Elektro noviceoDEC.indd

Transkripcija

1 novice E L E K T R O Izredna priložnostna izdaja Interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Leto V nov.-dec. 2005, πtevilka 9 IZ VSEBINE V znamenju priprav na popolno odprtje trga z elektriëno energijo Delovanje trga Zakaj je treba skleniti pogodbo Dostop do distribucijskega omrežja Od projekta do oskrbe z elektriëno energijo Dodatne storitve Elektra Ljubljana Razlaga raëuna za elektriëno energijo in stroπke uporabe omreæij Storitve zgraditve in obnove energetskih naprav za odjemalce

2 UREDNICE BESEDA Beseda naj bo nekaj dejavnega in uëinkovitega Spoštovane bralke, spoštovani bralci, na splošno ljudje pojmujemo be sedo le kot sredstvo izmenjavanja misli, podatkov ali sporoëanja. Sredi današnje poplave natisnjenih in izreëenih besed smo pogosto naveliëani mnogih besed in otopeli zanje. Besede, ki jim ne sledijo ali ne ustrezajo dejanja, veljajo za votle in prazne, celo za nepoštene in zlagane. VeËkrat pa tudi sami doživljamo, kaj pomeni za nas ali za druge prava beseda ob pravem Ëasu - kako zelo more razjasniti in spremeniti kakšen težaven položaj. Vsi živimo od besed priznanja, tolažbe, zaupanja, ohrabritve, prijateljstva in ljubezni. VËasih nam ena sama beseda odklene celo vesolje. Notranji svet soëloveka in globine njegove osebe nam postanejo dostopni predvsem po njegovi besedi. Po besedi si ljudje ne le nekaj sporoëajo, po besedi drug drugemu tudi sami sebe podarjajo.»loveška beseda ima lahko dejaven in uëinkovit znaëaj. In prav ta prepriëanja so nas vodila pri zadnji letošnji, prazniëni številki internega glasila Elektro novice, ki smo jo v Naslovnica: kolaž - Praprot æelja Lea Lukner, oblikovanje Mateja Lunar Jemec, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana sodelovanju z veseljem pripravili sodelavci Elektra Ljubljana. Ob sklepu poslovnega leta 2005 smo se namreë odloëili, da izdamo izredno priložnostno številko, ki je z vsebino usmerjena predvsem k vsem našim upraviëenim odjemalcem. Tudi tako namreë želimo posredovati na enem mestu nekatere informacije, po katerih - kot so pokazali rezultati raziskave zadovoljstva in lojalnosti izvedene v letošnjem letu - upraviëeni odjemalci najpogosteje povprašujete. Želimo pa se tudi predstaviti in z vami ustvariti še osebnejši in pristnejši partnerski odnos. Vsebino glasila sestavljajo štirje sklo pi: jedro vkljuëuje poglavja namenjena laž jemu razumevanju in poslovanju z Elektrom Ljubljana: Delovanje trga, Zakaj je treba skleniti pogodbo, Dostop do distribucijskega omrežja, Dodatne storitve Elektra Ljubljana, Dejavnosti povezane z vkljuëevanjem v zgraditev elektroenergetskega omreæja, Razlaga raëuna za elektriëno energijo in stroške uporabe elektroenergetskih omrežij, Od projekta do oskrbe z elektriëno energijo, Storitve zgraditve in obnove energetskih naprav za odjemalce, na sredini glasila so priroëno zbrani vsi kontakti v rubriki Na koga se obrnete, ko, sledijo jim vsebine, ki povzemajo poslovanje podjetja v letu 2005 in naërte za leto 2006, celota pa je prepletena s kratkim pre gledom nekaterih spremljajoëih do godkov in dejavnosti, ki so na svoj naëin zaznamovali iztekajoëe poslovno leto Naj vas na tem mestu opozorimo tudi, da je izvodom, ki so posredovani upraviëenim odjemalcem, dodana krajša nagradna anketa. Z vašimi odgovori želimo še bolj razumeti vaše potrebe in želje. Izžrebane izpolnjene ankete bodo nagrajene z lepimi nagradami. Zato pohitite. Veseli bomo vašega odziva. Že vnaprej se vam zahvaljujemo. Za prihajajoëe leto 2006 vam vsem skupaj želimo, da bi bilo za vas in za ljudi, ki jih imate radi, dobro, mirno, prijazno in polno pravih prijateljev. Glenn van Ekeren je nekje zapisal: fllepo je, Ëe imamo prijatelje, ki nas spravijo v smeh. Cenim tiste prijatelje, ki mi iskreno svetujejo. Prijatelji, ki želijo razumeti stvari, ki so mi pomembne, so mi dragoceni. Globoko spoštujem tiste prijatelje, ki se resniëno veselijo mojih uspehov in ki me bodrijo pri mojih neuspehih. NoËem izpustiti tistih prijateljev, ki v meni porajajo moj otroški šaljivi duh. Toda prijatelj, ki me izziva in spodbuja, naj bom vse, kar je zame namenil Bog, je nenadomestljiv. Vsakdo potrebuje takega prijatelja.«dober tok tudi v letu 2006! mag. Violeta Irgl, urednica 2 elektronovice november-december2005

3 UVODNIK UVODNIK Pred nami je leto novih izzivov in priložnosti Spoštovani poslovni partnerji, spoštovane sodelavke in sodelavci, upokojenci in štipendisti, odprtje trga z elektriëno energijo za veëje odjemalce leta 2001 in druge odjemalce, razen gospodinjstev, leta 2004 je za elektroenergetska podjetja v Sloveniji prineslo velike spremembe, nove priložnosti in izzive. Elektro Ljubljana kot najveëje distribucijsko podjetje v Sloveniji je svoje mesto v vrednostni verigi oskrbe odjemalcev elektriëne energije še bolj okrepil. Elektro Ljubljana svoje dejavnosti osredotoëa na podroëje maloprodaje elektriëne energije in transporta elektriëne energije po distribucijskem omrežju. Pri maloprodaji smo se strateško povezali s Holdingom slovenske elektrarne, ki ima dovolj proizvodnih zmogljivosti in ustrezne pogoje za obvladovanje tveganj in zagotavljanje stabilne oskrbe z elektriëno energijo. Pri storitvah transporta po distribucijskem omrežju si prizadevamo, da bi s pravoëasnim vlaganjem in vzdrževanjem omrežja zagotovili kako vostno dobavo elektriëne energije. NADZORNI SVET ELEKTRA LJUBLJANA Spoštovani, v imenu Nadzornega sveta Elektra Ljubljana in svojem osebnem imenu želim vsem zaposlenim v prihajajoëem letu veliko zadovoljstva, osebne sreëe in zdravja - ne samo na delovnem mestu, ampak tudi v družini, družbi in doma. Obenem vam vošëim blagoslovljene božiëne praznike ter veselo priëakovanje no vega leta. VošËilo velja tudi vsem poslovnim partnerjem podjetja, upoko jencem ter vsem drugim, ki pripadajo kolektivu Elektra Ljub ljana. dr. Marjan Rihar, predsednik Nadzornega sveta Elektra Ljubljana Zakonodajne zahteve po pravni lo Ëit vi reguliranih in tržnih dejavnosti ter odpiranje trga z elektriëno energijo za gospodinjstva nam narekujejo še preglednejše opravljanje dejavnosti. Vse bolj se zavedamo pomembnosti zahtev in potreb odjemalcev, zato postopoma prilagajamo svoje poslovanje in razvijamo dodatne storitve. Posebno pozornost posveëamo enostavni in uëinkoviti komunikaciji z odjemalci ter uëinkovitemu izvajanju sto ritev za odjemalce. Želimo, da bi poslovanje med Elektrom Ljubljana in odjemalci prešlo v trajno partnerstvo, ki bo rodilo sadove zaupanja na obeh straneh. V ta namen smo se odloëili, da vas vsaj enkrat letno tudi na ta naëin in v tej obliki obvešëamo o pomembnih informacijah, ki bodo prispevale k vašemu lažjemu razumevanju, poznavanju in vrednotenju naših storitev. Naj se vam ob tej priložnosti kot zastopnik uprave Elektra Ljubljana vsem skupaj iskreno zahvalim za zaupanje in zelo dobro sodelovanje v iztekajoëem letu: sodelavkam in sodelavcem, našim upokojencem, ki so s svojim osebno zavzetim delom in strokovnostjo v veliki meri prispevali k sedanjemu uspešnemu poslovanju podjetja, našim štipendistom in še posebno vsem vam, naši spoštovani poslovni partnerji. Vsem skupaj želim mirne in prijazne praznike ter ustvarjalno in uspešno prihajajoëe leto Dober tok, mag. Mirko MarinËiË, zastopnik Elektra Ljubljana november-december2005 Dober tok. 3

4 TEMA MESECA - VSEBINE ZA UPRAVIËENE ODJEMALCE V znamenju priprav na popolno odprtje trga z elektriëno energijo V letu 2005 smo v podjetju zaëeli proces reorganizacije podjetja za zadostitev zahtevam pravne loëitve reguliranih in tržnih dejavnosti ter odprtja trga tudi za gospodinjske odjemalce. To za podjetje predstavlja velik izziv, veliko priložnost, pa tudi doloëena tveganja. V ta namen smo pri prodaji elektriëne energije upraviëenim odjemalcem nadaljevali z optimizacijo poslovnih procesov. Postopoma smo poveëevali vrednost in vlogo informacijskega sistema za odnose z odjemalci, ki omogoëa preglednost in uëinkovitost dela prodajnega osebja in podpornih storitev ter poslediëno veëje zadovoljstvo odjemalcev. Prihodnja usmeritev in organiziranost podjetja na tržnem segmentu poslovanja bo zelo odvisna prav od ustrezne informacijske podpore prodajnim potem. V letu 2005 smo izvedli drugo raziskavo zadovoljstva upraviëenih odjemalcev. V letu 2003 smo izvedli prvo tovrstno raziskavo, ki je pokazala, da je indeks zadovoljstva upraviëenih odjemalcev 74,2 odstotka. V letošnjem letu se je zadovoljstvo upraviëenih odjemalcev poveëalo na 79 odstotkov, ob tem pa je treba upoštevati, da je bilo v raziskavi v letu 2005 zaradi dodatnega odprtja trga upoštevano veëje število odjemalcev. V Elektru Ljubljana se zavedamo, da je za poveëanje in vzdrževanje zadovoljstva gregor.bozic@elektro-ljubljana.si SkupšËina delniëarjev Elektra Ljub ljana je 24. avgusta na svoji 9. redni seji za novo mandatno obdobje štirih let imenovala nove Ëlane nadzornega sveta. NS je na ustanovni seji 21. septembra za predsednika izvolil Marjana Riharja, doktorja elektrotehniških znanosti. Za njegovega namestnika pa Mitjo Fabjana.»lani NS Elektra Ljubljana so postali še: Miha Klun, Radovan TesliË, Jure»ater in Jurij Žvan. Nadzorni svet Elektra Ljubljana letos v novi sestavi Mitja Fabjan, Jure»ater, Radovan TesliË, Marjan Rihar, Miha Klun, Jurij Žvan (z leve proti desni) 4 elektronovice november-december2005

5 TEMA MESECA odjemalcev oz. kupcev treba vložiti veliko napora vseh zaposlenih v družbi, zaupanje in zadovoljstvo pa lahko ob neprimernem ravnanju oz. odloëitvi hitro upade. V prihodnosti si bomo prizadevali ohraniti nivo obstojeëih storitev ter vplivati na poveëanje zadovoljstva odjemalcev z novimi storitvami. Raziskava zadovoljstva in lojalnosti Pri sklepanju pogodb za leto 2005 smo svojim odjemalcem ponudili podatkovne in svetovalne storitve, prav tako pa tudi nakup elektriëne energije pod blagovno znamko Modra energija, ki predstavlja elektriëno energijo iz obnovljivih virov - veëjih slovenskih hidroelektrarn. Za nakup storitev ali modre energije se je odloëilo blizu 1000 odjemalcev. V letu 2005 smo izvedli drugo raziskavo zadovoljstva upraviëenih odjemalcev. V letu 2003 smo izvedli prvo tovrstno raziskavo, ki je pokazala, da je indeks zadovoljstva upraviëenih odjemalcev 74,2 odstotka. V letošnjem letu se je zadovoljstvo upraviëenih odjemalcev poveëalo na 79 odstotkov, ob tem pa je treba upoštevati, da je bil v raziskavi v letu 2005 zaradi dodatnega odprtja trga upoštevano veëje število odjemalcev. V Elektru Ljubljana se zavedamo, da je za poveëanje in vzdrževanje zadovoljstva odjemalcev oz. kupcev treba vložiti veliko napora vseh zaposlenih v družbi, zaupanje in zadovoljstvo pa lahko ob neprimernem ravnanju oz. odloëitvi hitro upade. VeËji upraviëeni odjemalci, posebno pa industrijski odjemalci, ki jim strošek elektriëne energije bolj vpliva na njihovo konkurenënost in uspešnost, se zavedajo pomembnosti pravoëasnih in pravilnih odloëitev, ki jim zmanjšujejo tveganja in s tem strošek za elektriëno energijo. Ker je odpiranje trga z upraviëenimi odjemalci postopen proces, smo predvsem z manjšimi upraviëenimi odjemalci pogodbene odnose urejali skozi celotno leto Kljub temu doloëeni odjemalci še niso pokazali zanimanja za ureditev pogodbenega odnosa, kar poslediëno pomeni veëje tveganje tako za odjemalca kot dobavitelja. V Slika: Splošna ocena zadovoljstva upraviëenih odjemalcev drugi polovici maja in v za Ëetku junija je bila opravljena razis kava zadovoljstva in lojalnosti. Razis kava, v kateri je bilo anketiranih 1100 tarifnih od je malcev, 600 upra viëenih odjemalcev in 360 naroënikov storitev, je poka zala, da so tako upraviëeni kot ta rifni odjemalci in uporabniki storitev z Elektrom Ljubljana v povpreëju zadovoljni. Najbolj zadovoljni so upraviëeni odjemalci, med katerimi jih je kar veë kot 78 odstotkov anketiranih odgovorilo, da so z Elektrom Ljubljana na splošno zadovoljni oziroma zelo zadovoljni. Med tarifnimi odjemalci je bilo takih 65 odstotkov, prav toliko med uporabniki storitev. ElektriËna energija je v prehodnem obdobju storitev, ki jo odjemalci lahko uporabljajo, Ëeprav niso sklenili pogodbenega razmerja z dobaviteljem. Ocenjujemo, da bomo v letu 2006 konëali postopek sklepanja pogodb z manjšimi upraviëenimi odjemalci ter v letu 2007 zaëeli odjemalce brez sklenjenih pogodb oskrbovati pod pogoji zagotovljene oskrbe, ki so cenovno manj ugodni od tržnih. V letu 2006 naërtujemo razvoj novih storitev upraviëenim odjemalcem. Glede na predvideno loëitev tržnih in reguliranih dejavnosti bomo svojo vlogo lahko jasneje vzpostavili. V sodelovanju s Holdingom slovenskih elektrarn si bomo prizadevali razviti proizvode za elektriëno energijo, ki bodo dali odjemalcem možnost pravoëasnih odloëitev pri nakupu, ter vsem segmentom odjemalcev, vkljuëno z gospodinjstvi, zagotoviti oskrbo z elektriëno energijo v okviru preglednih in Ëimbolj stabilnih pogojev. S prepriëanjem, da bomo uspeli zadovoljiti priëakovanja okolja, želim našim odjemalcem, poslovnim partnerjem in sodelavcem zdravje, zadovoljstvo in poslovne ter osebne uspehe. Hkrati se vam zahvaljujem za dosedanje in prihodnje poslovno sodelovanje. mag. Gregor BožiË, izvršni direktor prodaje elektriëne energije upraviëenim odjemalcem november-december 2005 Dober tok. 5

6 TEMA MESECA Delovanje trga Odprtje trga z elektriëno energijo je proces, v katerem odjemalci in dobavitelji odkrivajo svoje možnosti in priložnosti. Za uëinkovit trg je znaëilno, da obstajata zadostna ponudba in povpraševanje, ki doloëata tržno ravnotežje. ElektriËna energija ima svojo posebnost, da se je ne da skladišëiti, zato morajo dobavitelji in trgovci posebno pozornost namenjati natanëni napovedi in nakupu predvidenih koliëin, ki jih bodo odjemalci porabili v prihodnjem obdobju. Na drugi strani pa morajo proizvajalci v okviru teh istih napovedi optimizirati svoje proizvodne zmogljivosti za zagotovitev zadostnih koliëin. Stroški posameznih proizvodnih enot so razliëni, zato se cena na trgu oblikuje na podlagi priëakovane strukture proizvodnih virov. V nadaljevanju bodo opisane kljuëne vloge posameznih udeležencev na trgu. Proizvajalec elektriëne energije: Proizvaja elektriëno energijo in jo obiëajno prodaja trgovcu na debelo na podlagi napovedanih proizvedenih koliëin. Trgovec na debelo: Vodi bilanëno skupino, ki obsega prostovoljno združenje Ëlanov - proizvajalcev in odjemalcev elektriëne energije. ObiËajno odkupuje elektriëno energijo od proizvodnih podjetij in prevzema tveganja izpada proizvodnih enot. ObiËajno tudi prodaja elektriëno energijo dobaviteljem - trgovcem na drobno in konënim odjemalcem. Prav tako sklepa pogodbe z drugimi trgovci za optimiranje portfelja bilanëne skupine ali za arbitražne oz. špekulativne namene. Trgovec na drobno: ObiËajno kupuje elektriëno energijo od trgovca - nosilca bilanëne skupine na podlagi napovedanih koliëin in prodaja konënim odjemalcem. KonËni odjemalec: ObiËajno kupuje elektriëno energijo od trgovca na drobno. Proizvodnja el. en. trgovina na debelo Slika 1: FinanËni tok elektriëne energije Slika 1 prikazuje vrednostno verigo oskrbe z elektriëno energijo ter finanëni tok elektriëne energije. Poslovni odnosi se oblikujejo na tržnih naëelih. Odjemalci elektriëno energijo plaëujejo na podlagi pogodbe o nakupu in prodaji elektriëne energije. Proizvajalec el. en. prenosno omrežje distribucijsko omrežje konëni odjemalec Slika 2: FiziËni tok elektriëne energije trgovina na drobno Slika 2 prikazuje fiziëni tok oskrbe z elektriëno energijo. ElektriËna energija potuje od proizvajalcev do konënih odjemalcev preko prenosnega in distribucijskega omrežja. Storitev prenosa elektriëne energije preko prenosnega in distribucijskega omrežja je uravnavana in jo odjemalci plaëujejo na podlagi pogodbe o dostopu do omrežja. Predpogoj za pogodbo o dostopu je sklenjena pogodba o nakupu in prodaji elektriëne energije s trgovcem na drobno oz. trgovcem na debelo. Slika 3 prikazuje tako finanëni kot tudi fiziëni tok elektriëne energije. Storitev dobave elektriëne energije konëni odjemalec plaëa na podlagi pogodbe o nakupu in prodaji elektriëne energije z dobaviteljem, storitev prenosa te elektriëne energije po prenosnem in distribucijskem omrežju pa na podlagi pogodbe o dostopu do omrežja, na katerega je prikljuëen. Slika 3: Dobava elektriëne energije in storitev transporta 6 elektronovice november-december2005

