prišteli še obiske v RA, ki se trenutno ne beležijo, bi ugotovili, da so se pravice in dostopnost zavarovancev bistveno izboljšale. 9

10 c. Zobna ambulanta je pričela z rednim delom nova zobozdravnica v naši edini zobni ambulanti na Pomorski šoli v Portorožu, kjer imamo tako program mladinskega zobozdravstva kot tudi 20% programa zobozdravstva za odraslo populacijo. Kljub obljubam se v letu 2015 ni spremenil izboljšal način financiranja mladinskega zobozdravstva, ki deluje»pod isto streho«s programom odraslega zobozdravstva. Tako smo v letu 2015 bili še vedno deležni bistveno nižjega financiranja s strani ZZZS, ker je kar 30% sredstev odvisnih od glavarine. Problem je v naši ambulanti še izrazitejši, ker pokrivamo šole kjer so dijaki in študentje večinoma»na gostovanju«izven svojega domačega kraja, kjer imajo večinoma opredeljenega zobozdravnika. Proti koncu leta se nam je začel tako intenzivno kvariti 25let star zobni stroj, da smo se morali»čez noč«odločiti za nov zobozdravstveni stroj, ki ga bomo kupili takoj po novem letu d. Klinična psihologija V tej dejavnosti opažamo že vse od prevzema programa po upokojeni bivši sodelavki, ki je dejavnost zadnjih 10 let opravljala kot koncesionar, da se veča razkorak med obveznostmi do vedno številčnejših pacientov in programom, ki ga financira ZZZS. Dejavnost se zaradi porasta števila triletnih otrok širi na področju preventive, istočasno pa strmo narašča potreba po storitvah v povezavi s pedopsihiatrično ambulanto. Zaradi nenormalno podaljšane čakalne dobe zaradi povečanega obsega dela tako na področju preventive kot kurative, smo s pomočjo ZZZS in Združenja zdravstvenih zavodov uspeli na Ministrstvo za zdravje plasirati predlog širitve programa. Rešitev bomo morda dočakali leta 2016 e. Kadri V letu 2015 smo imeli tri upokojitve delavk, ki jih nismo nadomestili z novimi kadri. Kljub temu, se je število kadra izravnalo z lanskim, ker smo po letu dni iskanja novega zdravnika spec družinske medicine tega zaposlili v letu 2015, zaposlili smo zobozdravnico v zobni ambulanti in diplomirano medicinsko sestro v RA. V letu 2015 smo bili prisiljeni za določen čas zaposliti zdravnico, ki nadomešča zdravnika v bolniškem staležu in zaposlili tri pripravnike za katere dobivamo sredstva refundirana s strani države (ZZZS). Na dan smo imeli v Zdravstvenem domu Piran zaposlenih 48 oseb. 10

11 6. REALIZACIJA PROGRAMOV V TOČKAH ZA LETO 2014 PLAN K ali T REALIZACIJA INDEKS SPLOŠNE AMBULANTE OBISKI 96230, ,4 109,28 SPECIALISTIČNE AMB. OTORINOLARINGOLOGIJA , ,93 99,67 PEDOPSIHIATRIJA , ,70 99,74 PSIHIATRIJA , ,20 142,29 DIABETIČNA , ,78 103,11 ZOBNE AMBULANTA ODRASLA 9392, ,42 107,95 MLADINSKA 21679, ,40 77,69 PATRONAŽA* ,65 NEGA NA DOMU * ,45 DISP. ZA MENTALNO ZDRAVJE* 8.608, ,84 84,45 KLINIČNA PSIHOLOGIJA* , ,76 107,74 * V letu 2015 ni bilo prelivanja med dejavnostmi. 11

12 7. FINANČNO POROČILO ZA LETO 2015 Računovodsko poročilo (priloga 1) Prihodki in odhodki za obdobje I-XII tabela (priloga 2) Poročilo o porabi sredstev v okviru programa investicij in investicijsko vzdrževalnih del za leto 2015 (priloga 3) Komentar priložene tabele priloge 2: a. PRIHODKI Skupni zaračunani prihodki so v letu 2015 znašali ,28 in so se v primerjavi z letom prej povečali za ,92 oziroma za 10,6%. Od tega so prihodki iz naslova tržne dejavnosti znašali ,59 kar predstavlja 18,11% vseh prihodkov oziroma povečanje prihodkov iz tržne dejavnosti za 1,27%. 18,11% Tržni prihodki Javni prihodki 81,89% b. PRIHODKI IZ OBVEZNEGA IN PROSTOVOLJNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA Prihodki iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so se že v letu 2014 v nasprotju z leti 2012 in 2013 rahlo zvišali. Ta trend se je nadaljeval tudi v letu Po treh letih rasti prihodkov prostovoljnega zavarovanja pa tu zaznavamo rahel padec prihodkov. Skupni prihodki iz zavarovanj predstavljajo 73,9% vseh prihodkov Zavoda. VRSTA PRIHODKOV OBDOBJE STRUKTURA OBDOBJE STRUK. INDEKS I XII 2015 I XII Prost. zav., KVC, Adriatic, Triglav ,04 6, ,73 7,95 93,75 Obvezno zavarovanje ,51 67, ,79 70,77 106,35 Pri razmejevanju prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti smo upoštevali Navodilo Ministrstva za zdravje za enotno razmejevanje poslovanja s sredstvi javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe od spremljanja poslovanja s sredstvi pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Upoštevali smo tudi Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, (Ur.l.RS. št. 109/07), ki določa, da so dohodki pridobitne dejavnosti, tudi dohodki, ki izhajajo iz sredstev doseženih z nepridobitno dejavnostjo. Sodila so pripravljena skladno z Navodilom v zvezi z razmejitvijo dejavnosti javnih zavodov na javno službo in tržno dejavnost, Ministrstvo za zdravje RS (datum dokumenta: s številko: / ) in se uporabljajo od dalje. 12

13 Pri razdelitvi prihodkov na javno službo in tržno dejavnost smo torej spoštovali naslednja sodila: PRIHODKI JAVNA SLUŽBA 1. Zdravstvene storitve obveznega zdravstvenega zavarovanja zaračunane ZZZS - Osnovno zdravstveno varstvo - Specialistično zdravstveno varstvo - Zobozdravstveno varstvo - Prevozi - zdravstvene storitve za tujce po konvencijah, socialno ogroženi 2. Zdravstvene storitve prostovoljnega dodatnega zavarovanja zaračunane zavarovalnicam: Vzajemna ZZ, d. v. z. Ljubljana, Adriatic Slovenica, d.d. Koper, Triglav ZZ, d.d.koper in fizičnim osebam, ki niso dopolnilno zavarovane 3. Mrliški ogledi 4. Zdravstvene storitve zaračunane ministrstvom, upravnim enotam, občinam, sodiščem (osnovno, specialistično, zobozdravstveno varstvo in prevozi, brezplačno pridobljen material- cepivo, storitve odvzema krvi). 5. Izdaja potrdil po pravilih OZZ in PZZ 6. Prihodki od obresti (vezava depozitov pri banki ter EZR) 7. Drugo: Donacije pravnih oseb, centske izravnave, vračila štipendij, prodaja osnovnih sredstev avtomobilov, plačila spornih terjatev, drugi prevrednotovalni prihodki, povračila stroškov specializacij in pripravnikov, če je plačnik ZZZS. PRIHODKI TRŽNA DEJAVNOST 1. Prihodki od opravljenih zdravstvenih storitev za druge JZZ in koncesionarje izven dogovorjenega obsega dela s pogodbo na podlagi splošnega dogovora, kadar so storitve sestavni del celovite storitve (npr. laboratorijske, rentgenske storitve, sterilizacija, zobotehnične storitve) in prihodki od prodaje storitev (npr. čiščenje in pranje). 2. Čiste samoplačniške zdravstvene storitve v vseh dejavnostih (osnovno zdravstveno varstvo, specialistično zdravstveno varstvo, zobozdravstveno varstvo, prevozi in slikanje zob), izdaja zdravniških potrdil, fotokopiranje medicinske dokumentacije, laboratorijske preiskave zaračunane fizičnih osebam, razpisna dokumentacija. 3. Prihodki najemnin in obratovalnih stroškov. 4. Prihodki od opravljanja nadstandardnih zdravstvenih storitev. 5. Prihodki za dežurstvo zdravstvene ekipe na športnih in drugih prireditvah. 6. Prihodki od provizij zavarovalnic. 7. Drugi prihodki: vrnjene sodne takse, prejete odškodnine zavarovalnic, povračila stroškov dela pripravnikov, mentorjev, specializantov, če je plačnik fizična, pravna oseba ali JZZ ipd. 13

