Diapozitiv 1

Transkripcija

1 PRIJAVA PREMOŽENJA IN GOTOVINSKO POSLOVANJE FIZIČNIH OSEB Mag. Ivan Simič Portorož, RAZLOGI ZA NADZOR - prijava (sosedje, bivši zaposleni, poslovno in politično obračunavanje,..) - medijske objave oziroma informacije (zunanji znaki premožnosti hiše, avtomobili, draga potovanja,..) - informacije iz drugih davčnih pregledov - izmenjava informaciji z drugimi državami - izmenjava glede obresti, računi v tujini, zneski na računih v tujini - tudi naključno odkritje 2 1

2 PREDMET OBADVČITVE - premoženje nepojasnjenega izvora - obdavčljivi dohodki, od katerih niso bili plačani davki - neprijavljene prodaje deležev - Kaj je neprijavljenih dohodek oziroma, kaj je dohodek? (primer, ko ni kapitalskega dobička) 3 RIZIČNE DEJAVNOSTI - poslovanje z davčno ugodnimi območji - prihodki v gotovini in brez prijave (najemi) - Internetne igre (poker, forex, razne igrice,.) - gradbena dejavnost - prilivi iz tujine v višjih zneskih - gotovinski dvigi in pologi na račun 4 2

3 5 6 3

4 OSEBE V POSTOPKU - rezident - nerezidenti - družinski člani - vsi, ki so bili v povezavah z osebo, ki ima osebni davčni pregled (posojilodajalci, darovalec, sorodniki, prijatelji, poslovni partnerji,.) - pridobivanje podatkov od domačih in tujih bank - redno mesečno poročanje bank FURS o prilivih na osebne bančne račune 7 DAVČNI NADZOR ( člen) Davčni nadzor obsega nadzor nad izvajanjem oziroma upoštevanjem zakonov o obdavčenju in ZDavP-2 in to: - davčni nadzor davčnih obračunov pri davčnem organu - nadzor in kontrolo v carinskih postopkih - davčni inšpekcijski nadzor - finančna preiskava 8 4

5 NAČELA DAVČNEGA POSTOPKA ( člen) - načelo zakonitosti - načelo materialne resnice - načelo sorazmernosti - načelo gotovosti, seznanjenosti - načelo tajnosti podatkov - načelo dolžnosti dajanja podatkov 9 NAČELA DAVČNEGA NADZORA Davčni nadzor se opravlja tako v korist kot v breme davčnega zavezanca. Nanašati se mora na tista dejstva in okoliščine, ki lahko vplivajo na povečanje ali zmanjšanje davčne obveznosti, ali ki vplivajo na prenos davčne obveznosti med davčnimi obdobji. 10 5

6 FINAČNA PREISKAVA (100. člen Zakona o finančni upravi) Finančna preiskava pomeni izvajanje dejanj, ukrepov in postopkov, ko so dani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni predpisi o obdavčenju ali drugi predpisi iz pristojnosti finančne uprave. Dejanja in ukrepi finančne preiskave se izvajajo zaradi preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja najtežjih kršitev predpisov o obdavčenju in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava. 11 FINAČNA PREISKAVA (100. člen Zakona o finančni upravi) Finančna preiskava se lahko uvede tudi zaradi izvajanja dejanj in ukrepov za zagotovitev medsebojne pomoči organom EU, držav članic EU in tretjih držav. Najtežje kršitve predpisov o obdavčenju ali drugih predpisov iz pristojnosti finančne uprave so ravnanja ali dejanja davčnih zavezancev in drugih oseb ali institucij, s katerimi je lahko resno ogrožen finančni interes oziroma interes varstva in varnosti Republike Slovenije oziroma EU. 12 6

