ZASN ENERGETIKA

Transkripcija

1 Vrsta načrta: ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI Objekt: SKLADIŠČE REPROMATERIALA Lokacija: Investitor: Naročnik: Vrsta projektne dokumentacije: Jadranska cesta 28, 2000 Maribor JP ENERGETIKA MARIBOR d.o.o., Jadranska cesta 28, 2000 Maribor MITRAKA d.o.o., Kamniška 35, 2000 MARIBOR PGD Odgovorni projektant: Şamo DVORŠAK, udis IZS TP-0686 Osebna štampiljka Podpis: Datum: Projektantsko podjetje: Ekosystem d.o.o. Špelina 1, 2000 Maribor ID številka IZS podjetja: IZS 0783 Številka projekta Številka elaborata/mape 185/ ZASN Kraj in datum: Maribor,

2 Vsebina načrta Številka projekta PGD Številka načrta/mape ZASN VSEBINA NAČRTA... 2 IZJAVA ŠT.: 185/ OPIS OBJEKTA Podatki o investitorju Lokacija objekta Velikost objekta in namembnost objekta Preskrba z gasilno vodo Oddaljenost in kategorija gasilcev Seznam in opis požarno nevarnih prostorov in opravil OPIS PREDVIDENE UPORABE OBJEKTA IN OPIS TEHNOLOGIJE Splošno VRSTE TER KOLIČINE POŽARNO IN EKSPLOZIJSKO NEVARNIH SNOVI V OBJEKTU Požarno nevarne snovi ACETILEN ETIN - C 2 H KISIK O DUŠIK N Požarne obremenitve Potencialni viri vžiga ZASNOVA POŽARNE IN EKSPLOZIVNE ZAŠČITE V OBJEKTU ZAHTEVE ZA LOKACIJO OBJEKTA Z ODMIKI OD DRUGIH OBJEKTOV, PARCELNE MEJE Odmiki objektov od parcelnih mej ZAHTEVE ZA RAZDELITEV OBJEKTA Delitev na požarne sektorje Delitev na dimne sektorje ZAHTEVE GLEDE POŽARNE ODPORNOSTI IN POŽARNIH LASTNOSTI NAČRTOVANIH GRADBENIH ELEMENTOV Izbor gradbenih materialov Požarna odpornost konstrukcije in drugih gradbenih elementov Splošne zahteve Gradbene ločitve med požarnimi sektorji Požarna zaščita instalacij in instalacijskih kanalov in njihovih prehodov NAČRTOVANE EVAKUACIJSKE POTI Zahteve za evakuacijsko pot in izhode Izvedba evakuacije v obravnavanem delu objekta Številka elaborata: ZASN 2/27

3 8.3 Tehnični ukrepi za evakuacijske poti (varnostni znaki in varnostna razsvetljava) Znaki za smer evakuacijskih poti in izhodov Varnostna razsvetljava POSEBNE ZAHTEVE Z VIDIKA VARSTVA PRED POŽAROM ZA INSTALACIJE Izvedba strojnih instalacij Prezračevanje prostorov Ogrevanje objektov Izvedba elektroenergetskih instalacij POSEBNE ZAHTEVE Z VIDIKA VARSTVA PRED POŽAROM Zahteve za skladišča jeklenk s tehničnimi plini Drugi ukrepi v prostorih za hrambo vnetljivih tekočin in plinov ZAHTEVE ZA SISTEME AKTIVNE POŽARNE ZAŠČITE Sistem za javljanje požara Varnostna razsvetljava Naprave za odvod dima in toplote Požarne lopute VRSTE IN NAČINI GAŠENJA TER POTREBNE KOLIČINE GASILNIH NAPRAV IN SREDSTEV Voda za gašenje, hidrantno omrežje Potrebna količina požarne vode Zunanji hidranti Notranji hidranti Ročni in prevozni gasilniki ZAHTEVE ZA INTERVENCIJSKE POVRŠINE, KI SO ZAHTEVANE V PREDPISIH21 Dostopne poti za gasilce...21 Dovozne poti za gasilska vozila...21 Postavitvene površine...21 Delovne površine za gasilska vozila Dostopne poti za gasilce Dovozne poti za gasilska vozila Postavitvene površine Delovne površine za gasilska vozila ORGANIZACIJSKI UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM Splošno Izvajanje ukrepov iz varstva pred požarom...24 Zagotavljanje čistoče ter ravnanje z odpadki...25 Uporaba odprtega ognja - požarna straža...25 Uporaba električnih grelnikov in kuhalnikov...25 Kajenje...26 Delovni prostori in delovišča, kjer obstaja povečana nevarnost nastanka požara Potrdila o brezhibnem delovanju sistema Vzdrževalna in prenovitvena dela POSEBNE ZAHTEVE GLEDE VARSTVA OKOLJA OB POŽARU PRILOGE Številka elaborata: ZASN 3/27

4 Izjava št.: 185/2009 V skladu z 28. členom Zakon o varstvu pred požarom (Ur. list RS št. 03/07) in Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Ur. L. RS št. 31/2004) izjavljamo, da je zasnova požarne varnosti stavbe: Številka projekta 185/2009 Številka načrta ZASN Objekt: SKLADIŠČE REPROMATERIALA Lokacija: Investitor: Naročnik: Vrsta projektne dokumentacije Vrsta načrta Jadranska cesta 28, 2000 Maribor JP ENERGETIKA MARIBOR d.o.o., Jadranska cesta 28, 2000 Maribor MITRAKA d.o.o., Kamniška 35, 2000 MARIBOR PGD ZASNOVA POŽARNE VARNOSTI izdelana v skladu z 7. členom Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur. L. RS št. 31/2004). Pri tem so bili upoštevani sledeči zakoni, pravilniki, odredbe, standardi in smernice. Zakoni: Zakon o varstvu pred požarom (Ur. list RS št. 3/2007) Zakon o graditvi objektov (Ur. list RS št. 110/02, 97/2003, 41/2004, 45/2004, 47/2004, 62/2004, 102/2004, 14/2005, 92/2005, 93/2005, 111/2005, 120/2006, 126/2007) Pravilniki in odredbe: Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur.l. RS 66/2004, 54/2005,55/2008) Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov;(ur. l. SFRJ št. 30/91) Pravilnik o študiji požarne varnosti (Ur. l. RS št. 28/05) Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS št. 132/2006) Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS št. 31/2004) Pravilnik o grafičnih znakih za izdelavo prilog študij požarne varnosti in požarnih redov (Uradni list št. 138, ) Pravilnik o spremembi pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur. L. RS št. 10/2005) Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS št. 83/2005) Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS št. 14/2007) Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov (Ur. l. RS št. 67/05) Pravilnik o požarnem redu (Ur. l. RS št. 52/2007) Pravilnik o tehničnih normativih za postavljanje stabilnih tlačnih posod za utekočinjene pline iz zraka (Ur.L. SFRJ št. 39/1988) Številka elaborata: ZASN 4/27

