Microsoft Word - ucni nacrti

Transkripcija

1 UČNI NAČRTI - SKUPNI DEL PEDAGOŠKEGA MODULA (FF) Skupni predmeti: 1. Psihologija za učitelje 2. Didaktika 3. Pedagogika teorija vzgoje in andragogika 4. Opazovalna praksa pri psihologiji 5. Opazovalna praksa pri obči didaktiki 6. Opazovalna praksa pri pedagogiki in andragogiki Obvezni izbirni predmeti: 7. Slovenščina za učitelje 8. Humanistika in družboslovje 9. Raziskovanje učnega procesa 64

2 PSIHOLOGIJA ZA UČITELJE 1. Naslov predmeta 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 7 4. Kontaktne ure Skupaj 90 P Stopnja Magistrska 6. Letnik I. (druga) V Semester S in Študijski program Pedagoški programi 9. Študijska smer Ostale oblike 10. Steber programa Obvezni skupni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predmet je del skupnih pedagoško-psiholoških predmetov v okviru pedagoškega modula in je celoletni predmet. V 1. semestru je 30 P in 15 V, v 2. semestru pa 15 P in 30 S. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Študent: pozna proces učenja in dejavnike, ki vplivajo na učenje, in jih upošteva pri poučevanju, pozna zakonitosti razvoja učencev in individualne razlike med učenci ter jih upošteva pri poučevanju, oblikuje spodbudno učno okolje, pri učencih razvija motivacijo in pozitivna stališča do učenja, uspešne učne strategije ter spodbuja vseživljenjsko učenje, pri učencih razvija ustrezne medosebne odnose in socialne veščine, uspešno uravnava vedenje učencev in rešuje medosebne konflikte, uporablja ustrezne načine komunikacije z učenci, učitelji, starši, vodstvom šole in drugimi udeleženci v pedagoškem procesu; vodi razredno skupnost, pozna učence s posebnimi potrebami, prilagaja delo njihovim značilnostim in po potrebi sodeluje z ustreznimi strokovnjaki in ustanovami, uporablja ustrezne načine spremljanja, preverjanja in ocenjevanja znanja ter sprotnega informiranja učencev in staršev. 14. Opis vsebine Pomen psihološke izobrazbe za učitelja. Metode in tehnike proučevanja učnega procesa in spoznavanja učencev. Razvoj; zorenje in učenje. Nevrofiziološke osnove učenja. Zakonitosti in teorije psihičnega razvoja (psihoanalitične, kognitivne teorije in teorije socialnega razvoja). Dejavniki razvoja. Faze psihičnega razvoja. Tempo, individualne razlike, norme razvoja. Govorni in jezikovni razvoj. Adolescenca. Oblike učenja (učenje s pogojevanjem, učenje spretnosti, besedno učenje, učenje multiplega razlikovanja, učenje pojmov, učenje pravil, principov in zakonitosti, učenje kot reševanje problemov). Pogoji uspešnega učenja. Spodbujanje ustvarjalnosti učencev. Učenje z opazovanjem, izkustveno učenje, celostno učenje. Proces učenja. Struktura spomina. Pomnjenje in pozabljanje (teorije in dejavniki pomnjenja in pozabljanja). Transfer učenja. Metaučenje. Dejavniki šolskega učenja. Fiziološki dejavniki učenja (fiziološke spremembe v adolescenci, zdravje, utrujenost). Psihološki dejavniki učenja (sposobnosti, spoznavni in učni stili, spoznavna struktura, strategije in pristopi k učenju, učna motivacija, osebnostnočustveni dejavniki, socializacija). Fizikalni in socialni dejavniki učenja. Sodobna tehnologija in učenje. Individualne razlike med učenci. Učenci s posebnimi potrebami. Psihološki vidiki diferenciacije in individualizacije pouka. Struktura in dinamika malih skupin. Komunikacija in vodenje razreda. Razredna in šolska klima. Konstruktivno reševanje medosebnih konfliktov. Reševanje disciplinskih problemov v šoli. Učiteljeva osebnost. Čustvena inteligentnost. Oblikovanje stališč in vrednot. Psihološke osnove moralnega razvoja in vzgoje. Psihološki vidiki preverjanja in ocenjevanja. Načini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja. Metrična in motivacijska funkcija ocenjevanja. Konstrukcija testov znanja. 15. Temeljna literatura TEMELJNA: Marentič-Požarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouka (izbrana poglavja). Ljubljana: DZS, 299 str. Papalia, D. E., Olds, S. W. in Feldman, R. D. (2003). Otrokov svet: otrokov razvoj od 65

3 spočetja do konca mladostništva (izbrana poglavja). Ljubljana: Educy. 16. Predvideni študijski dosežki PRIPOROČENA: Dhority, L. (1992). Ustvarjalne metode učenja. Umetnost uporabe sugestije za celostno učenje. Ljubljana: Alpha center, 234 str. George, D. (1997). Nadarjeni otrok kot izziv. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport, 181 str. Jaušovec, N. (1987). Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti. Ljubljana: DZS, 164 str. Marentič-Požarnik, B., Magajna, L., in Peklaj, C. (1995). Izziv raznolikosti: stili spoznavanja, učenja, mišljenja. Nova Gorica: Educa, 202 str. Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija (izbrana poglavja). Ljubljana: Educy, 610 str Znanje in razumevanje Študent: pozna in razume zakonitosti kognitivnega, socialno čustvenega razvoja, razvoja matematičnih kompetenc in strategij, razvoj govora, pozna oblike učenja in dejavnike, ki spodbujajo ali ovirajo učenje, pozna značilnosti učencev s posebnimi potrebami in specifičnosti njihovega učenja, pozna dejavnike, ki vplivajo na neustrezne odnose in v razredu oz. povzročajo konflikte, pozna uspešne načine komunikacije in vodenja razreda ter oblikovanja spodbudne razredne klime, pozna različne načine in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja ter upošteva njihovo vplivanje na učni proces Uporaba Študent zna: uporabiti ustrezne oblike učenja, jih prilagoditi učnim vsebinam in individualnim potrebam in značilnostim učencev, ustrezno komunicirati z učenci, starši, kolegi in drugimi strokovnimi delavci, oblikovati ustrezno učno okolje, v katerem se učenci počutijo varne, sprejete in cenjene, uporabljati ustrezne načine motiviranja učencev ter pri njih spodbujati uporabo uspešnih strategij učenja, uporabiti ustrezne načine preverjanja in ocenjevanja znanja in posredovati spodbudno povratno informacijo učencem in staršem Refleksija Študent: kritično uporablja teoretična spoznanja pri učenju in poučevanju, presoja učinkovitost različnih pedagoških ukrepov (metod poučevanja, strategij reševanja konfliktov itd.), na osnovi evalvacije učinkovitosti uporabljenih metod in postopkov izvaja ustrezne izboljšave, je zmožen implementacije teoretičnih spoznanj v pedagoški proces, se zaveda pomena pozitivnih stališč do pedagoškega dela in učencev ter jih ustrezno udejanja, ozaveščen je o pomenu vseživljenjskega učenja, ki ga uveljavlja pri lastni strokovni in osebnostni rasti, se zaveda odgovornosti do svojega poklica, ljudi, s katerimi dela, in širše družbene skupnosti ter neprestano presoja etičnost svojega ravnanja. 66