14 c. PRIHODKI IZ GOSPODARSTVA IN SAMOPLAČNIKOV Prihodki iz gospodarstva, ter prihodki odpadkov in materiala so se povečali v primerjavi z lanskim letom in s tem nadaljevali trend iz leta 2014, medtem ko so samoplačniki leta 2014 prispevali nekaj manj sredstev v primerjavi s preteklim letom, letos pa v blagajno prispevali več. VRSTA PRIHODKOV OBDOBJE STRUKTURA OBDOBJE STRUK. INDEKS I XII 2015 I XII Z gosp. povezane storit ,80 7, ,85 5,16 164,80 Prihodek samoplačniki ,61 3, ,38 3,52 123,02 d. PRIHODKI IZ OSNOVNE DEJAVNOSTI Prihodki iz osnovne dejavnosti so se tako kot v letu 2014 povečali. VRSTA PRIHODKOV OBDOBJE STRUKTURA OBDOBJE STRUK. INDEKS I XII 2015 I XII Prost.zav., KVC, Adriatic, Triglav ,04 6, ,73 7,94 93,75 Obvezno zavarovanje ,51 67, ,79 70,77 106,35 Ambulantna dejavnost 939,02 0,04 n.p. Prih. iz naslova pripravnikov ipd ,89 3,35 n.p. Prihodki lab.sto./sto.zasebnikom ,45 3, ,33 3,62 99,64 Prihodek gospodarstva ,50 7, ,85 5,16 159,53 Prihodek samoplačniki ,61 3, ,38 3,52 123,02 SKUPAJ osnovna dejavnost ,02 91, ,08 91,02 112,82 e. OSTALI PRIHODKI Prihodki iz naslova najemnin in pokrivanja skupnih stroškov so se rahlo zmanjšali. Zaradi usklajevanja stroškov porabe so nasprotno prihodki iz naslova sorazmernih deležev rahlo višji. VRSTA PRIHODKOV OBDOBJE STRUKTU. OBDOBJE STRUK. INDEKS I XII 2015 I XII Prihodki najemnin posl. prostorov ,03 3, ,53 3,98 95,76 Prihodki sorazmerni delež stroškov ,50 4, ,74 4,45 101,06 SKUPAJ NAJEMNINE ,53 7, ,27 8,43 98,56 Prihodki odpadkov in materiala 5.401,30 0, ,70 0,26 102,26 SKUPAJ NERAZPOREJENI 5.401,30 0, ,70 0,26 102,26 Prihodki obresti 187,02 0,00 361,70 0,01 51,70 Sponzorstva, donacije, odškodnine ,41 0, ,31 0,53 106,94 SKUPAJ IZREDNI PRIHODKI ,43 0, ,01 0,55 105,11 14

15 PORABA MATERIALA Stroški materiala so se sicer povečali, vendar so glede na rast prihodkov sploh iz naslova tržne dejavnosti realno na podobnem nivoju kot v letu Kljub temu je delež stroškov materiala v primerjavi z ostalimi stroški za 1,73% višji kot v preteklem koledarskem letu. Največja razlika pri ključnih postavkah nastaja pri porabi gotovih zdravil, ki beležijo v letu 2015 indeks rasti 2,20. VRSTA ODHODKOV OBDOBJE STRUKTU. OBDOBJE STRUK. INDEKS I XII 2015 I XII Porabljena gotova zdravila ,12 1, ,02 0,90 220,03 Porabljen sanitetni material 5.197,36 0, ,94 0,24 107,83 Porabljen zobozdr. material 6.147,51 0, ,39 0,15 207,58 Porabljen laboratorijski material ,34 3, ,62 3,64 111,16 Ostali zdravstveni material ,10 0, ,94 0,56 171,79 Mat. za popravila in vzdržev ,18 0, ,78 0,40 159,08 Porabljena električna energija ,59 0, ,47 0,66 130,23 Porabljeno gorivo za ogrevanje ,64 1, ,99 1,66 101,65 Porabljena voda ,70 0, ,35 0,64 102,54 Ostali material ,24 2, ,82 2,03 115,14 SKUPAJ PORABLJENI 12,62 10, , ,32 MATERIAL 126,20 f. STORITVE Delež stroška storitev se je v letu 2015 zmanjšal za dobre pol odstotne točke. Večjih oziroma nepričakovanih odstopanj glede na preteklo leto ni zaznati. VRSTA ODHODKOV OBDOBJE STRUKTU. OBDOBJE STRUK. INDEKS I XII 2015 I XII Storitve za sprotno vzdrževanje ,73 2, ,80 2,30 124,03 Zavarovalne premije ,23 0, ,77 0,54 104,93 Lab. storitve in druge preiskave ,41 0, ,21 0,49 148,04 Zdravstvene storitve -zasebniki ,98 17, ,77 17,90 103,67 Računalniške storitve ,37 1, ,76 1,66 94,06 Ostale storitve ,28 3, ,28 3,20 105,98 SKUPAJ STORITVE ,00 25, ,59 26,10 105,99 g. AMORTIZACIJA VRSTA ODHODKOV OBDOBJE STRUKTU. OBDOBJE STRUK. INDEKS I XII 2015 I XII Porazdeljena amortizacija ,58 3, ,11 3,98 95,84 SKUPAJ AMORTIZACIJA ,58 3, ,11 3,98 95,84 15

16 h. STROŠKI DELA K povečanju skupnega zneska na plačnih kontih so botrovala sproščena napredovanja v plačilne razrede, ki so imela učinek na izplačilo decembrskih plač. Delež stroškov dela se v strukturi vseh odhodkov praktično ni spremenil. Ob upoštevanju zgolj stroškov dela brez pogodb o delu je ta razlika zanemarljivih 0,35 odstotne točke. Pogodbe o delu so se v letu 2014 znižale iz ,34 na ,25, v letu 2015 pa smo jih dodatno znižali na ,64. VRSTA ODHODKOV OBDOBJE STRUKTURA OBDOBJE STRUK. INDEKS I XII 2015 I XII Bruto plače ,93 45, ,77 45,94 107,39 Prispevki delodajalca ,37 7, ,18 7,30 107,77 Pogodbe o delu * ,64 0, ,25 0,88 85,10 Regres za letni dopust ,23 0, ,24 0,90 98,77 Prehrana in prevoz na delo ,68 3, ,95 3,20 106,86 Ostali stroški dela ,57 0, ,53 0,09 897,73 KAD 2.815,02 0, ,99 0,24 56,77 Odprava nesorazmerij ** 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 SKUPAJ PLAČE ,44 58, ,91 58,57 107,90 Med ostalimi stroški dela beležimo jubilejne nagrade in tri odpravnine pri upokojitvi (13.804,14) * pogodbe o delu spadajo v stroške storitev, vendar jih v poslovnem poročilu prikazujemo med stroške dela ** po odločbi sodišča se delavcem mora izplačati neizplačana razlika plače na podlagi odprave nesorazmerij, ter pripadajoče obresti. Gre za strošek preteklih let. ZD je skladno z navodili prvo polovico izplačal v letu 2014, drugo pa v letu Po navodilih Ministrstva za finance, kateremu je pritrdilo Ministrstvo za zdravje naj bi se knjižila prva polovica izplačila v leto 2013, druga pa v leto Strokovno mnenje predsednika računskega sodišča je, da se celotna glavnica in pripadajoče obresti do knjižijo v leto Računovodstvo ZD smatra, da je nastanek poslovnega dogodka sklep sodišča iz leta 2013 in se zato v popolnosti strinja s strokovnim mnenjem predsednika Računskega sodišča. Računovodstvo je direktorju ZD predlagalo, da oblikuje na tak način tudi sklep o vknjižbi tega stroška dela, kar je bilo tudi izvedeno. ** ,03 v letu 2013, izplačano v letih 2014 in i. DRUGI STROŠKI VRSTA ODHODKOV OBDOBJE STRUKT. OBDOBJE STRUK. INDEKS I XII 2015 I XII Drugi stroški 3.733,78 0, ,27 0,16 111,04 Odhodki financiranja 2.795,86 0, ,81 0,21 64,21 Izredni odhodki 2.764,90 0, ,32 0,07 192,49 SKUPAJ OSTALI STROŠKI 9.294,54 0, ,40 0,46 96,17 16