5 Standardi in smernice: TSG-1-001: 2007 Tehnična smernica TRG 280: Allgemeine Anforderungen an Druckgasbehälter SIST 1013, Požarna zaščita-varnostni znaki-evakuacijska pot, naprave za gašenje in ročni javljalniki požara SIST DIN 14090, Površine za dostop gasilskih vozil SIST EN 1838, Razsvetljava-Zasilna razsvetljava pren 50172, Emergency escape lightning systems SIST EN , Luminares for emergency lightning SIST EN 3-1: Prenosni gasilniki - 1. del: Opis, trajanje gašenja, požarna preskusa razredov A in B - Portable fire extinguishers - Part 1: Description, duration of operation, class A and B fire test VKF 15-03d Schutzabstande Brandabschnitte, VKF d - Bewertung Brandabschnittsgrössen VKF 16-03d Flucht- und Rettungwege, Zahteve ter predlogi potrebnih in nujnih ukrepov v posameznih poglavjih, so rezultat PREDLOŽENIH PODATKOV S STRANI NAROČNIKA kakor tudi veljavne zakonodaje in normativov, pravil stroke in sodobnih tehničnih rešitev. V primeru, da je naročnik - investitor dal na razpolago netočne podatke, ki bi lahko vplivali na izdelavo projekta - študije, projektant ne more prevzeti odgovornosti za morebitne posledice oz. škodo, ki je nastala zaradi neustreznih ali pomanjkljivih rešitev. Odgovorni projektant: Samo DVORŠAK, udis Številka elaborata: ZASN 5/27

6 1. Opis objekta Klasifikacija objekta CC SI: Požarna razvrstitev stavbe: skladišča Požarno manj zahtevna stavba 1.1 Podatki o investitorju JP ENERGETIKA MARIBOR d.o.o., Jadranska cesta 28, 2000 Maribor 1.2 Lokacija objekta Lokacija: Jadranska cesta 28, 2000 Maribor Območje obdelave Dostop: Dostop in dovoz do obravnavanega objekta je preko obstoječih prometnic. Odmiki: Gre za samostojen objekt. V okolici so pretežno energetski objekti oz. skladišča. Odmiki obravnavanega objekta od sosednjih objektov: J: pretakališče kurilnega olja (oddaljenost ca. 35m) in kurilnica (oddaljena ca. 42m). Z: rezervoarja za kurilno olje, oddaljena ca. 20m V: območje JP Energetika meji na Jadransko cesto, katera je oddaljena ca. 70m. S: območje podjetja GVO, d.o.o., oddaljeno ca. 16m Odmiki od parcelne meje: odmiki obravnavanega objekta od parcelnih mej so vsepovsod večji od 10m. Številka elaborata: ZASN 6/27

7 1.3 Velikost objekta in namembnost objekta Velikost: Tlorisna bruto znaša ca. 500 m2 Etažnost: P Namembnost: skladišče jeklenih predizoliranih cevi, elektro materiala, orodja ipd. 1.4 Preskrba z gasilno vodo Gasilna voda bo zagotovljena iz zunanjega hidrantnega omrežja ter iz cistern gasilskih vozil. 1.5 Oddaljenost in kategorija gasilcev Poklicna gasilska enota Maribor (VII kategorije) ima stalno dežurno službo 24 ur/dan in je oddaljena pod 1 km od obravnavanega objekta. Ima ustrezno opremo za gašenje požarov in reševanje oseb v obravnavanem objektu. Pričakovani intervencijski čas znaša manj kot 5 min. 1.6 Seznam in opis požarno nevarnih prostorov in opravil Znotraj skladišču ne bo požarno nevarnih prostorov in opravil. Ob delu SZ fasade je predvideno skladišče tehničnih plinov v ločenem objektu, ki se naslanja na objekt skladišča. Skladišče tehničnih plinov bo izvedeno iz AB konstrukcije. Skladiščili se bodo naslednji plini: kisik, acetilen, dušik. Za vsakega od teh plinov sta predvideni po dve paletni mesti (dva snopa) ena paleta (12 jeklenk) polnih in ena paleta (12 jeklenk) praznih. Na obravnavanem prostoru ne bo požarno nevarnih opravil (pretakanje plinov ipd.). 2. Opis predvidene uporabe objekta in opis tehnologije 2.1. Splošno Javno podjetje Energetika Maribor d.o.o. (v nadaljevanju Energetika Maribor) leži ob Jadranski cesti v Mariboru na parcelah 1979/1, 1979/3, 1979/4, 1979/5 in 1979/6 (k.o. 678 Spodnje Radvanje). Dostop do podjetja je urejen po dovozu iz Jadranske ceste. Površina območja podjetja, ki je v celoti ograjeno, je približno m2. Na področju podjetja se nahajajo naslednji objekti: objekt kotlovnica v katerem so pisarne, plinski motor za sočasno proizvodnjo toplotne in električne energije, ter kotlovnica na zemeljski plin ter kurilno olje (samo za rezervo v primeru izpada), Številka elaborata: ZASN 7/27

8 objekt kogeneracije (Moja Energija d.o.o.), dva nadzemna rezervoarja za kurilno olje v sklopu katerih je zaprt vkopan objekt v katerem so nameščene črpalke za črpanje kurilnega olja, pretakališče kurilnega olja, dimnik, pritličen objekt baraka (poslovni prostor) ter vratarnica. Območje je komunalno opremljeno. Urejeni so javni vodovod, električno in telefonsko omrežje. Odvod odpadnih tehnoloških, komunalnih in padavinskih vod je urejen v javno kanalizacijo, ki je preko kolektorja priključena na centralno čistilno napravo Maribor. Na področju, ki je v lasti JP ENERGETIKA d.o.o., se je investitor odločil zgraditi skladišče z namenom skladiščenja jeklenih predizoliranih cevi (izolacija cevi ja samougasljiva) z mostnim dvigalom, del skladišča bo namenjen skladiščenju elektro materiala, del za razna orodja, zaporne armature in ostale kovinske nevnetljive materiale. NA SV delu je predvidena nadstrešnica pod katero se bo nahajal: kontejner 5 m3 za smeti 3 x PVC kontejnerji 1 x paletni lovilnik olj Ob delu SZ delu fasade je predvideno skladišče tehničnih plinov v ločenem objektu, ki se naslanja na objekt skladišča. Skladišče tehničnih plinov bo izvedeno iz AB konstrukcije. Skladiščili se bodo naslednji plini: kisik, acetilen, dušik. 3. Vrste ter količine požarno in eksplozijsko nevarnih snovi v objektu 3.1 Požarno nevarne snovi ACETILEN ETIN - C 2 H 2 Acetilen se polni v jeklenke, kjer je raztopljen v acetonu. Sicer pa je acetilen močno vnetljiv, razpadljiv in kemijsko nestabilen. Eksploziven je z zrakom ali brez njega. Nevarnost eksplozije pri segrevanju. Fizikalne in kemijske lastnosti Izgled: brezbarvni plin Vonj: podoben česnovemu. Slabo zaznaven pri nizkih koncentracijah. Vrelišče ( C): -84 Tališče ( C): -80,8 Plamenišče: n.a. Vnetljivost ( C): 325 Samovnetljivost: n.a. Številka elaborata: ZASN 8/27