7 TEMA MESECA ElektriËna energija je edina energija, ki se je ne da skladišëiti, jo vsak odjemalec nujno potrebuje, je izpostavljena omejitvam prenosnih zmogljivosti, njena poraba pa zelo odvisna od temperature in koliëine dnevne svetlobe. Drugi energenti, kot so plin, nafta in fosilna goriva, so v manjši meri podvrženi opisanim znaëilnostim, zato je tudi nihanje cen manjše. Spodnja razpredelnica prikazuje zna Ëilnosti posameznih energentov. Iz Razpredelnice 1 je razvidno, da je elektriëna energija zaradi svojih znaëilnosti najbolj podvržena spremembam cen. ElektriËna energija Plin Nafta Fosilna goriva Ni mogoëe skladišëiti Omejeno skladišëenje Ustrezno skladišëenje Lahko skladišëenje Nujni energetski vir Zelo pomemben energetski vir Razpredelnica 1: ZnaËilnost goriv in njihova podvrženost spremenljivosti cen Cena elektriëne energije se oblikuje na trgu elektriëne energije, kjer se sreëujeta ponudba in povpraševanje. Na trgu, kjer se sreëujeta ponudba in povpraševanje, sodelujejo trgovci oz. nosilci bilanënih skupin, ki poleg lastnih interesov zastopajo tudi interese proizvajalcev, dobaviteljev in konënih odjemalcev. Proizvajalci so pripravljeni prodati veëje koliëine po višji ceni, ker so prisiljeni aktivirati vire z višjo proizvodno ceno. Odjemalci so pripravljeni kupiti veë koliëin po nižji ceni. Na trgu Pomemben energetski vir Nizka pomembnost Omejitve prenosa Omejitve prenosa Tankerjev je dovolj Tankerjev je dovolj Poraba odvisna od temperature in dolžine dneva; cena pa od goriv (virov) Odvisna od cene goriv (plin, nafta, premog) Poraba odvisna od temperature Razmeroma stalno povpraševanje Stalno povpraševanje Trenutna odstopanja Hitra odstopanja PoËasna odstopanja PoËasna odstopanja se oblikuje ravnotežna cena, po kateri vsi proizvajalci oz. vsi dobavitelji v imenu konënih odjemalcev prodajo ali kupijo elektriëno energijo. VeËanje povpraševanja v smeri narašëanja porabe v kombinaciji z izjemno nizkimi oz. visokimi temperaturami, ob hkratni zmanjšani ponudbi elektriëne energije iz cenovno ugodnih virov (sušne razmere), toëko ravnotežne cene pomikajo navzgor. Slika 4: Oblikovanje ravnotežne cene kot posledica ponudbe in povpraševanja Cena elektriëne energije za konënega odjemalca je oblikovana glede na znaëilnost trga z elektriëno energijo. Poznamo terminski trg, sprotni trg ter izravnalni trg z elektriëno energijo. Terminski trg je organiziran za nakup in prodajo standardiziranih proizvodov za fiziëno dobavo v prihodnosti glede na predvideno napoved porabe. Sprotni trg je organiziran za dnevno izravnavo oz. optimizacijo portfelja bilanënih skupin. Izravnalni trg pa doloëa ceno izravnalne energije kot posledica odstopanj med napovedanimi in uresniëenimi koliëinami. Iz Slike 5 je razvidno, kako lahko dobavitelj v imenu odjemalca (odjemalcev) naërtuje porabo odjemalca (odjemalcev) in optimira svoje odloëitve glede nakupa in prodaje elektriëne energije. nadaljevanje na strani 8 november-december 2005 Dober tok. 7

8 TEMA MESECA Vidmarjeva nagrada za mentorje Slika 5: Optimizacija portfelja bilanëne skupine oz. odjema odjemalca (odjemalcev) Za pregled trgovanja na trgu na debelo, ki doloëa drobnoprodajne cene konënim odjemalcem, zaradi veëje likvidnosti in preglednosti cen, uporabljamo evropsko borzo EEX. Prikaz oblikovanja cen je namenjen primerjavi cen na dolgoroënem trgu z maloprodajno ceno. Na evropski borzi z elektriëno energijo EEX se dolgoroëno trguje s PAS 1 in V spodnji razpredelnici so prikazane povpreëne meseëne cene za dobavo elektriëne energije za leto 2006, oblikovane v letu Na podlagi grafa in razpredelnice lahko ugotovimo, da se je elektriëna energija z rokom dobave do v zadnjih enajstih mesecih podražila za 35,90 odstotka v primeru proizvoda PAS 06 EU TRAPEZ. 2 Na podlagi cen za ta dva proizvoda se oblikujejo cene za VT 3 (veëja tarifa) in MT 3 (manjša tarifa) oz. ET 3 (enotna tarifa), ki jo plaëujejo konëni odjemalci. Oblikovanje cen na dolgoroënem trgu je prikazano na spodnjem grafu. Za leto 2006 sta prikazani ceni za PAS in EU TRAPEZ od januarja 2005 dalje. ter 34,29 odstotka za proizvod EU TRAPEZ 06. Smernica rasti cen se kaže tudi za leto PAS je standardiziran proizvod, s katerim se trguje na trgu na debelo z elektriëno energijo in obsega nakup elektriëne energije za vseh 24 ur dneva. 2 EU TRAPEZ je kot proizvod oblikovan nekoliko drugaëe kot trapez v Sloveniji. V Sloveniji traja trapez med 6.00 in 22.00, EU TRAPEZ pa traja med 8.00 in VT je veëja dnevna tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 6:00 do 22:00. MT je manjša dnevna tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 22:00 do 6:00 naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in praznik od 0:00 do 24:00. ET je enotna tarifa, ki jo beleži enotarifni števec vsak dan od 0:00 do 24:00. mag. Gregor BožiË Za kakovostno praktiëno izobraževanje ter pedagoški pristop pri delu s študenti je 30. novembra Fakulteta za elektrotehniko podelila kolektivu Elektra Ljubljana Vidmarjevo nagrado za mentorje. Utemeljitev nagrade: flvisoki strokovni študijski program vsebuje tudi praktiëno izobraževanje, ki se izvaja v razliënih podjetjih širom Slovenije. To je zelo pomemben del študijskega programa, saj izkušnje kažejo, da v Ëasu strokovne prakse študentje lahko zelo veliko pridobijo, tako strokovno kot življenjsko. Tovrstni uspeh pa je zelo odvisen od okolja, v katerem se ta praksa izvaja. S tega stališëa lahko trdimo, da je Elektro Ljubljana eno od tistih podjetij, ki si za uspešnost prakse prizadeva po svojih najboljših moëeh. Njihovi mentorji študente praviloma vedno vkljuëujejo v zahtevne in zanimive projekte, jim nudijo pomoë pri izdelavi poroëil in skrbijo za njihovo pravoëasno oddajo. Prav gotovo ima pri tem vzpodbuda vodstva pomembno vlogo.«elektro Ljubljana posveëa veliko pozornost prenosu znanja na mlajše generacije, zato nas je podeljena Vidmarjeva nagrada za mentorje, ki jo je v imenu podjetja prejel Anton AvËin, izredno razveselila. 8 elektronovice november-december2005

9 TEMA MESECA Zakaj je treba skleniti pogodbo Elektro Ljubljana svoje poslanstvo opravlja na podroëju trgovine na drobno. S Holdingom Slovenske elek trarne smo sklenili strateško partnerstvo, ki nam omogoëa primerno obvladovanje tveganj povezanih s trgovino na debelo. V ta namen smo s Holdingom Slovenske elektrarne sklenili dvoletno pogodbo za leti 2005 in To za manjše upraviëene odjemalce, ki imajo sklenjene pogodbe za nedoloëen Ëas z možnostjo prekinitve pogodbe, pomeni nespremenljivost cen tudi v letu Tem odjemalcem podaljšujemo veljavnost cenika, ki je zaëel veljati s , tudi v letu terminskem trgu še dogovarjamo o pogojih dobave za leto PriËakovanja po veëjih donosih so ob veëji stopnji odprtosti trga povezana tudi z veëjimi tveganji. Slika 6: PriËakovanja, priložnosti in zahteve so povezana s tveganji Tem tveganjem so na trgu izpostavljeni tudi odjemalci. V Elektru Ljubljana si v sodelovanju s Holdingom Slovenske elektrarne prizadevamo, da bi tveganja optimirali glede na zahtevane donose in odjemalcem zagotovili Ëim stabilnejše in sprejemljive cene. Svojim odjemalcem svetujemo o naëinu sodelovanja pri nakupu in prodaji elektriëne energije in s tem poskušamo zgraditi dolgoroëen partnerski odnos po naëelu DOBER TOK ZAGOTOVLJEN NA DOLGI ROK. Za veëino svojih odjemalcev na podlagi njihovega pooblastila uredimo tudi pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja. mag. Gregor BožiË, gregor.bozic@elektro-ljubljana.si DoloËenemu številu kupcev dobavljamo elektriëno energijo na podlagi zakonske zahteve, kljub temu da še niso sklenili pogodbe o nakupu in prodaji elektriëne energije. Pogoji dobave za takšne odjemalce niso predvidljivi, zato jim svetujemo, da podpišejo pogodbo, ali pa zaprosijo Elektro Ljubljana za tako imenovano zakonsko doloëeno zagotovljeno dobavo, ki pa je cenovno do 15 odstotkov manj ugodna kot za odjemalce s sklenjeno pogodbo o nakupu in prodaji elektriëne energije. Z doloëenim številom veëjih kupcev, ki so sklenili pogodbo samo za leto 2005, se na podlagi trenutno veljavnih cen na Angel MihelËiË - nagrada za najboljšo stalno izboljšavo v letu 2004 Elektro Ljubljana se vsako leto bolj zaveda, da je kljuëni element poslovanja podjetja njegov stalni razvoj. Ob vodenem in naërtovanem razvoju pa so še posebej dragocena individualna inovativna razmišljanja zaposlenih. Nagrado za najboljšo stalno izboljšavo v letu 2004 je dobil naš sodelavec Angel MihelËiË za predlog flzanesljivost obratovanja 110 kv ljubljanske zanke«iz Službe za zašëito in obratovalne meritve OE UDO. november-december 2005 Dober tok. 9

10 TEMA MESECA Dostop do distribucijskega omrežja Za prenos kupljene elektriëne energije do mesta porabe si mora kupec zagotoviti dostop do omrežja in poravnati s tem povezane stroške. Zagotavljanje dostopa in uporabe omrežja je dejavnost, ki jo regulira Agencija za energijo Republike Slovenije. Trenutno jo glede na dano koncesijo s strani države izvajajo sistemski operaterji distribucijskih omrežij v okviru elektrodistribucijskih podjetjih. Stroški povezani s prenosom elektriëne energije se doloëajo na podlagi Sklepa o doloëitvi omrežnine za uporabo elektroenergetskih omrežij (Ur. list RS, št. 84/04), Akta o doloëitvi metodologije za obraëunavanje omrežnine in metodologije za doloëitev omrežnine za elektroenergetska omrežja (Ur. list RS, št. 84/04) ter Pravilnika o doloëitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij (Ur. list RS, št. 134/03). Omrežnina vkljuëuje upraviëene stroške vodenja, obratovanja in vzdrževanja omrežij, razvoja omrežij ter stroške za pokrivanje tehniënih izgub elektriëne energije v omrežju. Dodatki k omrežnini so namenjeni za pokrivanje stroškov delovanja agencije za energijo, obveznega odkupa elektriëne energije in evidentiranja sklenjenih pogodb za oskrbo z elektriëno energijo. Glavno merilo za obraëun omrežnine je poleg izmerjenih koliëin elektriëne energije in dosežene maksimalne obremenitve, odjemna skupina. Odjemna skupina predstavlja znaëilnost odjema na merilnem mestu in je odvisna od napetostnega nivoja, na katerega je prikljuëeno merilno mesto, vrste odjema in lastnosti merilnih naprav. Odjemno skupino za posamezno merilno mesto doloëa pristojni operater distribucijskega omrežja na podlagi izdanega Soglasja za prikljuëitev, sezone v letu in obratovalnih ur za merilna mesta, ki se jim moë meri. Izpisana je na raëunu za uporabo elektroenergetskega omrežja, sestavljajo pa jo naslednje postavke: 1. Napetostni nivo, na katerem se odvzema elektriëna energija (Soglasje za prikljuëitev): VN - visoka napetost (400 kv, 220 kv, 110 kv), SN - srednja napetost (35 kv, 20 kv, 10 kv), NN - nizka napetost (0,4 kv). 2. Sezona, v kateri se izvaja odjem elektriëne energije pri VN in SN: VS - višja sezona (januar, februar, december), SS - srednja sezona (marec, april, oktober, november), NS - nižja sezona (maj, junij, julij, avgust, september). Pri odjemu na NN sta le dve sezoni: Z merjenjem moëi: VS - višja sezona (januar, februar, marec, oktober, november, december), NS - nižja sezona (april, maj, junij, julij, avgust, september). Brez merjenja moëi: VS - višja sezona (januar, februar, december), NS - nižja sezona (marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november). 3. Obratovalne ure se doloëijo iz razmerja med v obdobju enega leta preneseno elektriëno energijo in najveëjo moëjo v istem obdobju, doseženo na prevzemnopredajnem mestu (le za tista merilna mesta, na katerih se meri moë). Za merilna mesta, ki se jim moë ne meri, se izvaja obraëun uporabe omrežja le na podlagi izmerjenih koliëin energije in obraëunske moëi varovalke, ki izhaja iz Soglasja za prikljuëitev. V tem primeru cena za posamezni parameter obraëuna uporabe omrežja ni sezonsko opredeljena, temveë je stalna. Posebna sistemska storitev sistemskega operaterja je tudi zagotavljanje prekomerne prevzete jalove energije. Prekomerna prevzeta jalova energija je pozitivna razlika med dejansko izmerjeno jalovo energijo in jalovo energijo, ki ustreza faznemu faktorju cos ϕ = 0,95 induktivno. Sistemski operater distribucijskega omrežja jo ugotavlja in obraëunava za vsako merilno posebej. Cena za prekomerno prevzeto jalovo energijo je 2 sit/kvar, DDV ni vkljuëen (Sklep o doloëitvi omrežnine za uporabo elektroenergetskih omrežij (Ur. list RS, št. 84/04)). Cenik za uporabo elektroenergetskih omrežij: 10 elektronovice november-december2005

11 TEMA MESECA VELJAVNI CENIK ZA UPORABO ELEKTROENERGETSKIH OMREŽIJ ZA UPRAVI»ENE ODJEMALCE (Sklep o doloëitvi omrežnine za uporabo elektroenergetskih omrežij (Ur.l. RS, št. 84/04), Akt o doloëitvi metodologije za obraëunavanje omrežnine in metodologije za doloëitev omrežnine za elektroenergetska omrežja (Ur.l. RS, št. 84/04)). Za odjemalce na SN in NN napetostnem nivoju, ki se jim meri jalova energija, se prekomerno odvzeta jalova energija obraëuna po 2,00 SIT/kvarh (Cenik za posebne sistemske storitve; Sklep o doloëitvi omrežnine za uporabo elektroenergetskih omrežij Ur.l. RS, št. 84/04). Navedeni cenik se uporablja od Postopek dostopa do distribucijskega omrežja S podpisom Pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja se glede na tehniëne parametre distribucijskega omrežja potrdi izvedljivost posla iz Pogodbe o nakupu in prodaji elektriëne energije. Pogodba o dostopu do distribucijskega omrežja se pripravi na podlagi izpolnjene Zahteve za dostop do distribucijskega omrežja, ki jo pristojnemu sistemskemu operaterju posreduje prodajalec elektriëne energije. Skladno s pridobljenimi pooblastili jo lahko v uporabnikovem imenu podpiše tudi prodajalec elektriëne energije. Vsekakor pa je predpogoj za pripravo podpisana Pogodba o nakupu oz. prodaji elektriëne energije. Menjava prodajalca elektriëne energije V primeru, ko želi odjemalec zamenjati prodajalca elektriëne energije, mora odjemalec prekiniti obstojeëo pogodbo o nakupu oz. prodaji elektriëne energije in skleniti novo pogodbo o nakupu oz. prodaji z izbranim - novim prodajalcem elektriëne energije. Novi prodajalec nato poskrbi, da se zamenjava prodajalca (odgovornega bilanëne pod/skupine) izvede pri pristojnem sistemskem operaterju. V ta namen sistemskemu operaterju poleg izpolnjene Zahteve za dostop do distribucijskega omrežja posreduje tudi odobritev prestopa s strani dosedanjega prodajalca. Pristojni sistemski operater izvede zamenjavo prodajalca na obravnavanem merilnem mestu (zamenjavo bilanëne pod/skupine) v roku, ki ga doloëajo Pravila za delovanje trga z elektriëno energijo (Ur. list RS, št. 30/01). Ob zamenjavi prodajalca elektriëne energije preneha veljati tudi Pogodba o dostopu do distribucijskega omrežja. Skladno s prejeto dokumentacijo s strani novega prodajalca se pripravi nova pogodba o dostopu in posreduje v podpis odjemalcu oz. pooblašëencu. Klemen Hrovat klemen.hrovat@elektro-ljubljana.si 23. maja, pod okriljem tretjega Elektrinega veëera, je bil kolektivu Elektra Ljubljana podeljen certifikat OHSAS za uveden sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu. Naj ob tej priložnosti navedemo besede mag. Janeza Hostnika, svetovalca za kakovost: flveëkrat se postavlja vprašanje, kje se bomo ustavili pri uvajanju sistemov kakovosti. Ne bomo se ustavili. Prvi cilj je priznanje za Poslovno odliënost v RS, naslednji cilj je odliënost v EU in potem si bomo zastavili nove poslovne cilje in izzive. V kakovosti ni konca. MogoËe je samo približevanje ali oddaljevanje zastavljenemu cilju kakovosti proizvodnje ter dobave elektriëne energije in storitev našemu odjemalcu.«podeljen certifikat OHSAS november-december 2005 Dober tok. 11