4 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti 21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev) 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Predavanja, seminarji, laboratorijske vaje Študent: zna uporabiti metode raziskovanja učnega procesa v različnih kontekstih pedagoškega dela, zna oblikovati ustrezno učno okolje pri skupinskem in drugih oblikah učenja, zna uporabljati IKT in druge didaktične pripomočke, zna komunicirati in voditi različne skupine ljudi v različnih okoljih in situacijah, razvija strategije vseživljenjskega učenja pri učencih in jih tudi sam uporablja, je zmožen samokritične presoje lastnega dela in postopkov, se zaveda svoje strokovne avtonomnosti in jo kompetentno uveljavlja pri svojem delu. Pogoj za pristop k izpitu: udeležba in aktivnost na seminarju in vajah; izdelava in predstavitev seminarske naloge. Pisni izpit, dopolnjen z ustnim izpitom. (Dober seminar se upošteva pri izpitni oceni.) Ocenjevalna lestvica: od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno); ob upoštevanju Statuta UL in fakultetnih pravil. Kakovost izvajanja predmeta ugotavljamo z anonimnimi anketami študentov, z analizo opravljenih izpitov. red. prof. dr. Drago Žagar, izr. prof. dr. Cirila Peklaj red. prof. dr. Drago Žagar: Novak, H., Žagar, D., in drugi, (1995). Obremenitve osnovnošolcev: vzroki in posledice. Radovljica: Didakta. Žagar, D., (2004). Nivojski pouk v devetletni osnovni šoli. Šolsko polje, 15 (5/6), str Žagar, D., (1984). Različni načini mišljenja in učni uspeh učencev. Anthropos 14 (1/2), str izr. prof. dr. Cirila Peklaj: Peklaj, C., Vodopivec, B. (1999). Effects of cooperative versus individualistic learning on cognitive, affective, metacognitive and social processes in students. European Journal of Psychology of Education, Vol. 14, No. 3, str Peklaj, C. s sodelavkami (2001). Sodelovalno učenje ali Kdaj več glav več ve. Ljubljana: DZS, Peklaj, C., Žagar, D., Pečjak, S., Puklek Levpušček, M. (2006). Motivation and self-efficacy in students attending heterogeneous and ability-grouped classes. Studia Psychologica, 48,

5 doc. dr. Melita Puklek Levpušček: Puklek Levpušček, M. (2001). Doživljanje vedenja učiteljev, motivacijska prepričanja in samoregulativno učenje pri različno starih mladostnikih/ Perception of teachers behaviour, motivational beliefs and self-regulated learning in different adolescent age groups/. Psihološka obzorja /Horizons of Psychology/, 10(4), Peklaj, C., Žagar, D., Pečjak, S. in Puklek Levpušček, M. (2006). Motivation and self-efficacy in students attending heterogeneous and ability-grouped classes. Studia Psychologica, 48(4), Puklek Levpušček, M. in Marentič Požarnik, B. (2005). Skupinsko delo za aktiven študij. Ljubljana: CPI FF, 136 str 68

6 1. Naslov predmeta DIDAKTIKA 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 5 4. Kontaktne ure Skupaj 60 P 30 V 15 S 15 Ostale oblike 5. Stopnja Magistrska (druga) 6. Letnik I. 7. Semester Študijski program Pedagoški programi 9. Študijska smer 10. Steber programa Obvezni skupni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predmet se izvaja kot del skupnih predmetov pedagoškega modula za študente pedagoških smeri FF 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Študenti: poznajo in opredelijo predmet proučevanja didaktike kot ene od znanstvenih disciplin pedagogike razumejo temeljne didaktične koncepte in pojme kot so izobraževanje, vzgoja, znanje, poučevanje in učenje, pouk ter njihova medsebojna razmerja poznajo strukturne dejavnike pouka (učitelj, učenec, učna vsebina, učni cilji) in razumejo njihovo vlogo pri oblikovanju in vodenju kakovostnega učnega procesa spoznajo dejavnike, pomen in vlogo artikulacije učnega procesa razumejo funkcije posameznih didaktičnih faz (etap), učnih oblik in metod ter njihovo povezanost pri izvajanju pouka obravnavajo značilnosti, ravni in strategije učnega načrtovanja se seznanijo s strukturo in vsebino različnih kurikularnih dokumentov (učni načrti, katalogi znanja) razumejo pomen in značilnosti didaktičnih načel poznajo strategije kurikularnega načrtovanja in jih smiselno uporabljajo pri svojem strokovnem delu na vzgojno-izobraževalnem področju razumejo medsebojno prepletenost in soodvisnost učnih ciljev, procesov in vsebin ter poznajo predpostavke in omejitve posameznih kurikularnih strategij 14. Opis vsebine I. UVOD V DIDAKTIKO, TEMELJNI POJMI IN KONCEPTI 1. predmet proučevanja didaktike, opredelitev didaktike kot znanstvene discipline 2. razmerje med splošno in posebno didaktiko; didaktika in metodika 3. izobraževanje: opredelitev pojma, razmerje med vednostjo in znanjem, izobraževanjem in vzgajanjem, splošnim in poklicnim / strokovnim izobraževanjem 4. problem razmerja med učenjem in poučevanjem 5. pouk: opredelitev, značilnosti, funkcije in vidiki pouka II. STRUKTURNI DEJAVNIKI POUKA 6. učitelj: vloga učitelja, polje delovanja, formalne izobrazbene zahteve 7. aktivna vloga učenca pri pouku 8. komunikacija in interakcija pri pouku (med učiteljem in učenci, med učenci) 69

7 9. učna vsebina (znanstvenost učne vsebine, sestavine, funkcija, pomen didaktične transformacije in redukcije) in učni cilji (izobraževalni, vzgojni cilji; globalni, etapni, operativni cilji; kritika operativizacije) III. NAČRTOVANJE, ARTIKULACIJA IN EVALVACIJA POUKA 10. didaktične etape (faze) učnega procesa 11. učne oblike in učne metode; učna sredstva; strategije pouka 12. strategije učnega načrtovanja: učno-vsebinsko, učno-ciljno, razvojnoprocesno načrtovanje 13. učna priprava: globalna priprava; letna priprava na ravni šole; učiteljeva letna priprava; etapna priprava; priprava didaktične enote 14. opredelitev didaktičnih načel; temeljne značilnosti in dileme 15. Opredelitev kurikularne evalvacije. Značilnosti in funkcije, modeli in oblike evalvacije. 15. Temeljna literatura Strmčnik, F. (2001). Didaktika osrednje teoretične teme. Ljubljana: Filozofska fakulteta (401 str). Blažič, M. idr. (2003). Didaktika (visokošolski učbenik). Novo mesto: Visokošolsko središče (426 str.). Kramar, M. (1994). Načrtovanje in priprava izobraževalnovzgojnega procesa v šoli. Nova Gorica : Educa. Šilih, G. (1961). Očrt splošne didaktike. Ljubljana: DZS (317 str.). Kroflič, R. (1992). Teoretski pristopi k načrtovanju in prenovi kurikuluma. Ljubljana: CRU. (120 str.) 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Študent(ka): opredeli predmet proučevanja didaktike razume temeljne koncepte didaktične teorije: izobraževanje, pouk, znanje, učenje in poučevanje pojasni razmerje med posameznimi didaktičnimi procesi: učenjem in poučevanjem, vzgojo in izobraževanjem, poklicnim in strokovnim izobraževanjem itd. opredeli pojem pouka, njegove značilnosti, funkcije in vidike razume pomen aktivne vloge učenca v učnem procesu ter opiše vlogi učitelja in učenca pri pouku pozna in razume značilnosti in pomen ustrezne učne komunikacije in interakcije našteje vrste učnih ciljev in opredeli njihove značilnosti; razume funkcije učnih ciljev pri pouku razume omejitve na področju operativizacije (predvsem vzgojnih) učnih ciljev našteje in opiše didaktične etape 70