17 j. UGOTOVITEV REZULTATA VRSTA ODHODKOV OBDOBJE STRUKT. OBDOBJE STRUK. INDEKS I XII 2015 I XII SKUPAJ PRIHODKI , ,36 111,85 SKUPAJ ODHODKI , ,33 108,90 RAZLIKA PRIHODKOV NAD ODHODKI , ,03 RAZLIKA ODHODKOV NAD PRIHODKI Finančno poročilo pripravil: Samo Šinkovec dipl.ekon. l.r. Direktor: Matjaž Krajnc dr.med. l.r. 8. NOTRANJI NADZOR Zakonsko določena revizija v letu 2015 ni bila potrebna saj je bila izvršena v letu Opravil jo je izbrani notranji revizorja, FIN revizije z državno notranjo revizorko Vlasto Zupanič Domajnko, Zagrebška cesta 17, 2250 Ptuj. Direktor: Matjaž Krajnc dr.med. l.r. 17

18 PRILOGA 1 Računovodsko poročilo od do Portorož, Za vodenje poslovnih knjig in sestavljanje računovodskih izkazov, smo uporabljali kontni okvir za določene uporabnike kontnega načrta, ter upoštevali temeljne računovodske postavke; časovno neomejenost delovanja, splošna pravila o vrednotenju, nastanek poslovnega dogodka, primerljive, zanesljive, razumljive in ustrezne informacije ter pošteno predstavitev podatkov. Za vrednostno izkazovanje izkaza prihodkov in odhodkov, morajo biti pri vzporejanju prihodki obremenjeni samo z ustreznimi odhodki, upoštevajoč načelo denarnega toka. Zavod vrednoti osnovna sredstva po modelu poštene vrednosti. Sestavljanje računovodskih izkazov je urejeno z Zakonom o računovodstvu in Slovenskimi računovodskimi standardi, ki veljajo za nepridobitne organizacije. Pri izdelavi letnih poročil poleg omenjenih zakonov upoštevamo še Zakon o javnih financah in naslednje podzakonske akte: Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Url. L. RS štev. 115/2002, 21/2003, 134/2003, 126/2004, 120/2007, 124/2008, 58/2010 (60/2010 popr.), 104/2010, 104/2011); Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov uporabnikov enotnega kontnega načrta (Url. L. RS štev. 134/03, 34/04, 13/05, 114/06 - ZUE, 138/06, 120/07, 112/09, 58/10 in 97/12); Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Url. L. RS štev. 112/09, 58/10, 104/10, 104/11, 97/12, 108/13 in 94/14); Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Url. L. RS štev. 45/05, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09, 58/10 in 108/13). 18

19 Računovodsko poročilo vsebuje naslednje priloge: Priloge iz Pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava: Bilanca stanja Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka Izkaz računa finančnih terjatev in naložb določenih uporabnikov Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev Stanje in gibanje dolgoročnih finančnih naložb in posojil Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov Spremljanje poslovanja V Zavodu spremljamo poslovanje s podrobnimi internimi kvartalnimi poročili, oziroma analizami s pogostejšo dinamiko v kolikor je to zaradi izjemnih dogodkov potrebno. Model spremljanja, vključuje tudi razdelitev po stroškovnih mestih znotraj Zavoda. Razvijamo in prilagajamo ga od leta 2010 dalje. Tak način spremljanja je dobil svojo potrditev v letu 2014, kjer se je naš finančni načrt tako na prihodkovni kot odhodkovni strani le v nekaj sto evrih razlikoval od končne realizacije prihodkov in odhodkov. Razmejitve poslovanja na javno službo in tržno dejavnost Pri razmejevanju prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti smo upoštevali Navodilo Ministrstva za zdravje za enotno razmejevanje poslovanja s sredstvi javnih financ in drugih sredstev za opravljanje javne službe od spremljanja poslovanja s sredstvi pridobljenimi iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Tako smo med tržne dejavnosti upoštevali prihodke iz naslova gospodarstva in z gospodarstvom povezanih storitev, prihodke samoplačnikov, prihodke zasebnih ambulant in prihodke iz naslova najemnin poslovnih prostorov in opreme. Nabava novih osnovnih sredstev v letu 2015 V letu 2015 smo pretežno iz naslova prejetih sredstev amortizacije nabavili za ,12 EUR novih osnovnih sredstev. 19

20 Dolgoročno prejeta posojila in dolgoročne obveznosti iz poslovanja Saldo neodplačanega dela dolgoročnih obveznosti iz naslova posojil in leasingov na dan znaša ,63. Mesečne obroke odplačujemo na podlagi anuitetnih načrtov nemoteno in načrtovano. Stanje zalog V Zdravstvenem domu Piran poteka nabava materiala sprotno, kar omogočajo kratki dobavni roki, pričakovan obrat ter dolgoletne izkušnje službe, ki je za nabavo zadolžena. Zaradi navedenega ne beležimo zalog materiala v skladišču. Osnovne računovodske informacije Poslovno leto 2015 smo zaključili s presežkom prihodkov nad odhodki. - prihodki ,28 - odhodki ,34 - presežek prihodkov ,94 Na dan so znašale kratkoročne terjatve do kupcev ,71 kratkoročne terjatve do uporabnikov enotnega kontnega načrta ,97 ter kratkoročne terjatve do državnih in drugih institucij ,66 Na dan so obveznosti do dobaviteljev znašale ,30 - Do dobaviteljev v državi 4.749,11 - Do dobaviteljev občanov ,83 - Do dobaviteljev za obratna sredstva ,36 Likvidnostno stanje v zavodu je dobro, zato zapadlih neplačanih obveznosti ni. Zaposleni Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur znaša: 45,31. Število zaposlenih na dan je znašalo 48 oseb. 20

21 Analitična razdelitev ustvarjenih prihodkov I.-XII I.-XII indeks Prihodki zdravstvenih storitev, prostovoljnega zavarovanja Prihodki obveznega zavarovanja ZZZS Prihodki laboratorijskih storitev Prihodki zdravstvenih storitev gospodarstva Najemnina za poslovne prostore Sorazmerni delež iz najemnin Prihodki iz naslova samoplačnikov fizičnih oseb-blagajna Prihodki iz sponzorstva, donacij, prejetih odškodnin in drugi Prihodki ZZZS iz naslova pripravnikov, specializantov Prihodki od obresti , ,73 93, , ,79 106, , ,33 97, , ,85 165, , ,53 95, , ,74 101, , ,38 123, , ,31 106, ,89 n.p. 187,02 361,70 51,70 - prihodki skupaj , ,36 111,85 Analitična razdelitev odhodkov poslovanja I.-XII I.-XII indeks Stroški dela Stroški porabljenega materiala Stroški storitev Drugi stroški kot so članarine, takse in registracije Odhodki financiranja in izredni Odhodki (npr.obresti) Amortizacija opre. in neopre. O.S. porazdeljenih na konto , ,66 108, , ,32 126, , ,84 105, , ,59 77, , ,81 127, , ,11 95,84 - odhodki skupaj , ,33 108,89 Finančne kazalce pripravil: Samo Šinkovec dipl.ekon. l.r. Direktor: Matjaž Krajnc dr.med. l.r. 21