12 TEMA MESECA Dodatne storitve Elektra Ljubljana obremenitev ali povpreëno porabo elektriëne energije, - pod zavihkom Podatki dobimo zajete podatke v številskih vrednostih, - v pregledu statistike dobimo izmerjeno energijo v kwh v posameznih tarifah, maksimalno ali minimalno obremenitev kw, povpreëno obremenitev, obratovalne ure ter cos fi. Svetovalna paketa Elektro Ljubljana vidi svojo konkurenëno prednost tudi v razvoju dodatnih storitev. Tako smo v letu 2005 v obliki paketov pripravili nekaj dodatnih storitev k elektriëni energiji. Oblikovali smo jih na podlagi povpraševanja po storitvah, ki so jih v preteklih letih najveëkrat želeli imeti naši kupci. Nastali so podatkovni paketi, svetovalni paketi ter kot dodatek k prodaji flobiëajne, sive elektrike«tudi Modra in Zelena energija. Podatkovni paketi Podatkovne pakete smo oblikovali v skladu s potrebami svojih kupcev. Glede na letno porabo elektriëne energije ter s tem povezanimi stroški rastejo tudi potrebe po obsegu podatkov. Po našem mnenju naj bi s štirimi vrstami podatkovnih paketov zadovoljili potrebe vseh svojih kupcev. Kupci lahko izbirajo poljubne podatkovne pakete loëeno, za vsako merilno mesto. Pri izvajanju nekaterih paketov pa je treba upoštevati nekatere tehniëne pogoje, o katerih smo vse kupce seznanili v posebni brošuri. Osnovni podatkovni paket vkljuëuje arhiviranje in sprotno obdelavo podatkov o porabi elektriëne energije za posamezno merilno mesto, stroških te energije in stroških uporabe omrežja ter enkrat letno posredovanje teh podatkov. Na nivoju merilnega mesta pa bomo posredovali podatke o odjemni skupini, prikljuëni moëi, najveëji doseženi moëi, tipu meritev, naëinu obraëuna ter predvideni letni porabi. Podatkovni paket PLUS poleg Osnovnega podatkovnega paketa vkljuëuje arhiviranje in sprotno obdelavo podatkov o plaëilih ku pca, na podlagi katerih lahko kupec pridobi toëne podatke o dinamiki svojih izvedenih pla- Ëil. Podatkovni paket SPLET vkljuëuje dostop do diagrama obremenitve preko spleta. Merilno mesto mora biti opremljeno z veëfunkcijskim elektronskim števcem s 15-minutno regis tracijo delovne in jalove energije, komunikacijskim vmesnikom in izveden mora biti daljinski zajem merilnih podatkov do sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Dostop do podatkov je mogoë 24 ur na dan, za pretekli dan. Na vašo željo oziroma po potrebi pa lahko vaš števec pokliëemo tudi v katerem koli trenutku ter vam tako priskrbimo skoraj tekoëe podatke o porabi. Z uporabo funkcije izvoza podatkov lahko podatke obdelujete s poljubnimi orodji. Vse podatke tako v grafiënem kot številënem prikazu dobite razporejene po tarifah. Kako in kaj lahko vidimo v paketu SPLET? - GrafiËni prikaz obremenitve v kw ali porabo elektriëne energije ob tem, da lahko poljubno nastavljamo merilno obdobje, ki je omejeno na 15-minutni interval. Merilno obdobje v Ëasovnem intervalu nam da povpreëno doseženo Za vas smo pripravili svetovalna paketa, s katerima vam nameravamo približati elektriëno energijo. Izkušnje pri prodaji elektriëne energije so nas privedle do spoznanja, da kupci potrebujejo podporo zlasti pri analizi porabe in stroškov za porabljeno elektriëno energijo. Izbirate lahko med osnovnim in osebnim paketom svetovalnih storitev. Osnovni svetovalni paket vsebuje: - izraëun predvidenih skupnih stroškov za elektriëno energijo. Na podlagi preteklih enoletnih podatkov o porabi vam naredimo izraëun predvidenih stroškov za elektriëno energijo. Takšen preraëun prihodnjih stroškov temelji na podanih spremembah vaše porabe elektriëne energije v obliki simulacij porabe. PreraËun vkljuëuje vse elemente dobave elektriëne energije. Takšne preglednice smo vam pripravljeni narediti tudi povsem individualno. 12 elektronovice november-december2005

13 TEMA MESECA Dovolj je, da nas kupec pokliëe ter nam pove svoje želje, to je osnovne parametre: predvidene koliëine, razmerje porabe v visoki in manjši tarifi, cene energije, prikljuëek na omrežje, tarifna skupina ali pa naëin obraëunavanja konice. Na podlagi teh podatkov že lahko naredimo razliëne preraëune, bodisi samo za energijo bodisi samo za omrežnino. Prav tako smo pripravljeni narediti primerjalne analize omrežnine; Ëe so meritve na srednje- ali na nizkonapetostnem nivoju. Na podlagi dosedanjih izkušenj lahko sklenemo, da so bili naroëniki zadovoljni z omenjeno storitvijo. Veseli pa bomo vseh dodatnih predlogov pri oblikovanju podobnih storitev. Osebni svetovalni paket vsebuje: - svetovanje o racionalni rabi energije (temeljni napotki za uporabo varënih porabnikov elektriëne energije), - elektroenergetsko analizo obremenitve (na podlagi merilnih podatkov ali izvedenih enotedenskih meritev obremenitve), - raziskavo možnosti optimizacije porabe (energetska in stroškovna optimizacija). Pri vaši odloëitvi za osebni svetovalni paket vam bomo pripravili ponudbo za izvedbo storitev iz paketa s predraëunom. Naš namen je, da kupce seznanimo s pomenom racionalne rabe elektriëne energije, Ëasovnim potekom porabe in možnostjo optimizacije porabe, ki se pokaže pri konënem strošku za elektriëno energijo. Modra energija (za podjetja) Svojim odjemalcem prvië v Sloveniji ponujamo tudi Modro energijo. Blagovna znamka Modra energija je v lasti Holdinga Slovenskih elektrarn ElektriËna energija je pridobljena iz velikih slovenskih hidroelektrarn (Dravske, Savske in Soške elektrarne). Elektrarne so vkljuëene v mednarodni sistem RECS, s Ëimer izpolnjujejo najstrožja okoljska merila za november-december 2005 Dober tok. 13

14 TEMA MESECA energijo iz obnovljivih virov. RECS torej pomeni mednarodni sistem, ki zagotavlja kakovost. Do sedaj se je za to, okolju prijazno energijo, odloëilo nekaj veë kot 500 kupcev. S tako obogateno ponudbo se uvršëamo med okoljsko zavedne evropske dobavitelje energije, svojim porabnikom pa omogoëamo, da z majhnim prispevkom spodbujajo proizvodnje elektriëne energije prihodnosti. Kupcem je preko sistema certificiranja zagotovljena sledljivost, kar pomeni, da se za prodane koliëine kwh Modre energije unovëi ustrezno število cer tifikatov. Poenostavljeno to pomeni: v kolikor ni proizvodnje elektriëne energije iz obnovljivih virov, se kupcem elektrika z dodano vrednostjo ne bo prodajala. Naši odjemalci se lahko za nakup Modre energije odloëijo tudi preko elektronskega naslov: modra.energija@elektroljubljana.si Podrobnejše informacije v zvezi z Modro energijo pa so na voljo tudi na Zelena energija (za gospodinjstva) Zelena energija je blagovna znamka Elektra Ljubljana, ki predstavlja prodajo elektriëne ener gije iz okolju prijaznih in obnovljivih energetskih virov, desetih lastnih malih hidroelektrarn naše hëerinske družbe Male hidroelektrarne Elektro Ljubljana. Da bi zagotovili tudi sledljivost elektriëne energije, ki jo prodajamo pod blagovno znamko Zelena energija, smo izvedli postopek pridobitve potrdila za dobavo energije iz obnovljivih virov. S tem potrdilom zagotavljamo vsem kupcem Zelene energije, da jim dobavljamo elektriëno energijo iz obnovljivih virov. Zelena energija izpolnjuje zahteve po CMS Standardu EE02 (01/04) in se preverja vsako leto. Trenutno imamo nekaj veë kot 170 kupcev Zelene energije, ki preko dodatka k ceni prispevajo neposredno k vzdrževanju obstojeëih in izgradnji novih, okolju prijaznih, obnovljivih virov energije. Naši odjemalci se lahko za nakup Zelene energije odloëijo tudi preko elek tronskega naslova: zelena. energija@elektro-ljubljana.si. Podrobnejše informacije v zvezi z Zeleno energijo pa so na voljo tudi na Uršula Krisper ursula.krisper@elektro-ljubljana.si Elektrini veëeri Elektro Ljubljana sledi naëelu družbene odgovornosti na razliënih podroëjih svojega delovanja: varovanje okolja, denarna in materialna pomoë lokalni skupnosti v obliki donacij in sponzorstev, skrb za upokojene delavce in štipendiste, pomoë izobraževalnim ustanovam, ustvarjalcem v umetnosti, skrb za ohranjanje kulturno-tehniëne dedišëine. V letošnjem marcu je podjetje pripravilo prvi kulturno-umetniški Elektrin veëer. Temeljni namen Elektrinih veëerov je, da v ozkih mejah denarnih in kadrovskih zmožnosti podjetja v Ëudovitem okolju Mestne elektrarne ljubljanske na eni strani pomaga pri promociji razliënim ustvarjalcem, na drugi strani pa ponudi duševno hrano vsem povabljenim. In na tretji je podjetje poslediëno deležno zelo pozitivne promocije. V letu 2005 so Elektrini veëeri gostili dva literarna veëera, dve slikarski razstavi, dva koncertna veëera in predstavitev slovenskih vrhunskih alpinistov. Dogodki so predstavljeni tudi v medijih in so odprti za širšo javnost. 14 elektronovice november-december2005

15 TEMA MESECA Razlaga raëuna za elektriëno energijo in stroške uporabe elektroenergetskih omrežij Elektro Ljubljana, javno podjetje za distribucijo elektriëne ener gije, do odjemalcev elektriëne energije nastopa v dvojni vlogi. Na eni strani je dobavitelj elektriëne energije upraviëenim odjemalcem in za zadovoljitev svojih kupcev elektriëne energije tekmuje z drugimi dobavitelji na prostem trgu z elektriëno energijo. Po drugi strani pa opravlja javno službo sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, ki ima v svoji lasti elektroenergetsko distribucijsko omrežje, skrbi za njegov razvoj in vzdrževanje, omogoëa prost dostop do tega omrežja dobaviteljem ter odjemalcem ter zaraëunava stroške njegove uporabe na podlagi cen, ki jih doloëa Javna agencija Republike Slovenije za energijo. Ti dve vlogi sta si deloma nasprotujoëi, kar pa odpravlja novela Energetskega zakona (Ur. list RS, št. 79/99, 8/00, 51/04), ki zahteva pravno loëitev teh dveh dejavnosti do veëjih odjemalcih elektriëne energije pa celo na loëenih raëunih. Za vsko merilno mesto se izda samostojen raëun. RaËun za elektriëno energijo in skupni raëun izda dejavnost prodaje elektriëne energije. Skupni raëun se izdaja na podlagi pogodbe z operaterjem distribucijskega omrežja, ki bo v uporabi tudi po pravni loëitvi dejavnosti. RaËune za uporabo elektroenergetskih omrežij pa izdaja sistemski operater distribucijskega omrežja. Ker vsebuje skupni raëun vse postavke loëenih raëunov, bomo v nadaljevanju predstavili njegovo zgradbo ter poslediëno zgradbo loëenih raëunov za elektriëno energijo ter stroške uporabe elektroenergetskih omrežij. V glavi raëuna so naslovni podatki plaënika elektriëne energije in dostopa do distribucijskega omrežja. Sledi še davëni naziv plaënika, ki se izpisuje le podjetjem, ki so zavezani plaëevanju davka na dodano vrednost. Desno zgoraj je datum izdaje raëuna, od katerega zaëne teëi plaëilni rok. Sledi številka raëuna ter številka pogodbe o prodaji elektriëne energije ter o dostopu do distribucijskega omrežja, ki je podlaga za izstavitev raëuna. ObraËunsko obdobje prikazuje obdobje rabe elektriëne energije ter storitve dostopa do omrežja, sledi pa še datum zapadlosti raëuna, ki je za plaëilni rok poveëan datum izdaje raëuna. Opozoriti je treba na tri šifre, ki jih Elektro Ljubljana uporablja za enopomensko identifikacijo merilnih mest, in sicer številka plaënika, številka merilnega mesta in številka odjemnega mesta (ŠTOD). Za navedbo ŠTOD na raëunu sledi izpisan naslov merilnega mesta oziroma mesta porabe elektriëne energije. To je navadno tudi naslov, kjer so števci elektriëne energije in je tudi primopredajno V skladu s to dvojno vlogo do odjemalcev elektriëne energije Elektro Ljubljana tudi zaraëunava elektriëno energijo ter stroške uporabe omrežij. Slednji so doloëeni na podlagi Sklepa o doloëitvi omrežnine za uporabo elektroenergetskih omrežij (Ur. list RS, št. 84/04) in Akta o doloëitvi metodologije za obraëunavanje omrežnine in metodologije za doloëitev omrežnine za elektroenergetska omrežja (Ur. list RS, št. 84/04). Zaradi zahteve po raëunovodski loëitvi dejavnosti dobave elektriëne energije ter operaterja distribucijskega omrežja se ti dve postavki na raëunih prikazujeta loëeno, pri nekaterih Davčna številka in davčni naziv plačnika Slika 1: Glava raëuna za elektriëno energijo ter za uporabo elektroenergetskih omrežij november-december 2005 Dober tok. 15

16 TEMA MESECA mesto med omrežjem Elektra Ljubljane ter omrežjem odjemalca. Tarifna oziroma odjemna skupina opredeljuje uvrstitev merilnega mesta v skupino v ceniku za uporabo elektroenergetskih omrežij ter poslediëno doloëa stroške uporabe elektroenergetskih omrežij. Kriteriji za uvrstitev merilnega mesta v skupino v tem ceniku so predstavljeni v Ëlanku Dostop do distribucijskega omrežja. Za merilna mesta, ki se jim moë ne meri, sledi izpis obraëunske varovalke. Njen nazivni tok (I) ter prikljuëna napetost (U) sta preko enaëbe P = število faz x I x U podlaga za izraëun delovne moëi (P), ki je del stroškov uporabe omrežij. Ena bistvenih lastnosti merilnega mesta je pogostost odëitavanja števca elektriëne energije. VeËjim merilnim mestom se števci odëitavajo enkrat meseëno, kar sovpada z obraëunskim obdobjem, in se zato elektriëna energija zaraëunava po izmerjeni porabi (meseëni naëin obraëuna). Manjšim merilnim mestom pa se števci odëitavajo enkrat letno in se jim meseëni raëuni izstavljajo na podlagi ocenjene porabe (letni naëin obraëuna). Podlaga za izraëun ocenjene porabe je poraba preteklega obdobja, deljena s številom dni merilnega obdobja (število dni med odëitkoma števca). Tako dobimo povpreëno dnevno porabo, ki se za potrebe obraëuna množi s Slika 2: Izpis ocenjenih vrednosti porabe elektriëne energije ter obraëun na njihovi podlagi Slika 3: Izpis izmerjenih vrednosti porabe elektriëne energije ter obraëun na njihovi podlagi, v primeru letnega naëina obraëuna številom dni v obraëunskem obdobju. Ko se ponovno odëita števec elektriëne energije, se ocenjena in hkrati že zaraëunana poraba primerja z dejansko doseženo. Razlika med že zaraëunano in dejansko doseženo porabo se obraëuna na konënem raëunu v obliki bremepisa ali dobropisa, s katerim se sklene merilno obdobje ter po istem postopku zaëne novo. Srednji del raëuna se tako zaëne s prikazom izmerjenih ali ocenjenih koliëin elektriëne energije ter koniëne moëi. KoliËine so potem podlaga za obraëun stroškov uporabe omrežij ter dobavljene elektriëne energije. V primeru ocenjenih vrednosti, ki ga prikazuje slika 2, se na raëunu najprej izpiše številka števca elektriëne energije, sledi obraëunana veliëina (VT, MT, ET, moë), obraëunsko obdobje, povpreëna meseëna poraba, ki je informativnega znaëaja, povpreëna dnevna poraba, ki je podlaga za izraëun ocenjenih vrednosti porabe v obraëunskem obdobju, število dni v obraëunskem obdobju ter obraëunana koliëina posamezne veliëine. Na podlagi ocenjenih koliëin je nato narejen obraëun za uporabo elektroenergetskih omrežij po cenah za ustrezno skupino znotraj cenika za uporabo elektroenergetskih omrežij ter dobavljene elektriëne energije po pogodbi o prodaji. Slika 3 prikazuje izpis izmerjenih koliëin elektriëne energije ter obraëun na njihovi podlagi za merilna mesta z letnim naëinom obraëuna. Prikazan je dejanski odëitek ter poraëun za merilno mesto, ki se pojavlja že v Sliki 2. Izpisu izmerjenih koliëin sledi obraëun na njihovi podlagi. Sledi prikaz že zaraëunanih vrednosti na podlagi ocenjenih koliëin oziroma akontacij. Razlika med koliëinami, obraëunanimi na podlagi ocenjenih vrednosti, ter koliëinami na podlagi izmerjenih vrednosti je podlaga za izstavitev konënega raëuna. Izmerjene koliëine elektriëne energije so bile v prikazanem primeru manjše, kot je bilo predvideno oziroma ocenjeno. Zato je vrednost koliëin in zneskov na raëunu negativna. KonËnemu izraëunu za uporabo elektroenergetskih omrežij sledi še konëni izraëun za dobavljeno elektriëno energijo, ki je izdelan na osnovi istih koliëinah. 16 elektronovice november-december2005

17 TEMA MESECA Kadar je raëun izstavljen na podlagi izmerjenih vrednosti (meseëni naëin obraëuna), je najprej prikazana številka števca, sledi oznaëba obraëunane veliëine, Ëas med odëitkoma oziroma obraëunsko obdobje, ki sovpada z obdobjem v glavi raëuna, staro in novo stanje števca, razlika med novim in starim stanjem števca, konstanta števca ter dejanska poraba oziroma obraëunana koliëina. Konstanta števca se uporablja za veëja merilna mesta, ker se številënica ne more premikati dovolj hitro glede na dejansko porabo (konstanta 100 pomeni, da premik številënice za 1 kwh pomeni dejansko porabo v višini 100 kwh). Produkt konstante števca ter razlike v stanju števca je dejanska poraba v obraëunskem obdobju ter podlaga za obraëun. Vse te veliëine so na Sliki 4 prikazane tako za delavno kot za jalovo energijo. Jalovo energijo elektroenergetski sis tem potrebuje za prenos delovne energije po elektriënih vodih in jo je treba v sistem oddajati s pomoëjo generatorjev jalove energije. Vsi odjemalci elektriëne energije imajo elektriëna bremena, ki pri delovanju porabljajo tudi jalovo energijo. Vendar se jalova energija meri le na veëjih merilnih mestih, ki so opremljena z ustreznimi merilnimi napravami. ZaraËunava se le za cos ϕ nižji od 0,95, in sicer le za razliko med dejansko doseženim cos ϕ ter cos ϕ enakim 0,95. EnaËba za izraëun je sledeëa: zaraëunana jelova energije = jalova energija - (0,33 x delovna energija). Cena za zaraëunano jalovo energijo je enaka za obdobje manjše in veëja tarife. Slika 4 prikazuje raëun za merilno mesto, ki se mu jalova energija meri. Elektro Ljubljana je dobavitelj Modre energije, energije, pridobljene izkljuëno iz obnovljivih virov primarne energije. Ta je na voljo vsem kupcem elektriëne energije, in sicer v ustreznem deležu vse porabljene elektriëne energije, ki je veëji, ali enak desetim odstotkom. KoliËina porabljene elektriëne energije v obraëunskem obdobju se množi z izbranim odstotkom Modre energije, produkt pa da koliëino porabljene Modre energije. ObraËun Modre energije je prikazan na Sliki 5. V letu 2005 smo svojim odjemalcem elektriëne energije ponudili dodatne podatkovne in svetovalne storitve. Vsebina teh storitev je predstavljena v Ëlanku Dodatne storitve Elektra Ljubljana, v informativni zloženki Dober tok ter na naši spletni strani si. ObraËun teh storitev se izvaja skupaj z elektriëno energijo ter uporabo omrežij. Prikazan je na sliki 6. Slika 4: Prikaz izmerjenih vrednosti porabe delovne moëi, delovne elektriëne energije in jalove elektriëne energije Slika 5: Prikaz obraëuna Modre energije Slika 6: Prikaz obraëuna podatkovnih in svetovalnih storitev Slika 7: Prikaz obraëuna stroškov opominjanja ter doloëitev konënega zneska raëuna oziroma rekapitulacija raëuna november-december 2005 Dober tok. 17