8 učnega procesa razlikuje med različnimi učnimi oblikami in metodami ter razume njihovo didaktično uporabnost pozna značilnosti, funkcije in strategije učnega načrtovanja razume vlogo kakovostne učne priprave za uspešno izvajanje pouka ter razloži značilnosti, funkcije in bistvene razlike posameznih ravni učnih priprav razume značilnosti in dileme didaktičnih načel navede značilnosti, funkcije in modele kurikularne evalvacije 16.2 Uporaba Študent(ka): ugotavlja, katere dejavnosti spodbujajo aktivno vlogo učenca pri pouku analizira kakovost učne komunikacije in interakcije med učiteljem in učenci na podlagi učnih ciljev oblikuje predloge učnih vsebin in dejavnosti iz splošnih učnih ciljev izpelje operativne učne cilje oblikuje učinkovite didaktične strategije za doseganje zastavljenih učnih ciljev analizira in ovrednoti didaktično izvedbo opazovane učne ure v okviru hospitacij 16.3 Refleksija Študent(ka): ugotavlja, kako se didaktična teorija odraža v učni praksi in nasprotno predstavljene didaktične teoretične koncepte reflektira v luči lastnih izkušenj v času svojega šolanja presoja, kako ustrezno prenesti teoretična spoznanja v empirično pedagoško-didaktično ravnanje interpretira konkretna ravnanja, procese in učinke v didaktični praksi z vidika didaktičnih teoretičnih konceptov opazovana didaktična ravnanja ovrednoti z vidika upoštevanja posameznih didaktičnih načel na osnovi refleksije svojega ravnanja uvaja ustrezne izboljšave in se tako 71

9 17. Metode poučevanja in učenja 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti 21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev) strokovno razvija 16.4 Prenosljive spretnosti Študent(ka): niso vezane le na en na podlagi študija ustrezne literature predmet se poglablja v temeljno vsebino znanstvene discipline plenarno predstavi vsebino in ugotovitve svojega raziskovanja v okviru seminarskega dela svoje strokovne argumente in poglede v diskusiji sooči z ugotovitvami in argumenti drugih kritično analizira in se odziva na strokovne ugotovitve in interpretacije svojih kolegov spremlja in vrednoti lasten študijski napredek ter na tej podlagi usmerja svoja študijska prizadevanja Predmet se izvaja v obliki predavanj, seminarjev (izbirno), opazovalne prakse (izbirno) in vaj (obvezno). Med predavanji imajo študenti možnost aktivnega vključevanja v krajše diskusije. V okviru predmeta študenti opravijo obvezne vaje, pri katerih obravnavajo teme s področja didaktike na bolj operativni, praktični ravni. Za pristop k pisnemu izpitu morajo imeti študentje opravljene obvezne vaje. Študenti opravijo pisni izpit. Ocenjevanje pisnih izpitov je številčno na lestvici od 1 do 10. Pri določanju končne izpitne ocene se upošteva tudi kakovost opravljenega seminarja, vaj in poročila z opazovalne prakse za študente, ki bodo le-to opravljali v okviru predmeta Didaktika. Kakovost izvajanja predmeta bomo ugotavljali: z anonimno študentsko anketo po koncu predavanj z analizo opravljenih izpitov s sprotnim iskanjem povratne informacije pri študentih doc. dr. Jana Kalin KALIN, Jana, VALENČIČ-ZULJAN, Milena. Teacher perceptions of the goals of effective school reform and their own role in it. Educ. stud., June 2007, vol. 33, no. 2, str KALIN, Jana. Pouk, ki spodbuja sodelovalno klimo in nenasilje. Sodob. pedagog., 2003, letn. 54, št. 2, str KALIN, Jana. Usposobljenost razrednikov. Pedagoš. obz., 2004, letn. 19, št. 2, str KALIN, Jana. Challenges of in-service teacher education and quality education. V: POPOV, Nikolay (ur.). 4th International Conference on Comparative Education and Teacher Training, Sofia, May Comparative education and teacher training. Volume 4. Sofia: Bureau for Educational Services, cop. 2006, str

10 MARENTIČ-POŽARNIK, Barica, KALIN, Jana, ŠTEH, Barbara, VALENČIČ-ZULJAN, Milena. Učitelji v prenovi - njihova strokovna avtonomija in odgovornost, (Razprave Filozofske fakultete). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, str. Damijan Štefanc, asist. Nekatere reference s področja didaktike in kurikularnih teorij: Štefanc, D. (2005). Pouk, učenje in aktivnost učencev: razgradnja pedagoških fantazem. V: Sodobna pedagogika, št. 1/2005, str Štefanc, D. (2006). The Concept of Competence in Education: Definitions, Approaches, Dilemmas. = Koncept kompetence v izobraževanju: definicije, pristopi, dileme. V: Sodobna pedagogika, letn. 57, št. 5, str (66-85). Štefanc, D. (2005). Učbenik z vidika didaktične teorije: značilnosti, funkcije, kakovost in problematika potrjevanja. V: Sodobna pedagogika, št. 4/2005, str Štefanc, D. (2004). Problem razmerja med preverjanjem in ocenjevanjem v učnem procesu. V: Sodobna pedagogika, št. 1/2004, str Štefanc, D. (2007). Description and Explanation of the Concept of Competence: Brief Review of Different Theoretical Approaches. V: Kožuh, B., Kahn, R. et al. (eds.). New Paradigms and Methods in Educational and Social Research. Los Angeles: Graduate Education Initiatives, UCLA, pp Štefanc, D. (2008). Ideje neoliberalizma v procesih rekonceptualizacije obveznega splošnega izobraževanja : nekatere teoretske poteze in praktične implikacije. V: Sodobna pedagogika, let. 59, št. 3, str