22 PRILOGA 2 PRIHODKI IN ODHODKI ZA OBDOBJE I - XII 2015 VRSTA PRIHODKOV OBDOBJE STRUK OBDOBJE STRUK IND I - XII 2015 I - XII Prost.zav., KVC, Adriatic, Triglav ,04 6, ,73 7,94 93,75 2 Obvezno zavar. + pripravniki, specializ ,40 70, ,79 70,77 111,66 3 Prihodki lab.sto./sto. zasebnikom ,45 3, ,33 3,62 99,64 4 Prihodek gospodarstva ,82 7, ,85 5,16 165,71 5 Prihodek samoplačniki ,61 3, ,38 3,52 123,02 I SKUPAJ ( ) ,32 92, ,08 91,02 113,12 1 Prihodki najemnina posl. prostorov ,03 3, ,53 3,98 95,76 3 Prihodki sorazmerni delež stroškov ,50 4, ,74 4,45 101,06 II SKUPAJ NAJEMNINE (1+2+3) ,53 7, ,27 8,43 98,56 1 Prihodki obresti 187,02 0,00 361,70 0,01 51,70 2 Sponzorstva, donacije, odškodnine ,41 0, ,31 0,53 106,94 III SKUPAJ IZREDNI PRIHODKI ,43 0, ,01 0,55 105,11 IV SKUPAJ PRIHODKI (I+II+III) , ,36 111,85 I POSLOVNI ODHODKI Porabljena gotova zdravila ,12 1, ,02 0,90 220,03 Porabljen sanitetni material 5.197,36 0, ,94 0,24 107,83 Porabljen zobozdravstveni material 6.147,51 0, ,39 0,15 207,58 Porabljen laboratorijski material ,34 3, ,62 3,64 111,16 Ostali zdravstveni material ,10 0, ,94 0,56 171,79 Mat. za popravila in vzdrževanje ,18 0, ,78 0,40 159,08 Porabljena električna energija ,59 0, ,47 0,66 130,23 Porabljeno gorivo za ogrevanje ,64 1, ,99 1,66 101,65 Ostali material ,94 2, ,11 3,24 92,73 SKUPAJ PORABLJENI MATERIAL ,78 12, ,26 11,45 126,20 II Storitve za sprotno vzdrževanje ,73 2, ,80 2,30 124,03 Zavarovalne premije ,23 0, ,77 0,54 104,93 Lab. storitve in druge preiskave ,41 0, ,21 0,49 148,04 Zdravstvene storitve -zasebniki ,98 17, ,77 17,90 103,67 Ostale storitve ,65 4, ,10 4,31 115,15 SKUPAJ STORITVE 549,246,00 25, ,65 25,54 108,32 22

23 OBDOBJE STRUK OBDOBJE STRUK IND I - XII 2014 I - XII 2013 III AMORTIZACIJA ,58 3, ,11 3,99 95,84 IV Bruto plače ,93 45, ,77 45,94 107,39 Prispevki delodajalca ,37 7, ,18 7,30 107,77 Pogodbe o delu ,64 0, ,25 0,88 85,10 Regres za letni dopust ,23 0, ,24 0,90 98,77 Prehrana in prevoz na delo ,68 3, ,95 3,20 106,86 Ostali stroški dela ,57 0, ,53 0,09 897,73 KAD 2.815,02 0, ,99 0,24 56,77 SKUPAJ PLAČE ,44 58, ,91 58,57 107,90 V Odhodki financiranja 2.795,86 0, ,81 0,02 64,21 Ostali odhodki 6.498,68 0, ,59 0,03 135,42 SKUPAJ OSTALI ODHODKI 9.294,54 0, ,40 0,46 96,17 SKUPAJ ODHODKI , ,33 108,90 RAZLIKA PRIHODKOV NAD ODHODKI RAZLIKA ODHODKOV NAD PRIHODKI , ,03 pripravil: Samo Šinkovec dipl.ekon. l.r. Direktor: Matjaž Krajnc dr.med. l.r. 23

24 PRILOGA 3 POROČILO O PORABI SREDSTEV V OKVIRU PROGRAMA INVESTICIJ IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVALNIH DEL ZA LETO 2015 POROČILO O PORABI SREDSTEV IZ NASLOVA NAJEMNIN V LETU 2015 INVESTICIJE Plan 2015 Realizacija 2015 Programska oprema (licence, računalniški programi) 5.887, ,73 Investicije v zgradbe ,00 0,00 Medicinska oprema , ,48 Informacijska tehnologija , ,00 Ostala nemedicinska oprema , ,91 Skupaj , ,12 VZDRŽEVANJE Plan 2015 Realizacija 2015 Vzdrževanje zgradbe (storitve in material) , ,50 Vzdrževanje vozil (storitve in material) 3.074, ,99 Vzdrževanje medicinske in laboratorijske opreme 7.757, ,36 Vzdrževanje informacijskih tehnologij , ,40 Vzdrževanje ogrevanja 4.934, ,76 Ostala drobna popravila Skupaj , ,01 Skupaj investicije in vzdrževanje , ,13 VIRI FINANCIRANJA Prihodki iz oddajanja poslovnih prostorov v najem ,03 Priznana amortizacija v ceni storitev ,10 Skupaj porabljeni viri financiranja ,13 Lucija, Matjaž Krajnc, dr. med. direktor, l.r. 24

25 PRILOGA 4 Zdravstveni dom Piran, Cesta solinarjev 1, Lucija, 6320 Portorož Uprava ZD Piran Direktor zavoda TEL: 05/ Fax: 05/ Mail: matjaz.krajnc@zd-piran.si Lucija, RS MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE Javna razprava Pravilnik o službi NMP Štefanova ulica LJUBLJANA ZADEVA: Pripombe na predlog pravilnika o službi nujno medicinske pomoči UVOD Tudi v našem Zdravstvenem domu pozdravljamo idejo in koncept ureditve NMP in nadgradnjo z urgentnimi centri. Z enakimi izhodišči smo se že pred leti lotili urejanja NMP na Obali. S tesnim sodelovanjem Ministrstva za zdravje smo organizirali Centralno urgentno službo (CUS), ki je paciente najbolj potrebne nujne zdravstvene pomoči združilo na enem mestu in približalo diagnostičnim možnostim in sodelovanju specialistov sekundarne ravni. V štirih letih smo vzpostavili prvo fazo projekta, ki pokriva čas dežurstva med tednom, ob sobotah in nedeljah, in ob praznikih. V drugi fazi je bilo predvideno pokritje dnevnega časa od 7 do 20 ure ob delavnikih. S to fazo bi dosegli največjo dodano vrednost te službe v razbremenitvi rednega dela družinskih zdravnikov. Končnega cilja nismo dosegli zaradi prostorske omejenosti obstoječega dnevno ambulantnega dela bolnišnice. Z veseljem smo sprejeli novico o graditvi prostorov nove urgence, saj smo s tem videli realno možnost realizacije druge faze našega projekta. Do sedaj smo poleg boljše strokovne organizacije dela in možnosti nudenja urgentnim pacientom več diagnostike, dejavnost racionalizirali do te mere, da smo z istimi sredstvi NMP nadgradili mrežo z edino dispečersko službo financirano iz sredstev ZZZS in dislocirano enoto z reanimobilom v občini Piran. Manjka samo še enotna obravnava bolnikov skupaj s specialisti v istih prostorih in dnevna obravnava NMP pacientov»daleč od«ambulant in rednega dela družinskih zdravnikov. Ves čas projekta CUS smo sledili tudi specifičnosti potreb in oddaljenosti piranske občine od PHE in bolnišnice in zato organizirali posebno NMP ekipo zdravnika z reanimobilom v najbolj kritičnem obdobju leta 7 dni v tednu od 7,00 do 24,00 ure. 25

