Microsoft Word - Dipl.nal.Dejan Bajde.doc

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE Smer: Organizacija in management delovnih procesov IZBOLJŠAVA DOSTAVE POŠILJK NA POŠTI 1219 LAZE V TUHINJU Mentor: izr. prof. dr. Anton Čižman Kandidat: Dejan Bajde Kranj, april 2006

2 ZAHVALA Za pomoč in nasvete pri nastajanju diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorju dr. Antonu Čižmanu in gospodu Andreju Rihterju iz podjetja Pošta Slovenije. Zahvaljujem se tudi lektorici Sabini Zore, ki je lektolirala moje diplomsko delo. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 1 od 2

3 POVZETEK V zadnjih letih je na trgu poštnih storitev opaziti hitre spremembe, ki se odražajo predvsem v procesih globalizacije, liberalizacije, deregulacije, odpiranja trga konkurenci in tehnoloških spremembah. Vsem tem spremembam mora konkurirati tudi Pošta Slovenije, ki mora skrbeti za hitre, učinkovite, kakovostne in konkurenčne poštne storitve. Uporabniki poštnih storitev danes zahtevajo mnogo več kot so še pred nekaj leti in če ne dobijo dovolj kakovostne storitve, ki jo pričakujejo, bodo odšli k drugemu ponudniku poštnih storitev. Glavna motiva za izbiro področja diplomskega dela sta bila predvsem aktualnost tematike ter večletne izkušnje pri delu s poštnimi pošiljkami. Diplomsko delo je razdeljeno na tri zaokrožene celote. V prvi so najprej na kratko predstavljeni teoretični vidiki poslovne logistike in logističnih podsistemov, v drugi je prikazana praktična uporaba distribucijske logistike s podrobnim opisom posameznih logističnih dejavnosti v Pošti Slovenije, diplomsko delo pa zaokrožuje še konkreten primer znižanja stroškov dostave poštnih pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju. V uvodu diplomskega dela smo najprej opredelili področje in opis problema, nadalje smo opredelili namen, predstavili cilje ter navedli predpostavke, omejitve in metode dela. V drugem poglavju smo predstavili razlago pojma poslovna logistika, kot jo vidijo različni domači in tuji avtorji. Tretje poglavje je namenjeno predstavitvi podjetja Pošta Slovenije, njeni organiziranosti, delovanju službe za logistiko in prikazu dejavnikov distribucije poštnih storitev. V četrtem poglavju smo se posvetili vlogi in organiziranosti distribucijske logistike v Pošti Slovenije, ki poteka od sprejema pošiljk od pošiljatelja do njihove vročitve naslovniku. Peto poglavje je v povezavi celoti namenjeno podrobnemu opisu dostave in vročanja poštnih pošiljk končnim uporabnikom. Šesto poglavje pa je kot nam pove že naslov diplomskega dela namenjeno izboljšavi dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju, s predstavitvijo, posnetkom obstoječega stanja ter predlagano izboljšavo. Na koncu tega poglavja smo povzeli določene sklepe, ki smo jih predstavili v zaključku diplomskega dela. KLJUČNE BESEDE logistika, dostava poštnih pošiljk, Pošta Slovenije, Pošta 1219 Laze v Tuhinju, zmanjšanje stroškov. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 2 od 3

4 ABSTRACT In last few years post market has changed dramatically due to the process of globalization, liberalization, deregulation, technological changes and more open market of post goods. All these changes did affect operation of Post of Slovenia which has to compete on the market with fast, efficient, and more competitive post services. Users nowadays demand a lot more than in the past and if they are not satisfied with that, they will choose other post service provider. Main motive for choosing this field of work in my diploma is actuality of the theme and years of experiences in post business. My work is divided in three main areas. First part includes theoretical background of logistics and logistic systems, second practical implication of distribution logistics with fully description of activities in Post Slovenia. Last part includes concrete example of lowering cost of delivery in post 1219 Laze v Tuhinju. Introduction consist field and problem description, further purpose, goals, presumption and work methods. In second chapter we quoted different authors and their explanation of business logistics. Third chapter is meant to present Post of Slovenia and its organization, logistic department and distribution factors. Next chapter is devoted too organization of distribution logistic, from reception of post consignment too delivery. Fifth chapter is devote too fully description of sending post consignment. In sixth chapter reorganization of post 1219 Laze v Tuhinju is explained and the main goal is to lower costs. In the end we sum up conclusions which are presented in the end of my diploma. KEY WORDS logistic, sending post consignment, Post of Slovenia, post 1219 Laze v Tuhinju, lowering costs. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 3 od 4