7 FINAČNA PREISKAVA (100. člen Zakona o finančni upravi) Finančna preiskava se začne z izdajo naloga za preiskavo, v katerem se navedejo okoliščine, iz katerih izhajajo razlogi za sum, dejanja in ukrepe, ki naj se izvedejo, in okoliščine, ki naj se v finančni preiskavi raziščejo, oziroma krog subjektov, ki se finančno preiskujejo. Uradna oseba, ki vodi finančno preiskavo, lahko drugi uradni osebi naloži opravljanje posameznih dejanj. 13 FINAČNA PREISKAVA (100. člen Zakona o finančni upravi) Če so dani razlogi za sum o premalo obračunanih obveznih dajatvah ali obstoju drugih nepravilnosti iz pristojnosti finančne uprave, se v okviru finančne preiskave lahko opravi inšpekcijski nadzor, ki se začne, ko inšpektor opravi kakršno koli dejanje zaradi opravljanja inšpekcijskega nadzora. Uradna oseba po opravljeni finančni preiskavi sestavi zaključno preiskovalno poročilo, v katerem opiše ugotovitve finančne preiskave. 14 7

8 NAČELO IZBIRE ZA NADZOR (134. člen) Inšpekcijski nadzor je dopusten do zastaranja pravice do odmere davka. Osnovno pravilo je, da zastaranje nastopi po 5 letih. V 68.a členu določeno, da je zastaranje 10 let. Napačno postopanje davčnega organa, ko inšpicira za več kot pet let. 15 USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE (155. člen) (1) Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. (2) Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. 16 8

9 VISOKA OBDAVČITEV SLOVENIJA - pri ,28 EUR znaša stopnja 41,0 % - nad ,20 EUR je stopnja 50,0 % - 70 % stopnja nenapovedano dohodki ZDA - od do je stopnja 15 % - od ,00 EUR do ,00 EUR je stopnja 28,0 % - nad ,009 EUR je stopnja 39,6 % ZAČETEK INŠPEKCIJSKEGA NADZORA (135. člen) Začne se z vročitvijo sklepa. Nadzor se začne praviloma osmi dan od vročitve sklepa. V primeru, če bi bil ogrožen namen inšpekcijskega nadzora potem se postopek inšpekcijskega nadzora začne, ko davčni inšpektor pri zavezancu za davek opravi kakršno koli dejanje z namenom opravljanja inšpekcijskega nadzora. 18 9

10 ZAČETEK INŠPEKCIJSKEGA NADZORA (135. člen) Sklep o inšpekcijskem nadzoru vsebuje: - obdobje obdavčenja (nadzora), - vrste davkov oziroma predmet nadzora, - opozorilo o pravici do sodelovanja zavezanca pri nadzoru in o pravnih posledicah oviranja nadzora Pred začetkom nadzora se mora pooblaščena oseba izkazati s službeno izkaznico in z značko. 19 KRAJ IN ČAS INŠPEKCIJSKEGA NADZORA (137. člen) Opravlja se v prostorih davčnega zavezanca, lahko tudi v prostorih računovodskega servisa ali pooblaščenca, ki ga določi zavezanec. Če prostori niso primerni pa na sedežu davčnega organa. Pooblaščene osebe se ne sme ovirati pri nadzoru, če pa naleti na fizični odpor lahko zahteva pomoč policije

11 SODELOVANJE DAVČNEGA ZAVEZANCA (138. člen) Zavezanec mora sodelovati, dajati podatke, predložiti poslovne knjige, dokumentacijo in dajati pojasnila, ki so potrebna. Pooblaščena oseba ima pravico, da bi ugotovila davčno osnovo, pregledati prostore, blago, stvari, listine, druge dokumente,. Zavezanec lahko imenuje osebo za dajanje podatkov. 21 FAZE OSEBNEGA DAVČNEGA PREGLEDA 1. Poziv za posredovanje podatkov. 2. Poziv za vložitev prijave premoženja. 3. Pregled dokumentacije in odločanje davčnega organa. 4. Sklep o uvedbi osebnega davčnega pregleda. 5. Razčiščevanje podatkov in dokazovanje. 6. Pisna seznanitev. 7. Zapisnik. 8. Pripombe. 9. Odločba. 10.Pritožba. 11.Postopek na drugi stopnji. 12.Tožba na Upravno sodišče. 13.Revizija na Vrhovno sodišče 22 11