18 TEMA MESECA zneskov zaraëunane elektriëne energije ter drugih storitev, obraëunani znesek davka ter konëni znesek raëuna. Slika 8: Prikaz sklicne številke ter teëaja Evra za preraëun cene za elektriëno energijo Doslej smo prikazali obraëun elektriëne energije ter vseh drugih storitev, ki jih Elektro Ljubljana za svoje kupce opravlja na podlagi pogodbe o prodaji in nakupu elektriëne energije ter o dostopu do distribucijskega omrežja. Na Sliki 7 pa prikazujemo še obraëun stroškov opominjanja, ki se prav tako zaraëunavajo na podlagi prej omenjene pogodbe vsem odjemalcem, ki zamujajo s plaëili porabljene elektriëne energije ter storitve uporabe elektroenergetskih omrežij. Za stroške opominjanja se ne obraëunava DDV, zato so njihovi stroški v rekapitulaciji prikazani loëeno. V rekapitulaciji je prikazana še osnova za DDV, ki je vsota vseh neto Po izraëunu konënega zneska oziroma rekapitulacije raëuna sledi izpis transakcijskega raëuna Elektra Ljubljana. Zelo pomemben podatek je sklicna številka. Le njena pravilna navedba pri plaëevanju posameznega raëuna zagotavlja pravilno knjižen znesek plaëila. Ker je prodajna cena za elektriëno energijo doloëena v /kwh, se na koncu raëuna izpiše še teëaj Evro - Slovenski tolar, ki je podlaga za izraëun cene za elektriëno energijo v tolarje. Milan Lampret, Marija Košir milan.lampret@elektro-ljubljana.si marija.kosir@elektro-ljubljana.si Elektro Ljubljana v množiënih medijih Identiteta podjetja v množiënih medijih je eno izmed pomembnejših podroëij kakovostnega upravljanja modernega podjetja. Po precej razburkanem koncu leta 2004 je podjetje v letu 2005 zaplulo v mirnejše vode. Po besedah strokovnjakov: flanaliza medijskih objav za prvih enajst mesecev leta 2005 kaže stabilno in uravnoteženo vrednostno strukturo, Ëeprav je bil Elektro Ljubljana letos v obëutljivem obdobju menjav vodstva. Mediji oziroma uredništva podjetja niso negativno izpostavljala, kot ne - katere druge poslovne sisteme, v katerih ima vlada upravljavske vzvode. Služba za odnose z javnostmi je z ustreznim programom in uëinkovitim uredništvom sporoëala o bistvenih do godkih. Ustrezna pozornost, skrb in odzivnost je bila namenjena odjemalcem in njihovim zahtevam in vprašanjem.«18 elektronovice november-december2005

19 TEMA MESECA Od projekta do oskrbe z elektriëno energijo - idejna zasnova, ki mora poleg predpisane vsebine vsebovati podatke o namenu in zmogljivosti objekta (prikljuëna moë, nazivna moë najveëjega porabnika ), - lokacijska informacija (Ëe ni že zajeta v idejni zasnovi), - kopija katastrskega naërta 1 : 2880 ali 1 : 1000 (Ëe ni že zajeta v idejni zasnovi) in - zazidalna situacija 1 : 500 ali 1 : 1000 z imenom ulic (Ëe ni že zajeta v idejni zasnovi). Postopek priklopa uporabnikov na distribucijsko omrežje Elektra Ljubljana V skladu z Zakonom o graditvi objektov se gradnja zahtevnega ali manj zahtevnega objekta lahko zaëne na podlagi pravnomoënega gradbenega dovoljenja. Za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt, ki se bo gradil na obmoëju, ki je urejen s prostorskim redom, mora vlagatelj (uporabnik) od Elektra Ljubljana pridobiti: 1. projektne pogoje, 2. soglasje za prikljuëitev, 3. soglasje k projektnim rešitvam. Po dokonënem Soglasju za prikljuëitev mora uporabnik zaprositi za oz. urediti: 4. pogodbo o prikljuëitvi, 5. nadzor nad izdelavo prikljuëka, 6. izdelavo prikljuëka, 7. pregled prikljuëka in merilnega mesta, 8. prikljuëitev uporabnika na omrežje. Za gradnjo enostavnih objektov, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, velja, da je treba pred zaëetkom gradnje pridobiti le lokacijsko informacijo.»e ta objekt leži v varovalnem pasu elektroenergetskega objekta, mora uporabnik skladno s Pra vilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih pridobiti Soglasje za enostavni objekt. 1. Projektni pogoji za prikljuëitev na omrežje Projektni pogoji za prikljuëitev na omrežje se izdajo pred zaëetkom izdelave projekta za pridobitev gradbenega do voljenja na obmoëju, ki se ureja s prostorskim redom.»e se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekt na obmoëju, ki se ureja z lokacijskim naërtom, se šteje, da je Soglasje k projektnim rešitvam pridobljeno z dnem izdaje mnenja Elektra Ljubljana k lokacijskemu naërtu. Projektni pogoji obsegajo osnovne podatke o prosilcu ter predvideni prikljuëni moëi, poteku obstojeëega elektroenergetskega omrežja na obmoëju projektiranja ter druge tehniëne in druge pogoje, ki jih je treba upoštevati v projektni dokumentaciji za pridobitev Soglasja k projektnim rešitvam. Dokumentacija, ki jo je treba priložiti izpolnjeni vlogi: Projektne pogoje skupaj s služnostno pogodbo (flpravica graditi«) investitor ali vlagatelj prejme po pošti. (Služnostna pogodba je tripartitna pogodba med Elektrom Ljubljana, investitorjem in lastniki zemljišë, kjer je navedeno, da ima Elektro Ljubljana pravico do vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo. Osnutek pogodbe je priložen Projektnim pogojem, lahko pa se dobi v sprejemni pisarni, pri referentu za soglasja ali na spletni strani Elektra Ljubljana si/sluznostna-pogodba. Vlagatelj pogodbo izpolni in jo skupaj s služnostim zavezancem podpiše in pošlje po pošti na naslov: Elektro Ljubljana, d. d., Slovenska c. 58, 1516 Ljubljana (Splošna služba). Podpisano služnostno pogodbo s strani Elektra Ljubljana vlagatelj prejme po pošti in nato poskrbi še za notarsko overitev. 2. Soglasje za prikljuëitev 1. Kdaj je treba pridobiti novo soglasje za prikljuëitev? Novo Soglasje za prikljuëitev je treba pridobiti za prikljuëitev objekta na elektroenergetsko omrežje, pri spremembi prikljuëne moëi in pri spremembi tehniënih pogojev (sprememba in obnova prikljuëka, sprememba tehniënih karakteristik naprav uporabnika, prikljuëitev dodatnih naprav, sprememba odjemne skupine pri tarifnih odjemalcih, združevanje veë odjemnih mest v eno odjemno mesto, de litev odjemnega mesta in sprememba namena odjema elektriëne energije). Novo Soglasje za prikljuëitev mora pridobiti tudi novi uporabnik (imetnik november-december 2005 Dober tok. 19

20 TEMA MESECA soglasja umre, pravna oseba preneha, sprememba gradbenega dovoljenja iz razloga spremembe investitorja ali pravni promet z objektom v Ëasu med izdajo soglasja in prikljuëitvijo), ki v 8 dneh po prejemu sodne odloëbe ali sklenitve pogodbe o nastali spremembi ne obvesti upravljavca distribucijskega omrežja in ne predloži dokazila in Soglasja za prikljuëitev objekta (po starem Elektroenergetsko soglasje). 2. Dokumentacija Pri izdaji novega Soglasja za prikljuëitev (nov objekt) je treba ob izpolnjeni vlogi priložiti naslednje dokumente: - veljavno lokacijsko informacijo ali gradbeno dovoljenje, - projekt elektroinštalacij objekta (po potrebi oz. na zahtevo referenta). Pri izdaji novega soglasja zaradi pove Ëanja ali zmanjšanja naroëene moëi je treba ob izpolnjeni vlogi priložiti še naslednje dokumente: - veljavno Soglasje o prikljuëitvi, - dokazilo o pravici razpolaganja z objektom, Ëe le-ta ni vpisan v zemljiško knjigo, - veljavno lokacijsko informacijo (za po ve- Ëanje moëi v primeru obnove objekta), - izjavo o potrebni moëi objekta ali projekt elektroinštalacij objekta (za poveëanje moëi). Vlogi za pridobitev Soglasja za prikljuëitev zaradi spremembe lastništva je treba v primeru nakupa priložiti še: - veljavno Soglasje za prikljuëitev oz. staro Elektroenergetsko soglasje, - pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo, - zemljiškoknjižni izpisek. Vlogi za pridobitev Soglasja za prikljuëitev zaradi dedovanja je treba priložiti še: - veljavno Soglasje za prikljuëitev oz. staro Elektroenergetsko soglasje, - zemljiškoknjižni izpisek, - sklep sodišëa o dedovanju. Izdajanje Soglasja za prikljuëitev poteka v skladu z upravnim postopkom, zato je treba vlogi za izdajo soglasja obvezno priložiti koleke za upravno takso v vrednosti 250 toëk. Ob sprejetju vloge za izdajo Soglasja za prikljuëitev se bo glede na posamezni primer dokonëno doloëilo potrebne dokumente. Pri nepopolnih vlogah (manjkajoëa dokumentacija) Elektro Ljubljana izda poseben Sklep o njihovi dopolnitvi. 3. Izdaja soglasja za prikljuëitev Soglasje za prikljuëitev se izda ali zavrne z odloëbo o upravnem postopku. Izdano soglasje vlagatelj prejeme v dveh izvodih po pošti z vroëilnico. Po prejemu soglasja zaëne teëi 15-dnevni pritožbeni rok. V kolikor se vlagatelj v tem roku ne pritoži na izdano Soglasje za prikljuëitev, postane le-to dokonëno. Vlagatelj se z izvodom Soglasja za prikljuëitev ponovno zglasi na nadzorništvu DE ali sprejemni pisarni na distribucijski enoti Elektra Ljubljana, da pridobi žig, ki predstavlja dokonënost soglasja. 4. Veljavnost soglasja za prikljuëi tev Soglasje za prikljuëitev velja: - za gospodinjski odjem 2 leti (z možnostjo 2-kratnega podaljšanja) - za ostali odjem na 0,4 kv 2 leti - za ostali odjem na 1-35 kv 2 leti Zahtevo za podaljšanje soglasja je treba vložiti 30 dni pred potekom roka veljavnosti. 5. TehniËni pogoji za prehode med odjemnimi skupinami Odjemna skupina predstavlja karakteristiko odjema na merilnem mestu in je odvisna od napetostnega nivoja, na katerega je prikljuëeno merilno mesto, vrste odjema ter lastnosti merilnih naprav. Vsak odjemalec ima za posamezno merilno mesto možnost menjave odjemne skupine v okviru razliënih napetostnih nivojev in vrste odjema, Ëe izpolnjuje tehniëne pogoje, ki jih doloëa Sistemski operater distribucije elektriëne energije (SODO) v Soglasju za prikljuëitev. 3. Soglasje k projektnim rešitvam Na podlagi projektnih pogojev vlagatelj izdela projektno dokumentacijo (naërt prikljuëka), pridobi dokazila o flpravici graditi«(služnostne pogodbe, kupoprodajne pogodbe ) in zaprosi za izdajo Soglasja za prikljuëitev. Po izpolnitvi teh pogojev vlagatelj zaprosi za izdajo Soglasja k projektnim rešitvam. Dokumentacija, ki jo je treba priložiti ob izpolnjeni vlogi za izdajo Soglasja k projektnim rešitvam: - upravni koleki v vrednosti 15 toëk, - projekt elektroinštalacij objekta, - naërt prikljuëka. Zahtevana dokumentacija pri vlogi za izdajo Soglasja k projektnim rešitvam za enostavne objekte je: - upravna taksa v vrednosti 15 toëk, - naërt prikljuëka in elektroinštalacij objekta. Elektro Ljubljana izda Soglasje k projektnim rešitvam v skladu z Zakonom o graditvi objektov. V kolikor referent za soglasja na podlagi razpoložljivih in znanih dokumentov ugotovi skladnost projektne dokumentacije z izdanimi projektnimi 20 elektronovice november-december2005

21 TEMA MESECA pogoji in Soglasjem za prikljuëitev in da so priložene vse zahtevane služnostne pogodbe (odvisno od primera), izda Soglasje k projektnim rešitvam in ga s povratnico po pošti pošlje vlagatelju. V primeru odstopanj pa se izdaja Soglasja k projektnim rešitvam zavrne z odloëbo v upravnem postopku. 4. Pogodba o prikljuëitvi Po dokonënosti Soglasja za priklju- Ë itev in pred prikljuëitvijo na omrežje je treba z Elektrom Ljubljana skleniti še Pogodbo o prikljuëitvi, s katero se urejajo vsa medsebojna razmerja v zvezi z izvedbo prikljuëka in njegovim plaëilom, premoženjskimi vprašanji v zvezi s pri kljuëkom, vzdrževanjem prikljuëka in dru ga medsebojna razmerja, ki zadevajo prikljuëek in prikljuëitev. Sama izdelava prikljuëka je predmet posebne pogodbe. Pogodba o prikljuëitvi se mora skleniti pri vseh novogradnjah in tehniënih spremembah razen pri spremembi last ništva. Ob izdaji Soglasja za prikljuëitev poleg dopisa o nadaljnjih dejavnostih v zvezi s sklenitvijo Pogodbe o prikljuëitvi Elektro Ljubljana pošlje tudi vlogo za pripravo Pogodbe o prikljuëitvi. Popolno vlogo je treba skupaj z zahtevano dokumentacijo oddati (po pošti ali osebno) na nadzorništvo ali sprejemno pisarno Elektra Ljubljana najmanj 8 dni pred zaëetkom del na prikljuëku.»e jo uporabnik odda osebno, mu bo referent za soglasja pomagal pri izpolnjevanju in pri drugih vprašanjih. Vlogi za pripravo Pogodbe o prikljuëitvi je treba priložiti še potrjen naërt prikljuëka, v koliko ni bil potrjen že z izdajo Soglasja k projektnim rešitvam. V primeru prenehanja veljavnosti Soglasja o prikljuëitvi je treba pred vložitvijo vloge pridobiti novo Soglasje o prikljuëitvi. V Pogodbi o prikljuëitvi se ureja tudi plaëilo povpreënih stroškov prikljuëevanja na omrežje (doloëa jih Agencija za energijo) in neposrednih stroškov prikljuëevanja, ki so odvisni od zahtevnosti prikljuëka in vkljuëujejo: nadzor nad elektromontažnimi deli pri izvedbi prikljuëka, obvešëanje odjemalcev o motnjah dobave elektriëne energije zaradi prikljuëitve novega prikljuëka, stikalne manipulacije na omrežju, ki so posledica prikljuëitve novega prikljuëka, fiziëno prikljuëitev objekta, dobavo in montažo kljuëavnice ter prevzem odjemnega mesta. Pripravljavec Pogodbe o prikljuëitvi s strani Elektra Ljubljana pošlje uporabniku tri izvode nepodpisane pogodbe, ki jih mora slednji podpisati in poslati nazaj na Elektro Ljubljana. Pogodbe podpiše tudi predstavnik Elektra Ljubljana, nato pa se en podpisan izvod Pogodbe o prikljuëitvi skupaj s predraëunom za povpreëne in neposredne stroške prikljuëevanja pošlje uporabniku. Z dnem podpisa pogodbe s strani Elektra Ljubljana zaëne teëi 30-dnevni plaëilni rok. Po plaëilu navedenih stroškov je mogoëe zaëeti postopek prikljuëevanja. 5. Nadzor nad izdelavo prikljuëka Nadzor nad izdelavo prikljuëka izvaja predstavnik Elektra Ljubljana, OE Distribucija elektriëne energije. Uporabnik mora najmanj 8 dni pred zaëetkom izdelave prikljuëka pisno ali ustno sporoëiti datum zaëetka del. Nadzor vkljuëuje svetovanje in spremljanje gradnje prikljuëka v skladu s predpisi za gradnjo tovrstnih objektov, izvajanje potrebnih stikalnih manipulacij, obvešëanje prizadetih odjemalcev o morebitnih motnjah dobave elektriëne energije, izvajanje prikljuëitve ter druga dela v zvezi z zgraditvijo prikljuëka in prikljuëitvijo. 6. Izdelava prikljuëka Za izgradnjo prikljuëka se lahko sklene posebna izvajalska pogodba z Elektrom november-december 2005 Dober tok. 21

22 TEMA MESECA Ljubljana. Predstavnik Elektra Ljubljana bo pred izdelavo prikljuëka opravil ogled na lokaciji, z uporabnikom se bo dogovoril o vseh podrobnostih glede izvedbe prikljuëka, preveril skladnost z izdanim Soglasjem za prikljuëitev in pripravil ponudbo. Na osnovi sklenjene pogodbe bo poskrbel za strokovno izdelavo prikljuëka. 7. Pregled prikljuëka in merilnega mesta Po izdelanem prikljuëku, izpolnitvi pogojev iz Soglasja za prikljuëitev in po gojev iz Pogodbe o prikljuëitvi ter dokonënem gradbenem dovoljenju (Ëe je potrebno po Zakonu o graditvi objektov) se izvede interni pregled prikljuëka glede izpolnjevanja tehniënih in drugih pogojev, ki so doloëeni v Soglasju za prikljuëitev. Po izvedenem tehniënem pregledu prikljuëka je treba: 1. podpisati Zapisnik o izroëitvi oziroma prevzemu zunanjega distribucijskega prikljuëka v last in vzdrževanje Elektru Ljubljana ali 2. predložiti Pogodbo o vzdrževanju zunanjega distribucijskega prikljuëka sklenjeno z registriranim izvajalcem za vzdrževanje elektriënih omrežij. 8. PrikljuËitev uporabnika na omrežje Po izpolnitvi vseh pogojev, ki so navedeni v toëki Pregled prikljuëka in merilnega mesta, investitor, lastnik ali izvajalec zaprosi za Vlogo za prikljuëitev na distribucijsko omrežje ali za Vlogo za prikljuëitev objekta na distribucijsko omrežje za doloëen Ëas. Dokumentacija, ki jo je treba priložiti vlogi: - kopija dokonënega gradbenega do vo ljenja ali lokacijske informacije - na vpogled, - potrdilo o plaëanih obveznostih iz Pogodbe o prikljuëitvi. Po izpolnitvi tehniënih in pravnih pogojev tarifni odjemalec (gospodinjstvo) z dobaviteljem elektriëne energije - Elektro Ljubljana, OE Dobava tarifnim odjemalcem sklene Pristopno pogodbo (adhezijska pogodba) in tako postane odjemalec elektriëne energije pri Elektru Ljubljana. UpraviËen odjemalec (negospo dinj stvo) pa mora najprej z izbranim prodajalcem elektriëne energije skleniti Pogodbo o prodaji in nakupu elektriëne energije in nato skleniti še Pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja. 8.a Pogodba o prodaji in nakupu elektriëne energije Pogodba o prodaji in nakupu elektriëne energije ureja dobavo elektriëne energije oziroma medsebojno razmerje med prodajalcem elektriëne energije in upraviëenim odjemalcem. V njej so doloëena merilna mesta odjemalca, na katerih odjema elektriëno energijo, njihova okvirna predvidena poraba in drugi splošni pogodbeni parametri, kot so cena elektriëne energije, rok plaëila ter pogodbeno obdobje, za katero je sklenjena pogodba. VeË o tem si lahko preberete v Ëlankih o delovanju trga in zakaj je potrebno skleniti pogodbo. 8.b Pogodba o dostopu do distribucijskega omrežja Pogodba o dostopu do distribucijskega omrežja vsebinsko pokriva prenos kupljene elektriëne energije po elektroenergetskem omrežju do merilnega mesta odjemalca. Sklepa se za vsako merilno mesto posebej. Podjetje Elektro Ljubljana je pristojno za sklepanje pogodb o dostopu do distribucijskega omrežja le za merilna mesta, ki so na njegovem podroëju. Po sklenitvi Pogodbe o nakupu in prodaji elektriëne energije prodajalec elektriëne energije v imenu upraviëenega odjemalca izpolni Zahtevo za dostop do distribucijskega omrežja in jo posreduje upravljavcu distribucijskega omrežja (sistemski operater), ki pripravi Pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja. Na podlagi pooblastil lahko pogodbo v uporabnikovem imenu podpiše tudi prodajalec elektriëne energije. 8.c Dejanska prikljuëitev na omrežje Po sklenitvi zgoraj navedenih pogodb in ko prikljuëek oziroma merilno mesto izpolnjuje vse pogoje za prikljuëitev, Elektro Ljubljana izvede prikljuëitev na distribucijsko omrežje. Sedež Vso dokumentacijo v zvezi z izdajo soglasij in drugih dokumentov v zvezi s prikljuëitvijo na omrežje lahko urejate na pristojnem nadzorništvu distribucijske enote Elektra Ljubljana ali sprejemni pisarni na distribucijski enoti Elektra Ljubljana. VLOGE, ki jih boste oddali osebno na pristojno nadzorništvo oz. sprejemno pisarno, lahko izpolnite skupaj z referentom za soglasja, ki vam bo tudi svetoval glede potrebne prikljuëne moëi, izvedbe in vrste prikljuëka, merilne naprave ter priëakovane porabe elektriëne energije. Lahko pa obrazec dobite na naši spletni strani, ga izpolnite, natisnite in pošljete po pošti. mag. Mojca Supej, Edvard Turk, Rajko Hribar in Martin Lebar mojca.supej@elektro-ljubljana.si edvard.turk@elektro-ljubljana.si rajko.hribar@elektro-ljubljana.si martin.lebar@elektro-ljubljana.si 22 elektronovice november-december2005