5 KAZALO 1 UVOD PREDSTAVITEV OKOLJA IN OPIS PROBLEMA NAMEN TER IZBRANI CILJI NALOGE PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE METODE DELA 7 2 OPREDELITEV POSLOVNE LOGISTIKE SODOBNA OPREDELITEV POSLOVNE LOGISTIKE LOGISTIČNI PODSISTEMI NABAVNA LOGISTIKA NOTRANJA ALI INTRA LOGISTIKA DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA POPRODAJNA LOGISTIKA 13 3 PREDSTAVITEV POŠTE SLOVENIJE KRATKA ZGODOVINA POŠTE POŠTA SLOVENIJE, D. O. O POŠTA SLOVENIJE KOT LOGISTIČNI SISTEM DEJAVNIKI POLITIKE POŠTNIH STORITEV IN POMEN POŠTNIH STORITEV DEJAVNIKI DISTRIBUCIJE POŠTNIH STORITEV ORGANIZIRANOST PODJETJA POŠTA SLOVENIJE, D. O. O ORGANIZIRANOST POSLOVNIH ENOT ORGANIZIRANOST SLUŽBE ZA LOGISTIKO V POŠTI SLOVENIJE 27 4 VLOGA IN ORGANIZIRANOST LOGISTIČNIH DEJAVNOSTI V POŠTI SLOVENIJE ORGANIZIRANOST SPREJEMA POŠTNIH POŠILJK ORGANIZIRANOST ODPRAVE POŠTNIH POŠILJK ORGANIZIRANOST TRANSPORTA POŠTNIH POŠILJK ORGANIZIRANOST TRANSPORTA (IZBIRA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPTIMALNIH TRANSPORTNIH POTI) PRI PRENOSU POŠTNIH POŠILJK POMEN EMBALAŽE PRI TRANSPORTU POŠTNIH POŠILJK TRANSPORTNI STROŠKI INFORMACIJSKI SISTEM ZA VOZNI PARK ORGANIZIRANOST PRISPETJA POŠTNIH POŠILJK ORGANIZIRANOST VROČANJA POŠTNIH POŠILJK ORGANIZACIJA DOSTAVE IN VROČANJA POŠILJK ORGANIZACIJA DOSTAVE 44 Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 4 od 5

6 5.1.1 DOSTAVNI OKOLIŠ POŠTE DOSTAVNI OKRAJ POTOVNICA POGOSTOST DOSTAVE DELOVNA SREDSTVA IN PRIPOMOČKI PISMONOŠE UGOTAVLJANJE PRODUKTIVNOSTI PISMONOŠE PRIPRAVA NA DOSTAVO DOSTAVA POŠILJK SPLOŠNO O DOSTAVI POŠILJK POSEBNOSTI PRI DOSTAVI VROČANJE PISEM V PRAVDNEM POSTOPKU, PISEM V POSTOPKU ZARADI PREKRŠKA IN PISEM V UPRAVNEM POSTOPKU DOSTAVA NENASLOVLJENIH TISKOVIN SPREJEM POŠILJK IN PRODAJA NA DOSTAVI VRNITEV PISMONOŠE Z DOSTAVE IN OBRAČUN 62 6 IZBOLJŠAVA DOSTAVE POŠILJK NA POŠTI 1219 LAZE V TUHINJU PREDSTAVITEV POŠTE 1219 LAZE V TUHINJU PREDSTAVITEV OBSTOJEČEGA STANJA OPREDELITEV PROBLEMA PREDLAGANA IZBOLJŠAVA RAZLIKA V STROŠKIH PO PREDLAGANI IZBOLJŠAVI DOSTAVE SKLEP 78 LITERATURA IN VIRI 79 KAZALO SLIK 79 KAZALO TABEL 80 Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 5 od 6