12 PISNA SEZNANITEV (139. člen, drugi odstavek) Pred sestavo zapisnika mora pooblaščena oseba, ki opravlja davčni inšpekcijski nadzor, zavezanca za davek pisno seznaniti s rezultatom nadzora, tako, da ga opozori na dejstva, ki vplivajo na obdavčenje, pravne posledice ugotovitev davčno inšpekcijskega nadzora in davčne učinke teh ugotovitev. 23 ZAPISNIK (140. člen) Zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru se sestavi in vroči zavezancu za davek najpozneje v desetih dneh po končanem pregledu. V zapisniku se zavezanca opozori glede možnosti in upoštevanja novih dejstev in dokazov. Zavezanec za davek lahko poda nanj pripombe v 20 dneh po vročitvi zapisnika. Rok za pripombe se na utemeljeno pisno zahtevo zavezanca za davek lahko s sklepom podaljša praviloma največ za dodatnih deset dni. Pisno zahtevo za podaljšanje roka za pripombe mora zavezanec za davek vložiti pred iztekom roka

13 ZAPISNIK (140. člen) Zavezanec lahko v pripombah k zapisniku predlaga nova dejstva in dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že pred izdajo zapisnika. Davčni organ sestavi dodatni zapisnik v 30 dneh po prejemu pripomb, če te vplivajo na višino davčne obveznosti. Nova dejstva in novi dokazi se upoštevajo le, če so obstajali pred izdajo zapisnika in jih zavezanec upravičeno ni mogel navesti ali predložiti pred izdajo zapisnika. 25 DOKAZNO BREME (76. člen) Zavezanec mora za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze in to v roku, ki ga določi davčni organ s pisnim pozivom (78. člen). Davčni organ pa mora dokazati dejstva, na podlagi katerih davčna obveznost nastane ali ne nastane oziroma se poveča ali zmanjša. Zavezanec za davek mora dokazati svoje trditve, na podlagi katerih se davčna obveznost zmanjša

14 ZAVAROVANJE IZPOLNITVE PLAČILA (111. člen) Davčni organ zahteva zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali potekom roka za predložitev davčnega obračuna oziroma zavarovanje plačila v primeru odloga ali obročnega plačila, če je tako določeno z zakonom ali če utemeljeno pričakuje, da bo zavezanec za davek onemogočil ali znatno otežil izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti. 27 ZAVAROVANJE IZPOLNITVE PLAČILA (111. člen) Davčni organ zavaruje izpolnitev davčne obveznosti pred izdajo odločbe ali po poteku roka za predložitev obračuna davka, če obračun davka ni bil predložen, kadar pričakovana davčna obveznost presega evrov

15 ZAČASNI SKLEP ZA ZAVAROVANJE (119. člen) Z začasnim sklepom lahko davčni organ: - naloži banki, da zavezancu ne izplača denarnih sredstev - dolžniku zavezanca prepove izplačilo terjatve - prepove razpolaganje s premičninami, deleži (sklep se pošlje registrskemu organu ali KDD) ali nepremičninami (sklep se pošlje v zemljiško knjigo) - pri premičninah se sklep pošlje upravljalcu neposestnih zastavnih pravic Zavarovanje velja do dneva plačila davka. 29 VAROVANJE PODATKOV ( člen) Davčni organ mora kot zaupna varovati podatke, ki jih zavezanec v davčnem postopku posreduje davčnemu organu. Za davčno tajnost se ne šteje davčna številka poslovnih subjektov