11 1. Naslov predmeta PEDAGOGIKA TEORIJA VZGOJE IN ANDRAGOGIKA 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 6 4. Kontaktne ure Skupaj 45 Pedagogika 30 Andragogika P skupaj 45 skupaj 5. Stopnja Magistrska (druga) 6. Letnik I. S skupaj V 7. Semester Ostale oblike del opazovalne prakse je namenjen pripravi na seminarski del predmeta 1. in Študijski program Pedagoški programi 9. Študijska smer 10. Steber programa Obvezni skupni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predmet je deljen na dve vsebinski področji. Študenti ločeno opravljajo dva delna izpita, seminar pri andragogiki (tisti, ki ne izberejo opazovalne prakse v andragoški instituciji) in opazovalno prakso v pedagoški ali andragoški instituciji, skupna ocena pa je ocena predmeta Pedagogika in andragogika. Predmet je celoleten. V 1. semestru je 30 P in 15 S, v 2. semestru pa 15 P in 15 S. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Področje pedagogike: Študenti razumejo pomen temeljnih teoretskih usmeritev za oblikovanje vzgojnega koncepta javne šole. V ponujenih (pod)zakonskih in kurikularnih dokumentih prepoznavajo ideološke vplive. Znajo oblikovati operativni načrt za oblikovanje vzgojne dimenzije pouka pri lastnem predmetu in v okviru razrednih ur. Znajo reševati vzgojno-disciplinske konflikte in oblikovati primerno klimo odnosov v skladu z etičnimi načeli in pravno-formalnimi okviri. Področje andragogike: Poznajo andragoške zakonitosti in razumejo vodenje izobraževalnih institucij. Spoznajo načrtovanje in oblikovanje različnih projektov (projektni in tržni management). Spoznajo in razumejo vodenje, organizacijo in koordiniranje izobraževalnega dela v instituciji in s širšim družbenim okoljem. Spoznajo in razumejo različna andragoška načela, metode, oblike in tehnike za delo z odraslimi. Znajo voditi sestanke, diskusije, time, supervizije, idr. s starši ter drugimi odraslimi osebami. Znajo organizirati operativni izobraževalni program za odrasle (starše, zaposlene v podjetju, idr.), glede na njihove potrebe, za spodbujanje in v podporo pridobivanja znanja odraslih udeležencev (delavnice za odrasle, npr. starše, študijske krožke, šole za starše, različna izobraževanja, mentorstvo, e- izobraževanje, svetovanje, ). Znajo oblikovati načrt, spremljati, vrednotiti in uravnavati lastni profesionalni razvoj. Oblikujejo program osebnega vseživljenjskega izobraževanja. Poznajo pomen izkustvenega učenja. Spodbujajo vseživljenjsko izobraževanje in učenje odraslih v različnih institucijah. 14. Opis vsebine Področje pedagogike: Opredelitev osnovnih pojmov: Pedagogika kot znanost, teorija (filozofija), umetnost in ideologija ter kot aplikativna in sintezna veda. Vzgoja kot intencionalni dejavnik kulture in odnos do socializacije, manipulacije in indoktrinacije. Šola kot družbena institucija: Šola in ideologija: Šola kot ideološki aparat države in pojav "prikritega kurikuluma." Potencialni ideološki dejavniki v šoli: dejavniki: izobraževalni predmeti, vzgojni predmeti, metode poučevanja, učitelj, razredna-šolska skupnost, kultura šole, obrobni organizacijski okviri. Sistemski ukrepi za zmanjševanje ideoloških pritiskov na javno šolo (pravica do ustanavljanja zasebnih šol, laičnost in avtonomnost javne šole). Etično-strokovna odgovornost učitelja za zmanjševanje ideologije. Vzgojne dimenzije šolskega programa: Dualizem vloge šole v sodobni družbi - vzgojni in izobraževalni vidik. Pravni in pedagoški vidik zahteve po oblikovanju vzgojnega koncepta javne šole. Minimalni in maksimalni koncept vzgoje (med preventivno disciplino in odgovorno sintezo vzgoje in izobraževanja). Modeli 74

12 šolske socializacije (vzgoje): direktni, indirektni in kombinirani. Šola kot organizacija z jasno postavljenimi pravili in šola kot skupnost. Sodobna načela oblikovanja šolske skupnosti: pravičnost, solidarnost, inkluzivnost. Etični modeli šolske socializacije: deontološka nasproti diskurzivni etiki, etika pravičnosti, etika skrbi, komunitarijanska etika vrednot. Vzgoja v javni šoli med etičnimi in pravnimi okvirji. Upoštevanje temeljnih človekovih pravic in psiholoških pravice otroka v institucionalni vzgoji. Teoretski in praktični problemi moralne vzgoje: Razvoj moralnosti med heteronomijo in avtonomijo. Osnovne naloge moralne vzgoje: razvoj socialne kognicije in afektivne sfere osebnosti. Identifikacija kot medij moralne vzgoje. Osnovna načela razvoja moralnega razsojanja. Vzgojni pomen razvoja empatije. Paradoksnost fenomena avtoritete v moderni. Pedagoški eros. Področje andragogike: Opredelitev andragogike kot znanosti in njenih temeljnih pojmov: Pojem odraslosti in življenjska obdobja. Ciljne skupine odraslih. Učenje/izobraževanje odraslih in razlike v učenju/izobraževanju odraslih od učenja/izobraževanja otrok in mladine. Vrste izobraževanja odraslih. Ovire, motivi in motivacija za izobraževanje odraslih. Vzgoja in vrste vzgoje ter prevzgoja odraslih. Socializacija odraslih. Teorija permanentnega izobraževanja ter vseživljenjsko učenje in izobraževanje odraslih. Izobraževanje odraslih kot potreba družbe, institucij (šol, ljudskih univerz, podjetij, idr.) in potreba posameznika: Vpliv družbenih sprememb na izobraževanje odraslih. Knowles, Kidd (znanje za preživetje). Institucionalno izobraževanje odraslih. Tough (učni projekti, samostojno izobraževanje odraslih), Titmus idr.. Pomen andragoškega dela in različnih vlog andragoškega sodelavca (vodja, organizator, mentor, animator, svetovalec, inštruktor ). Operativni učni načrt (kurikulum) za delo in izobraževanje odraslih: Andragoški ciklus. Ugotavljanje potreb po izobraževanju odraslih in načini sestavljanja izobraževalnih programov za odrasle. Programiranje in planiranje izobraževanja odraslih. Viri znanja. Metode izobraževanja odraslih. Oblike izobraževanja odraslih. Pogoji in izvajanje izobraževanja odraslih ter upoštevanje andragoških načel. Vrednotenje (vrste, načini) izobraževanja odraslih. Formalna in neformalna evalvacija. Profesionalni razvoj odrasle osebe (učitelja, andragoškega strokovnjaka): Oblikovanje modela osebnega vseživljenjskega izobraževanja in metoda izobraževalne biografija. Spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja in učenja odraslih: Spodbujanje možnosti in želje po učenju in izobraževanju odraslih. Spodbujanje in lajšanje dostopa do izobraževanja po formalni in neformalni poti. Izboljšanje in širjenje ponudbe izobraževanja. Izboljšanje informiranja, organiziranja, mentoriranja, svetovanja, e- izobraževanja, idr. odraslim. 15. Temeljna literatura Področje pedagogike: 1. Temeljna literatura Kroflič, R. (1997 in 1999). Med poslušnostjo in odgovornostjo (Procesno-razvojni model moralne vzgoje). Ljubljana: VIJA, 131 str. Kroflič, R. (2002). Izbrani pedagoški spisi (Vstop v kurikularne teorije). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. (poglavja o oblikovanju vzgojnega koncepta javne šole, ideoloških pritiskih in inkluziji), 230 str. 2. Priporočena literatura Apple, M. (1992). Šola, učitelj in oblast. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 158 str. Kodelja, Z. (1995). Laična šola. Ljubljana: MK, 229 str. Kroflič, R. (2000). Avtoriteta in pedagoški eros temeljna koncepta Gogalove vzgojne teorije, Sodobna pedagogika, št. 4/2000, str Kroflič, R. (2003). Etične in/ali pravne osnove vzgojnih konceptov javne šole/vrtca. Sodobna pedagogika, št. 4/2003, str Vzgoja v javni šoli (Tematski sklop Sodobne pedagogike), št. 1/2000. Gradiva (za pripravo opazovalne prakse): Pravilnik o pravicah in dolžnostih. Šolski hišni red in druga dokumentacija s področja problematike vzgojnega koncepta šole. 75