23 Na koga se obrnete, ko išëete splošne informacije: o podatkih, ki se nanašajo na vaše raëune za elektriëno energijo, ali spremembah podatkov, se OBVEZNO identificirajte s številko odjemnega mesta (12-mestna številka izpisana na vsakem raëunu). PokliËete na Klicni center na telefonsko številko 01/ , kjer so vam vsak delavnik med 7.30 in na voljo naši operaterji, preostali Ëas pa lahko uporabite glasovno pošto. Pišete ali nas obišëete na sedežu podjetja na naslovu: Elektro Ljubljana, javno podjetje za distribucijo elektriëne energije, d. d., Slovenska c. 58, 1516 Ljubljana. PokliËete na hišno centralo podjetja na telefonsko številko: 01/ Pošljete sporoëilo po faksu na številko: 01/ Pišete na elektronski naslov: info@elektro-ljubljana.si. Stanje števca sporoëate med 1. in 15. v mesecu (za trajnike od 1. do 12.) na elektronski naslov: stanje.stevca@elektro-ljubljana.si. Stanje števca lahko s pomoëjo telefona, ki ima tonsko izbiranje, ali GSM-a vnesete tudi neposredno na odzivnik na telefonsko št 01/ z navedbo številke odjemnega mesta, izbiro 1 (enotarifnega) - ali 2 (dvotarifnega) števca, vnos stanja konëajte z lojtro - #. ObišËete našo spletno stran, kjer dobite vrsto koristnih informacij: Imetniki digitalnega potrdila se lahko na naši spletni strani prijavite na elektronske storitve Elektra Ljubljana. Tako boste tudi spremembe podatkov o lastniku ali plaëniku opravili mimo vrste na okencu. 2. vas zanima vse o komercialnih pogojih pogodbe (o elektriëni energiji, o uporabi distribucijskega omrežja, o podatkovnih paketih, o osnovnih svetovalnih paketih, o energiji proizvedeni iz obnovljivih virov), želite tehniëne spremembe na merilnem mestu (zamenjava odjemne oziroma tarifne skupine), želite urediti statusne spremembe na merilnem mestu (lastništvo, plaënik, prijava, odjava), reklamirate raëun ali sporoëite števëno stanje. PokliËete na Klicni center na telefonsko številko 01/ Pišete na elektronski naslov: prodaja@elektro-ljubljana.si. Ali pokliëete svojega skrbnika pogodbe:

24 Na koga se obrnete, ko... Skrbnik pogodbe Telefon Prenosni tel. Telefaks Robert Jelenc - za javna naroëila E-pošta: robert.jelenc@elektro-ljubljana.si Toni Lekše E-pošta: toni.lekse@elektro-ljubljana.si Franc Može E-pošta: franc.moze@elektro-ljubljana.si Zoran Štepic E-pošta: zoran.stepic@elektro-ljubljana.si Janja Podkoritnik E-pošta: janja.podkoritnik@elektro-ljubljana.si Jana Grojzdek E-pošta: jana.grojzdek@elektro-ljubljana.si DE KoËevje Cesta na Trato 6, 1330 KoËevje Igor Cetinski E-pošta: igor.cetinski@elektro-ljubljana.si 01/ / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / DE Novo mesto Ljubljanska c. 7, 8000 Novo mesto Dane Klepec E-pošta: dane.klepec@elektro-ljubljana.si Nataπa BlaæiË Turk E-pošta: natasa.blazic-turk@elektro-ljubljana.si 07/ / / / / / DE Trbovlje Gimnazijska c. 25, 1420 Trbovlje Andrej Hren E-pošta: andrej.hren@elektro-ljubljana.si 03/ / / želite energetsko svetovanje. PokliËete energetskega svetovalca na telefonsko številko 01/ Pošljete sporoëilo po faksu na številko 01/ Ali pišete na elektronski naslov: energetsko.svetovanje@elektro-ljubljana.si. 4. išëete informacije o storitvah inženiringa. Pišete na elektronski naslov komerciala@elektro-ljubljana.si. Za posamezna zemljepisna obmoëja so v inženiringu pristojni posamezni vodje:

25 OBMO»JE IME IN PRIIMEK NASLOV GSM, tel. faks Sedež inženiringa Komerciala Komerciala Iztok Bartol Bojan Rode Sašo Svetlin Slovenska c. 56, 1516 Ljubljana Slovenska c. 56, 1516 Ljubljana Slovenska c. 56, 1516 Ljubljana 01/ / / / / / KoËevje SreËko MiheliË Cesta na Trato 6, 1330 KoËevje 041/ / Ljubljana mesto Damjan MikliË Kotnikova 9, 1516 Ljubljana 041/ / Ljubljana okolica Novo mesto Franci Golob Mitja Brudar Slovenska c. 58, 1516 Ljubljana Ljubljanska 7, 8000 Novo mesto 031/ / / / Trbovlje Aleš Kuhar Gimnazijska 25, 1420 Trbovlje 041/ / želite prijaviti okvare na distribucijskem omrežju. PokliËite pristojno nadzorništvo vsak delavnik od 7.30 do ali na prenosni telefon zunaj delovnega Ëasa. 6. potrebujete soglasje za prikljuëitev (za novo prikljuëitev in za poveëanje naroëene moëi). Pišete na elektronski naslov Ali pokliëete na pristojno distribucijsko enoto oziroma nadzorništvo. Distribucijska enota PomoËnik izvršnega direktorja OE DEE za DE Naslov DE Telefonska številka DE Ljubljana mesto Roman Jesenko Kotnikova 9, 1516 Ljubljana 01/ DE Ljubljana okolica Boštjan Žumer Slovenska c. 58, 1516 Ljubljana 01/ DE KoËevje Milan Mlakar Cesta na Trato 6, 1330 KoËevje 01/ DE Novo mesto Edvard Turk Ljubljanska c. 7, 8000 Novo mesto 07/ DE Trbovlje Anton Razpotnik Gimnazijska c. 25, 1420 Trbovlje 03/

26 Na koga se obrnete, ko... Soglasje za prikljuëitev do 500 kw Prijave okvar od Prijave okvar zunaj delovnega Ëasa Distribucijska enota Telefon Faks Prenosni telefon DE Ljubljana mesto Soglasje: 01/ Okvare: 01/ / / DE Ljubljana okolica 01/ / Po nadzorništvih:»rnuëe 01/ / / Cerknica 01/ / / Domžale 01/ / / Grosuplje 01/ / / Kamnik 01/ / / Litija 01/ / / Logatec 01/ / / Vrhnika 01/ / / Zagradec 01/ / / Žiri 04/ / / DE Novo mesto 07/ / / »rnomelj 07/ / / Metlika 07/ / / Šentjernej 07/ / / Trebnje 07/ / / DE KoËevje Soglasje: 01/ Okvare: 031/ / / Dobrepolje 031/ KoËevska Reka 031/ Ribnica 031/ Sodražica 031/ DE Trbovlje 03/ / / Hrastnik 03/ / / RadeËe 03/ / / Zagorje 03/ / / Soglasje za prikljuëitev nad 500 kw izdaja: Telefon Faks Uprava 01/ /

27 TEMA MESECA Dejavnosti povezane z vkljuëevanjem v zgraditev elektroenergetskega omrežja Elektro Ljubljana naërtuje in gradi elektroenergetsko omrežje v skladu s predvidenim narašëanjem obremenitve obstojeëih odjemalcev in v skladu s predvidenimi potrebami novogradenj. NarašËanje obremenitve obstojeëih odjemalcev predvidimo na podlagi analiz obremenitve iz preteklih let, veëja težava pa je napoved zaëetka graditve posameznih novogradenj, saj je ta odvisen od vrste dejavnikov, na katere ponavadi nimamo vpliva. Po veljavni zakonodaji vlagatelj nosi stroške zgraditve notranjega in zunanjega prikljuëka na elektroenergetsko omrežje. Omenjeno dejstvo vlagatelji dostikrat težko sprejmejo, še posebno tuji vlagatelji niso pripravljeni na omenjeni strošek, predvsem zaradi drugaënih pravil, ki veljajo pri njih. Elektro Ljubljana že v sami fazi izdaje projektnih pogojev in soglasij za prikljuëitev predpiše tehniëne pogoje prikljuëitve, ki lahko poleg potrebe posameznega vlagatelja zajemajo tudi potrebe glede dolgoroënega razvoja omrežja na tem podroëju. V takem primeru Elektro Ljubljana pristopi z ustreznim sporazumom z vlagateljem k zgraditvi takega prikljuëka, pri Ëemer vlagatelj nosi tiste stroške prikljuëka, kot bi jih imel samo zaradi svojih potreb. Za vlaganja v omrežje so potrebna znatna sredstva, ki morajo biti pravoëasno potrjena v naših finanënih naërtih. Zaradi tega bi opozorili morebitne vlagatelje (predvsem za objekte veëjih moëi), da se pravoëasno obrnejo na Elektro Ljubljana, se pozanimajo o možnostih prikljuëitve na elektroenergetsko omrežje in v primeru potrebe sklenejo z nami ustrezne sporazume. Le tako bomo lahko pravoëasno zagotovili sredstva za morebitna skupna vlaganja v energetsko infrastrukturo v skladu s terminskim naërtom vlagatelja. Za koordinacijo so pristojni pomoëniki izvršnega direktorja za distribucijo elektriëne energije za posamezno podroëje, na katere se vlagatelji lahko obrnejo (glej rubriko: Na koga se obrnete, ko). Naredili bomo vse, da bodo objekti pravoëasno prikljuëeni in da se Elektro Ljubljana vkljuëi v delu, ki pokriva razvojne potrebe omrežja. Edvard Turk, pomoënik izvršnega direktorja za DEE Novo mesto edvard.turk@elektro-ljubljana.si V Elektro Ljubljana donator RdeËih noskov letošnjem juniju je Elektro Ljubljana s sklenitvijo štiriletne donacijske pogodbe moralno in materialno podprl Društvo za pomoë trpeëim in bolnim RdeËi noski v akciji izvajanja obiskov klovnov zdravnikov bolnih otrok v bolnišnicah. november-december 2005 Dober tok. 27

28 TEMA MESECA Storitve zgraditve in obnove energetskih naprav za odjemalce Slovenije. Kratek pregled dejavnosti, ki jih v obliki storitev nudimo naroënikom: izdelava elektromontažnih del vkljuëno z dobavo materiala po konkurenënih cenah na vseh segmentih distribucijskega omrežja (srednje- in nizkonapetostno omrežje ter pripadajoëe naprave in oprema), izdelovanje projektne dokumentacije (pro jekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), projekt za izvedbo (PZI) za celostno rešitev elektriënega napajanja (elektrifikacije) veëjega obmoëja (srednjenapetostni (SN) dovod in izvod - transformatorska postaja (TP) - nizkonapetostni (NN) izvodi), projektantski inženiring od zasnove (elaborat), urejanja lastniških razmerij, izdelava lokacijske dokumentacije, pridobitev soglasij, pridobitev lokacijskih dokumentov, izdelavo PGD oz. PZI do pridobitve gradbenega dovoljenja za posamezne objekte, izdelava idejnega projekta napajanja z elektriëno energijo za potrebe prostorskega naërtovanja, izdelava strokovne podlage za NNprikljuËke, izdelava NN-prikljuËkov, svetovanje in izvedba prestavitve (umik) delov energetskega omrežja in naprav z namenom sprostitve prostora, Organizacijska enota Inženiring je bila ustanovljena z namenom trženja znanja naše družbe. V široki paleti storitev in uslug, ki jih nudimo naroënikom, je naš cilj doseganje kakovosti in celosten pristop pri reševanju naroëil. NaroËniku nudimo svetovanje, naërtovanje in izvedbo del s širokega podroëja distribucije elektriëne energije. Z znanjem, ki sledi tehniënim trendom, in ustrezno opremljenostjo kon ku renëno posegamo na trg. S svojo dejavnostjo zapolnjujemo tržno nišo od del na 110 kv daljnovodih do izdelave nizkonapetostnih prikljuëkov. Organizacijska enota Inženiring nudi opisane storitve na podroëju Elektra Ljubljana, pripravljeni pa smo ponuditi in izvesti storitev na celotnem obmoëju predelave vseh vrst merilnih mest elektriëne energije, izdelava in vgradnja kompenzacijskih naprav, vzdrževanje energetskih objektov, izvedba vseh vrst gradbenih del (kabelska kanalizacija, kabelski jaški, izkopi, vzidave kabelskih omaric ), izvedba meritev elektriënih veliëin, sanacije ozemljil, tehniëno svetovanje, izvajanje strokovnega nadzora v skladu z Zakonom o graditvi objektov (ZGO), pridobitev dokumentacije za tehniëni pregled, pridobitev uporabnega dovoljenja, hiter priklop na javno distribucijsko omrežje, 28 elektronovice november-december2005

29 TEMA MESECA Male hidroelektrarne - svetovanje, projektantski inženiring, zgraditev in vzdrževanje, izdelava projekta izvedenih del (PID) za izvedena elektomontažna dela. Opozoriti želimo še na pomembnost in potrebnost primernega vzdrževanja tistih transformatorskih postaj, ki niso v lasti oziroma osnovnih sredstvih Elektra Ljubljana. Redno vzdrževanje teh energetskih objektov je pomembno tako za naše podjetje kot za njihove lastnike, ki jih k vzdrževanju obvezuje obstojeëa zakonodaja. Nevzdrževana ali slabo vzdrževana postaja ali v njej vgrajena oprema lahko povzroëa številne težave in motnje pri dobavi elektriëne energije (npr. nepredvidene izpade in okvare omrežja, ogrožanje varnosti ljudi, njihovega premoženja ali okolja). Z veseljem prevzamemo vzdrževanje takih objektov, za kar smo pooblašëeni, registrirani ter usposobljeni. Vsa dela opravljamo strokovno, vsa obligacijska razmerja z naroënikom opredelimo v pogodbi. Z uëinkovitostjo, z znanjem, ki sledi smernicam, etiënostjo, z negovanjem obstojeëih ter ustvarjanjem novih potencialnih uspešnosti, z doseganjem kakovosti, celostnim pristopom pri reševanju naroëil in konkurenënim poseganjem na trg smo prepriëani v uspešnost sodelovanja s svojimi dosedanjimi in prihodnjimi poslovnimi partnerji, ki jim v imenu Elektra Ljubljana želimo tudi v prihodnjem letu obilo poslovnih uspehov. Iztok Bartol, izvršni direktor OE Inženiring iztok.bartol@elektro-ljubljana.si Nova prikljuëna mesta za potrebe prireditev v središëu Ljubljane Elektro Ljubljana kot najveëje javno podjetje za distribucijo elektriëne energije v Sloveniji zagotavlja oskrbo z elektriëno energijo veë kot odjemalcem na tretjini Slovenije, pri Ëemer ima velik strateški pomen prav oskrba slovenske prestolnice. Pri tem je treba poudariti, da v Ljubljani, ki je srce kulturno-umetniških prireditev, v obdobju celega leta potekajo na prostem številne prireditve - koncerti, sejmi, snemanja filmov in podobno - ki potrebujejo zagotovljen priklop na elektriëno omrežje. 30. novembra je podjetje s prikazom uporabe dveh novih prikljuënih omaric na Prešernovem trgu, za potrebe prireditev v središëu Ljubljane, v prisotnosti predstavnikov Mestne obëine Ljubljana, Zavoda za turizem Ljubljana in podjetja Javna razsvetljava, simboliëno obeležilo dokonëanje del in možnost uporabe prvih dveh prikljuënih mest za potrebe prireditev v središëu Ljubljane. V letu 2006 namerava Elektro Ljubljana dokonëati dela na preostalih petih prikljuënih mestih predvidenih v prvi fazi projekta. Glede na zbrane odzive s strani uporabnikov pa bo na ta naëin opremljeno še veëje število prireditvenih prostorov v Ljubljani, kjer redno potekajo prireditve. Tudi s tovrstnimi projekti podjetje do kazuje, da je dovzetno za nove tehnologije, ki odjemalcem nudijo veëjo kvaliteto dobave. Za to gre še posebna pohvala in zahvala posameznim vodjem in izvajalcem projektov, ki strokovno sledijo aktualnim novostim na svojem delovnem podroëju. november-december 2005 Dober tok. 29