9 Eksplozijske meje (vol. % v zraku): 2,4-88 Ukrepi ob požaru Učinkovanje požara lahko povzroči razpočenje / eksplodiranje posode. Nevarni produkti zgorevanja: zaradi nepopolnega zgorevanja lahko nastane ogljikov monoksid. Primerna sredstva za gašenje: uporabiti je mogoče vsa znana sredstva za gašenje. Posebni postopki: če je mogoče, zaustavite uhajanje plina in gasite le, če je to neizogibno potrebno. Možen je spontan ponovni vžig v obliki eksplozije. Pogasite vsak drug ogenj. Pri sumu na razpadanje acetilena (jeklenka se greje - barva na jeklenki se začne topiti - ali izstopajo saje iz ventila): ventil jeklenke zaprite, jeklenko intenzivno hladite z vodo iz kritega položaja. Če segrevanja ne morete zaustaviti, obstoja nevarnost, da se razpoči. Ob eksploziji jeklenke lahko razpadejo na več delov, ki lahko letijo tudi do 300 m daleč. Lahko povzročijo veliko škodo na zgradbah in težke poškodbe ljudi. Zato okolico evakuirajte ter obvestite gasilce. Posebna zaščitna oprema za gasilce: V zaprtih prostorih uporabljajte dihalni aparat, ki je neodvisen od okoliškega zraka KISIK O 2 Kisik je nestrupen in okolju prijazen, vendar pa je oksidant in zelo poveča izgorevanje. Stik s tekočim proizvodom lahko povzroči ozebline in zmrzline. Izpostavljenost požaru lahko povzroči eksplozijo jeklenke. Sredstva za gašenje: Smejo se uporabljati vsa poznana sredstva. Posebne nevarnosti: Če je možno, preprečiti izhajanje plina. Produkti zgorevanja niso nevarni. Ohlajati goreče posode z zaščitene pozicije. Ne gasiti ognja izhajajočega plina, če ni nujno potrebno; lahko pride do spontanega eksplozivnega ponovnega vžiga v tem primeru gasiti ogenj ostalih virov. Posebna varovalna oprema: / Skladiščenje: Skladiščiti ločeno od gorljivih plinov in od ostalega gorljivega materiala. Skladiščiti daleč od virov vžiga (tudi od statičnih razelektritev).skladiščiti posode v dobro prezračenih prostorih, stran od morebitnih virov toplote in neposredne sončne svetlobe - ohranjati temperaturo posode pod 50 C. Varovati posode pred trčenji in padci, pazljivo jih premikati. Upoštevajte navodila dobavitelja DUŠIK N 2 Plin ni gorljiv. Izpostavljenost požaru lahko povzroči eksplozijo jeklenke. Sredstva za gašenje: Smejo se uporabljati vsa poznana sredstva. Posebne nevarnosti: Produkti zgorevanja niso nevarni. Ohlajati goreče posode z zaščitene pozicije. Če je možno, preprečiti izhajanje plina. Posebna varovalna oprema: V zaprtih prostorih uporabljati izolacijski dihalni aparat. Skladiščenje: Skladiščiti posode v dobro prezračenih prostorih, stran od morebitnih virov toplote in neposredne sončne svetlobe - ohranjati temperaturo posode pod 50 C. Varovati posode pred trčenji in padci, pazljivo jih premikati. Upoštevajte navodila dobavitelja Številka elaborata: ZASN 9/27

10 3.2 Požarne obremenitve V VKF d Bewertung Brandabschnittsgrössen takšni objekti niso omenjeni. Zato si pomagamo s tabelami BVD - Industrie+Geverbe kjer je povprečna specifična požarna obremenitev za: NAMEMBNOST PROSTOROV Skladišče elektroinstalacijskega. materiala Pm MJ/m2 Gorljivost Zadimljenost Korozija C r K 100 1,2 1,2 1,2 0,85 Nevarnost A Obravnavani skladiščni objekt se po omenjenih tabelah uvršča med objekte s malo požarno obremenitvijo. Skladišče tehničnih plinov pa med objekte z visoko požarno obremenitvijo. Splošna veljavna ugotovitev, da je nevarnost za nastanek požara stalno prisotna, velja tudi za obravnavani objekt. Vzroke za požar lahko razvrstimo v skupino splošnih in v skupino posebnih vzrokov. Navedene nevarnosti zmanjšujemo z ukrepi, ki: zmanjšujejo možnost nastanka požarov zmanjšujejo možnost hitrega širjenja požarov, zmanjšujejo rizik za ljudi izboljšujejo pogoje gašenja Nevarnost za nastanek požara predstavlja gorljivost in hitrost zgorevanja, požarno obremenitev, nevarnost širjenja požara, zadimljenost in korozija, koncentracijo vrednosti, ogroženost ljudi in čas intervencije. 3.3 Potencialni viri vžiga Splošni vzroki za nastanek požara: poškodovane ali preobremenjene električne instalacije, neodgovorno ravnanje z električnimi instalacijami, nepazljivost pri kajenju na nedovoljenih mestih, splošen nered in nečistoča, zaradi tehnološke opreme in naprav, neustreznega fizičnega varovanja objektov, vandalizem Skupaj s splošnimi vzroki za nastanek požara se lahko javljajo tudi specifične nevarnosti, ki izvirajo iz delovnih procesov in aktivnosti. Specifične nevarnosti, ki so v zvezi z delovnimi procesi oz. namembnostjo določenih prostorov: nepravilna uporaba delovne opreme nepravilno ali nemarno ravnanje z nevarnimi (vnetljivimi in gorljivimi) snovmi neupoštevanje reda in discipline, malomarnost ter nemarna uporaba in vzdrževanje delovne opreme nekontroliranega shranjevanja materialov, ki so podvrženi gorenju Številka elaborata: ZASN 10/27

11 Nevarnost za nastanek požara pa so lahko opravila strank in obiskovalcev, ki niso v skladu s požarnim redom. 4. Zasnova požarne in eksplozivne zaščite v objektu Cilj zaščite je zavarovanje oseb in premoženja v največji možni meri. Požarno zaščito smo zasnovali na: a) Uporaba pasivnih gradbenih ukrepov. b) Uporaba aktivnih ukrepov požarne zaščite. c) Uporaba sistemskih organizacijskih ukrepov protipožarne zaščite. Za optimalno sestavo varstva pred požarom, ki je v skladu s predpisi ter sodobnimi tehničnimi rešitvami je predviden koncept: Ustrezni dostopi za gasilce in reševalce. Ustrezni primarni in sekundarni gradbeni materiali. Ustrezne rešitve za preprečitev prenosa požara na sosednje stavbe. Ustrezne evakuacijske poti in izhodi. Delitev na požarne sektorje in požarne celice. Zunanje hidrantno omrežje z ustreznim tlakom in pretokom. Ustrezna varnostna razsvetljava. Primerno število in dispozicije ročnih gasilnikov. Ustrezne označbe in evakuacijski znaki. Ustrezno vzdrževanje opreme in naprav, ki je namenjena za varstvo pred požarom. Poučenost osebja. Požarni red z izvlečki in evakuacijskimi načrti. 5. Zahteve za lokacijo objekta z odmiki od drugih objektov, parcelne meje 5.1 Odmiki objektov od parcelnih mej Odmiki: Gre za samostojen objekt. V okolici so pretežno energetski objekti oz. skladišča. Odmiki obravnavanega objekta od sosednjih objektov: J: pretakališče kurilnega olja (oddaljenost ca. 35m) in kurilnica (oddaljena ca. 42m). Z: rezervoarja za kurilno olje, oddaljena ca. 20m V: območje JP Energetika meji na Jadransko cesto, katera je oddaljena ca. 70m. S: območje podjetja GVO, d.o.o., oddaljeno ca. 16m Odmiki od parcelne meje: odmiki obravnavanega objekta od parcelnih mej so vsepovsod večji od 10m. Številka elaborata: ZASN 11/27