13 16. Predvideni študijski dosežki Področje andragogike: 1. Temeljna literatura Jelenc, S. (1998). ABC izobraževanja odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, 101 str. Krajnc, A. (1976). Metode izobraževanja odraslih. Ljubljana: Delavska enotnost, 284 str. Ličen, N. (2006). Uvod v izobraževanje odraslih: izobraževanje odraslih med moderno in postmoderno. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, 254 str. 2. Priporočena literatura: Mijoč, N., Findeisen, D. in Krajnc A. (1993). Študijski krožki. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, 112 str. Govekar-Okoliš, M. (2000). Izobraževalna biografija:pomen in oblikovanje osebne izobraževalne biografije. Ljubljana: Andragoška spoznanja, št. 4, str Jelenc, Z. (1998). Vseživljenjsko izobraževanje in vseživljenjsko učenje. Ljubljana. Andragoški center Slovenije, 101 str. Jelenc-Krašovec, S. in Jelenc, Z. (2003). Andragoško svetovalno delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Mijoč, N. (1999). Znanje pridobljeno z izkustvenim učenjem. Ljubljana: Andragoška spoznanja, št. 1, str Gradiva: Memorandum o vseživljenjskem učenju, sintezni dokument EU Izobraževanje in usposabljanje 2010 in drugi dokumenti s področja zaposlovanja in izobraževanja odraslih Znanje in razumevanje Področje pedagogike: Razume pomen temeljnih teoretskih usmeritev za oblikovanje vzgojnega koncepta javne šole in delovanje pedagoških konceptov (avtoriteta, pedagoški eros, opolnomočenje, osebna zaveza, inkluzivnost) Področje andragogike: Poznajo in razumejo zakonitosti andragoških problemov in situacij v izobraževalnih institucijah (šolah, podjetjih, LU, ). Poznajo in razumejo oblike sodelovanja pri vodenju izobraževalnih institucij (načrtovanje in oblikovanje šolskih in drugih projektov). Poznajo in razumejo andragoška načela, metode, oblike, tehnike za delo/izobraževanje z odraslimi (starši, idr.) in razumejo pomen komunikacije, svetovalnega dela in mentoriranja. Poznajo postopek oblikovanja izobraževalnega programa za odrasle in vrednotenje izobraževanja. Poznajo metode za spremljanje, vrednotenje in uravnavanje lastnega profesionalnega razvoja in za vseživljenjsko učenje in izobraževanje. 76

14 17. Metode poučevanja in učenja 16.2 Uporaba Področje pedagogike: V ponujenih (pod)zakonskih in kurikularnih dokumentih prepoznavajo ideološke vplive. Rešijo vzgojno-disciplinske konflikte (primer iz opazovalne prakse) na podlagi upoštevanja pravnoadministrativnih okvirov in teoretskih (pedagoških, psiholoških, etičnih načel). Znajo oblikovati operativni načrt za oblikovanje vzgojne dimenzije pouka pri lastnem predmetu in v okviru razrednih ur. Področje andragogike: Znajo ugotavljati potrebe po izobraževanju odraslih v instituciji in oblikovati operativni izobraževalni program za odrasle (primer iz opazovalne prakse) na podlagi upoštevanja andragoških načel, pogojev dela, andragoških metod, oblik, različnih tehnik dela, ustreznih načinov vrednotenja znanja odraslih. Znajo sodelovati (primer iz opazovalne prakse) pri raznovrstnem andragoškem delu z odraslimi v različnih institucijah (vodenje, organiziranje, svetovanje, animacija, mentorstvo ). Izdelajo načrt lastnega profesionalnega razvoja in izobraževanja ter osnutek za vseživljenjsko učenje in izobraževanje Refleksija Področje pedagogike: Z vidika pridobljenega znanja ocenijo vzgojno delovanje izbrane šole na nivoju oddelčne in šolske skupnosti. Področje andragogike: Povezujejo teoretična znanja z dejanskim andragoškim delom in potrebami po izobraževanju odraslih na različnih izobraževalnih in drugih institucijah. Znajo na temelju teoretičnih spoznanj na andragoški praksi uporabiti ustrezne oblike, metode in tehnike dela z odraslimi in pripraviti operativni izobraževalni program oz. različne načine sodelovanja. Razvijajo pozitivna stališča do lastnega dela in dela z odraslimi Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Področje pedagogike: Nauči se kritičnega branja strokovne literature. V majhni skupini uporabi model reševanja konflikta z vidika različnih etičnih kriterijev in konsenzualnega iskanja rešitve. Ob analizi šolskega primera iz opazovalne prakse se nauči uporabe teoretskega znanja pri reševanju realnega pedagoškega problema. Področje andragogike: Znajo kritično upoštevati razlike med otroki, mladostniki in odraslimi pri njihovem vzgojno izobraževalnem delu (od načrtovanja, organizacije izobraževalnega programa, prek izvedbe do evalvacije) pri čemer izhajajo iz andragoških načel. Znajo razvijati pozitiven odnos do odraslih, različnih ciljnih skupin (disocialnih oseb, odraslih s posebnimi potrebami, mlajših odraslih, ). Znajo spodbujati pozitivne vrednote, stališča in vseživljenjsko učenje in izobraževanje pri odraslih ter skrbeti za lastni profesionalni razvoj. Področje pedagogike: Predavanje z diskusijo, delo v majhni skupini (analiza obravnave šolskega konflikta), 77