26 Splošne pripombe na predlog pravilnika Skladno z razlago pravilnika s strani projektne skupine, ureja nov pravilnik NMP samo oskrbo urgentnih pacientov in se s problematiko nujnega zdravljenja, ki je trenutno sestavni del NMP službe po obstoječem pravilniku ukvarja zgolj z novo organizacijo NZV. Meja med urgentnimi pacienti in tistimi, ki spadajo v NZV ni dorečena. Obstaja bojazen, da bo nujno zdravljenje še vedno zelo obremenjevalo redno delo družinskih zdravnikov. Osnovni namen novega pravilnika pa je po zagotovilih ministrice Milojke Kolar Celarc in dr. Romana Koširja prav čim večja razbremenitev zdravnikov družinske medicine. V našem ZD in številnih drugih malih zdravstvenih domovih po Sloveniji se predvsem srečujemo s problematiko zagotavljanja obstoječe 1A urgence v dnevnem času, saj imamo premalo zdravstveno sposobnih in starostno primernih zdravnikov za izvajanje dnevne NMP. Zato bi pričakovali, da se bodoča NZV ne izvaja kot pripravljenost (doma ali ob delu) ampak kot stalna prisotnost enega dodatnega zdravnika od 7:00 do 20:00 (NE SAMO 12 UR!). Ta dodatni zdravnik bi izvajal vse nujno zdravljenje v ambulanti in na domu in se izjemoma lahko tudi vključeval v sistem NMP brez OBREMENJEVANJA zdravnikov pri njihovem rednem delu!!! S tem bi največ in z najmanj sredstvi naredili za RAZBREMENITEV družinskih zdravnikov in poskrbeli za pravočasno in uspešno zdravstveno oskrbo vseh občanov. V pravilniku manjkajo natančni izračuni ekip in kadra in se tudi pozablja, da je urnik dnevne urgentne dejavnosti najmanj od 7:00 do 20:00 in ne samo 12 ur. Neustrezna uporaba izrazov NMP in NZV v primerjavi z obstoječimi pravilniki in zakonom in celo razlago izrazov v 3. Členu. Kako se bo zagotavljalo ustrezno število dodatno izobraženih in predvsem MOTIVIRANIH kadrov za ta zahtevna delovna mesta, saj izobrazba ni obvezna za nobenega. Že danes je največji problem pridobitev zadostnega števila USTREZNIH kadrov brez obveznosti DODATNEGA izobraževanja. Demografska specifičnost občine Piran in Obale Opozoril bi na to, da se število»prebivalstva«v naši občini v poletnih mesecih lahko več kot podvoji, na celotnem Obalnem področju pa doseže tudi do »prebivalcev«. To je predvsem pomembno pri izračunavanju kapacitet in ekip NMP. Najpomembnejše je to, da je kljub relativno majhnemu porastu»prebivalstva«v spomladanskih in jesenskih mesecih največ rizičnih pacientov prav v tem obdobju - zaradi visoke starostne strukture turistov, ki letujejo v ne prevročih mesecih. Absolutno nesprejemljivo je, da bi bila naša Občina dolžna organizirati (ZAGOTAVLJATI!!!) ločen sistem NMP za turiste. NMP sistem mora bite enovit, za vse enako dostopen ne glede na naslov domovanja. (Celo danes se zaradi omejenosti v glavah nekaterih dogajajo absurdi, da če je izbrani zdravnik v sosednji občini se komplicira pri nudenju NUJNEGA zdravljenja!!!). Statistika navedena v prilogi tabeli 1 prav gotovo preseneča in je posledica zgoraj naštetega. 26

27 TABELA 1 Statistika dela NMP - ZD Piran leta 2014 št. intervencij čas klic-mesto dogodka (povprečni čas) čas klic-bolnišnica (povprečni skupni čas) št. pacientov ostali doma št. KPR / 907 7, št. ROSC 3 št. intubacij (vseh) kanal nastavljen (št.) nepotrebne intervencije povp. št. intervencij na dan št. intervencij na preb./leto ostane doma kot % vseh pacientov št. KPO na preb./leto št. KPO na mesec % ROSC KPO kot % vseh intervencij št. intubacij na preb./leto št. intubacij na mesec intubacije kot % vseh intervencij RSI? (vse intub - KPO) IV kanal kot % vseh bolnikov nepotrebne intervencije kot % vseh Nujno zdravljenje ob rednem delu družinskih zdravnikov: , % 3,5 0,5 50% 0,66% 3,6 0,3 0,66% 6 36% 0,66% Število vseh pregledov "piranskih" ekip v CUS ponoči ob delavnikih, sobote, nedelje in prazniki 24 ur Delovnik dan 7.00 do celo leto v ZD Piran

28 Pripombe po členih predloga pravilnika: 1.člen: 3. točka: Če se obvezuje lokalno skupnost sodelovanja pri NMP in obstaja zakonska podlaga, je lahko to samo kot sofinanciranje po natančno določenem ključu in NE ZAGOTAVLJANJE NMP. NMP zagotavlja DRŽAVA. 3. člen: Ali je izraz v»izjemnih primerih«obratno od»običajne razmere«, vezano na» zdravnik v pripravljenosti ob delu intervenira samo v izjemnih primerih? 15. točka sestavni del Rednega programa zdravstvene dejavnosti v pogodbi z ZZZS je tudi NMP nerazumljiv pomen te točke. VUZ ni bil na predstavitvah predstavljen kot gradnik sistema na predstavitvah pravilnika. 21. točka: Iz sistema zagotavljanja zdravstvenega varstva na prireditvah so izvzeta smučišča. Kako pa je s kopališči in termalnimi objekti? 4.člen: 3. točka: Mobilne enote NMP so locirane glede na mrežo kdo zagotavlja prostore in kakšne, kdo krije stroške? 4. točka: dispečerstvo mora biti sestavni del tega pravilnika, saj se omenja dispečerstvo kot pogoj za razvoj in delo služb NMP po tem pravilniku. V delo dispečerskih služb morajo biti poleg najboljših kadrov zdravstvenikov vključeni tudi zdravniki (telefonsko svetovanje in odločanje v strokovno vprašljivih primerih, ki jih ni mogoče vključiti v tabele primerov). 5. člen 1. točka: NMP se organizira KOT redno delo in dežurstvo, če mislimo na obliko zaposlittve in NE V OKVIRU REDNEGA DELA saj govorimo o ločenju rednih obveznosti družinskega zdravnika od NMP. 2. točka: ne ponovno pozabljati na to, da je praksa najboljša šola in pozabit na zasluge zdravnikov družinske medicine IN DRUGIH SPECIALNOSTI, ki sedaj USPEŠNO delajo v sistemu NMP!!! Ne morejo biti v podrejenem položaju z NOVO IZŠOLANIMI kadri, skoraj brez prakse!!! 4. točka: Kdo bo zadolžen za»pridobivanje«ustreznih kadrov, ki so»zdravstveno«in»starostno«sposobni za dežuranje? 5. točka: Kakšno je prehodno obdobje in kdo bo delal do izpolnitve pogojev iz Priloge 3? 7. člen: 2. točka: pri demografiji je potrebno NUJNO upoštevati vse prebivalce stalne, občasne in začasne (prijavljeni in neprijavljeni vikendaši) in ustrezno gravitacijsko območje. V naš ZD prihajajo SLOVENSKI ZAVAROVANCI na NUJNO zdravljenje iz polovice Istre - od Poreča navzgor. 8. člen: Glede na sestave ekip, je potrebno v ustrezni prilogah natančno opredeliti urnike dela, število ur dela in ustrezno število ekip glede na mrežo iz 7. Člena. 12. člen: Kako se lahko»zavarujemo«v občini oz. na področju delovanja našega ZD, da bo služba ustrezno delovala in da bo UC z vsemi»podaljški«ustrezno zadovoljeval potrebe»naših«28