12 6. Zahteve za razdelitev objekta 6.1 Delitev na požarne sektorje Požarni sektorji: Požarni Prostor Lokacija Velikost (bruto) sektor PS 1 Skladišče P 500 m2 SKUPAJ 500 m2 Požarne celice: Požarna celica Prostor Lokacija Tlorisna velikost PC 1 / / / 6.2 Delitev na dimne sektorje Dimni sektorji so enaki požarnim sektorjem, razen v primerih, ko je požarni sektor večji od m 2 in daljši kot 60m. V tem primeru se požarni sektor razdeli na več manjših dimnih sektorjev. Dimni sektorji so enaki požarnemu sektorju. 7. Zahteve glede požarne odpornosti in požarnih lastnosti načrtovanih gradbenih elementov 7.1 Izbor gradbenih materialov Pri izbiri gradbenih materialov je potrebno upoštevati določila, ki so definirana v Pravilniku o požarni klasifikaciji gradbenih proizvodov (Ur. L. RS št. 77/03). Primarni gradbeni materiali morajo biti negorljivi. Drugi sekundarni gradbeni materiali (vrata, stenske obloge, predelne stene...) morajo biti težko gorljivi in negorljivi (zahteve za požarno odpornost sekundarnih gradbenih materialov so definirane v nadaljnjem tekstu oz. grafičnih prilogah). Zraven požarne odpornosti je finalna obdelava površin pomemben parameter od katerih je odvisno širjenje in nadaljnji razvoj požara (glede na požarno obremenitev in geometrijo prostora). 7.2 Požarna odpornost konstrukcije in drugih gradbenih elementov Predvidena je naslednja požarna odpornost: SKLADIŠČE: Nosilna konstrukcije objekta Ni posebnih zahtev Mejni elementi proti skladišču tehničnih plinov (R)EI 90 Številka elaborata: ZASN 12/27

13 SKLADIŠČE TEHNIČNIH PLINOV: Mejni elementi proti skladišču tehničnih plinov ter med posameznimi deli skladišča Streha Temeljna plošča (R)EI 120 Materiali A1 ali A2 Negorljiva, A1 ali A2 Negorljivi materiali (beton) 7.3 Splošne zahteve Gradbene ločitve med požarnimi sektorji Na fasadi je potrebno v primeru 90 stop. kota zagotoviti 2m oz. 1m+1m požarno odporne stene EI60, povzeto po 15-03d, VKF stran 22. Preprečitev prenosa požara po fasadi v horizontalni smeri: med različnimi požarnimi sektorji oz. celicami je potrebno na fasadi zagotoviti negorljiv pas širine minimalno 1m. Številka elaborata: ZASN 13/27

14 7.3.2 Požarna zaščita instalacij in instalacijskih kanalov in njihovih prehodov Požarna odpornost zaščite prehodov instalacij mora biti enaka, kot je požarna odpornost gradbenega elementa skozi katerega prehaja. Instalacijski kanali morajo biti med seboj ločeni po namembnosti (npr. instalacijski kanali za električne kable in prezračevalni kanali). Instalacijski kanali za električne kable in podobno imajo lahko požarno odpornost za eno stopnjo nižjo, kot se zahteva za ostale gradbene elemente požarnega sektorja vendar najmanj El 30 Vzdrževalne/revizijske odprtine instalacijskih kanalov morajo imeti požarno odpornost najmanj El 30. Legenda: R - nosilnost : sposobnost elementa konstrukcije, da določen čas ne izgubi nosilnosti v primeru požara z ene ali več strani. E - celovitost : sposobnost elementa konstrukcije s funkcijo ločevanja, da določen čas preprečuje prenos požara na neizpostavljeno stran s prebojem plamenov ali vročih dimnih plinov; I - toplotna izolativnost: sposobnost elementa konstrukcije s funkcijo ločevanja, da določen čas preprečuje prenos požara na neizpostavljeno stran zaradi prevelikega prenosa toplote (povišanje temperature za 140 ali 180 K). S - dimotesnost: sposobnost elementa konstrukcije s funkcijo ločevanja, da preprečuje oziroma zmanjša prehod dimnih plinov na neizpostavljeno stran. C - samozapiranje: lastnost proizvoda, da se v primeru požara samodejno zapre. 8. Načrtovane evakuacijske poti 8.1 Zahteve za evakuacijsko pot in izhode Zunanje komunikacije kot so stranske in glavne poti morajo biti obravnavane v zvezi z možnostjo evakuacije oseb v zgradbi in intervencije gasilcev, kar je obdelano tudi pod točko 13. Število izhodov in lokacije evakuacijskih poti morajo zagotoviti predpisane širine in evakuacijske razdalje in omogočati možnost umika praktično na celotni površini objekta. SLOPŠNE ZAHTEVE ZA EVAKUACIJSKE POTI: Če vodi iz prostora samo en izhod, pot za umik ne sme biti daljša od 20 m Če vodita iz prostora najmanj dva izhoda, pot za umik ne sme biti daljša od 35 m. minimalna širina vrat na evakuacijski poti na izhodni poti: 0,90 m minimalna širina evakuacijskih poti (hodnikov in stopnišč): 1,20 m Prostori z večjim številom uporabnikov morajo imeti izhode z naslednjo širino: do 50 uporabnikov: en izhod širine 0,9 m do 100 uporabnikov: dva izhoda širine po 0,9 m do 200 uporabnikov: trije izhodi širine po 0,9 m ali dva izhoda, en izhod širine 0,9 m in drugi izhod širine 1,2 m, nad 200 uporabnikov: skupna širina vseh izhodov se računa kot sledi: pritličje: po 0,6 m na 100 ljudi etaže nad pritličjem: po 0,6 m na 60 ljudi etaže pod pritličjem: po 0,6 m na 50 ljudi Številka elaborata: ZASN 14/27

15 Če je po izračunih širina izhodov, stopnišč in hodnikov večja od 1,2 m se vsaka nadaljnja širina poveča za 0,6 m. Najmanjša širina stopnišč in hodnikov mora biti 1,2 m; iz stanovanjskih enot je najmanjša dovoljena širina 0,9 m. Vrata Evakuacijska vrata se praviloma morajo odpirati v smeri izhoda. Ustrezna je tudi tehnična rešitev, da se v primeru prekinjenega električnega napajanja ali požara, drsna vrata in hitro tekoča rolo vrata (v delovnem času oz. ko so v stavbi osebe) avtomatsko odprejo, oziroma da je možno odpiranje brez tuje pomoči in pripomočkov. Vsa vrata na evakuacijski poti morajo omogočati evakuacijo (krmiljenja, zapirala ipd..) tudi v primeru izpada energije. 8.2 Izvedba evakuacije v obravnavanem delu objekta Število uporabnikov: Skladišče: skupaj do največ 5 oseb. Število evakuacijskih poti ter širine izhodov: PS 1: iz skladišča skozi enokrilna vrata širine 0,9m, katera so vgrajena v rolo garažna vrata. Za evakuacijski prostor na prostem se določi prostor na južni strani objekta. Dostop do evakuacijskega prostora na prostem ne sme biti onemogočen oz. otežen zaradi ograj, naravnih preprek ipd. Evakuacijske poti (končni izhodi, prehodi v druge požarne sektorje ) in evakuacijski prostori na prostem so razvidni v grafičnih prilogah. Glede na število ljudi, ki se bodo zadrževali v obravnavanem delu objekta, velikosti ter namembnosti, je predvideno število izhodov ter dolžina evakuacijskih poti ustrezna. 8.3 Tehnični ukrepi za evakuacijske poti (varnostni znaki in varnostna razsvetljava) Znaki za smer evakuacijskih poti in izhodov Znaki za smer izhoda v primeru evakuacije morajo biti nedvoumno označeni s poenotenimi oznakami (SIST 1013) in morajo biti na vidnem mestu. Barva znaka mora biti v skladu z zahtevami SIST ISO 3864, in sicer bel simbol (piktogram) na zeleni podlagi, pri čemer mora zeleni del zavzemati najmanj polovico celotne površine znaka. Znaki za označitev izhodov in smeri evakuacijskih poti morajo biti nameščeni na vseh glavnih in zasilnih izhodih ter na vseh mestih spremembe nivoja, kot so na primer stopnice, rampe in podobno. V primeru požara morajo znaki nedvoumno usmerjati ljudi do izhodov na varno. Nameščeni morajo biti na dobro vidnih mestih: v pokončnem Številka elaborata: ZASN 15/27