15 samostojni študij literature in šolske dokumentacije. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti Področje andragogike: Predmet se izvaja v obliki predavanj in seminarjev. Predavanja vključujejo pogovore, diskusije ter različne oblike aktivnega in izkustvenega učenja in izobraževanja. Pri seminarjih študenti pripravijo, glede na določeno andragoško temo ali glede na opravljeno prakso s področja andragogike, nastop in pisni izdelek. Po dogovoru študenti izdelajo v skupinski ali individualni obliki primer izobraževalnega programa ali projekta. Po dogovoru možen obisk zunanjih strokovnjakov s predstavitvijo primerov iz prakse. Po dogovoru možen obisk v določeni izobraževalni instituciji, zlasti za spodbujanje bodočih učiteljev k neformalnemu izobraževanju in vseživljenjskemu profesionalnemu razvoju. Področje pedagogike in andragogike: Obisk seminarjev je obvezen in je pogoj za pristop k izpitu. Študenti, ki opravijo opazovalno prakso, pripravijo poročilo s prakse in ga predstavijo v obliki seminarja. Študenti, ki izberejo seminarsko nalogo pri predmetnem sklopu andragogika, morajo opraviti nastop in jo oddati v pisni obliki, najkasneje po opravljenem nastopu. Področje pedagogike: (a) poročilo iz opazovalne prakse in predstavljena refleksija (b) pisni izpit Področje andragogike: (a) poročilo iz opazovalne prakse in predstavljena refleksija (kot seminar) (b) seminarska naloga za študente, ki niso izbrali opazovalne prakse v andragoški instituciji (c) pisni izpit z esejskimi vprašanji. Vsak nadaljnji izpit (popravljanje negativne ocene ali zviševanje ocene) je ustni. Skupna ocena predmeta je sestavljena iz ocen zgoraj navedenih obveznosti študenta. Področje pedagogike: Samoevalvacija (študentska mnenja na koncu kontaktnih ur), študentska anketa. Področje andragogike: Kakovost izvajanja predmeta se ugotavlja s samoevalvacijo študentov (študentska mnenja ob koncu kontaktnih ur) in s študentsko anketo ter z analizo uspešno opravljenih izpitov in s sprotno povratno informacijo na predavanjih in seminarjih. 21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev) Področje pedagogike: izr. prof. dr. Robi Kroflič Reference nosilca: Kroflič, R., New concepts of Authority and Citizenship Education, Teaching Citizenship (Proceedings of the seventh Conference of the Children's Identity and Citizenship in Europe Thematic Network, A CICE publication: London 2005, str Kroflič, R., Is Authonomy still an Acceptable Education and Socialisation Goal of Public Education?, Contemporary Pedagogy, vol. 56 (122), no. 5, Ljubljana pp Kroflič, R., Education for democracy between formal law accession, ethical theories and pedagogical concepts, The Experience of Education (ed. by A. Ross), Proceedings of the sixth Conference of the Children's Identity and Citizenship in Europe Thematic Network, Krakow 2004, CiCe publication, London 2004, pp Področje andragogike: doc. dr. Monika Govekar-Okoliš Reference nosilke: Govekar-Okoliš, M. Ali bodo izobraževalni centri v podjetjih povsem izginili? Andragoška spoznanja, let. 6, št. 1, str , Ljubljana Govekar-Okoliš, M. Vloga izobraževanja odraslih v razvoju lokalne identitete: razvoj lokalnih skupnosti v goriški pokrajini in v trstu z okolico. Andragoška spoznanja, let. 4, št. 3/4, str , Ljubljana Govekar-Okoliš, M. Izobraževalna biografija: pomen in oblikovanje osebne izobraževalne 78

16 biografije. Andragoška spoznanja, let. 6, št. 4, str Ljubljana

17 1. Naslov enote OPAZOVALNA PRAKSA PRI PSIHOLOGIJI 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 2 4. Kontaktne ure: 15 ur 5. Stopnja Magistrska (druga) Skupaj Letnik I. P V S 5 7. Semester 2. Ostale oblike: 10 opazovanje, HO, individualno delo z učenci, akcijsko raziskovanje 8. Študijski program Pedagoški programi 9. Študijska smer 10. Steber programa Obvezni skupni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Študenti izbirajo opazovalno prakso pri enem od skupnih pedagoško psiholoških predmetov (psihologija za učitelje, pedagogika, didaktika, andragogika). Praksa se izvaja pod vodstvom visokošolskega učitelja/sodelavca in mentorja na partnerskih šolah. Visokošolski učitelj/sodelavec bo koordiniral prakso, pripravljal gradivo in skupaj z mentorjem na šoli ocenjeval uspešnost opravljene prakse. Pedagoška praksa se lahko izvaja razpršeno 15 ur. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence razvijajo kompetence za raziskovanje lastne prakse (uporaba različnih metod in tehnik opazovanja učencev, učenja, poučevanja, skupin ), spoznavajo razvojnih posebnosti različno starih učencev, njihovo vedenje in učenje, spoznavajo različne načine motiviranja učencev, vodenja razreda, komunikacije in interakcije z učenci, spoznavajo in razvijajo kompetence za delo z učenci s posebnimi potrebami (učenci motnjo v duševnem razvoju, učenci z okvaro čutil, motorike, govora,, z nevrološkimi motnjami, učenci z učnimi težavami), spoznavajo delo z nadarjenimi učenci ter vlogo učitelja pri njihovem odkrivanju ter delu s temi učenci, se naučijo sodelovati z različnimi strokovnjaki na šoli in drugimi odgovornimi za učence (starši, svetovalno službo, vodstvom šole, zunanjimi institucijami), pri pripravi individualiziranih programov, nudenju učne pomoči, spoznavajo različne oblike in načine preverjanja (ustno, pisno, praktično) in ocenjevanja znanja (številčno, opisno). 14. Opis vsebine izdelava akcijske raziskave povezane z določenim problemov v razredu (npr. odnosov, komunikacije, vodenja razreda, interakcjje v razredu, motivacije ), opazovanje in ugotavljanje individualnih razlik med učenci v načinu učenja, učnih stilih, strategijah, pomoč učencem pri načrtovanju učnih aktivnosti, opazovanje in delo z učenci s posebnimi potrebami (se seznanijo z izdelavo inidvidualiziranih učnih načrtov, s timskim delom pri obravnavi otrok s posebnimi potrebami, vključijo se v individualno pomoč pri delu z učenci v razredu, vključevanje v delo z nadarjenimi učenci, z vlogo učitelja pri odkrivanju, sodelujejo pri delu z nadarjenimi v razredu, sodelovanje in pomoč učitelju pri izvajanju pouka, spoznajo različne strokovne službe na šoli, njihovo vlogo pri delu šole in pri delu z učenci, spoznavajo različne načine in oblike spremljanja napredka učencev, dajanja povratne informacije učencem, staršem. 15. Temeljna literatura Wragg. E.C. (1999). An introduction to classroom observation. London. Routledge, 136 str. Že navedena pri predmetu Psihologija za učitelje. 80