29 prebivalcev in ne bo dodatnega KOMUNIKACIJSKEGA šuma med specialisti primarnega in sekundarnega nivoja? 13. člen: Iz lastne prakse vidimo, da je kvalitetna in predvsem STROKOVNA dispečerska služba bistven element sistema. Zaradi trenutno nizke izobrazbene strukture in predvsem prakse dispečerjev bi bilo sodelovanje zdravnika NUJNO POTREBNO vsaj v daljšem prehodnem obdobju. 24. člen: 1. točka:»direktor ZD je dolžan zagotoviti NZV.«Samo v obsegu kolikor bo financirano!!! 2. točka: NZV po sistem vključevanja ob rednem delu NE SME OBSTAJATI zaradi namena uvajanja novega pravilnika LOČITI delo družinskih zdravnikov od NMP!!! Rešitev za Obalo: Obstoječe dežurstvo kot do sedaj v sistemu CUS z vključeno pediatrično službo kot trenutno deluje UC z NRV v občini Piran in poleg dodatnega zdravnika za hitre preglede v UC, ki dela za občino Koper in Izola, še en zdravnik STALNA PRISOTNOST (in ne pripravljenost) v Luciji vsak dan od 7:00 do 20:00 v zimskem polletju in od 7:00 do 24:00 v poletnem polletju. 36. člen: 1. točka: Dokumentacija predvsem kadrovska se povsod vodi in hrani centralno in je dosegljiva vedno le ob delovnikih v rednem delovnem času administrativnih služb. 41.člen: Mreža iz priloge 1 naj bo kadrovsko in z natančnim številom ur v dnevnem in nočnem času pregledno definirana. 42. člen: Kdo konkretno kupuje opremo (tudi obstoječo) in kdo zagotavlja finančna sredstva? 44. člen, 45. člen. in ostali, ki govorijo o financiranju naj ne vsebujejo besed LAHKO in/ali SOFINANCIRAJO. Jasno naj bo zapisano kdo zagotavlja sredstva in koliko. 47. člen in 48.člen: Nadaljevati in dokončati je potrebno projekt CUS na Obali in lahko služba dobro in kvalitetno deluje s z malim vložkom v dodaten kader in ustrezno izobraževanje. Z dosedanjo racionalizacijo smo že dosegli vključevanje pediatrov in»delovanje«dispečerske službe. ZAKLJUČEK: Zagotovitev delovanja CUS Obala v polnem planiranem obsegu 24 ur z ustrezno»podaljšano roko«v občini Piran bi lahko bil vzor vsem podobnim demografskim območjem, ki imajo koncentrirano večje število prebivalcev oz mest na kratki razdalji. Direktor ZD Piran Matjaž Krajnc dr.med. 29

30 PRILOGA 5 IME UPORABNIKA: ŠIFRA UPORABNIKA*: ZDRAVSTVENI DOM PIRAN POLIAMBULATORIO PIRANO SEDEŽ UPORABNIKA: ŠIFRA DEJAVNOSTI: Cesta solinarjev 001, Lucija, 6320 Portorož-Portorose MATIČNA ŠTEVILKA: BILANCA STANJA na dan (v eurih, brez centov) ČLENITEV Oznaka ZNESEK SKUPINE NAZIV SKUPINE KONTOV za AOP KONTOV Tekoče leto Predhodno leto SREDSTVA A) DOLGOROČNA SREDSTVA IN SREDSTVA V UPRAVLJANJU ( ) NEOPREDMETENA SREDSTVA IN DOLGOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE POPRAVEK VREDNOSTI NEOPREDMETENIH SREDSTEV NEPREMIČNINE POPRAVEK VREDNOSTI NEPREMIČNIN OPREMA IN DRUGA OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA POPRAVEK VREDNOSTI OPREME IN DRUGIH OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE DOLGOROČNO DANA POSOJILA IN DEPOZITI DOLGOROČNE TERJATVE IZ POSLOVANJA TERJATVE ZA SREDSTVA DANA V UPRAVLJANJE B) KRATKOROČNA SREDSTVA; RAZEN ZALOG IN AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE ( ) 10 DENARNA SREDSTVA V BLAGAJNI IN TAKOJ UNOVČLJIVE VREDNOSTNICE DOBROIMETJE PRI BANKAH IN DRUGIH FINANČNIH USTANOVAH KRATKOROČNE TERJATVE DO KUPCEV DANI PREDUJMI IN VARŠČINE KRATKOROČNE TERJATVE DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE KRATKOROČNE TERJATVE IZ FINANCIRANJA DRUGE KRATKOROČNE TERJATVE NEPLAČANI ODHODKI AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE C) ZALOGE ( ) OBRAČUN NABAVE MATERIALA ZALOGE MATERIALA ZALOGE DROBNEGA INVENTARJA IN EMBALAŽE NEDOKONČANA PROIZVODNJA IN STORITVE PROIZVODI OBRAČUN NABAVE BLAGA ZALOGE BLAGA DRUGE ZALOGE I. AKTIVA SKUPAJ ( ) AKTIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV D) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE ( ) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI ZA PREJETE PREDUJME IN VARŠČINE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO ZAPOSLENIH KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO DOBAVITELJEV DRUGE KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA KRATKOROČNE OBVEZNOSTI DO UPORABNIKOV ENOTNEGA KONTNEGA NAČRTA KRATKOROČNO OBVEZNOSTI DO FINANCERJEV KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IZ FINANCIRANJA NEPLAČANI PRIHODKI PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE E) LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI ( ) SPLOŠNI SKLAD REZERVNI SKLAD DOLGOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE DOLGOROČNE REZERVACIJE SKLAD NAMENSKEGA PREMOŽENJA V JAVNIH SKLADIH SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI JE V NJIHOVI LASTI, ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 9411 SKLAD PREMOŽENJA V DRUGIH PRAVNIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI JE V NJIHOVI LASTI, ZA FINANČNE NALOŽBE PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI DOLGOROČNE FINANČNE OBVEZNOSTI DRUGE DOLGOROČNE OBVEZNOSTI OBVEZNOSTI ZA NEOPREDMETENA SREDSTVA IN OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA OBVEZNOSTI ZA DOLGOROČNE FINANČNE NALOŽBE PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI I. PASIVA SKUPAJ ( ) PASIVNI KONTI IZVENBILANČNE EVIDENCE Obrazec je pripravljen na podlagi 28. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), PRILOGA 1 pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. * Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (štiri mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka). 30

31 IME UPORABNIKA: ŠIFRA UPORABNIKA*: ZDRAVSTVENI DOM PIRAN POLIAMBULATORIO PIRANO SEDEŽ UPORABNIKA: ŠIFRA DEJAVNOSTI: Cesta solinarjev 001, Lucija, 6320 Portorož-Portorose MATIČNA ŠTEVILKA: IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA od 1.1. do (v eurih, brez centov) Oznaka ZNESEK ČLENITEV KONTOV NAZIV KONTA za AOP Tekoče leto Predhodno leto I. SKUPAJ PRIHODKI 401 ( ) PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 402 ( ) A. Prihodki iz sredstev javnih financ 403 ( ) a. Prejeta sredstva iz državnega proračuna 404 ( ) 0 0 del 7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna za tekočo porabo del 7400 Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije b. Prejeta sredstva iz občinskih proračunov ( ) del 7401 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za tekočo porabo del 7401 Prejeta sredstva iz občinskih proračunov za investicije c. Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja ( ) del 7402 Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za tekočo porabo del 7402 Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja za investicije d. Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij ( ) del 7403 Prejeta sredstva iz javnih skladov za tekočo porabo del 7403 Prejeta sredstva iz javnih skladov za investicije del 7404 Prejeta sredstva iz javnih agencij za tekočo porabo del 7404 Prejeta sredstva iz javnih agencij za investicije del 740 e. Prejeta sredstva iz proračunov iz naslova tujih donacij f. Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije B) Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe ( ) del 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev iz naslova izvajanja javne službe del 7102 Prejete obresti del 7100 Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki del 7141 Drugi tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe Kapitalski prihodki Prejete donacije iz domačih virov Prejete donacije iz tujine Donacije za odpravo posledic naravnih nesreč Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU ( ) del 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu del 7102 Prejete obresti del 7103 Prihodki od najemnin, zakupnin in drugi prihodki od premoženja del 7100 Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki del 7141 Drugi tekoči prihodki, ki ne izhajajo iz izvajanja javne službe II. SKUPAJ ODHODKI ( ) 1. ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE ( ) A. Plače in drugi izdatki zaposlenim ( ) del 4000 Plače in dodatki del 4001 Regres za letni dopust del 4002 Povračila in nadomestila del 4003 Sredstva za delovno uspešnost del 4004 Sredstva za nadurno delo del 4005 Plače za delo nerezidentov po pogodbi del 4009 Drugi izdatki zaposlenim B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost ( ) del 4010 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje del 4011 Prispevek za zdravstveno zavarovanje del 4012 Prispevek za zaposlovanje del 4013 Prispevek za starševsko varstvo del 4015 Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU C. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe ( ) del 4020 Pisarniški in splošni material in storitve del 4021 Posebni material in storitve del 4022 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije del 4023 Prevozni stroški in storitve del 4024 Izdatki za službena potovanja del 4025 Tekoče vzdrževanje del 4026 Poslovne najemnine in zakupnine del 4027 Kazni in odškodnine del 4028 Davek na izplačane plače del 4029 Drugi operativni odhodki D. Plačila domačih obresti E. Plačila tujih obresti F. Subvencije G. Transferi posameznikom in gospodinjstvom H. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam I. Drugi tekoči domači transferji J. Investicijski odhodki ( ) Nakup zgradb in prostorov Nakup prevoznih sredstev Nakup opreme Nakup drugih osnovnih sredstev Novogradnja, rekonstrukcija in adaptacije Investicijsko vzdrževanje in obnove Nakup zemljišč in naravnih bogastev Nakup nematerialnega premoženja Študije o izvedljivosti projektov, projektna dokumentacija, nadzor, investicijski inženiring Nakup blagovnih rezerv in intervencijskih zalog ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU ( ) del 400 A. Plače in drugi izdatki zaposlenim iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu del 401 B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu del 402 C. Izdatki za blago in storitve iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu III/1 PRESEŽEK PRIHODKOV NAD ODHODKI ( ) III/2 PRESEŽEK ODHODKOV NAD PRIHODKI ( ) Obrazec je pripravljen na podlagi 28. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), PRILOGA 3/A pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. * Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (štiri mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka). 31