16 položaju na steni ali obešeni s stropa pravokotno na smer gibanja. Spodnji rob znaka naj bi bil na viši 2,0 do 2,5 m od tal. Velikost znakov je pogojena z razdaljo razpoznavnosti. Razdaljo razpoznavnosti Velikost znaka osvetljen [mm] Velikost znaka svetleč [mm] 5m 100x50 50x25 10m 200x x50 25m 500x x125 Osvetljenost znakov je lahko v znak vgrajeno svetilo, zunanje svetilo ali fotoluminiscentni pigment. Za svetlost površine znakov veljajo standardi SIST EN Osvetlitev znakov mora biti v primeru izpada omrežne napetosti osvetljena s pomožnim rezervnim virom energije (akumulatorska izvedba). Ta osvetljenost znakov mora biti zagotovljena najmanj 1 uro po izpadu omrežne napetosti. Znaki s fotoluminiscentnimi materiali se lahko uporabljajo samo skupaj s trajnim in pomožnim virom razsvetljave. Osvetlitev znakov s fotoluminiscentnimi materiali ti. pigmenti ne more biti nadomestilo za zahtevano zasilno osvetlitev znakov Varnostna razsvetljava Varnostna razsvetljava je nepremična osvetlitev, ki služi za evakuacijo ljudi in deluje tudi pri izpadu električne napetosti, oz. se samodejno preklopi na zasilni vir napajanja. (rezervni vir bat. akumulatorski vložki). Označitev evakuacijskih poti omogoča lažjo orientacijo in opozarja na zasilne izhode. Luči varnostne razsvetljave je potrebno razmestiti po prostoru tako, da se ljudje lahko orientirajo in poiščejo izhod. Osvetljenost evakuacijskih poti mora biti do kote 0 (na prosto). Varnostno razsvetljavo je potrebno redno pregledovati in vzdrževati po navodilih proizvajalca. Lastnik objekta je odgovoren za brezhibno delovanje varnostne razsvetljave. 9. Posebne zahteve z vidika varstva pred požarom za instalacije 9.1 Izvedba strojnih instalacij Strojne instalacije morajo biti izvedene v skladu z veljavnimi predpisi in ne smejo kompromitirati predvidene požarne delitve na požarne sektorje in celice. Prehodi kanalov skozi požarne sektorje, ki so v funkciji prevzemanja meteornih in fekalnih odtokov, se v dimenzijah vključno do 150 mm ne zaščitijo s požarnimi loputami. Kanali ne smejo potekati v prostorih, ki imajo v bližini prisoten gorljivi material. Takrat morajo biti kanali iz negorljivega materiala. Številka elaborata: ZASN 16/27

17 Vsi prehodi inštalacij med požarnimi sektorji oz. požarnimi celicami morajo biti brezhibno zatesnjeni (zatesnjeni z negorljivim gradbenim materialom npr. PIROFIX, HILTI, PROMAT) Prezračevanje prostorov Prezračevanje prostorov bo naravno Ogrevanje objektov Ogrevanje skladišča ni predvideno. 9.2 Izvedba elektroenergetskih instalacij Elektroenergetske instalacije in oprema morajo biti izvedeni v skladu z veljavnimi tehničnimi normativi in standardi. Prehodi oz. preboji elektro instalacij skozi primarne gradbene elemente morajo biti protipožarno zaščiteni (zatesnjeni z negorljivim gradbenim materialom PiroFix, HILTI, PROMAT). V objektu morajo biti predvidene ustrezne strelovodne napeljave, ki morajo biti brezhibne ter periodično pregledovane v predpisanih rokih. Za napajalne kable je potrebno upoštevati smernico: Požarnovarnostne zahteve za električne in cevne napeljave v stavbah, SZPV 408/05, izdaja 01/05 (prevod MLAR). Napajalni kabli (kabli in material za pritrditev), morajo ohraniti svojo funkcijo navedeno v naslednjem odstavku, lahko pa se predvidi tudi drugačna zaščita kablov npr. požarne ločitve (EI30). Kabelski sistem Vodniki varnostne razsvetljave (samo v primeru centralnega napajalnika) Ohranitvena funkcija PH 30 Legenda: P ali PH funkcionalnost energetskega in/ali signalnega voda Naprave, ki morajo delovati v primeru požara (npr. sistem alarmiranja.) mora imeti rezervno napajanje. Napajanje mora biti zagotovljeno za čas najmanj 60 minut. Rezervno napajanje za primer izpada električnega napajanja je potrebno zagotoviti za: varnostno razsvetljavo. 10. Posebne zahteve z vidika varstva pred požarom 10.1 Zahteve za skladišča jeklenk s tehničnimi plini Stene skladišče jeklenk s tehničnimi plini morajo biti požarno odporne 2 uri Skladišče mora imeti primerno prezračevano, kar pomeni, da mora imeti odprto vsaj eno stran. Pri čemer globina skladišča ne sme preseči višine odprte strani. Številka elaborata: ZASN 17/27

18 Posamezni plini se morajo skladiščiti ločeno. Stena med njimi mora biti negorljiva. Skladišče mora imeti zaščito pred kakršnim koli segrevanjem (izvori toplote, sončno sevanje..) Drugi ukrepi v prostorih za hrambo vnetljivih tekočin in plinov skladišče vnetljivih tekočin in plinov mora biti urejeno po veljavnih predpisih, zavarovano pred požarom in eksplozijo, vnetljive snovi in pline se mora skladiščiti v posebej za to prirejenih skladiščih, ki morajo biti označena in zaklenjena, v skladišču vnetljivih tekočin in plinov je prepovedano prižigati plamen ali delati z odprtim ognjem, delati z orodjem ali napravami, ki iskrijo, kaditi in uporabljati sredstva za prižiganje ter uporabljati vozila na motorni pogon, vnetljive snovi in plini morajo biti skladiščeni v predpisanem stabilnem položaju, vnetljive snovi in pline se lahko skladišči in uporablja le, če so v ustrezni embalaži, označeni z znakom nevarnosti in opremljeni z navodili za varno uporabo, jeklenke polnjene s tehničnimi plini (vodik, acetilen, kisik, butan...) morajo biti ustrezno označene in fizično ločene v posebnem prostoru, pri čemer morajo biti ločene polne od praznih jeklenk; skladiščiti jih je potrebno v predpisani legi; zaščitene morajo biti pred padci in mehanskimi poškodbami; ni jih dovoljeno puščati na klančinah oziroma odprtih prostorih, kjer bi bile izpostavljene povečani toploti oziroma sončnim žarkom oziroma kjer bi bila povečana nevarnost eksplozije, transport in pretovarjanje jeklenk tehničnih plinov se mora izvajati v skladu s predpisi in navodili; pri vsakem transportu jeklenk je važno, da so jeklenke med prevozom ustrezno pritrjene oziroma zavarovane, da ne pride do padca; pri prekladanju in prenašanju jeklenk jih ni dovoljeno premetavati ali na kakšen drug način povzročati udarce na jeklenko; prevažanje jeklenk z viličarji je dovoljeno samo, če so naložene na posebnih paletah (boks); prepovedan je transport jeklenk tehničnih plinov, kadar nimajo tesno zaprtih ventilov in kadar nimajo nameščenih zaščitnih kap oziroma kadar plinski ventili na jeklenkah niso ustrezno zaščiteni proti mehanskim poškodbam, nepooblaščenim osebam mora biti dostop do skladišče tehničnih plinov onemogočen. 11. Zahteve za sisteme aktivne požarne zaščite 11.1 Sistem za javljanje požara Ni predviden Varnostna razsvetljava Varnostna razsvetljava se predvidi po celotnem objektu, še posebej pa: na evakuacijskih poteh in pri končnih izhodih. V primeru izpada omrežne napetost mora zasilna razsvetljava omogočiti orientacijo v celotnem objektu. Varnostna razsvetljava naj se izvede v skladu s standardi: Številka elaborata: ZASN 18/27