16 RAZKRITJE PODATKOV (18. člen) Davčni organ sme podatke, ki so davčna tajnost, razkriti tretjim osebam: - na podlagi pisnega soglasja davčnega zavezanca ali - če je z zakonom tako določeno. Če zavezanec v medijih sam nepopolno oziroma enostransko razkrije podatke, ki so davčna tajnost, lahko davčni organ celovito razkrije podatke o davčni zadevi. 31 RAZKRITJE PO PRAVNOMOČNOSTI (20. člen) GFU enkrat mesečno, najkasneje do 10. v mesecu, na svojih spletnih straneh objavita podatke o zavezancih za davek: - ki ne predlagajo obračunov davčnega odtegljaja v rokih določenih z ZDavP-2 in - o zavezancih za davek, ki imajo zapadle neplačane davčne obveznosti. Stari seznam se z objavo novega umakne s spletne strani

17 RAZKRITJE PO PRAVNOMOČNOSTI (20. člen) Za zapadlo davčno obveznost se šteje davčna obveznost zavezanca za davek, ki na 25. dan v mesecu pred mesecem objave presega evrov in je starejša od 90 dni. 33 RAZKRITJE NEPLAČNIKOV (20. člen) Davčni organ za davčnega zavezanca, ki je fizična oseba in za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, v seznamu neplačnikov objavi: - osebno ime oziroma firmo in - datum rojstva

18 PREDLOŽITEV DAVČNE NAPOVEDI NA PODLAGI SAMOPRIJAVE (55. člen) Davčni zavezanec lahko najpozneje: - do vročitve odmerne odločbe oziroma - do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma - do začetka postopka o prekršku oziroma - kazenskega postopka Vloži davčno napoved oziroma popravljeno davčno napoved na podlagi samoprijave v primeru zamude roka za vložitev davčne napovedi oziroma če je v davčni napovedi navedel neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. 35 PREDLOŽITEV SAMOPRIJAVE (55. člen) Od neplačanega davka davčni organ obračuna obresti po EMOM za čas od poteka roka za vložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave za ročnost enega leta v višini, ki je veljala na dan poteka zakonsko določenega roka za vložitev davčne napovedi, povečani za: - 1 točka v enem mesecu - 2 točki v šestih mesecih - 3 odstotne točke v enem letu in - 4 odstotne točke po enem letu po preteku roka za vložitev davčnega obračuna. Davčni zavezanec ne more vložiti nove samoprijave glede obveznosti v zvezi s katerimi je predhodno že vložil samoprijavo

19 CENITEV DAVČNE OSNOVE (68. a člen) Davek se odmeri od davčne osnove, ki je enaka ugotovljeni razliki med vrednostjo premoženja, zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, od katerih je bil odmerjen ali obračunan davek, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačujejo. Postopek se uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih deset let pred letom, v katerem je bil postopek uveden. 37 CENITEV DAVČNE OSNOVE (68. a člen) Davčna stopnja je 70 % in je končni davek. Davčna osnova se zniža le, če zavezanec fizična oseba dokaže, da je nižja.»zadeve po petem odstavku 68. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 uradno prečiščeno besedilo, 32/12 in 94/12), glede katerih je postopek ob začetku uporabe tega zakona v teku pred davčnim organom ali sodiščem, se končajo po Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 uradno prečiščeno besedilo, 32/12 in 94/12).«38 19

20 CENITEV DAVČNE OSNOVE (68. a člen) Ne glede na določbe zakonov o obdavčenju se pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz dejavnosti ali dobička iz kapitala za davčna leta po obdobjih, za katera se je odmeril davek, davčna osnova ne more zmanjšati zaradi uveljavljanja nepokritih davčnih izgub ali neizkoriščenih delov negativne razlike med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi (izguba), ugotovljenih v obdobjih za katera se je odmeril davek. 39 PRIJAVA PREMOŽENJA (69. člen) Davčni organ sme pozvati fizično osebo, da mu predloži podatke o svojem premoženju ali delih premoženja t.i. prijava premoženja. V prijavi premoženja zavezanec navede: - nepremičnine - pravice na nepremičninah in druge premoženjske pravice - premičnine nad EUR - deleže v gospodarskih družbah, katerih skupna vrednost presega skupaj EUR - gotovino in denar na računih - terjatve in obveznosti nad EUR - dohodke po zakonu o obdavčenju 40 20