32 IME UPORABNIKA: ŠIFRA UPORABNIKA*: ZDRAVSTVENI DOM PIRAN POLIAMBULATORIO PIRANO SEDEŽ UPORABNIKA: ŠIFRA DEJAVNOSTI: Cesta solinarjev 001, Lucija, 6320 Portorož-Portorose MATIČNA ŠTEVILKA: IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB DOLOČENIH UPORABNIKOV od 1.1. do (v eurih, brez centov) ČLENITEV Oznaka ZNESEK NAZIV KONTA KONTOV za AOP Tekoče leto Predhodno leto IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL ( ) 7500 Prejeta vračila danih posojil od posameznikov in zasebnikov Prejeta vračila danih posojil od javnih skladov Prejeta vračila danih posojil od javnih podjetij in družb, ki so v lasti države ali občin Prejeta vračila danih posojil od finančnih institucij Prejeta vračila danih posojil od privatnih podjetij Prejeta vračila danih posojil od občin Prejeta vračila danih posojil-iz tujine Prejeta vračila danih posojil-državnemu proračunu Prejeta vračila danih posojil od javnih agencij Prejeta vračila plačanih poroštev Prodaja kapitalskih deležev V. DANA POSOJILA ( ) Dana posojila posameznikom in zasebnikom Dana posojila javnim skladom Dana posojila javnim podjetjem in družbam, ki so v lasti države ali občin Dana posojila finančnim institucijam Dana posojila privatnim podjetjem Dana posojila občinam Dana posojila v tujino Dana posojila državnemu proračunu Dana posojila javnim agencijam Plačila zapadlih poroštev Povečanje kapitalskih deležev in naložb VI/1 PREJETA MINUS DANA POSOJILA ( ) VI/2 DANA MINUS PREJETA POSOJILA ( ) Obrazec je pripravljen na podlagi 28. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), PRILOGA 3/A-1 pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. * Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (štiri mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka). 32

33 IME UPORABNIKA: ŠIFRA UPORABNIKA*: ZDRAVSTVENI DOM PIRAN POLIAMBULATORIO PIRANO SEDEŽ UPORABNIKA: ŠIFRA DEJAVNOSTI: Cesta solinarjev 001, Lucija, 6320 Portorož-Portorose MATIČNA ŠTEVILKA: IZKAZ RAČUNA FINANCIRANJA DOLOČENIH UPORABNIKOV od 1.1. do (v eurih, brez centov) ČLENITEV Oznaka ZNESEK NAZIV KONTA KONTOV za AOP Tekoče leto Predhodno leto VII. ZADOLŽEVANJE ( ) Domače zadolževanje ( ) Najeti krediti pri poslovnih bankah Najeti krediti pri drugih finančnih institucijah del 5003 Najeti krediti pri državnem proračunu del 5003 Najeti krediti pri proračunih lokalnih skupnosti del 5003 Najeti krediti pri skladih socialnega zavarovanja del 5003 Najeti krediti pri drugih javnih skladih del 5003 Najeti krediti pri drugih domačih kreditodajalcih Zadolževanje v tujini VIII. ODPLAČILA DOLGA ( ) Odplačila domačega dolga ( ) Odplačila kreditov poslovnim bankam Odplačila kreditov drugim finančnim institucijam del 5503 Odplačila kreditov državnemu proračunu del 5503 Odplačila kreditov proračunom lokalnih skupnosti del 5503 Odplačila kreditov skladom socialnega zavarovanja del 5503 Odplačila kreditov drugim javnim skladom del 5503 Odplačila kreditov drugim domačim kreditodajalcem Odplačila dolga v tujino IX/1 NETO ZADOLŽEVANJE ( ) IX/2 NETO ODPLAČILO DOLGA ( ) X/1 POVEČANJE SREDSTEV NA RAČUNIH ( )-( ) X/2 ZMANJŠANJE SREDSTEV NA RAČUNIH ( )-( ) Obrazec je pripravljen na podlagi 28. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), PRILOGA 3/A-2 pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. * Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (štiri mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka). 33

34 IME UPORABNIKA: ŠIFRA UPORABNIKA*: ZDRAVSTVENI DOM PIRAN POLIAMBULATORIO PIRANO SEDEŽ UPORABNIKA: ŠIFRA DEJAVNOSTI: Cesta solinarjev 001, Lucija, 6320 Portorož-Portorose MATIČNA ŠTEVILKA: IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI od 1.1. do ČLENITEV PODSKUPIN KONTOV NAZIV PODSKUPINE KONTOV Oznaka za AOP Prihodki in odhodki za izvajanje javne službe (v eurih, brez centov) ZNESEK Prihodki in odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu A) PRIHODKI OD POSLOVANJA 660 ( ) PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA B) FINANČNI PRIHODKI C) DRUGI PRIHODKI Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI 667 ( ) 0 0 del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV del 764 DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI D) CELOTNI PRIHODKI 670 ( ) E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 671 ( ) del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA STROŠKI MATERIALA STROŠKI STORITEV F) STROŠKI DELA 675 ( ) del 464 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV del 464 DRUGI STROŠKI DELA G) AMORTIZACIJA H) REZERVACIJE ,00 J) DRUGI STROŠKI K) FINANČNI ODHODKI L) DRUGI ODHODKI M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI ( ) del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV del 469 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI N) CELOTNI ODHODKI ( ) O) PRESEŽEK PRIHODKOV 688 ( ) P) PRESEŽEK ODHODKOV 689 ( ) 0 0 del 80 Davek od dohodka pravnih oseb del 80 Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka 691 ( ) del 80 Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka 692 ( ) oz. ( ) 0 0 Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju odhodkov 693 obračunskega obdobja 0 0 Obrazec je pripravljen na podlagi 28. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), PRILOGA 3/B pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. * Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (štiri mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka). 34

35 IME UPORABNIKA: ŠIFRA UPORABNIKA*: ZDRAVSTVENI DOM PIRAN POLIAMBULATORIO PIRANO SEDEŽ UPORABNIKA: ŠIFRA DEJAVNOSTI: Cesta solinarjev 001, Lucija, 6320 Portorož-Portorose MATIČNA ŠTEVILKA: STANJE IN GIBANJE NEOPREDMETENIH SREDSTEV IN OPREDMETENIH OSNOVNIH SREDSTEV (v eurih, brez centov) NAZIV Oznaka za AOP Nabavna vrednost (1.1.) Popravek vrednost (1.1.) Povečanje nabavne vrednosti Povečanje popravka vrednosti Zmanjšanje nabavne vrednosti Z N E S E K Zmanjšanje popravka vrednosti Amortizacij a Neodpisana Prevrednoten Prevrednotenje vrednost (31.12.) je zaradi okrepitve zaradi oslabitve ( ) I. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva v upravljanju ( ) A. Dolgoročno odloženi stroški B. Dolgoročne premoženjske pravice C. Druga neopredmetena sredstva D. Zemljišča E. Zgradbe F. Oprema G. Druga opredmetena osnovna sredstva II. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva v lasti ( ) A. Dolgoročno odloženi stroški B. Dolgoročne premoženjske pravice C. Druga neopredmetena sredstva D. Zemljišča E. Zgradbe F. Oprema G. Druga opredmetena osnovna sredstva III. Neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva v finančnem najemu ( ) A. Dolgoročno odloženi stroški B. Dolgoročne premoženjske pravice C. Druga neopredmetena sredstva D. Zemljišča E. Zgradbe F. Oprema G. Druga opredmetena osnovna sredstva Obrazec je pripravljen na podlagi 28. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), PRILOGA 1/A pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. * Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (štiri mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka). 35