7 1 UVOD 1.1 Predstavitev okolja in opis problema V diplomski nalogi je podrobno predstavljena distribucijska logistika v Pošti Slovenije, kot eden izmed logističnih podsistemov. Osnovna naloga distribucijske logistike je zagotavljanje pretoka proizvodov oziroma storitev od proizvajalca do končnega potrošnika oz. uporabnika storitev. Distribucijska logistika teži za čim boljšim načinom razpečave blaga, ki je opredeljen s samim izdelkom oz. storitvijo, tehnologijo prometnih sredstev, infrastrukturo in nastalimi stroški. Pošta Slovenije je logistični poslovni sistem posebnega družbenega pomena, katerega osnovna dejavnost je opravljanje poštnih storitev, ki obsegajo prenos pošiljk in sporočil v notranjem in mednarodnem prometu. Za izvajanje osnovne dejavnosti Pošta Slovenije nujno razpolaga in gospodari z ustrezno poštno infrastrukturo (objekti, naprave ter druga delovna sredstva, ki so medsebojno povezana v tehničnotehnološko celoto). Poštno omrežje pa sestavljajo enote poštnega omrežja (pošte, poštni centri) ter sredstva poštnega omrežja. Razširjenost in dostopnost poštne infrastrukture pomembno prispeva k zagotavljanju osnovnih pogojev za poslovanje podjetja ter k uresničevanju temeljnih ciljev politike Pošte Slovenije - hitre in kakovostne distribucije poštnih pošiljk. S tem je ljudem omogočen pretok informacij, sporočil in stvari, hkrati pa uresničevanje ene izmed temeljnih človekovih pravic - pravice do komuniciranja. Pošta Slovenije se kljub zgodovini in ugledu zaveda, da so minili časi, ko je z lahkoto obvladovala tržišče svojih dejavnosti, saj v preteklosti konkurence praktično ni poznala. Da bi se tudi v prihodnje obdržala na tržišču, svoje poštno omrežje nenehno razvija, širi, posodablja in racionalizira. Pri ugledu Pošte Slovenije gre velika zasluga tistim, ki so v neposrednem stiku s končnim uporabnikom poštnih storitev, to so pismonoše, ki se vsak dan ob vsakem vremenu in počutju odpravijo po svojih točno določenih poteh in komunicirajo z uporabniki. Zaradi vse večjega obsega pošiljk pa bo morala Pošta Slovenije obvezno optimizirati posamezna delovna mesta po posameznih poštah, da bi tako dosegla večji učinek pismonoš, večje zadovoljstvo pismonoš pri njihovem delu ter s tem zadovoljnega uporabnika storitev Pošte Slovenije. 1.2 Namen ter izbrani cilji naloge Odločilen dejavnik za raziskovanje v smeri distribucije pošiljk je bilo predvsem moje večletno delo ter spremljanje dostave in vročanja pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju. Glavni namen mojega diplomskega dela pa je obravnava in prikaz vseh logističnih dejavnosti, ki se pojavljajo na področju dostave pošiljk v podjetju Pošta Slovenije. Pošta Slovenije se srečuje s čedalje večjo konkurenco pri prenosu poštnih pošiljk, zaradi tega mora nuditi vedno nove in kakovostnejše storitve s čim nižjimi stroški. V Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 6 od 7

8 diplomskem delu bomo na konkretnem primeru raziskovali kako z nižjimi stroški doseči bolj kakovostne storitve. V diplomskem delu smo se se osredotočili predvsem na zadnjo fazo logističnega toka poštnih pošiljk vročitev, kajti v njej smo na pošti 1219 Laze v Tuhinju opazili kar nekaj pomankljivosti oz. rezerv, ki bi se jih dalo odpraviti oz. izkoristiti: kot prvo bi bilo potrebno z ustreznim organizacijskim ukrepom odpraviti mesečno menjavo pismonoš po dostavnih okrajih in s tem zmanjšati stroške delovnih sredstev namenjenih dostavi oz. vročanju, z izpolnjenim zgornjim ukrepom pa se pokaže potreba po izenačitvi dostavnih okrajev (pismonoševa pot), z izpolnitvijo obeh zgornjih ukrepov bi bilo mogoče ustvarjati dobre odnose med Pošto Slovenije in uporabniki njenih storitev. Glavni cilji, ki smo si jih zastavili pri izdelavi diplomskega dela so: predstaviti podjetje Pošta Slovenije, predstaviti vlogo in organiziranost logistike v Pošti Slovenije, pojasniti vlogo in pomen poštnih storitev v Sloveniji, prikazati izenačenje dostavnih okrajev pismonoš, prikazati zmanšanje stroškov dostave poštnih pošiljk. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo, da je Pošta Slovenije zaradi svoje zgodovine in tradicije med vodilnimi logističnimi podjetji na področju prenosa poštnih pošiljk v Sloveniji. Predpostavljamo da ima Pošta Slovenije ob pojavu konkurence še veliko rezerv v zvezi z dostavo in vročanjem pošiljk. Omejitve, s katerimi smo se soočili v diplomski nalogi: zelo malo hitro dostopne literature s celotnega področja. onemogočen dostop do nekaterih podatkov zaradi poslovnih skrivnosti. 1.4 Metode dela Pri izdelavi diplomske naloge smo najprej uporabili statično metodo, s katero smo analizirali obstoječe stanje obravnavane tematike in dinamično metodo, ko smo predlagali izboljšave. Iz obravnavane tematike je razvidno tudi, da je bila raziskava poslovne narave. Podatke za izdelavo diplomske naloge smo pridobili s pomočjo ustrezne domače in tuje literature, z uporabo internih virov Pošte Slovenije in na podlagi razgovorov v Pošti Slovenije ter iz virov povzetih na spletnih straneh. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 7 od 8