19 DIN - VDE Starkstromanlagen und Sicherheitstromversorgung in baulichen Alagen fur Menschenansammlungen, SIST EN 1838, Razsvetljava-Zasilna razsvetljava pren 50172, Emergency escape lightning systems pren 50171, SIST 1013, Požarna zaščita-varnostni znaki-evakuacijska pot, naprave za gašenje in ročni javljalniki požara SIST EN , Luminares for emergency lightning Zahteve: nivo osvetljenosti vzdolž poti umika, merjeno na tleh min.: 1.0 Lx nivo osvetljenosti pri gasilnikih, hidrantih, in ročnih javljalnikih požara min.: 5.0 Lx nivo osvetljenosti na delovnih mestih s posebnimi nevarnostmi min.: 15.0 lx, merjeno na delovni ravnini Označbe poti za evakuacijo naj se izvedejo s piktogrami. Označbe smeri za evakuacijo so lahko na svetilkah ali v neposredni bližini svetilk varnostne razsvetljave. Označbe naj bodo navpične. Potrebni čas delovanja svetilk pri izpadu omrežne napetosti je minimalno ena (1) ura. Svetilke naj bodo označene s številko tokokrogov in zaporedno številko svetilke v tokokrogu. Označbe naj bodo rdeče barve, Vsak tokokrog mora imeti stikalo za preizkus delovanja svetilk, Pred zagonom je potrebno pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju sistema aktivne požarne zaščite, ki ga izda pooblaščena organizacija (EKOSYSTEM...) Naprave za odvod dima in toplote Niso predvidene Požarne lopute Niso predvidene. 12. Vrste in načini gašenja ter potrebne količine gasilnih naprav in sredstev Voda za gašenje, hidrantno omrežje Potrebna količina požarne vode Glede na vrsto stavbe ter od odvisnosti od največjega požarnega sektorja v stavbi se določi količina vode. Ob upoštevanju navedenega velja za INDUSTRIJSKE STAVBE (do 1000 MJ) ter prostornine največjega požarnega sektorja (prostornina do m 3 ) je potrebno za gašenje morebitnega požara zagotoviti gasilno vodo z razpoložljivim pretokom najmanj 10 l/s. Številka elaborata: ZASN 19/27

20 Zagotoviti jo je mogoče iz zunanjega hidrantnega omrežja v oddaljenosti do 80m od obravnavanega objekta ter iz cistern gasilskih vozil. V stavbah v katerih so vgrajeni hidranti s poltogo cevjo, se lahko število EG (enot gasila) zmanjša za 1/3 (eno tretjino) Zunanji hidranti Na obravnavanem območju je obstoječa hidrantna mreža ter se z obravnavanim posegom ne spreminja. V okolici je en podtalni hidrant ter je oddaljen ca. 15m od obravnavanega objekta. Nahaja se zahodno od novega objekta. Dispozicija in število zunanjih hidrantov je razvidna v grafičnih prilogah. Hidranti morajo biti primerno označeni in vedno dostopni. Dovoljena razdalja med zunanjima hidrantoma in zidom objekta je najmanj 5 m in največ 80 m. Tlak v zunanjem hidrantnem omrežju, merjeno na ročniku, mora biti najmanj 2.5 bar. Premer hidranta mora biti najmanj DN Notranji hidranti Notranji hidranti niso predvideni Ročni in prevozni gasilniki Upoštevan je Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov (Ur. l.rs št. 67/05). Za gašenje začetnih požarov se predvidijo ročni gasilniki na prah in CO 2 plin. Ročni gasilniki morajo biti nameščeni na stenah ob komunikacijskih poteh in izhodih. Gasilniki se namestijo na vidnih in dostopnih mestih, v bližini delovnih mest, tako, da so varni pred poškodbami in vremenskimi vplivi. Namestijo se v bližini izhodnih vrat iz prostora ali na hodnikih ob izhodu iz prostora tako, da niso oddaljeni več kot 20 m od najbolj oddaljene točke prostora. Pri namestitvi gasilnikov se upoštevajo tudi navodila proizvajalcev. Gasilniki se namestijo tako, da je glava ročnega gasilnika z mehanizmom za aktiviranje v višini 80 do 120 cm od tal. Mesta, kjer so nameščeni gasilniki, morajo biti označena v skladu s standardom SIST Požarni razredi po EN 2 in primerni gasilniki Požarni razred Gasilnik A B C D požar trdnih snovi požar tekočin požari plinov požari kovin Gasilnik s peno Gasilnik z vodo Gasilnik s praškom D Gasilnik s CO 2 Gasilnik s praškom ABC Gasilnik s praškom BC Številka elaborata: ZASN 20/27

21 Oznaka prostora Tlorisna Požarna Potrebno Gasilniki Gasilniki Not. oz. prostorov površina nevarnost število na na prah hidrant prostoro prostorov enot gasila CO 2 1EG=1kg v : EG (m 2 ) Majhna (-30%-če Srednja so hidranti) Velika PS 1 Skladišče 500 M 21 EG 1xCO 2 5kg 2 x 9EG / Skladišče tehničnih plinov (kisik, acetilen, dušik..) 18 V / / 3 x 9EG / Razmestitev gasilnikov je vidna v grafičnih prilogah. 13. Zahteve za intervencijske površine, ki so zahtevane v predpisih Za obravnavan objekt je dovoz za gasilce in reševalce zagotovljen po obstoječih prometnicah ter novih priključkih. Dostop do objekta je preko utrjenih površin s treh (3) strani objekta. Dovozne poti so utrjene in neposredno povezane z javnimi prometnicami. Omogočajo dovoz gasilskih vozil do delovnih in manipulativnih površin. Zahteve za površine in dostope gasilskih intervencijskih vozil so navedene in prevzete po standardu (SIST DIN 14090). Dostopne poti za gasilce Dostopne poti za gasilce so površine v višini terena, ki povezujejo površine v zgradbah in dvorišča z javnimi prometnimi površinami. Te površine so lahko tudi nadkrite (prehodi). Omogočajo dostop z reševalno in gasilsko opremo do dvorišč. Dovozne poti za gasilska vozila Dovozne poti za gasilska vozila so utrjene površine v višini terena, ki so neposredno povezane z javnimi prometnimi površinami. Dovozne poti so lahko tudi nadkrite (prehodi). Omogočajo dostop do postavitvenih in delovnih površin za gasilska vozila, definiranih v tem standardu. Postavitvene površine Postavitvene površine so nepokrite utrjene površine v višini terena, ki so z javnimi prometnimi površinami povezane neposredno ali prek dovoznih poti za gasilska vozila. Namenjene so postavitvi gasilskih vozil, ki so opremljena z dvižno ploščadjo ali z lestvami za reševanje in gašenje. Številka elaborata: ZASN 21/27