21 PRIJAVA PREMOŽENJA (69. člen) Lahko se zahteva največkrat enkrat letno. Prijavo vloži tudi zakonec oziroma oseba s katero živi v življenjski skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo oziroma oseba, ki živi z davčnim zavezancem v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Pred prijavo premoženja ugotovite vsa dejstva. Potrebna podrobna analiza. 41 Imetnik Ivan Simič Obdobje do ŠT SEF POTNI LIST POLOG DVIG PRILIV ODLIV MASTER CARD OPOMBE ,00 Priliv iz tujine ,00 Dvig gotovine ,00 Vstop do sefa in polog Vstop do sefa ,00 Vstop do sefa in polog ,00 6. obrok ,00 Vstop do sefa in polog ,00 Plačilo MC prehod meje Odhod v tujino prehod meje Povratek iz tujine Vstop do sefa ,00 Polog gotovine ,00 Dvig gotovine ,00 Plačilo MC Vstop do sefa ,00 Vračilo kredita ,00 Prejeti kredit Vstop do sefa ,00 Vstop do sefa in polog ,00 Dvig gotovine ,00 Plačilo računa ,00 Dvig gotovine SKUPAJ: , , , , ,00 SALDO V SEFU EUR ,00 - VZETO IZ SEFA IN POLOŽENO NA RAČUN ,00 SALDO V SEFU - EUR ,00 21

22 22

23 23

24 24

25 25

26 26

27 PRIMER 1 V DIN pri turistični agenciji je bilo ugotovljeno, da je zavezanec v gotovini vplačal več aranžmajev v skupni vrednosti EUR. - Ali je to dejstvo mogoče upoštevati pri postopku prirasta premoženja? - Posledice teh ugotovitev - Nezaupanje strank pri agenciji PRIMER 2 Hči obnovi hišo s sredstvi v gotovini v vrednosti EUR. Oče dokaže razpolaganje z gotovino v enaki vrednosti (prodaja stanovanja, oddajanje poslovnih prostorov). - oče izjavi, da je sredstva izročil hčerki, in ona izjavi, da jih je prejela DURS - ni dokazan prenos sredstev od očeta na hči, ker darilna pogodba ni bila prijavljena - Kaj je torej zadostni dokaz? 27

28 GOTOVINA V GOSPODINJSTVIH LETO PREMOŽENJE GOSPODINJSTEV ODSTOTEK GOTOVINE ZNESEK GOTOVINE ,978 10,6 3, ,407 10,4 3, ,627 13,2 1, ,574 14,6 5, ,800 16,6 6, ,086 17,4 7,149 PRIMER 3 Zavezanec v postopku zatrjuje, da je gotovinska sredstva prejel od posojilodajalca iz tujine. Davčni organ navedbe zavrne iz naslednjih razlogov: - Ni prijavljen prenos gotovine čez mejo - Ni dokazana izročitev denarnih sredstev - Ni dokazano, da je posojilodajalec imel zadosti sredstev - Posojilo ni dano pod običajnimi pogoji (hipoteka itd.) 28

29 PRIMER 4 Zavezanec v postopku zatrjuje, da je gotovinska sredstva prejel od pokojnih staršev. Davčni organ navedbe zavrne iz naslednjih razlogov: - Ni dokaza, da so starši imeli toliko gotovine - Ni dokazana izročitev denarnih sredstev (upoštevajo se le listinski dokazi) - Ni bilo prijavljeno v zapuščinsko maso - Izjave prič ni listinskih dokazov PRIMER 5 Zavezanec prijavi bančni račun v DE, iz katerega je bilo leta 2007 dvignjenih 1 mio EUR. Stanje na dan prijavi 1 mio EUR, stanje na dan pa 0,5 mio EUR. DURS - obdavčeno 0,5 mio EUR - upoštevano stanje na = 0 EUR, ker je sredstva do tedaj porabil - zavezanec ne bi navajal dejstev v svojo škodo 29