18 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Študenti: spoznajo različne metode in tehnike opazovanja učenja, učencev, pouka, spoznajo razvojen posebnosti različno starih učencev, spoznajo različne načine motiviranja učencev, vodenja razreda, komunikacije in interakcije z učenci, spoznajo učence s posebnimi potrebami, spoznajo različne strokovne službe in njihove naloge v šoli, spoznajo različne načine preverjanja znanja Uporaba Študenti: uporabijo pridobljeno teoretično znanje s področja psihologije za učitelje v komunikaciji z učenci, pedagoškimi in drugimi delavci šole. uporabijo različne metode raziskovanja učenja in poučevanja, uporabijo komunikacijske in timske kompetence pri delu z učenci, delavci šole, starši Refleksija Študenti: povezujejo pridobljene izkušnje s teoretičnim znanje iz področja psihologije za učitelje, razmišljajo o poklicu učitelja in kompetencah potrebnih za uspešno opravljanje poklica razmišljajo o lastni odločitvi za pedagoški poklic, o svojih kompetencah, svojih močnih in šibkih področjih ter načinih za razvijanje teh kompetenc Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Študenti: razvijajo pozitivna stališča za delo na področju izobraževanja, naučijo se komunicirati in sodelovati z različnimi ljudmi, upoštevati te razlike v in ceniti različnost, znajo ceniti in spodbujati vseživljenjsko učenje, razumejo potrebo po nenehnem lastnem profesionalnem razvoju. 17. Metode poučevanja in učenja Opazovanje pouka in drugih aktivnosti v šoli, akcijsko raziskovanje, izkušenjsko učenje, individualno delo z učenci, sodelovalno učenje, timsko delo, vodenje dnevnika opazovalne prakse. 18. Pogoji za vključitev v delo Pedagoška smer študija, vpisan predmet Psihologija za učitelje. oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in Ocena mentorja o uspešnosti opravljene prakse, ocena dnevnika pedagoške prakse. ocenjevalna lestvica 20. Metode evalvacije kakovosti Vprašalnik za študente in mentorje. 21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev) red. prof. dr. Drago Žagar, izr. prof. dr. Cirila Peklaj red. prof. dr. Drago Žagar: Novak, H., Žagar, D., in drugi, (1995). Obremenitve osnovnošolcev: vzroki in posledice. Radovljica: Didakta, 144 str. Žagar, D., (2004). Nivojski pouk v devetletni osnovni šoli. Šolsko polje, 15 (5/6), 81

19 str Žagar, D., (1984). Različni načini mišljenja in učni uspeh učencev. Anthropos 14 (1/2), str izr. prof. dr. Cirila Peklaj: Peklaj, C., Vodopivec, B. (1999). Effects of cooperative versus individualistic learning on cognitive, affective, metacognitive and social processes in students. European Journal of Psychology of Education, Vol. 14, No. 3, str Peklaj, C. s sodelavkami (2001). Sodelovalno učenje ali Kdaj več glav več ve. Ljubljana: DZS, 2001, 157 str. Peklaj, C., Žagar, D., Pečjak, S., Puklek Levpušček, M. (2006). Motivation and self-efficacy in students attending heterogeneous and ability-grouped classes. Studia Psychologica, 48, doc. dr. Melita Puklek Levpušček: Puklek Levpušček, M. (2001). Doživljanje vedenja učiteljev, motivacijska prepričanja in samoregulativno učenje pri različno starih mladostnikih/ Perception of teachers behaviour, motivational beliefs and self-regulated learning in different adolescent age groups/. Psihološka obzorja /Horizons of Psychology/, 10(4), Peklaj, C., Žagar, D., Pečjak, S. in Puklek Levpušček, M. (2006). Motivation and self-efficacy in students attending heterogeneous and ability-grouped classes. Studia Psychologica, 48(4), Puklek Levpušček, M. in Marentič Požarnik, B. (2005). Skupinsko delo za aktiven študij. Ljubljana: CPI FF, 136 str. 82

20 1. Naslov enote OPAZOVALNA PRAKSA PRI DIDAKTIKI 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 2 4. Kontaktne ure Skupaj 15 P S 5 V Ostale oblike: Stopnja Magistrska (druga) 6. Letnik I. 7. Semester Študijski program Pedagoški programi 9. Študijska smer 10. Steber programa Obvezni-izbirni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Predmet se izvaja kot opazovalna praksa v sklopu izvajanja splošnih pedagoških predmetov v prvem letniku študija. Študent sam izbere predmet (didaktika, pedagogika in andragogika ali psihologija), v okviru katerega opravlja opazovalno prakso. 13. Cilji in predmetno specifične kompetence Študent(ka): z opazovanjem in analizo dogajanja v osnovnih in srednjih šolah povezuje in preverja teoretična spoznanja, ki jih pridobiva v času študija, s praktično dejavnostjo; s pomočjo praktičnih strokovnih izkušenj pridobiva podlago za usvajanje novih teoretičnih spoznanj; se v času prakse seznani s konkretnim položajem in dejavnostjo v vzgojno-izobraževalnih institucijah ter s potekom učnega procesa pri izbranem učnem predmetu; 14. Opis vsebine Vsebina prakse zajema zlasti spoznavanje organizacije dela v vzgojnoizobraževalni ustanovi in spremljanje poteka učnega procesa pri izbranem učnem predmetu (ali dveh). Študent bo v času opravljanja prakse dobil osnovni vpogled v delo ustanove kot celote in v potek dela pri izbranem učnem predmetu. Opravil bo pogovor z vsaj dvema strokovnima delavcema, predvidoma z učiteljem-mentorjem in z enim predstavnikom vodstva šole (ravnatelj, pomočnik ravnatelja, šolski svetovalni delavec). Natančnejšo vsebino prakse in razpored opravljanja posameznih nalog oblikuje študent skupaj z učiteljem-mentorjem pred začetkom prakse. Opazovalna praksa vsebuje 9 pedagoških ur opazovanja pouka pri izbranem učnem predmetu ter 1 pedagoško uro, namenjeno pogovoru o delovanju šolske institucije s predstavnikom vodstva šole. 15. Temeljna literatura Okvirna literatura za pripravo na pedagoško prakso: Bevc, V. idr. (2002). Spremljanje in vrednotenje pedagoškega dela strokovnih delavcev. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. (71 str.) Tomić, A. (2002). Spremljanje pouka. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. (167 str.) Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (1996, 2003). Uradni list RS, št. 14/2003. Obvezno je poznavanje temeljne zakonodaje s področja, ki ureja delovanje institucije, kjer študent(ka) opravlja prakso (Zakon o osnovni šoli, Zakon o gimnazijah ipd.). 16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in razumevanje Študent(ka): se seznani z letnim delovnim načrtom šole; se seznanja z letnimi učnimi načrti in učnimi pripravami učiteljev na posamezno učno uro; se seznani z ostalo dokumentacijo 83