30 DEJAVNOSTI 2005 V LETU Sistem kakovosti vsebuje v Elektru Ljubljana naslednje sisteme: - Sistem vodenja kakovosti, ISO 9001, - Sistem ravnanja z okoljem, ISO 14001, - Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu, OHSAS 18001, - Sistem upravljanja varovanja informacij, v uvajanju. V naërtu dela za Sistem vodenja kakovosti, Sistem ravnanja z okoljem, Sistem vodenja varnosti janez.hostnik@elektro-ljubljana.si Na poti k POSLOVNI ODLI»NOSTI - SISTEM KAKOVOSTI V LETU 2005 s pomoëjo katerih se lahko meri uspeh procesa oz. organizacijske enote v najširšem pomenu besede in podjetja kot celote. V sistemu vodenja kakovosti smo tekom leta zagotovili vzdrževanje sistema z notranjo presojo 76 delovnih mest, vodstveni pregled in zunanjo presojo sistema s strani SIQ (Slovenski inštitut za kakovost). Vodili smo proces stalnih izboljšav. Izmed 17 predlogov stalnih izboljšav smo izbrali najkakovostnejšo in podelili priznanje Že letos smo želeli uvesti sistem letnih razgovorov in merjenje organizacijske klime v podjetju oziroma zadovoljstvo zaposlenih, vendar nam ni uspelo zaradi reorganizacijskih sprememb. Prav tako nam ni uspela samoocenitev poslovnika procesov po metodi EFQM oz. PRSPO za prijavo na razpis za poslovno odliënost Republike Slovenije. Vse navedeno pa naërtujemo za leto SISTEM ZA RAVNANJE Z OKOLJEM, ISO in zdravja pri delu in uvajanje Sistema upravljanja varovanja informacij za leto 2005 smo Odboru za kakovost predložili v potrditev bistvene naloge in dejavnosti, in sicer: SISTEM VODENJA KAKOVOSTI, ISO 9001 V tem sistemu smo pri postopku Upravljanja poslovnih procesov na projektnemu timu za reorganizacijo podjetja vodili projekt upravljanja poslovnih procesov, kjer smo opredelili štiri glavne procese v podjetju: elektriëna energija, distribucija elektriëne energije, storitve in proizvodnja elektriëne energije. Procese smo v izhodišëu razdelili na: upravljavske, osnovne in podporne. Vseh procesov smo na koncu razdelave našteli petindvajset. Procesi so bili izdelani v osnutku. Treba bo izdelati Ëistopis procesov za Elaborat poslovnih procesov. Na podlagi poslovnih procesov je v izdelavi struktura poslovnih procesov, kar opredeljuje organizacijo podjetja. Na pro cese bomo vezali kazalnike, in nagrado (o tem ste bili v glasilu obvešëeni). Ocenjevali smo dobavitelje blaga, gradenj in storitev. Izdali smo vrsto novih oz. dopolnjenih organizacijskih predpisov in navodil in poroëali Odboru za kakovost o izvajanju nalog s stališëa nadzora in dejavnosti. Sistem za ravnanje z okoljem se je v tem letu z ozirom na pridobitev certifikata vzdrževal po naërtu. Svet za ravnanje z okoljem je na zaëetku leta predlagal Odboru za kakovost, ki je sprejel devet programov, in sicer: - Naprave in olja, ki vsebujejo PCB. - Odpadki, ki nastajajo pri vzdrževanju poslovnih in obratnih stavb ter avtoprometu. - SkladišËenje impregniranih drogov. - Obvladovanje EMS. - Obvladovanje ionizirajoëega sevanja. - Program odstranjevanja ionizacijskih javljalnikov požara. - Obvladovanje odpadkov, ki nastopajo pri vzdrževalnih delih na podroëju nadzorništva. - Obvladovanje nivoja hrupa. - Azbestni odpadki. Po poroëilih Sveta za ravnanje z okoljem na vseh navedenih programih potekajo dejavnosti in se zasledujejo okvirni in izvedbeni cilji. 30 elektronovice november-december2005

31 V tem letu smo tudi prvië izdelali PoroËilo o ravnanju z okoljem Elektra Ljubljana. V juliju 2005 je bil izdan nov standard Sistem ravnanja z okoljem, s katerim se morajo že certificirana podjetja uskladiti do maja V ta namen smo v podjetju izdelali Program prehoda na ISO 14001:2004, ki ga je potrdil Odbor za kakovost in zadolžili izvajalce za izdelavo opredeljenih dokumentov. Organizirali smo tudi delavnice za izobraževanje Ëlanov sveta in timov za ravnanje z okoljem ter notranje presojevalce. V februarju 2006 bomo izvedli predhodno presojo s strani SIQ za vnoviëno potrditev standarda ISO SISTEM VODENJA VAROVANJA IN ZDRAVJA PRI DELU, OHSAS Sistem VVZD smo uvajali v podjetju v letu 2004 tako, da smo izvedli februarja 2005 prvo presojo s strani SIQ in certifikacijsko presojo v aprilu S tem smo pridobili certifikat OHSAS Svet za varnost in zdravje pri delu je predlagal Odboru za kakovost, ki je sprejel osem programov, in sicer: - Zmanjševanje tveganj pri delu na višini. - Zmanjševanje tveganj pri delu z motorno žago. - Zmanjševanje tveganj zaradi nastanka obloënega plamena na elektroenergetskih napravah. - Zmanjševanje tveganj pri delu v jaških. - Zmanjševanje tveganj pri delu z mehanizacijo in drugi delovni opremi. - Zmanjševanje tveganj za dela v bližini naprav, ki so pod napetostjo. - Zmanjševanje nevarnosti zaradi pri sotnosti v cestnem prometu. - Zmanjševanje tveganj zaradi sevanj raëunalniških monitorjev. Po poroëilih Sveta za varnost in zdravje pri delu na vseh navedenih programih potekajo dejavnosti in se zasledujejo okvirni in izvedbeni cilji oz. ukrepi. Poleg tega si je Svet zadal nalogo izdelave delovnih postopkov za delo na razliënih elektroenergetskih postrojih in vodih. Sistem varnosti in zdravja pri delu se vzdržuje in izvaja notranje presoje po naërtu presoj tekom leta. Prva polletna presoja sistema pa je bila izvedena oktobra 2006 s strani SIQ in je primerno uspela. SISTEM UPRAVLJANJA VAROVANJA INFORMACIJ, BS 7799 OZ. ISO Sistem varovanja informacij je priëel uvajati v naše podjetje imenovani projektni tim julija Po predloženem in sprejetem programu na Odboru za kakovost je projektni tim pod vodstvom mag. Janeza Hostnika na podlagi predhodnih dokumentov, ki jih je pripravil projektni tim pod vodstvom mag. Gregorja BožiËa, pripravil nov poslovnik kakovosti (sedma verzija), tri nove organizacijske predpise in eno navodilo ter popravil in dopolnil vse organizacijske predpise in navodila, ki morajo vsebovati problematiko varovanja informacij. Izvedeno je bilo tudi izobraževanje Ëlanov sveta in tima za varovanje informacij, ki ju je imenovala uprava. Svet za varovanje informacij je na svoji prvi seji sprejel devet programov, ki jih bo predložil Odboru za kakovost. Naloge, ki jih moramo še izvesti do certificiranja Sistema varovanja in formacij so: izobraziti na delavnici v januarju 2006 notranje presojevalce sistemov, izvesti notranjo predpresojo Sistema varovanja informacij v januarju 2006, izvesti prvo presojo Sistema s strani SIQ v februarju 2006, izvesti vodstveni pregled v marcu 2006, izvesti certifikacijsko presojo za pridobitev certifikata BS 7799 oz. ISO v aprilu Kaj pa naërti za Sistem kakovosti za leto 2006? NaËrti so ambiciozni in izvedba odvisna od lastnikov in skrbnikov procesov in uprave družbe, in sicer: vzdrževanje sistemov kakovosti, pridobitev certifikata BS 7799 oz. ISO 27001, samoocenjevanje poslovnih procesov po metodi EFQM oz. PRSPO, merjenje organizacijske klime v podjetju, uvedba letnih razgovorov, uvedba sistema kakovosti za proizvodnjo elektriëne energije. Vsem skupaj želim kakovostno leto mag. Janez Hostnik, svetovalec uprave za kakovost november-december 2005 Dober tok. 31

32 DEJAVNOSTI 2005 V LETU V organizacijski enoti Upravljanje distribucijskega omrežja (OE UDO), katere temeljni cilji dela so upravljanje distribucijskega omrežja ter zagotavljanje zanesljive in kakovostne dobave elektriëne energije, smo v iztekajoëem se letu 2005 v posameznih službah opravili veëino vseh naërtovanih del. Tekom leta so bili obnovljeni vsi poslovni procesi v OE UDO ter izdelani normativi del. Dejavno smo sodelovali pri izdelavi dokumentov Splošni pogoji za dobavo in odjem elektriëne energije in Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje, ki so v fazi sprejema na ministrstvu za gospodarstvo. Sodelovali smo tudi pri pripravi novega akta o doloëitvi metodologije za obraëunavanje omrežnine in metodologije za doloëitev omrežnine za elektroenergetska omrežja, ki se nanaša na regulatorno obdobje 2006 do V sklopu GIZ-distribucije smo poenotili obvešëanje o stanju kakovosti elektriëne napetosti in zanesljivosti dobavljene elektriëne energije. V službi za energetsko naërtovanje, ki je organizirana na nivoju uprave in na nivoju distribucijskih enot, so dela na postopkih izdajanja soglasij, izdelave analiz in naërtov ter sklepanja pogodb o dostopu do distribucijskega omrežja potekala skladno z naërtom. Glede dostopa do omrežja smo omogoëili sklepanje pogodb za nedoloëen Ëas oz. do preklica, sestavljene pa so iz Pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja in Splošnega dela pogodbe o dostopu do distribucijskega omrežja (oba dela sta poslej na listu formata A4), omogoëeno je tudi plaëevanje omrežnine s strani posameznih prodajalcev elektriëne energije tistim uporabnikom, ki imajo s slednjim podpisane pogodbe o nakupu elektriëne energije. Na podlagi preteklih izkušenj nam je uspelo maksimalno optimizirati proces dostopa do distribucijskega omrežja. Do konca leta bo sklenjen projekt za vzpostavitev enotne informacijske podpore postopkom prikljuëevanja uporabnikov. Pristopili smo tudi k izdelavi elaborata Prognoza porabe elektriëne energije in obremenitev na obmoëju Elektro Ljubljana v sklopu projekta REDOS 2030 in kot prvo smo z anketo zaprosili 600 najveëjih odjemalcev in obëine, da so nam posredovali energetske podatke ter razvojne naërte na podroëju energetike. S strani odjemalcev smo zadovoljni z odzivom, kar pa ni mogoëe reëi za obëine, ki zelo zaostajajo z dostavo podatkov. milan.svajger@elektro-ljubljana.si Zanesljivo upravljanje distribucijskega omrežja Za vodenje in nadzor distribucijskega elektroenergetskega omrežja ter za nemoteno dobavo elektriëne energije in ukrepanje ob okvarah na omrežju skrbi dispeëerska služba, ki je imela v tem letu veliko manj težav ob odpravljanju okvar kot v predhodnih letih. V dispeëerski službi uspešno teëe projekt zgraditve novega DCV že od 1. julija 2004, v sodelovanju z izvajalcem Iskra sistemi ter nemškim PSI. Leto 2005 sklepamo z ustrezno opremljenostjo okrog 45 odstotkov merilnih mest upraviëenih odjemalcev z naroëeno moëjo nad 41 kw. Dnevno obvladujemo Ëetrturno dinamiko obremenitve v 58- odstotnem deležu vse predane elektriëne energije. Z uvajanjem sistematiënega nad zora nad obraëunskimi podatki in merilnimi mesti se že izkazuje zmanjšan delež komercialnih izgub. Uporabnikom omrežja ponujamo na spletnih straneh osnovne podatke o izvedbi merilnih mest, naëinu obraëuna omrežnine in tehniënih predpisih. Najzanimivejši za industrijske uporabnike pa je modul, ki nudi možnost dostopa do Ëe trturnih merilnih podatkov preko spleta v režimu 24/7. Merilno središëe Elektra Ljubljana je bilo vzpostavljeno v vseh za htevanih funkcijah, ki nam jih nalagajo predpisi in zahteve trga elektriëne energije. Vzporedno z gradnjo DCV pa poteka še projekt SOIPE, z namenom za gotavljanja dinamike ob- 32 elektronovice november-december2005

33 remenitve iz kljuënih toëk (SN-celice, TP-ji) v omrežju za potrebe DMS-funkcij v DCV, analize razvoja omrežja, analize sezonskih obremenitev v omrežju in elektroenergetskih izgub. Obvladovanje kakovosti elektriëne energije (KEE) je ena od temeljnih nalog upravljavca omrežja, zapisana tako v zakonskem kot v podzakonskih aktih, ki uravnavajo podroëje elektroenergetike. Današnja merilna oprema omogoëa meritve po standardu SIST EN z obëasnim in stalnim merilnim sistemom nadzora kakovosti. Nadzor parametrov KEE, toka in izvedenih veliëin (S, P, Q, cosϕ) postavlja stalni nadzor za eno od pomembnejših sekundarnih funkcij sodobnih distri bucijskih središë vodenja. Zagotovili smo stalno spremljanje kakovosti elektriëne na petosti na vseh primopredajnih toëkah s prenosnim omrežjem in s sosednjimi elektrodistribucijskimi podjetji. V tem letu nadaljujemo dela na vzpostavljanju stalnega nadzora KEE na SN-nivoju. Za potrebe spremljanja in analiziranja dogodkov v DEES smo v središëe nadzora zašëitnih naprav vkljuëili že 17 objektov. Nadaljujejo se tudi dela na zgraditvi sistema za prenos kriterija distanëne zašëite. ZaËeli smo postopek izdelave idejnega projekta in naložbenega programa za digitalizacijo radijske mreže po standardu TETRA za namene prenosa govornega prometa, avtomatizacije SN-omrežja, za jema podatkov o pretokih elektriëne energije, nadzora gibanja vozil itd. Na podlagi izidov idejnega projekta se bomo odloëali o nadaljnjih korakih na tem podroëju. In leto 2006? Z Javno agencijo RS za energijo je dogovorjeno poskusno spremljanje kazalcev kakovosti elektriëne napetosti, zanesljivosti dobavljene elektriëne energije in komercialne kakovosti v naslednjem regulatornem obdobju. Pred koncem leta se predvideva dokonëanje zgraditve novega DCV. V zaëetku leta priëakujemo priklop prvih konënih postaj (RTP, RP) ter vzporedno delo novega in starega DCV. Tekom leta se bo izvajalo šolanje dispeëerjev in uvajanje novih dispeëerjev v sistem novega DCV. NaËrtujemo dokonëanje aplikativnega dela projekta SOIPE za zagotavljanje dinamike obremenitve iz kljuënih toëk v omrežju. V naslednjem letu zaënemo s projektom daljinskega zajema merilnih podatkov in upravljanja z energijo na merilnih mestih splošne porabe. V prvi fazi se bo izvedla namestitev števcev s Ëetrturno merjeno dinamiko obremenitve in dnevni zajem teh podatkov na reprezentativnem vzorcu gospodinjskih odjemalcev. V konëni fazi projekta je namen doseëi daljinsko zajemanje merilnih podatkov pri vseh odjemalcih. V sodelovanju z Uradom za meroslovje naërtujemo v naslednjem letu spremembe pravilnikov na podroëju rednih overitev vseh merilnih naprav, ki jih pokriva zakonsko meroslovje, v smislu dviga meroslovne kakovosti obraëunskih merilnih naprav v uporabi in zmanjšanja stroškov dela, ki na tem segmentu nastajajo. Nadaljevanje del na vzpostavitvi meritev kakovosti elektriëne napetosti na kritiënih toëkah v SN-omrežju ter spremljanje stopnje zanesljivosti napajanja odjemalcev. KljuËni naërti službe za zašëito in obratovalne meritve za leto 2006 so poleg rednih del izvesti še obsežna dela, ki so povezana z uresniëitvijo naërta naložb v nove objekte, dokonëanje prilagoditve konënih postaj ter dokonëanje izvedbe sistema za daljinski nadzor zašëitnih naprav v objektih DEES. Ena kljuënih nalog v letu 2006 je prav gotovo tudi postavitev organizacije Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja v skladu z Energetskim zakonom in Uredbo o delovanju GJS, ki bo nadalje racionalizirala poslovanje v podjetju. Vsem poslovnim partnerjem Elektra Ljubljana, sodelavkam in sodelavcem, upokojencem in štipendistom ter vašim družinam želim lepe praznike ter zdravo, sreëno in uspešno novo leto Milan Švajger, izvršni direktor za OE UDO november-december 2005 Dober tok. 33

34 DEJAVNOSTI 2005 V LETU Kakovostna dobava elektriëne energije Težko je v kratkem povzetku izpostaviti najpomembnejše projekte, ki smo jih v organizacijski enoti distribucija elektriëne energije (OE DEE) uresniëili v letu Takšnega, ki bi res zaznamoval poslovanje ali bil prelomen za poslovanje, ni bilo. Bilo pa je veliko manjših, ki skupaj pomembno prispevajo k izboljšanju kakovosti dobave elektriëne energije. V zadnjih letih smo v razvoju distribucijskega omrežja velike napore vlagali v pripravo dokumentacije za visokonapetostne objekte. Rezultati so vidni v dokonëani razdelilni transformatorski postaji (RTP) Ribnica, razdelilni postaji (RP) BTC, RP Fužine, obnovi RTP Grosuplje in RP Privoz. Zaradi zapletov pri nabavi opreme na žalost v letošnjem letu ne bo dokonëana obnova in dograditev RTP Polje, s katero bi zaëeli prehod podroëja mesta Ljubljane na 20 kv nivo napajanja. Tekom leta smo priëeli z graditvijo RTP Litija, RTP RadeËe in po dolgem Ëasu tudi 110 kv daljnovoda, in sicer med RTP TET in RTP Potoška vas (Zagorje). Objekti bodo dokonëani in predani v obratovanje v prihodnjem letu, ko bomo zaëeli še gradnjo RTP Vrhnika in obnovo RTP ViË. Razvoj srednjenapetostnega omrežja zaznamuje moëan porast porabe elektriëne energije in intenzivna gradnja, ki prehiteva pripravo celovitih prostorskih naërtov. Prisiljeni smo v gradnjo nenaërtovanih objektov, ki jo je težko usklajevati med razpoložljivimi sredstvi, naërtovanimi objekti, obnovo obstojeëega omrežja in na drugi strani z zahtevami vlagateljev. Hiter odziv na želje vlagateljev onemogoëa tudi urejanje pravice gradnje z lastniki zemljišë. Posebno problematiëna so zemljišëa, na katerih lastninske pravice niso urejene ali pa so zemljišëa v postopku denacionalizacije. Vzdrževanje omrežja je v letošnjem letu potekalo razmeroma mirno, veëjih škod do sedaj ni bilo. Na tem podroëju bi posebej iz postavil helikopterski pregled 1580 km srednjenapetostnega omrežja. Pregled se stavljajo trije pregledi: vizualni, termografski in korona. S termografskim pregledom na podlagi meritve temperature ugotavljamo stanje spojnih mest, s pregledom korona pa se ugotavljajo okvare na izolaciji, ki jih je drugaëe izredno težko odkriti. Odkritih je bilo 1365 napak, ki so veëinoma že odpravljene. matjaz.osvald@elektro-ljubljana.si Veliko dela je opravljenega tudi v okviru prostorskega informacijskega sistema, pri katerem gre zahvala dokumentalistom, ki poleg rednega dela pospešeno vnašajo in popravljajo podatke o omrežju. V letu 2006 bo na tem odseku izredno pomembna vzpostavitev zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, za katerega je zadolžena geodetska uprava RS. V tem okviru nas Ëaka vzpostavitev zbirnega katastra elektroenergetske infrastrukture za podroëje, ki ga pokriva Elektro Ljubljana. Tudi pri vzdrževanju, podobno kot pri naložbah, moëno otežujejo delo neurejena lastninska razmerja. PraktiËno vsak vzdrževalni poseg je obremenjen z urejanjem služnosti in izplaëilom odškodnin. Najtežje je v primerih, ko se lastnik ne strinja s cenitvijo, ki jo opravi sodni cenilec. V letu 2006 bo najveëja toëka v naërtu vzdrževanja izvedba posekov, ki se poveëuje zaradi 40-odstotnega zvišanja cen na trgu, intenzivnega zarašëanja tras in premajhnega obsega izvedbe v preteklih letih. Za izvedbo del, ki jih pokriva OE DEE, in odziv v izrednih razmerah bo v prihodnjih letih izredno pomembna tudi kadrovska politika, ki bo morala zagotoviti zadostno število usposobljenih in za delo sposobnih delavcev. Z željo, da bomo v zadovoljstvo odjemalcev in v svoje zadovoljstvo v prihodnjem letu zagotovili še boljšo kakovost dobave elektriëne energije na našem omrežju vam želim sreëno, zdravo in uspešno Matjaž Osvald, izvršni direktor OE DEE 34 elektronovice november-december2005