30 SODNA PRAKSA Sodba X Ips 188/ institut cenitve davčne osnove ni novost - na bremenu zavezanca je, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, če naj bi le to izviralo iz obdobja pred DIN, saj se v nasprotnem sklepa, da so dohodki pridobljeni, ko so prvič izkazani navzven - zavezanec mora ponuditi zadosti dokazov - pri pridobivanju podatkov davčni organ ni omejen na ostale, že začete postopke SODNA PRAKSA Sodba X Ips 284/ institut cenitve davčne osnove ni novost - na bremenu zavezanca je, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje, če naj bi le to izviralo iz obdobja pred DIN, saj se v nasprotnem sklepa, da so dohodki pridobljeni, ko so prvič izkazani navzven - dokazovanje se lahko izvršuje tudi z drugimi sredstvi, na primer s pričami - dokazovanje z listinami ni izključno, ima pa prednost zaradi ekonomičnosti 30

31 DAVČNE BLAGAJNE KOT OBLIKA NADZORA GOTOVINSKEGA POSLOVANJA Mag. Ivan Simič PREDLOG ZAKONA Ministrstvo za finance je 4. marca 2015 poslalo v javno obravnavo osnutek ZAKON O POTRJEVANJU RAČUNOV ki bo bolj znan kot ZAKON O DAVČNIH BLAGAJNAH Rok za posredovanje pripomb je iztekel 3. aprila

32 RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA Siva ekonomija ima številne negativne posledice, ki jih je treba nujno preprečiti in zahtevajo sprejem učinkovitih ukrepov za omejevanje sive ekonomije. Ukrepi predlagani v zakonu bodo z obstoječimi ukrepi dodatno izboljšali preglednost gotovinskega poslovanja. RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA Podatki davčnih nadzorov kažejo, da je največji problem pri dejavnostih, kjer se posluje z gotovino. Nekateri davčni zavezanci kljub visokim kaznim še zmeraj uporabljajo računalniške programe, ki omogočajo brisanje računov. Uvedena je tudi vezana knjiga računov. 32

33 UGOTOVITVE V KONTROLAH FURS navaja, da sprejeti ukrepi prepovedi uporabe računalniškega programa, ki omogoča brisanje izdanih računov, dajejo pozitivne rezultate, vendar je za opravljanje nadzora potreben obisk pri zavezancu. Poleg tega naj bi veljavni model imel pomanjkljivosti, ker se podatki o izdanih računih hranijo na blagajni pri zavezancu, kjer ni zahtevano posebno tehnično varovanje teh podatkov. ŽELJA DRŽAVE Država je ugotovila, da je to pomanjkljivost mogoče odpraviti z nadgradnjo obstoječega sistema in to z načinom hrambe, ki bo onemogočil prirejanje podatkov o opravljanem gotovinskem prometu brez revizijske sledi. Zaradi tega država želi boljšo rešitev, to je blagajne, ki bi v največji meri onemogočala spreminjanje podatkov o izdanih računih. 33

34 ŽELJA DRŽAVE Delovna skupina za uvedbo davčnih blagajn je proučila dva temeljna sistema davčnih blagajn: - klasične davčne blagajne - on line davčne blagajne KLASIČNE DAVČNE BLAGAJNE Gre za hranjenje podatkov v blagajni (tiskalniku). Podatki se hranijo v posebnem čipu oziroma kontrolni enoti. V določenih časovnih obdobjih se ti podatki, na podlagi poziva davčnega organa, pošljejo davčnemu organu. Praviloma na 14 dni. 34