21 (dnevniki opazovanj, matični listi, dnevniki, itd.). pozna strukturo strokovnih organov šole in vsebino dela (pristojnosti); razume vlogo kakovostne učne priprave za uspešno izvajanje pouka; seznani se z materialnim stanjem šole (opremljenost z učnimi sredstvi in avdiovizualnimi ter drugimi pripomočki); 16.2 Uporaba Študent(ka): hospitira pri pouku ob prisotnosti ravnatelja, pomočnika, svetovalnega delavca ali sam(a) po dogovoru s posameznimi učitelji; se po hospitacijah pogovarja z učiteljem o problemih pouka, skupaj analizirajo posamezne učne ure; s predstavnikom vodstva šole delavci opravi razgovor, kjer se seznani z njihovimi pristojnostmi, področji dela in specifikami institucije; s pomočjo teoretičnega znanja kritično analizira izbran učni načrt in primer učiteljeve učne priprave analizira in ovrednoti didaktično izvedbo opazovane učne ure v okviru hospitacij izdela predlog obrazca za kakovostno učno pripravo 16.3 Refleksija Študent(ka): ugotavlja, kako se didaktične teorije in pedagoški koncepti odražajo v učni praksi in nasprotno; presoja, kako ustrezno prenesti teoretična spoznanja v empirično pedagoško-didaktično ravnanje; opazovana didaktična ravnanja ovrednoti z vidika upoštevanja posameznih didaktičnih načel; ugotavlja didaktično legitimnost posameznih učiteljevih ravnanj 16.4 Prenosljive spretnosti niso vezane le na en predmet Študent(ka): plenarno poroča o svojih strokovnih ugotovitvah po opazovanju pouka; svoje strokovne argumente in poglede v diskusiji sooči z ugotovitvami in argumenti drugih; kritično analizira in se odziva na strokovne ugotovitve in interpretacije svojih kolegov; gradi lastno konsistentno argumentacijo ter interpretacijo procesov in dejavnikov na pedagoškem področju; spremlja in vrednoti lasten študijski 84

22 napredek ter na tej podlagi usmerja svoja študijska prizadevanja; 17. Metode poučevanja in učenja Predmet se bo izvajal kot opazovalna praksa. 18. Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti 19. Metode ocenjevanja in ocenjevalna lestvica Opazovalno prakso po svoji izbiri opravljajo študentje, redno vpisani v 1. letnik študija. Študent po navodilih pripravi strokovno poročilo o ugotovitvah z opazovalne prakse. Ocenjevanje poročila je številčno na lestvici od 1 do Metode evalvacije kakovosti Kakovost izvajanja pedagoške prakse bomo preverjali s končno skupno 21. Nosilec in drugi izvajalci predmeta (3 reference izvajalcev) evalvacijo prakse in analizo strokovnih poročil. asist. Damijan Štefanc Nekatere reference s področja didaktike in kurikularnih teorij: Štefanc, D. (2005). Pouk, učenje in aktivnost učencev: razgradnja pedagoških fantazem. V: Sodobna pedagogika, št. 1/2005, str (izvirni znanstveni članek) Štefanc, D. (2006). The Concept of Competence in Education: Definitions, Approaches, Dilemmas. = Koncept kompetence v izobraževanju: definicije, pristopi, dileme. V: Sodobna pedagogika, letn. 57, št. 5, str (66-85). (izvirni znanstveni članek) Štefanc, D. (2005). Učbenik z vidika didaktične teorije: značilnosti, funkcije, kakovost in problematika potrjevanja. V: Sodobna pedagogika, št. 4/2005, str (izvirni znanstveni članek) Štefanc, D. (2004). Problem razmerja med preverjanjem in ocenjevanjem v učnem procesu. V: Sodobna pedagogika, št. 1/2004, str (pregledni znanstveni članek) Štefanc, D. (2005). Competency Assessment: Critical Consideration. V: Kožuh, B. et al. (eds.). Measurement and Assessment in Educational and Social Research. Oficyna Wydawnicza AFM: Exeter/Calgary/Cracow, pp Štefanc, D. (2007). Description and Explanation of the Concept of Competence: Brief Review of Different Theoretical Approaches. V: Kožuh, B., Kahn, R. et al. (eds.). New Paradigms and Methods in Educational and Social Research. Los Angeles: Graduate Education Initiatives, UCLA, pp

23 1. Naslov enote OPAZOVALNA PRAKSA PRI PEDAGOGIKI IN ANDRAGOGIKI 2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 2 4. Kontaktne ure Skupaj Stopnja Magistrska (druga) 6. Letnik I. P V S 5 7. Semester 2. Ostale oblike 10 opazovanje, HO, individualno delo z učenci oz. odraslimi, akcijsko raziskovanje, projektno delo 8. Študijski program Pedagoški programi 9. Študijska smer 10. Steber programa Obvezni skupni 11. Jezik Slovenski 12. Posebnosti Študenti izbirajo opazovalno prakso pri enem od skupnih pedagoško psiholoških predmetov (psihologija za učitelje, pedagogika, didaktika, andragogika). Praksa se izvaja pod vodstvom visokošolskega učitelja/sodelavca in mentorja na partnerskih šolah oz. drugih institucijah, kjer se izvaja izobraževanje odraslih. Visokošolski učitelj/sodelavec bo koordiniral prakso, pripravljal gradivo in skupaj z mentorjem na šoli (oz. drugi instituciji) ocenjeval uspešnost opravljene prakse. Pedagoška in andragoška praksa se lahko izvaja razpršeno 15 ur. 13. Cilji in predmetno Področje pedagogike: specifične kompetence Splošni cilji: Študenti se seznanijo z: uporabo in izvajanjem različnih načinov opazovanja in raziskovanja pedagoškega procesa (npr. uporabo različnih metod in tehnik za zbiranje podatkov, analiziranje, vrednotenje in spreminjanje učenja in poučevanja), izvajanjem različnih pedagoških pristopov in razvijajo učiteljske kompetence, upoštevanjem učnih in drugih posebnosti učencev pri pouku pedagoško dokumentacijo (vodenjem dokumentacije), s pravilniki in drugimi predpisi, ki urejajo delo na šoli, izvajanjem timskega dela na šoli npr. sodelovanje pri skupnem načrtovanju, organizaciji in vrednotenju posebnih oblik dela (npr. individualnih učnih programov ), sodelovanje na študijskih skupinah, sodelovanje s šolsko svetovalno službo, z vodstvom šole, z lastnimi pedagoškimi implicitnimi teorijami in jih po potrebi korigirajo ter preizkušajo sebe v vlogi učitelja (pomoč učitelju pri izvajanju pouka). Specifični cilji za opazovalno prakso iz pedagogike: analizirajo dokumente oziroma dejavnosti v zvezi z vzgojnim konceptom na ravni šole, analizirajo hujše konflikte in formalne postopke obravnave, analizirajo vlogo razrednika in učitelja ustreznega predmetnega področja pri reševanju konfliktov v razredu, analizirajo vzgojne teme v sklopu razredne ure Področje andragogike: Znajo povezati andragoška teoretična znanja in spoznanja s praktičnimi izkušnjami. Usposobljeni so za spremljanje in vrednotenje andragoške dejavnosti v instituciji iz vsebinskega, organizacijskega in institucionalnega vidika po andragoški teoriji (ugotavljanje vrst, oblik, metod izobraževanja odraslih, ). Pridobijo praktične izkušnje s sodelovanjem pri načrtovanju, vodenju, izvajanju in vrednotenju izobraževanja odraslih (staršev, sodelavcev, drugih odraslih ljudi). Sodelujejo pri vodenju izobraževalnih programov (načrtovanju različnih izobraževalnih projektov, pomagajo pri izvajanju in evalvaciji projekta v instituciji). Uspešno komunicirajo v izobraževalni instituciji z mentorjem in vsemi zaposlenimi. Pridobijo znanja o pomenu, možnostih in oblikah osebnega izobraževanja in o spodbujanju lastnega profesionalnega razvoja ter vseživljenjskega učenja in izobraževanja. 86