35 Dobava elektriëne energije tarifnim odjemalcem Izteka se še eno leto in tudi to je bilo leto polno dogodkov. Omejeni prostor tega pisanja mi dovoljuje, da se ozremo samo na nekaj tistih, ki so to iztekajoëe leto najbolj zaznamovali. Konec leta pa je tudi Ëas, ko se polni novega elana veselimo prihodnosti in dogodkov, ki jih ta prinaša. Tudi v letu 2005 smo na podroëju dobave elektriëne energije tarifnim odje malcem uvedli nekaj novosti in sprememb, vse z željo, da bi bili odjemalci z našimi storitvami Ëim bolj zadovoljni. Da bi zagotovili veëjo preglednost meseënih obrokov, že dobro leto obroke izstavljamo za posamezni koledarski mesec. Ocenjena poraba elektriëne energije je obraëunana od prvega do zadnjega dne v mesecu. Za isti mesec je obraëunana tudi obraëunska moë. RaËun je izstavljen konec meseca za tekoëi mesec, v plaëilo pa zapade 15. oziroma 18. (trajni nalogi) v prihodnjem mesecu. Takšen naëin izstavljanja meseënih obrokov pomeni tudi racionalizacijo dela vseh tistih zaposlenih, ki delajo na blagajnah in reklamacijah. Od letošnjega leta je uveden tudi nekoliko spremenjen razpored rednih letnih odëitavanj. Ta niso veë vezana le na april, maj, oktober in november, paë pa se izvajajo tudi v drugih mesecih. Na ta naëin smo odëitavanje racionalizirali, saj ni veë vezano le na štiri mesece. Poleg racionalizacije del pri odëitavanju smo na ta naëin zelo razbremenili tudi zaposlene, ki delajo na obraëunu. Klicni center ima od lanskega septembra svoje prostore na Slomškovi ulici v Ljubljani. Klicni center resniëno postaja sodobno središëe za oskrbo odjemalcev. Deluje kot glasovna pošta in kot neposreden stik z odjemalci. Trenutno obsega štiri delovna komunikacijska mesta v Ljubljani in štiri izloëena delovna mesta na DE Trbovlje in DE KoËevje. TehniËno omogoëa klicni center sprejem reklamacije obrokov, stanj števcev, izdelavo kontrolnih obraëunov za porabljeno elektriëno energijo. Zaposleni v klicnem centru pa vsak dan od 7.30 do odgovarjajo na vprašanja odjemalcev in nudijo razliëne informacije. matjaz.glavic@elektro-ljubljana.si Klicni center resniëno postaja sodobno središëe za oskrbo odjemalcev. Deluje kot glasovna pošta in kot neposreden stik z odjemalci. Trenutno obsega štiri delovna komunikacijska mesta v Ljubljani in štiri izloëena delovna mesta na DE Trbovlje in DE KoËevje. Že dobro leto dni pa imetnikom digitalnega potrdila Elektro Ljubljana omogoëa elektronsko poslovanje na svoji spletni strani: Prijavljenim uporabnikom so na voljo naslednji obrazci: popis stanja števca, prijava merilnega mesta, odjava z odklopom, odjava merilnega mesta, sprememba plaënika. Z uvedbo elektronskega poslovanja smo svojim odjemalcem omogoëili flposlovanje od doma«. Elektronsko poslovanje omogoëa elektronsko izpolnitev obrazcev. Vnos podatkov je tako lažji, saj so elektronski obrazci deloma izpolnjeni, uporabnik pa vnese le svoje podatke oziroma tiste podatke, ki so predmet spremembe. Za lažje komuniciranje preko spleta so na voljo tudi priložena pisna navodila. Elektro Ljubljana omogoëa z uporabo digitalnih potrdil vseh slovenskih akreditiranih overiteljev vstop v elektronsko poslovanje preko spletnega flbrskalnika«microsoft Internet Explorer. Ta potrdila so naslednja: november-december 2005 Dober tok. 35

36 DEJAVNOSTI 2005 V LETU SIGEN-CA, upravne enote RS, SIGOV-CA, samo za uslužbence javne uprave, PoštarCA, Pošta Slovenije, KLIK, Nova Ljubljanska banka. Letošnjo jesen smo uvedli še eno novost - oglašujemo in se predstavljamo tudi na stebrih, ki stojijo v prostorih blagajne na upravi v Ljubljani. Še vedno oglašujemo na zadnji strani rednih meseënih obrokov in poslujemo z odjemalci preko tematskih elektronskih naslovov, na katerih zbiramo vprašanja in z njih posredujemo odgovore. Dejavno smo sodelovali tudi pri prenovi proizvoda Zelena energija. Veseli nas, da se je za nakup tega okolju prijaznega proizvoda odloëilo že preko 170 odjemalcev gospodinjskega odjema. Kaj pa naši naërti za leto 2006? Že na zaëetku leta uvajamo odjemalcem prijaznejši naëin obraëuna, ki bo zagotovil enakomernejšo obremenitev preko celega leta (12. obrok) in zagotavljal stalno frekvenco (18. v mesecu) za odjemalce, ki plaëujejo preko trajnih nalogov. Organiziranje klicnega centra tako, da bo to sodobno osrednje središëe za komuniciranje z odjemalci; tudi v primeru reševanja težav, ki nastajajo pri okvarah na našem omrežju ali pri odjemalcu. Nadgradnja komuniciranja s tarifnimi odjemalci - redna rubrika v Elektro novicah, komuniciranje na zadnji strani meseënih obrokov, ažurno komuniciranje preko spleta, izdaja brošure o racionalni rabi energije. Nadaljnji razvoj blagovne znamke Zelena energija - dejavnejša promocija blagovne znamke, komuniciranje s kupci, pridobivanje novih kupcev. Priprava poslovanja na prehod tarifnih odjemalcev na trg (1. julij 2007). Ob izteku leta se vsem svojim sedanjim in nekdanjim sodelavkam in sodelavcem še enkrat zahvaljujem za njihovo ažurno, korektno in strokovno sodelovanje. Vsem svojim odjemalcem, zaposlenim, upokojencem in vsem, ki so kakor koli pomagali k DOBREMU TOKU, želim obilo prijetnih trenutkov v prazniënem decembru, v letu 2006 pa miru, zdravja in osebne sreëe. Matjaž GlaviË, namestnik izvršnega direktorja OE DTO V Podeljena certifikata za proizvod Zelena energija in za proizvodnjo elektriëne energije iz obnovljivih virov letu 2004 je Elektro Ljubljana zaëel razvijati in prodajati proizvod Zelena energija - v skladu z naëeli varovanja in ohranjanja Ëistega in zdravega okolja. Proizvod Zelena energija predstavlja prodajo elektriëne energije, pridobljene iz okolju prijaznih in obnovljivih energetskih virov, desetih malih hidroelektrarn. Pod okriljem petega Elektrinega veëera, 23. septembra, sta bila predstavniku Elektra Ljubljana, Iztoku Bartolu, ki poleg Organizacijske enote Inženiring vodi tudi hëerinsko podjetje Male hidroelektrarne Elektro Ljubljana, proizvodnja elektriëne energije, d. o. o., podeljena cer tifikata za proizvod Zelena energija in za proizvodnjo elektriëne energije iz obnovljivih virov. 36 elektronovice november-december2005

37 Zgraditev distribucijskega omrežja in druge storitve inženiringa Je novo leto res zopet pred vrati? Na to dejstvo nas že od konca novembra opozarjajo okrašena izložbena okna trgovcev, ki se na vse možne naëine prizadevajo povpreënega Ëloveka prepriëati, da so oni najboljši in da je pri konkurenci vse dražje ObËutek, da je vse skupaj prezgodaj in da se do vstopa v novo leto vsega naveliëamo, verjetno delim skupaj z vami. Pa vendarle je to trd boj za tržni delež, ki ga oblikuje umetnost trenutka; Ëe si pravoëasen, pobereš smetano, zamudniki pa delijo preostanek. Konkurenca je neizprosna. To Ëutimo tudi v Elektru Ljubljana. Pred leti smo ustanovili tržno organizacijsko enoto Inženiring. Inženiring je bil ustanovljen z namenom trženja znanja Elektra Ljubljana na širokem podroëju elektroenergetike, od svetovanja preko projektnih rešitev do uresniëitve konkretnih nalog. Vstopili smo na trg, kjer je bila konkurenca že vzpostavljena. Zastavili smo si konkretne cilje, ki jim sledimo.»e smo na zaëetku pred petimi leti v komerciali v oëeh konkurence predstavljali slona v trgovini s porcelanom, smo danes že veliko bližje podobi gazele. SooËili smo se z izzivi, ki smo si jih zapisali v široko paleto dejavnosti, ki jih Elektro Ljubljana nudi svojim odjemalcem in vsem zainteresiranim kupcem kot nove: predelave merilnih mest, meritve elektriënih veliëin, elektroenergetske analize, naërto vanje in vgradnja kompenzacijskih naprav, zgraditev optiënega omrežja. Vse te odseke danes že obvladujemo z lastnimi strokovnjaki. Seveda pa svojo temeljno dejavnost, zgraditev distribucijskih omrežij, s pripadajoëimi objekti in napravami v najširšem pomenu, stalno izboljšujemo v smislu kakovosti zgraditve. Pod pojmom kakovost zgraditve razumemo prilagajanje željam kupca v okviru upoštevanja predpisov in dobre inženirske prakse, zgraditev v dogovorjenem roku, vgradnjo kakovostnih elementov, kakovostno izdelavo skladno s projektno dokumentacijo, upoštevanje vidika varstva okolja in varstva pri delu. VeËinski segment dela pri zgraditvi distribucijskega omrežja predstavlja zgraditev lastnega omrežja Elektra Ljubljana. Na tem odseku je intenzivnost komerciale manjša, kakovost zgraditve pa je na nivoju, ki velja za trg. Na vseh podroëjih uvajamo sistemske rešitve, ki predstavljajo prihranek virov in s tem konkurenënejšo storitev. Postopkom, ki potekajo znotraj naše enote, stalno sledimo in jih optimiziramo bodisi z uvajanjem raëunalniških tehnologij bodisi s pripomoëki za delo, ki so boljši in iztok.bartol@elektro-ljubljana.si prijaznejši za upravljanje ali razbremenijo delavca v procesu. Brez ljudi ni procesov in za vsemi dogodki stoje ljudje. Tega se dobro zavedamo in vse napisano bi bile zgolj želje na papirju, prazne besede, Ëe ne bi bilo monterjev, projektantov, merilcev, kal kulantov, komercialistov Vsi, ki soustvarjamo procese v Elektru Ljubljana, smo pomemben Ëlen v verigi in znano je, da je veriga moëna toliko, kolikor je moëan njen najšibkejši Ëlen. Z izobraževanjem, bogatimi praktiënimi izkušnjami in medsebojnim vseživljenjskim prenosom znanj krepimo verigo. Medsebojno so delovanje prinaša pozitivne uëinke, ne samo v smislu konkurenënosti, ampak tudi v smislu osebnega zadovoljstva, ki ga zlasti v božiëno-novoletnem Ëasu radi zaželimo drug drugemu. Ob iztekajoëem se letu razmišljamo o dogodkih, ki predstavljajo pomnike. Ni lahko objektivno ocenjevati, kaj bo tisto, kar ne bo pozabljeno. Za Organizacijsko enoto Inženiring je to uresniëitev zahtevnejših projektov in pa renome, ki si ga ustvarjamo pod blagovno znamko Elektro Ljubljana.»as bo pokazal svoje, pomniki ostajajo, nepomembni dogodki pa konëajo na smetišëu zgodovine. IztekajoËe se leto ocenjujem s poslovnega vidika kot zelo uspešno. Zavedam se, da lahko pridemo tudi do toëke kakršnega koli nasiëenja, zato se trudimo ohranjati razvojno naravnanost, stalnice v ukrepanjih in s temi poroštvi optimistiëno korakamo tudi v prihodnost. Še enkrat bi se rad zahvalil vsem sodelavcem Elektra Ljubljana za sodelovanje. V letu, ki prihaja, vsem skupaj želim veliko osebne sreëe, zdravja in veselja ter obilo delovnih uspehov. VošËilo je namenjeno tudi vašim družinam. Iztok Bartol, izvršni direktor OE Inženiring november-december 2005 Dober tok. 37

38 DEJAVNOSTI 2005 V LETU Razvoj telekomunikacijskega omrež ja in storitev v podjetju pomeni nuditi podporo lastnim znotraj podjetja tehnološkim in poslovnim pro cesom, obvladovane zmogljivosti TK-storitev pa prodati na trgu TKstoritev preko hëerinskega podjetja Stelkom. Takšna temeljna vloga OE TK-storitve je bila opredeljena v Poslovnem naërtu OE TK-storitve in v Planu OE TK-storitve za leto Telekomunikacijske storitve v letu 2005 Letos je tretjië, da se bralci Elektro novic seznanjate z izvedbo nalog in dejavnosti v OE TK-storitve. KljuËni cilji, ki smo si jih zadali in jih spremljali v letu 2005 v Planu OE TKstoritve, so bili: - Dograjevanje TK-omrežja za lastne potrebe, kar pomeni: o priprava dokumentacije (projektne in razpisne) za gradnjo optiënih povezav na elektroenergetski infrastrukturi, o dograjevanje TK-vozlišË z opremo, o uvajanje postopkov za vodenje in vzdrževanje TK-omrežja. - Dograjevanje dostopovnih vodov do TKuporabnikov za prodajo TK-storitev na trgu. - Izobraževanje kadrov za obvladovanje nalog. - Opredeljevanje sodelovanja med OE TKstoritve z zunanjimi partnerji. Naj zaënem na koncu kljuënih ciljev. Sodelovanje z ELES-om je potekalo standardno dobro glede na pogodbo o medsebojni zamenjavi optiënih vlaken na doloëenih relacijah in dogovor, da ELES skrbi oz. trži hrbteniëne, Elektro Ljubljana pa dostopovne TK-povezave. V letu 2005 si je OE TK-storitve sicer zadala ambiciozen naërt zgraditve TKomrežja in TK-sistema, toda naërt naložb je bil glede na predlog nekoliko zmanjšan. KljuËne cilje v zgraditvi TK-omrežja za lastne potrebe smo realno dosegli, saj smo zgradili 74,6 km optiënih kablov od tega 1,2 km OPWR, 53,4 km ADSS in 20 km TOSM. V zgraditvi dostopovnih vodov do TK-uporabnikov smo bili skromnejši in smo zgradili 2,1 km optiënega kabla v izvedbi TOSM. Na zaëetku poletja je naš upokojeni sodelavec Anton Kravcar praznoval visoki jubilej, 95. rojstni dan. Anton nosi Ëastitljivi naslov - najstarejši upokojenec Elektra Ljubljana. Tudi ob tej priložnosti vošëimo še veliko zdravih let. 95. rojstni dan Intenzivno smo pripravljali projektno dokumentacijo za zgraditev optiënih povezav v letu 2006, in sicer na relacijah: RTP Domžale-RTP Litija, RTP Litija-RTP Potoška vas, RTP Hrastnik-RTP Zidani Most, RTP Zidani Most-RTP RadeËe, RTP RadeËe-RTP Trebnje, RP IvanËna Goricanadzorništvo Zagradec in RTP Kamniknadzorništvo Kamnik. Vzporedno z zgraditvijo navedenih sistemov in telekomunikacijskega omrežja smo tudi izobraževali kadre za obvladovanje nalog: graditve, vodenja in vzdrževanja TK-omrežja. Visoki osebni jubilej 38 elektronovice november-december2005

39 Organiziranost OE TK-storitve tudi v letu 2005 ni v celoti uspela glede na postavljene cilje. Problem bo rešen vzporedno s strukturiranjem postopkov še v tem letu ali na zaëetku prihodnjega leta. V OE TK-storitve je trenutno zaposlenih sedem delavcev, za izvajanje nalog pa vkljuëujemo tudi nekatere sodelavce iz drugih služb oz. organizacijskih enot. Kakovost dobave TK-storitev notranjim in zunanjim TK-uporabnikom smo dvignili z organiziranjem stalne dežurne službe v podjetju. Zakaj gradimo TK-omrežja in vlagamo denarna sredstva v optiëne vode in digitalne naprave? Ponavljanje stavkov, ki sledijo, je stalnica. Digitalizacija TKomrežja bo prispevala h kakovostnejšemu obvladovanju obstojeëih tehniënih in poslovnih sistemov v podjetju, nudila bo veliko možnosti razvoja, vkljuëevanja novih sistemov v podjetju, omogoëila vstop na trg javnih TK-storitev, od koder bo pritekal prihodek, ki poëasi ne bo zanemarljiv v družbi, in omogoëila razvoj strokovnih kadrov ter omogoëila boljšo, enostavnejšo povezanost znotraj družbe (IP-telefonija) in z odjemalci elektriëne energije. Kako naprej? Kakšni so naërti v OE TK-storitve za leto 2006? Na podlagi planov s Stelkomom naërtujemo poveëanje prihodkov od zunanjih TK-uporabnikov za cca 90 odstotkov. Vlaganje sredstev v graditev TK-omrežja se nadaljuje, saj naërtujemo zgraditi cca 100 km optiënih povezav za lastne potrebe in cca 40 km privodov do zunanjih TK-uporabnikov. V TK-omrežje bomo vkljuëili še nadzorništvo Kamnik, Zagradec in Šentjernej in sklenili optiëne zanke RTP Domžale-RTP Potoška vas in RTP Hrastnik-RTP Trebnje. Na podlagi razpleta razpisa bomo zakljuëili projekt IP-telefonije. Nadaljevali bomo z nadgradnjo nadzornega sistema in prostorskega informacijskega sistema TKomrežja. VeË se bo treba zaëeti ukvarjati z nalogami vodenja in vzdrževanja obstojeëega TK-omrežja, kar pomeni doseëi višjo raven kakovosti storitev. Donacija Društvu za prezgodaj rojene otroke Sredstva, ki jih je letos podjetje namenilo za novoletna poslovna darila, so precej nižja od sredstev namenjenih za darila v lanskem poslovnem letu. Pri tem je treba poudariti, da je letos podjetje del sredstev namenjenih poslovnim darilom namenilo v dobrodelne namene - Društvu za pomoë prezgodaj rojenim otrokom za sofinanciranje aparata za ultrazvok. opravljajo naloge na telekomunikacijskih storitvah, znotraj podjetja ter zvišanjem njihove kakovosti in produktivnosti. PrepriËan sem, da uspeh ne bo izostal. Hvala vsem sodelavcem za dobro opravljene naloge v letu 2005, obenem pa vam in vašim družinam želim veliko sreëe, zdravja in uspehov v letu mag. Janez Hostnik, svetovalec uprave NaËrtovane naloge v letu 2006 so uresniëljive s povezavo vseh kadrov, ki november-december 2005 Dober tok. 39