22 Delovne površine za gasilska vozila Delovne površine za gasilska vozila so utrjene površine na zemljišču, ki so povezane z javnimi prometnimi površinami neposredno ali pa prek dovoznih poti za gasilska vozila. Namenjene so postavitvi gasilskih vozil, razlaganju in pripravi opreme za reševanje in gašenje. Delovne površine za gasilska vozila so lahko hkrati tudi postavitvene površine Dostopne poti za gasilce Dostopne poti za gasilce morajo biti na nivoju terena ravne in široke najmanj 1,25 m. Prehodi morajo biti visoki najmanj 2 m. Svetla odprtina vrat in drugih zožitev mora biti široka najmanj 1 m Dovozne poti za gasilska vozila Za vse objekte je potrebno izvesti dovozne poti. Dovozne poti za gasilska vozila so po obstoječih in novih cestah v okolici objektov. Vrisane so v grafični prilogi. Dovozna pot za gasilska vozila morajo biti utrjene tako, da lahko po njih vozijo gasilska vozila z osno obremenitvijo do 10 t. Ravni deli dovozne poti za gasilska vozila morajo biti široki najmanj 3 m. Kadar dovozne poti za gasilska vozila niso speljane naravnost, mora širina ustrezati vrednostim iz razpredelnice 1. Slednje širine je potrebno upoštevati za glavni uvoz s ceste. Razpredelnica 1 Zunanji premer zavoja, r (m) Minimalna širina, b (m) do 10,5: ni dovoljeno / 10,5 do 12 5,0 nad 12 do 15 4,5 nad 15 do 20 4,0 nad 20 do 70 3,5 nad 70 3,0 Prehodni del poti do širine poti iz razpredelnice 1 se mora začeti najmanj 11 m pred in po začetku zavoja. Zunanji premer zavoja ne sme biti manjši od 10,5 m. Tudi premeri zavojev na uvozih z javnih prometnih površin na dovozne poti ne smejo biti manjši od 10,5 m. Priključek dovozne poti na javno prometno površino mora imeti zahtevane razširitve poti za obe smeri dovoza. Vzdolžni naklon dovoznih poti za gasilska vozila ne sme presegati 10 %. Stopnice na dovoznih poteh (npr. robniki, prehodi, ovire..) ne smejo biti višje od 8 cm. Med seboj morajo biti oddaljene več kot 10 m. V prehodu kjer se menja naklon ne sme biti stopnic. Na dovozni poti za gasilska vozila morajo biti opozorilne table z napisom "Dovozna pot za gasilska vozila" (po DIN ). Najmanjša dimenzija opozorilne table je 210 mm x 594 mm. Vidne morajo biti z javnih prometnih površin. Dovozne poti morajo imeti vedno, tudi pozimi, razpoznavne robove (npr. označene z belo obarvanimi 50 cm visokimi količki s črnim zgornjim delom, z grmičjem ali podobnim) in biti uporabne za gasilska vozila ob vsakem času. Številka elaborata: ZASN 22/27

23 Robniki pri dovozu z javne prometne površine morajo imeti posnete robove. Robniki morajo biti posneti v celotnem obsegu razširitve priključka dovozne poti na javno prometno površino. Zapornice ali zaporni količki na dovoznih poteh se morajo odpreti s ključem za nadzemne hidrante po DIN 3223 (obešenke so dovoljene le, če premer zatiča ne presega 5 mm) Postavitvene površine Postavitvene površine morajo biti velikosti min. 5mx11m in jih je potreba okrog objekta razporediti tako, da je mogoče z gasilsko lestvijo doseči okna, skozi katera bo potekalo reševanje. Rob postavitvene površine mora biti od zunanje stene zgradbe, ki jo želimo doseči z lestvijo, oddaljen najmanj 3 m in največ 9 m, pri stavbah kjer je višina vstopa v košaro lestve več kot 18m je lahko rob oddaljen največ 6m. Če je postavitvena površina urejena tako, da je smer vožnje vzporedna z zunanjo steno objekta, mora biti podaljšana za najmanj 8 m od osi zadnjega okna, ki ga želimo doseči z lestvijo. Če je postavitvena površina urejena tako, da je smer vožnje pravokotna na zunanjo steno zgradbe, se mora zaključiti največ 1 m od zunanje stene zgradbe, ki jo želimo doseči z lestvijo. Razdalja od postavitvene površine do zadnjega okna je lahko največ 9m, pri stavbah kjer je višina vstopa v košaro lestve več kot 18m je lahko rob oddaljen največ 6m. Območje med postavitveno površino in zunanjo steno zgradbe, do katere želimo pristopiti z lestvijo, mora biti prosto (brez objektov, dreves ali podobnega), tako da se zagotovi prosto manevrirno območje za gasilske lestve. Postavitvene površine za gasilske lestve ali druga gasilska vozila morajo biti ravne; v nobeno smer ne smejo biti nagnjene za več kot 5 %. Postavitvene površine za gasilske lestve ali druga gasilska vozila morajo biti označene z napisom "Površine za gasilska vozila" na opozorilnih tablah, kot je določeno v točki Postavitvene površine so lahko enake delovnim površinam. Za obravnavan objekt postavitvene površine niso predvidene Delovne površine za gasilska vozila Delovne površine za gasilska vozila morajo biti razporejene tako, da so zunaj območja odpadajočih delov objekta, hkrati pa blizu evakuacijskih poti, naprav za gašenje in vodnih virov. Delovne površine za gasilska vozila morajo biti načrtovane tako, da je za vsako vozilo, predvideno v načrtu za gašenje objekta, na voljo površina, ki meri najmanj 7m x 12m. Utrditev delovnih površin za gasilska vozila mora biti urejena tako, kot je zapisano v točki Številka elaborata: ZASN 23/27

24 Delovne površine za gasilska vozila morajo biti zanesljivo dostopne in odvodnjavane. Delovne površine za gasilska vozila morajo biti povezane z javnimi prometnimi površinami najmanj z dveh strani (slepe ulice niso dovoljene.) Če so delovne površine za gasilska vozila hkrati tudi postavitvene površine, morajo biti urejene po zahtevah iz poglavja Delovne površine za gasilska vozila morajo biti označene z napisom "Površine za gasilska vozila" na opozorilnih tablah, kot je določeno v točki Dostop za gasilce in reševalce mora biti zagotovljen preko utrjenih površin z vseh strani objekta. Dovozne poti morajo biti utrjene in neposredno povezane z javnimi prometnicami. Omogočati morajo dovoz gasilskih vozil do postavitvenih in manipulativnih površin. Dovozne poti morajo biti stalno proste, praviloma je potreben dovoz iz obeh strani. Dostopi do teh površin so lahko skozi podvoze, ki pa morajo imeti minimalno svetlo višino 3,5 m. Minimalna širina podhodov je 3,0 m oziroma 3,50 m če je dolžina podhoda daljša od 12 m in z obeh strani zaprta (npr. stene). Navedene vrednosti veljajo za enosmerni promet. Delovne površine so lahko enake postavitvenim površinam. Predvidi se ena (1) delovna površina in sicer na južni strani objekta. 14. Organizacijski ukrepi varstva pred požarom 14.1 Splošno Lastnik objekta mora predpisati ustrezen požarni red objekta skladno s Pravilnikom o požarnem redu (Ur.l.RS 52/2007), ki mora vsebovati: V pisni obliki pooblaščeno fizično oz. pravno osebo za izvajanje ukrepov VPP, katera mora izpolnjevati naslednje pogoje: imeti mora najmanj višjo izobrazbo ustrezne tehnične ali gasilske smeri ter opravljen splošni in posebni del strokovnega izpita iz VPP kot to določa 14. člen Pravilnika o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom in o usposabljanju odgovornih oseb za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Ur. L. RS št. 64/95). Požarna ogroženost se je določila skladno z Pravilnikom o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti. Organizacijo varstva pred požarom (pooblastiti je potrebno vse odgovorne osebe, ki jih določa Pravilnik o požarnem redu in seznaniti zaposlene z Požarnim redom) Ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahtevajo delovne razmere. Navodilo za ravnanja v primeru požara. Način usposabljanja. Oceno požarne ogroženosti. Požarni načrt. Število obiskovalcev in zaposlenih. Evakuacijski načrti. Izvajanje ukrepov iz varstva pred požarom Delo je treba opravljati s tako pazljivostjo, da ne pride do požara, pred zapustitvijo delovnega mesta pa se je treba prepričati, da ne obstaja nobena možnost za nastanek požara. Številka elaborata: ZASN 24/27