35 KLASIČNE DAVČNE BLAGAJNE Prednosti klasičnih davčnih blagajn: - tehnično zanesljivo hranjenje podatkov o prometu, - manj kompleksni informacijski sistem za davčni organ in s tem nižji stroški - nižje zahteve za povezovanje blagajn z davčnim organom KLASIČNE DAVČNE BLAGAJNE Slabosti klasičnih davčnih blagajn: - obvezno certificiranje opreme - omejitve pri izbiri dobavitelja opreme - zavezanec je omejen pri izbiri strojne opreme - več možnosti za naknadno prirejanje podatkov - podatki se ne posredujejo davčnemu organu v realnem času - višja cena davčnih blagajn - potreben dostop do interneta 35

36 DRŽAVE Klasične davčne blagajne imajo: Italija, Grčija, Poljska, Latvija, Litva, Švedska, Belgija, Bolgarija, Madžarska, Srbija, Malta, Argentina, Brazilija, Rusija in Turčija. Celo Avstrija razmišlja, da bi z letošnjo davčno reformo uvedla davčne blagajne. ON LINE DAVČNE BLAGAJNE Račun se pred izdajo pošlje davčnemu organu, ki mu dodeli posebno kodo. Gre za odprt sistem davčnih blagajn, brez certificirane strojne ali programske opreme. Elektronske naprave so navadni računalniki, tablišni računalniki in pametni telefoni. Na elektronskih napravah so nameščeni običajni programi za blagajniško poslovanje z dodatno funkcionalnostjo za izmenjavo podatkov z davčnim organom. 36

37 ON LINE DAVČNE BLAGAJNE Prednosti on line davčnih blagajn: - zaradi predhodnega pošiljanja podatkov davčnemu organu je prirejanje podatkov zmanjšano na minimum - lahko se uporablja katerakoli elektronska naprava in ni dodatnih stroškov za zavezanca - certificiranje opreme ni potrebno - Davčni organ razpolaga s podatki o računih - Nadzor se izvaja brez obiska zavezanca AKTIVNOSTI JULIJ DECEMBER preventivnih obiskov - 29 prepovedi opravljanja dejavnosti MMS s fotografijami računov - Zaznana večja stopnja izpolnjevanja davčnih obveznosti - Zavezanci izdajali veliko več računov 37

38 ON LINE DAVČNE BLAGAJNE Slabosti on line davčnih blagajn: - potreben je dostop do interneta - Lahko pride do zastoja oziroma upočasnitve pri izdajanju računov zaradi komunikacije z davčnim organom 38

39 ZAVEZANEC Zavezanec so osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence ter morajo izdati račune za dobavo blaga ali storitev za plačilo z gotovino. Predvideni sta le dve izjemi in to: - v primeru dobave blaga na letalih med letom in - prodaja storitev po avtomatih. IZDAJANJE RAČUNOV Račun se pri gotovinskem poslovanju izda z uporabo elektronske naprave, ki omogoča elektronsko podpisovanje podatkov na račun in elektronsko povezavo za izmenjavo podatkov z davčno upravo. Pred začetkom izdajanja računov pri gotovinskem poslovanju mora zavezanec posredovati podatke o vseh poslovnih prostorih, v katerih izdaja račune pri gotovinskem poslovanju. 39

40 VSEBINA RAČUNA Račun mora, poleg podatkov, ki so že določeni z ZDDV-1, vsebovati še naslednje podatke: - čas izdaje računov (uro in minute), - oznako fizične osebe, ki izda račun, - oznako načina plačila računa, - enkratno identifikacijsko oznako računa in - zaščitno oznako izdajatelja računa. VSEBINA RAČUNA Številka računa, ki je obvezen podatek na računu, je za namene postopka potrjevanja računov in izdaje računa sestavljena iz treh delov: - oznake poslovnega prostora, - oznake elektronske naprave za izdajo računov in - zaporedne številke računov. 40