40 DEJAVNOSTI 2005 V LETU Nabava blaga in naroëanje gradenj v letu 2005 bodo odloëitve pri izbiri blaga, gradenj in storitev zagotavljale daljnosežne rezultate. Vzpostaviti moramo partnerski odnos z dobavitelji blaga in izvajalci gradenj ter storitev in medsebojno zaupanje in sodelovanje. Nikoli se med seboj docela ne razumemo, storimo pa lahko in storili bomo veliko veë, da bi se bolje razumeli. Samo predpisi niso dovolj, potrebna je tudi kultura, vedeti, kaj je prav in kaj ni. H koncu gre dolgo, naporno in težko ter v mnogih pogledih tudi uspešno leto 2005.»etudi bi še tako radi, da se ne bi še konëalo, ker nam je ostalo še veliko upanj, želja in tudi veliko dela, se bomo morali posloviti. S seboj bomo morali v Ëasovni torbi nesti vse v novo in neznano leto Na podroëju nabave blaga in naroëanja gradenj ter storitev se je v letošnjem letu marsikaj spremenilo. Organizacijska struktura Službe za javna naroëila in nabavo se je spremenila, nastala je OE Nabava. Delo nabave in naroëanja naj bi se centraliziralo, kar naj bi zagotovilo še boljšo preglednost in boljše obvladovanje stroškov. Kot javno podjetje posebnega družbenega pomena smo zavezani Zakonu o javnih naroëilih. Poglavitni namen pravil o javnem naroëanju je zagotoviti konkurenco pri poslovanju z javnim sektorjem. Poleg varstva konkurence in zašëite vseh, ki so udeleženi na trgu, je namen pravil o javnem naroëanju tudi zagotoviti gospodarno rabo javnih sredstev. Naj ne velja rek: flvzemite, vzemite, vse to me nië ne stane; to je državni denar«. Tudi pri javnem naroëanju je bilo nekaj novosti. Izvedli smo prve kvalifikacijske postopke za izvajanje strokovnega nadzora gradbenih in elektromontažnih del. Temu sta sledila še kvalifikacijska postopka za izvajanje posekov in ËišËenja podrasti na trasah elektroenergetskih vodov in izvajanje gradbenih del pri zgraditvi in vzdrževanju elektriënega omrežja. Postopki javnega naroëanja so dokaj zapleteni in v organizaciji zahtevajo precej napora in truda. Potrebno je sodelovanje, dogovarjanje in skupinsko delo razliënih profilov ljudi. Distributerji elektriëne energije smo v službi ljudi, za ljudi. Svoj kamenëek v mozaiku organizacije tega poslanstva mora prispevati tudi Nabava. Za dobavo kakovostne elektriëne energije so potrebni tudi kakovostni materiali za vzdrževanje in zgraditev naprav za distribucijo elektriëne energije. Navada v naši kulturi je, da vsi delajo le za svojo korist. Tudi pri nabavi blaga in naroëanju gradenj ter storitev se sreëujemo s podobnim pojavom. Ni vedno najugodnejše, kar je najcenejše. Ustrezni naëini in postopki nam bodo omogoëili, da Želim vam, da bi Ëarobni Ëas božiëa preživeli Ëim lepše, vsak dan v novem letu pa ujeli košëek sreëe, miru in veselja zase in za vse, ki jih imate radi. danijel.leskovec@elektro-ljubljana.si Dane Leskovec, izvršni direktor OE Nabava 40 elektronovice november-december2005

41 RaËunovodskofinanËno podroëje ob koncu leta 2005 Tako kot vsako leto, se je tudi leto 2005 v raëunovodsko-finanënem odseku zaëelo zelo živahno z izdelavo sklepnega raëuna in letnega poroëila družbe za leto Poslovanje družbe v letu 2004 in letno poroëilo družbe za leto 2004 je bilo v mesecu marcu uspešno revidirano s strani neodvisne revizijske hiše Deloitte & Touche, nato potrjeno na nadzornem svetu družbe ter v mesecu avgustu sprejeto na delniški skupšëini. Nadzorni svet družbe je potrdil tudi Gospodarski naërt družbe za leto Med letom smo pripravljali poslovne informacije za potrebe ministrstva za gospodarske dejavnosti, Javne agencije RS za energijo, ban ke ter druge zunanje in notranje uporabnike. Sodelovali smo pri pripravi zahteve po podražitvi elektriëne energije za tarifne odjemalce, predloga za iz ra- Ëun kalkulacije neposrednih stroškov pri kljuëitve na distribucijsko omrežje, pogodbe o dostopu do prenosnega omrežja za leto 2005 ter normativov stroškov obratovanja in vzdrževanja dejavnosti maca.bozic@elektro-ljubljana.si SODO. V poletnih mesecih smo sodelovali pri pripravi pripomb na Metodologijo o omrežnini in na Posvetovalni dokument za pripravo regulativnega okvira za elektroenergetska omrežja za obdobje Vso jesen smo se dejavno pogajali za višino omrežnine za naslednje regulativno obdobje. Omrežnina je temeljni vir prihodka podjetja in od njene višine je odvisna kakovost vzdrževanja in razvoja distribucijskega omrežja ter poslediëno zanesljivost in kakovost obratovanja omrežja. V okviru postopka reorganizacije družbe je OE RFS med letom dejavno sodelovala in natanëno popisala potek poslovnih procesov v OE RFS in povezavo s procesi drugih organizacijskih enot. Za leto 2006 se nam napovedujejo precejšnje spremembe na podroëju uvajanja novih slovenskih raëunovodskih stan dardov, novosti na podroëju davëne zakonodaje in uvajanja evra. V skladu z energetsko zakonodajo bodo s 1. julijem 2007 vsi odjemalci postali upraviëeni odjemalci, tako da bomo v letu 2006 dejavno sodelovali pri uvedbi prehoda gospodinjskih odjemalcev med upraviëene odjemalce. Vseskozi pa bo v letu 2006 v ospredju reorganizacija elektrodistribucijskih podjetij v skladu z energetskim zakonom. V novembru 2005 je vlada RS sklenila, da se za izvedbo privatizacije gospodarskih družb, ki so v državni lasti, ustanovijo svetovalne in privatizacijske skupine, ki bodo pripravile nabor ukrepov za pregleden in postopen umik države iz gospodarstva. Med drugimi je ustanovila tudi svetovalno skupino, ki bo predlagala koncept privatizacije elektrogospodarstva, tako da se omogoëi proizvodnim in trgovskim elektropodjetjem Ëim prejšnji vstop na trg. Omenjene skupine morajo pripraviti najmanj en program privatizacije, ki mora izhajati iz analize panoge in perspektiv podjetja, na podlagi tega pa morajo predlagati ustrezno metodo privatizacije oziroma ustrezno kombinacijo privatizacijskih metod. Svetovalne in pri vatizacijske skupine morajo svoje predloge predložiti vladi najkasneje do 23. decembra Sklepamo dinamiëno leto, pred nami pa so že novi izzivi, nove motivacije, nove obveznosti. Dovolite, da se ob iztekajoëem se letu iskreno zahvalim vsem svojim sodelavkam in sodelavcem za korektno sodelovanje z željo, da bi bilo leto 2006 uspešno, sreëno, zdravo in prijazno do vas vseh! Maca BožiË, izvršna direktorica OE RFS november-december 2005 Dober tok. 41

42 DRUŠTVO UPOKOJENCEV Še eno dejavno leto se poslavlja Zopet smo sklenili eno leto delovanja Društva upokojencev Elektro Ljubljana. Mislim, da smo dosegli te meljni namen našega društva, to je druženje in premagovanje osamljenosti, ki se pogosto pojavi v nas samih. VËasih povzroëi naše delovanje negodovanje zaposlenih, ko vidijo v glasilu opise naših pohodov in izletov. Toda ne smemo pozabiti, da smo v podjetju služili 40 let, si zaupali vse tegobe in radosti, potem pa se razšli. Marsikdo je ostal sam. Zato je potrebno druženje, in naše društvo s svojim delovanjem vsekakor sledi temu cilju. V iztekajoëem se letu smo imeli res pester program. Zasluga upravnega odbora, Alojza PoËervine in Zvonke je, da smo ga do sedaj lepo izpeljali. Ogledali smo si slovensko morje, podzemni svet kraških jam, vozili smo se po SoËi in si ogledali Soško dolino. Na Dolenjsko smo šli martinovat, na Bizeljskem smo si ogledali repnice in skoëili Ëez mejo v Kumrovec. Udeležili smo se sreëanja upokojencev vse Slovenije, ki je bilo v Postojni. Tu sreëaš nekdanje sodelavce in sosede in nehote reëeš flkaj, tudi ti si že Sivi panter?«pohodi so skrbno naërtovani, da si lahko vsak izbere naëin udeležbe, ki 42 elektronovice november-december2005

43 JUBILANTJE mu je glede na njegove želje in možnosti najbolj pogodu. Lahko se zadovolji z ra ziskovanjem pokrajine ob vznožju gore ali se odloëi osvojiti vrh, kar je še posebna draž, kadar se povzpnemo na kako goro prvië. Naši Ëlani - športniki se zavedajo, da tudi v tretjem življenjskem ob dobju ne smemo zanemariti reka flzdrav duh v zdravem telesu«, zato pridno vadijo in nas Ëastno zastopajo na tekmovanjih, ki jih organizira Mestna zveza upokojencev Ljubljana. Naša Jožica je poskrbela, da so vsi jubilanti dobili Ëestitko in objavo v glasilu. V iztekajoëem se letu je bilo slavljencev kar nekaj: gospod Anton Kravcar je dopolnil visok jubilej, 95 let, drugi jubilant, gospod Anton Tomelj, pa je dopolnil 90 let. Življenjski zgodbi obeh smo lahko prebrali v glasilu. Zanimivo je, da je bilo v Elektru Ljubljana zaposlenih pet diplomiranih inženirjev elektrotehnike, ki so bili rojeni leta To so: gospa Marjeta Koselj in gospodje Gustav Erklavec, Dušan ŠuštaršiË, Peter Kozina in Janez Jevnikar, ki jih vsi poznamo, saj so bili vodilni delavci. Njihove poti so se združile ob študiju, kasneje pa še v isti delovni organizaciji, kjer so se tudi upokojili. Seveda nismo pozabili tudi tistih upokojenk in upokojencev, ki so praznovali sedemdeseti oz. šestdeseti rojstni dan. Tudi njihova imena so bila objavljena v glasilu, za kar skrbi urednica mag. Violeta Irgl, in se ji zato v imenu vseh jubilantov lepo zahvaljujem. Hvala tudi celotnemu kolektivu Elektra Ljubljana, ki še ni Ëisto pozabilo na nas in nam pomaga z donatorskimi sredstvi, prav tako hvala vsem drugim donatorjem, ki so nas v preteklosti podpirali. Da je delovanje društva res potrebno, dokazuje dejstvo, da so nas na pobudo gospoda Knavsa, direktorja Elektra Gorenjska, obiskali predstavniki njihovih upokojencev in po našem zgledu ustanovili Društvo upokojencev Elektro Gorenjska. Jože Bergant, predsednik Društva upokojencev Elektro Ljubljana V zadnjih dveh mesecih letošnjega leta praznujejo naši upoko jenci svoje življenjske jubileje: NOVEMBER rojstni dan 1. Jožef GROŠELJ roj Radomlje 2. Branko HORVAT roj Macinec 70. rojstni dan 1. Anton PRAŠNIKAR roj Domžale - Ëlan DUEL 2. Alojz KREŽE roj Zagorje ob Savi 80. rojstni dan 1. Andrej NOVAK roj Ljubljana 2. Peter KOZINA roj Ljubljana - Ëlan DUEL 3. Ferdo BECI roj Ptuj DECEMBER rojstni dan 1. Miroslav HRIBAR roj »emšenik 2. Janez ŽUST roj Rovte 70. rojstni dan 1. Karol VALENT roj Trbovlje 80. rojstni dan 1. Janez JEVNIKAR roj Ljubljana - Ëlan DUEL 2. Ferdinand AMBROŽI» rojen Dolenja vas 3. Riko URH roj Novo mesto Poseben jubilant v letošnjem decembru pa je Franc OBLAK iz Kamnika, ki je dopolnil Ëastitljivih 94 let. Vsem jubilantom iskreno Ëestitamo in želimo še mnogo zdravih, sreënih, zadovoljnih let. V oščilo òò ò Joæica Kraπovec Leto je naokoli in spet je Ëas za praznovanje. Zaposlenim v Elektru Ljubljana želimo veliko poslovnih uspehov, vsem upokojencem in Ëlanom društva pa predvsem zdravja v letu Naj bo leto, ki prihaja, vedro in prijazno do vseh. Upravni odbor društva upokojencev november-december 2005 Dober tok. 43

44 ZA DUŠO ZA DUŠO Življenje ljudi okoli sebe spremenimo na bolje»e želimo, da nas drugi spoštujejo, moramo najprej mi spoštovati njih Vsi ljudje želimo obëutiti, da smo cenjeni in nekomu pomembni.»lovek, ki bo zadovoljil te naše potrebe, bo nenehno deležen ljubezni, pozornosti in spoštovanja. Skrb za druge praviloma odseva vero v samega sebe in vero v druge. NekoË je perzijski deželi vladal moder in priljubljen šah, ki je svojemu ljudstvu privošëil le najboljše. Perzijci so vedeli, da njihov vladar skuša vedno znova pre veriti, kako bodo njegove odloëitve vplivale na nji ho va življenja. Tako se je veëkrat zamaskiran sprehajal po uli cah in skušal na življenje gledati z njihove perspektive. NekoË se je preoblekel v revnega kmeta in se napotil proti javnemu kopališëu, kjer so ljudje uživali v družbi in sprostitvi. Vodo za kopališëe je ogrevala peë v kleti, nekdo pa je bil odgovoren za vzdrževanje primerne temperature vode. Šah se je odpravil v klet z namenom, da obišëe Ëloveka, ki je neutrudno skrbel za ogenj. Skupaj sta si privošëila kosilo, v tem Ëasu pa se je šah s tem osamljenim možem spoprijateljil. Mož se je kmalu navezal na svojega obiskovalca, saj je ta sprejel njegov naëin življenja. NihËe drug mu še nikoli do tedaj ni izkazal toliko prijaznosti in skrbi. Nekega dne pa je šah razkril svojo pravo identiteto. To je bilo tvegano dejanje, saj se je bal, da ga bo mož takoj prosil za kakšno uslugo ali darilo. Namesto tega se mu je mož zazrl v oëi in dejal: flvsakië si, zato da bi v tej temnici posedal z menoj, zapustil svojo udobno palaëo in sijaj. Jedel si mojo grenko hrano in iskreno pokazal, da ti ni vseeno zame. Drugim ljudem morda lahko podariš dragocena darila, toda meni si podaril najmogoënejše darilo, kar jih je. Dal si mi samega sebe.«nesebiëno razdajanje samega sebe skoraj go tovo ne bi moglo biti glavni predmet pri študiju uspešnosti.»e prav se pre živ ljamo s tem, kar pre jemamo, pa so resniëne nagrade tiste, ki izvirajo iz tega, kar dajemo.»eprav smo morda glede na družbene standarde us pešni, pa se ne bomo resniëno poëutili sreëni, dokler za nekoga ne bomo storili nekaj, Ëesar nam nikoli ne bo mogel povrniti. ZaËne se pri drobnih malenkostih. Do svojih najbližjih, tudi sodelavcev, bodimo spoštljivi, pozorni in nenazadnje prijazni. Prijaznost pomeni, da se opraviëimo, ko naredimo napako, da prosimo za dovoljenje, kadar je to primerno, da nekoga razveselimo s preprostimi reëmi, se mu zahvalimo, ali zaželimo lep dan z nasmehom v oëeh.»eprav je npr. kurirjeva dolžnost, da nam prinaša pošto, se mu vedno zahvalimo zanjo. Opazujmo odziv in tudi obëutek, 44 elektronovice november-december2005

45 ki nas ob tem prevzame. Prijetno je vedeti, da s tem prikliëemo na dan najboljše Ëlovekove lastnosti. In ne pozabimo, vedno ravnajmo tako, kot si želimo, da bi drugi ravnali z nami. VËasih se nam bo zdelo, da ljudem izkazujemo dovolj hvaležnosti, pa ne Ëutimo, da bi to vplivalo na kakovost naših odnosov. Ne obremenjujmo se, pomembno je, da se globoko v sebi poëutimo prijetno, zato je vredno in prav, da tako ravnamo. Smisel življenja ni zmaga, temveë rast in razdajanje. Ko se bomo ozrli v preteklost in razmislili o svojih dejanjih, bomo veë zadovoljstva dobili iz veselja, ki smo ga prinesli v življenja drugih, kot pa iz trenutkov, ko smo jih premagali. Andreja Radovan Povzeto po: - Glenn van Ekerne: 12 preprostih skrivnosti do sreëe (Založba Tuma, Ljubljana, 2002) - Richard Carlson: Ne trati moëi za malenkosti v službi (Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000) - Richard Carlson in Kristine Carlson: Ne trati moëi za malenkosti v ljubezni (Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001) Misel Vljudnost je kot denar, ki ga nikoli ne morete imeti preveë in s katerim nikoli ne smete biti skopuški. Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca. Spomladi do rožne cvetice, poleti do zrele pšenice, jeseni do polne police, pozimi do snežne kraljice, v knjigi do zadnje vrstice, v življenju do prave resnice, v sebi do rdeëice Ëez eno in drugo lice. A Ëe ne prideš ne prvië, ne drugië do krova in pravega kova poskusi: vnovië in zopet in znova. Tone PavËek J. Wanamaker november-december 2005 Dober tok. 45

46 NAGRADNA KRIŽANKA Evropska skupina narodov»evlji, copati, opanki, sandali Okrajπava za doktor NoËno zabaviπëe Junakinja romana April Nuklearna elektrarna Krπko Srbsko moπko ime Skupina oseb v sorodstvu Tiskovina, tudi formula Meden Uroπ Kraj pri Krπkem Mesto pri Firencah OËe Glavni πtevnik Dræava na Balkanu Predlog Goban Glavno mesto Jordanije Burka Pesniπka oblika za dekle Kemijski znak za erbij Moπko ime pri muslimanih Ljubljanska banka Mladi car, pesniπka oblika Meπana srbska solata Kubanski voditelj Dræava v Aziji Vesolje Stvar, predmet Gorovje v Juæni Ameriki Deblo, hlod Rode Vesna Kotva, sidro Sestavil T O N I Bogovi v germanski mitologiji Boginije usode Slovenski skladatelj Pisec pripovednih del Zorica»erne Alkilni radikali Telesna poπkodba Ptica njorka Joæe»ad Nemπko æ. ime Oranje Mitoloπka pripoved Nadstropje Radovan Andreja»iËa Nenad Robert Lekπe Lastnik mlina Del fotografskega aparata Tuje æensko ime SlapniËar Damjan L 2 Ljubezensko vedenje Tomaæ Æuæek E 0 Veletok v Juæni Ameriki Glavni πtevnik Kemijski znak za radij T 0 Pogost veznik Ljubljansko pokopaliπëe Osebni zaimek O 6 KruπiË Adriana Mojzesov brat v Stari zavezi 46 elektronovice november-december2005

47 Izdelavo motivov, oblikovanje in tisk vošëilnic in koledarjev smo letos zaupali Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana v okviru izobraževalnega procesa srednje šole. Del sponzorskih sredstev je namenjen opremi uëilnice za medijske tehnike. Energija ustvarja dobrodelnost in samopomoë Med prispelimi pravilnimi rešitvami oktobrske križanke je bila izžrebana Ana Burja iz Domžal, ki bo prejela praktiëno nagrado.»estitamo! Prosimo, da geslo rešene križanke, ki jo je sestavil Toni Štimec, napišete na dopisnico in pošljete do vkljuëno 13. januarja na naslov: Elektro Ljubljana d. d., Uredništvo Elektro novic, Služba za odnose z javnostmi, Slovenska 58, 1516 Ljubljana. Elektro novice interno glasilo Elektra Ljubljana d. d. Naslov: Slovenska 58, 1516 Ljubljana. Elektro novice prejemajo vsi zaposleni, štipendisti in upokojenci Elektra Ljubljana d. d. Glavna in odgovorna urednica: mag. Violeta Irgl. Fotografije: Marko Piko. Oblikovanje: Peter Oman, s. p. Tisk: Delo tiskarna, d. d. Lektoriranje: Pliberšek izobraževanje, prevajanje in lektoriranje, Boštjan Pliberšek, s. p. november-december 2005 Dober tok. 47