25 Upoštevati je treba vsa navodila ter opozorila in oznake za požarno varnost v vseh prostorih objekta. Pri vzdrževanju, adaptacijah, popravilih je potrebno zagotoviti izvajanje del na tak način, da se ne povzroči požar ali eksplozija. Odstraniti je potrebno vse gorljive odpadke (karton, ostala neuporabna embalaža itd.) na mesta, ki so zato določena. Po končanem delavniku je potrebno izključiti vse nepotrebne električne naprave ter razsvetljavo. Obiskovalci, stranke in zaposleni v objektu morajo biti seznanjeni z ukrepi varstva pred požarom. Zagotavljanje čistoče ter ravnanje z odpadki delovno mesto mora biti čisto in urejeno, odpadne gorljive snovi in material se mora redno odstranjevati v kovinske posode s pokrovom, ki so na določenih mestih izven objektov, mastne krpe, ostanke barv in drugih lahko vnetljivih snovi je treba spravljati v ognjevarne pločevinaste posode s pokrovi in jih odnesti po končanem delu iz objekta, odpadke, ki lahko povzročijo požar (neohlajen pepel, žerjavica, vroči materiali ipd.), ki se jih občasno odlaga v pločevinaste posode se mora polivati z vodo in jih redno odvažati, prah in druge gorljive delce je potrebno redno odstranjevati iz prostora, cigaretne ogorke in podobne odpadke, moramo odlagati v negorljive pepelnike, ločene od gorljivih snovi, pepelnike se sme izpraznjevati samo v negorljive zbirne posode s pokrovom in jih redno prazniti. Uporaba odprtega ognja - požarna straža Uporaba odprtega ognja ni dovoljena v delih objekta, ki zato niso namenjeni. Izjemoma je v takšnih prostorih uporaba odprtega ognja (varjenje, spajkanje z gorilnikom ipd.) dopustna ob pisnem soglasju vodje vzdrževanja oziroma osebe zadolžene za požarno varnost ob zagotovitvi požarne straže. Požarno stražo lahko opravlja le za to usposobljena oseba. Požarna straža se mora izvajati, dokler traja povečana požarna nevarnost. Uporaba električnih grelnikov in kuhalnikov uporaba grelnih teles za potrebe kuhanja oziroma pripravo tople hrane in pijače je dovoljena v namenskih prostorih, v primerih, kjer za potrebe kuhanja in priprave tople pijače v ta namen ni zagotovljenih namensko opremljenih prostorov, se lahko uporabljajo varnostne omarice za priročno kuhanje, ki morajo biti a-testirane, opremljene s pisnim navodilom o uporabi in obdobno pregledane v predpisanih rokih; njihovo uporabo odobri vodja organizacijske enote, uporaba drugih prenosnih plinskih in električnih kuhal in grel v delovnih in pomožnih prostorih ni dovoljena, po končani uporabi in ob zapustitvi delovnega prostora se mora delavec zanesljivo prepričati, da je grelno telo zanesljivo izklopljeno, požarna varnost vsakega električnega grelnega telesa mora biti dokazno nadzorovana na dobo enega leta (periodični pregled - serviserji). Na dobo treh let je potrebno opraviti periodični pregled delovne opreme po Zakonu o varnosti in zdravja pri delu (Uradni list RS št.: 59/99). Številka elaborata: ZASN 25/27

26 Kajenje kajenje je prepovedano v vseh delovnih in pomožnih prostorih ter skupnih stanovanjskih prostorih, kajenje je dovoljeno le v prostorih in na mestih izven območja požarne nevarnosti, ki so namenjeni za kajenje (KADILNICAH). Kadilnica mora izpolnjevati naslednje pogoje: prostor mora biti urejen tako, da iz njega ni mogoč pretok s tobačnim dimom onesnaženega zraka v drug prostor, prostor ne sme biti namenjen prehodu v druge prostore in ne sme presegati več kot 20 odstotkov skupne površine javnega in/ali delovnega prostora, prostor mora biti namenjen izključno kajenju, strežba v prostoru ni dovoljena, v prostoru se ne sme uživati hrane in pijače, na razpolago mora biti kovinski pepelnik. strogo je prepovedano odmetavati cigaretne ogorke v koš za smeti ali na ostala mesta, kjer bi lahko povzročili požar ali eksplozijo. Kajenje je dovoljeno zunaj na prostem na točno označenih mestih, kjer so postavljene ognje varne posode oziroma pepelniki. Odlaganje ogorkov v ostale posode - koše za odpadke je strogo prepovedano! Delovni prostori in delovišča, kjer obstaja povečana nevarnost nastanka požara v delovnih prostorih in deloviščih, kjer obstaja povečana nevarnost nastanka požara mora biti električna instalacija izvedena v skladu s predpisi, v vseh delovnih prostorih, kjer se uporabljajo nevarne snovi je lahko teh snovi samo tolika količina, kolikor jih je potrebno za dnevno uporabo, na deloviščih je potrebno redno vzdrževati red in čistočo, v delovnih prostorih, kjer se pri tehnološkem postopku ustvarjajo prašni in drugi vnetljivi delci ter hlapi vnetljivih tekočin, morajo imeti prostori brezhibne ventilacijske naprave, v delovnih prostorih, kjer obstaja povečana nevarnost nastanka požara je prepovedano: uporabljati odprt plamen, delati z orodjem ali napravami, ki iskrijo in kaditi, pred vhodom v prostore in na deloviščih, kjer obstaja povečana nevarnost nastanka požara, morajo biti vidni opozorilni znaki o prepovedih, Posebej je potrebno predpisati ciklus obveznih kontrolnih pregledov in vzdrževanja vseh vgrajenih požarnovarnostnih naprav in opreme, prehodnosti reševalnih poti in dostopnosti vseh požarnovarnostnih pripomočkov. V požarnem redu mora biti definiran postopek obveščanja gasilcev. V požarnem redu morajo biti definirana pravila s katerimi so prepovedane oz. omejene požarno rizične dejavnosti kot so npr.: varjenje, kajenje, uporaba odprtega ognja, pregledi prostorov, čiščenje prostorov Potrdila o brezhibnem delovanju sistema Za vgrajene sisteme aktivne požarne zaščite je potrebno pridobiti potrdila o brezhibnem delovanju in sicer za naslednje sisteme: Varnostna razsvetljava. Številka elaborata: ZASN 26/27