41 POTRJEVANJE RAČUNOV Postopek potrjevanja računov, ki jih izdajajo zavezanci, je sestavljen iz posredovanja podatkov o računu davčnemu organu, iz obdelave podatkov o računu in dodelitve enkratne identifikacijske oznake računa zavezancu. Zavezanec posreduje davčnemu organu za namene dodelitve enkratne identifikacijske oznake računa, naslednje podatke o računu: PODATKI O RAČUNU - davčno številko zavezanca, - datum in čas izdaje računa, - številko računa, - vrednost računa - način plačila, - davčno številko osebe, ki izda račun - zaščitno oznako izdajatelja računa, - IDŠT za DDV, - številko prvotnega računa v primeru naknadne spremembe podatkov na računu.. 41

42 POTRJEVANJE RAČUNOV Davčni organ podatkom o računu dodeli enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR) in mu to oznako posreduje po vzpostavljeni elektronski povezavi. Zavezanec po elektronski napravi kupcu izda račun. Postopek praviloma traja manj kot eno sekundo. Račun mora biti izdan najkasneje ob prejemu plačila z gotovino. PODATKI O PROSTORU Podatki za vsak posamezni poslovni prosto, kjer se izdajajo računi morajo vsebovati: - davčno številko zavezanca, - oznako poslovnega prostora, - identifikacijsko oznako stavbe ali dela stavbe, - naslov poslovnega prostora, - vrsto poslovnega prostora, - delovne dni in delovni čas ter - datum začetka veljavnosti podatkov 42

43 NEDELOVANJE NAPRAVE V primeru nedelovanja elektronske naprave za izdajo računov zavezanec izda račun z uporabo vezane knjige računov in mora te podatke po elektronski povezavi posredovati davčnemu organu v dveh dneh od dneva prenehanja delovanja elektronske naprave. Davčni organ nato tako posredovanim podatkom dodeli enkratno identifikacijsko oznako in jo posreduje zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno posredovanega računa. NEDELOVANJE NAPRAVE Če zavezanec opravlja dejavnost na območju, na katerem ni možno vzpostaviti elektronske povezave z davčnim organom, izdaja račune v tem delu poslovne dejavnosti z uporabo elektronske naprave ali vezane knjige računov, dokler ni mogoča vzpostavitev elektronske povezave. Nemožnost vzpostavitve elektronske povezave za izmenjavo podatkov se dokaže s potrdilom Agencije za komunikacije omrežja in storitve Republike Slovenije in velja eno leto od dneva izdaje. 43

44 NEDELOVANJE NAPRAVE Kupec mora prevzeti račun in ga zadržati v posesti po odhodu iz poslovnega prostora ter ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega ali tržnega organa. Za nadzor nad izvajanjem določb zakona o potrjevanju računov je pristojna Finančna uprava Republike Slovenije. KAZNI Za davčne prekrške so predvidene naslednje kazni: - od 1.500,00 do ,00 EUR za samostojne podjetnike, - od 4.000,00 do ,00 EUR za pravne osebe - od ,00 do ,00 EUR za srednje in velike pravne osebe ter - od 800,00 do 5.000,00 EUR za odgovorno osebo. 44

45 KAZNI Za hujše davčne prekrške so predvidene kazni: - od 3.000,00 do ,00 EUR za samostojne podjetnike, - od 2.000,00 do ,00 EUR za pravne osebe - od 5.000,00 do ,00 EUR za srednje in velike pravne osebe ter - od 1.200,00 do ,00 EUR za odgovorno osebo. KAZNI Za posebno hude prekrške zaradi višine povzročene škode ali višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, so predvidene višje kazni: - samostojne podjetnike do ,00 EUR, - pravne osebe do ,00 EUR - srednje ali velike pravne osebe do ,00 EUR ter - odgovorno osebo do ,00 EUR 45

46 ZAČETEK UPORABE 1. oktober 2015 HVALA ZA POZORNOST! 46