36 IME UPORABNIKA: ŠIFRA UPORABNIKA*: ZDRAVSTVENI DOM PIRAN POLIAMBULATORIO PIRANO SEDEŽ UPORABNIKA: ŠIFRA DEJAVNOSTI: Cesta solinarjev 001, Lucija, 6320 Portorož-Portorose MATIČNA ŠTEVILKA: STANJE IN GIBANJE DOLGOROČNIH FINANČNIH NALOŽB IN POSOJIL VRSTA NALOŽB OZIROMA POSOJIL Oznaka za AOP Znesek naložb in danih posojil (1.1.) Znesek popravkov naložb in danih posojil (1.1.) Znesek povečanja naložb in danih posojil Znesek povečanj popravkov naložb in danih posojil Znesek zmanjšanja naložb in danih posojil Znesek zmanjšanja popravkov naložb in danih posojil Znesek naložb in danih posojil (31.12.) Znesek popravkov naložb in danih posojil (31.12.) Knjigovodska vrednost naložb in danih posojil (31.12.) (v eurih, brez centov) Znesek odpisanih naložb in danih posojil (3+5-7) 10 (4+6-8) 11 (9-10) 12 I. Dolgoročne finančne naložbe ( ) A. Naložbe v delnice ( ) Naložbe v delnice v javna podjetja Naložbe v delnice v finančne institucije Naložbe v delnice v privatna podjetja Naložbe v delnice v tujini B. Naložbe v deleže ( ) Naložbe v deleže v javna podjetja Naložbe v deleže v finančne institucije Naložbe v deleže v privatna podjetja Naložbe v deleže državnih družb, ki imajo obliko d.d Naložbe v deleže državnih družb, ki imajo obliko d.o.o Naložbe v deleže v tujini C. Naložbe v plemenite kovine, drage kamne, umetniška dela in podobno D. Druge dolgoročne kapitalske naložbe ( ) Namensko premoženje, preneseno javnim skladom Premoženje, preneseno v last drugim pravnim osebam javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 3. Druge dolgoročne kapitalske naložbe doma Druge dolgoročne kapitalske naložbe v tujini II. Dolgoročno dana posojila in depoziti ( ) A. Dolgoročno dana posojila ( ) Dolgoročno dana posojila posameznikom Dolgoročno dana posojila javnim skladom Dolgoročno dana posojila javnim podjetjem Dolgoročno dana posojila finančnim institucijam Dolgoročno dana posojila privatnim podjetjem Dolgoročno dana posojila drugim ravnem države Dolgoročno dana posojila državnemu proračunu Druga dolgoročno dana posojila v tujino B. Dolgoročno dana posojila z odkupom vrednostnih papirjev ( ) 1. Domačih vrednostnih papirjev Tujih vrednostnih papirjev C. Dolgoročno dani depoziti ( ) Dolgoročno dani depoziti poslovnim bankam Drugi dolgoročno dani depoziti D. Druga dolgoročno dana posojila III. Skupaj ( ) Obrazec je pripravljen na podlagi 28. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), PRILOGA 1/B pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. * Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (štiri mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka). Z N E S E K 36

37 IME UPORABNIKA: ŠIFRA UPORABNIKA*: ZDRAVSTVENI DOM PIRAN POLIAMBULATORIO PIRANO SEDEŽ UPORABNIKA: ŠIFRA DEJAVNOSTI: Cesta solinarjev 001, Lucija, 6320 Portorož-Portorose MATIČNA ŠTEVILKA: IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV - DOLOČENIH UPORABNIKOV od 1.1. do (v eurih, brez centov) ČLENITEV PODSKUPIN NAZIV PODSKUPINE KONTOV Oznaka ZNESEK za AOP KONTOV Tekoče leto Predhodno leto A) PRIHODKI OD POSLOVANJA ( ) PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV POVEČANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE ZMANJŠANJE VREDNOSTI ZALOG PROIZVODOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN MATERIALA B) FINANČNI PRIHODKI C) DRUGI PRIHODKI Č) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI ( ) del 764 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV del 764 DRUGI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI D) CELOTNI PRIHODKI ( ) E) STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV ( ) del 466 NABAVNA VREDNOST PRODANEGA MATERIALA IN BLAGA STROŠKI MATERIALA STROŠKI STORITEV F) STROŠKI DELA ( ) del 464 PLAČE IN NADOMESTILA PLAČ del 464 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST DELODAJALCEV del 464 DRUGI STROŠKI DELA G) AMORTIZACIJA H) REZERVACIJE ,00 J) DRUGI STROŠKI K) FINANČNI ODHODKI L) DRUGI ODHODKI M) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI ( ) del 469 ODHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV del 469 OSTALI PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI N) CELOTNI ODHODKI ( ) O) PRESEŽEK PRIHODKOV ( ) P) PRESEŽEK ODHODKOV ( ) del 80 Davek od dohodka pravnih oseb del 80 Presežek prihodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka ( ) del 80 Presežek odhodkov obračunskega obdobja z upoštevanjem davka od dohodka ( ) oz. ( ) Presežek prihodkov iz prejšnjih let, namenjen pokritju odhodkov obračunskega obdobja Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju (celo število) Število mesecev poslovanja Obrazec je pripravljen na podlagi 28. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99), PRILOGA 3 pravilnika o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. * Podatek šifra uporabnika je obvezen podatek za vse tiste, ki so navedeni v pravilniku o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov (štiri mestna šifra proračunskega uporabnika + kontrolna številka). 37

38 PRILOGA 6 ANKETNI VPRAŠALNIK ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH OD 40 RAZDELJENIH VPRAŠALNIH LISTOV, JE BILO DO ODDANIH 22 LISTOV OD TEGA SO BILI VSI LISTI IZPOLNJENI. Po pomoti so se vprašanja od 5. dalje napačno preštevilčile zato 6. vprašanja ni bilo. SKUPNA POVPREČNA OCENA ZADOVOLJSTVA ZAPOSLENIH V ZD PIRAN JE 3,88 1. KAKŠNO JE PO VAŠEM MNENJU VZDUŠJE V ZDRAVSTVENEM DOMU PIRAN? Zelo slabo 1 = 0 0% Slabo 2 = 4 18% Srednje 3 = 8 36% povprečna ocena 3,4 Dobro 4 = 7 32% Zelo dobro 5 = 3 14% 2. KAKŠNO JE PO VAŠEM MNENJU VZDUŠJE V VAŠI AMBULANTI, ENOTI (oziroma neposredno na vašem delovnem mestu)? Zelo slabo 1 = 1 5 % Slabo 2 = 1 5% Srednje 3 = 4 19 % povprečna ocena 3,9 Dobro 4 = 8 38 % Zelo dobro 5 = 7 33 % 3. OCENITE ODNOSE MED NAJOŽJIMI SODELAVCI. Zelo slabo 1 = 0 0 % Slabo 2 = 2 9 % Srednje 3 = 3 14 % povprečna ocena 4,22 Dobro 4 = 5 22 % Zelo dobro 5 = % 4. KAJ PRIČAKUJETE OD DOBREGA SODELAVCA? (razvrsti po pomembnosti: 1 najpomembnejše, 11 najmanj pomembno): Zaporedje po pomembnosti povprečje vrednote: 1. 3,3 medsebojno sodelovanje 2. 3,6 profesionalnost 3. 4,9 iskrenost 4,9 korektnost 5. 5,7 strokovno pomoč 6. 6,2 prijaznost 7. 6,4 posredovanje svojih izkušenj 8. 6,5 pripravljenost nadomeščanja/zamenjave 9. 6,9 pomoč v stiski 10. 7,7 pozitivna življenjska naravnanost 11. 9,2 družabnost 38