9 2 OPREDELITEV POSLOVNE LOGISTIKE 2.1 Sodobna opredelitev poslovne logistike Premagovanje prostora in časa sodi med primarne potrebe vsake družbe. Ker proizvodnja in poraba dobrin, energije in informacij nista niti časovno niti krajevno usklajeni, je nujna dejavnost premikanja (v času in prostoru) z mesta njihove proizvodnje do mesta njihove potrošnje. To dejavnost opravlja logistika. Pojem logistika torej označuje področje vseh aktivnosti, ki so potrebne za upravljanje fizičnega toka materiala od dobaviteljev prek aktivnosti podjetja do končne uporabe materiala ali do potrošnika. Logistika kot veda se ukvarja z obdelovanjem materialnih in ustreznih informacijskih tokov. (Čižman 2001) Obstaja potreba po natančni opredelitvi, kaj je logistika, katera so področja njenega proučevanja in delovanja in kateri procesi se odvijajo v sistemu logistike. Samo z natančno definicijo predmeta proučevanja lahko nadalje gradimo teorijo in prakso posamezne vede. V obstoječi slovenski literaturi najdemo različne definicije, ki imajo mnogo skupnega. V tuji literaturi pa jih najdemo še mnogo več. Za pravilno razumevanje logistike bomo navedli nekaj izmed teh definicij. Poslovno logistiko lahko opredelimo kot vedo in kot dejavnost, s katero obvladujemo fizične pretoke izdelkov, energije, informacij in živih bitij ter pri tem rešujemo probleme časovne in prostorske neenakomernosti med njihovim pridobivanjem, predelavo in porabo z vzajemno usklajenim upravljanjem, vodenjem in izvajanjem storitev zunanjega transporta, notranjega transporta, skladiščenja in pretvornih manipulacij v skladu z danimi potrebami. (Oblak 1997) Požar (1985) definira logistiko kot: Pojem logistika zajema fizični tok materiala (surovin, polproizvodov, proizvodov in odpadkov) in ljudi ter tok informacij od dobavitelja surovin, preko proizvajalca in morebiti trgovca do končnega potrošnika gotovih proizvodov, kar pomeni, da predstavlja poleg prostorskih sprememb tudi skladiščenje, ki pomeni premagovanje časa. Poenostavljeno bi lahko rekli, da predstavlja logistika premagovanje prostora (transport) in časa. Pri prostorskih spremembah je potrebno tudi oblikovanje tovornih enot in pakiranje, nakladanje, prekladanje in razkladanje, določanje zalog za skladiščenje in potrebna komunikacijska sredstva za ustrezno in pravočasno izmenjavo informacij. Logistika v sistemskem smislu (Kirsch W. et. Al. 1973, povzeto po Požar 1985) obsega oblikovanje, krmiljenje, uravnavanje in izvedbo celotnega toka informacij, oseb in snovi (material in proizvodi) v sistemih in med njimi. Avtor poudarja, da obsega logistični proces poleg transporta tudi vodenje zalog in skladiščenje, rokovanje in pakiranje, pa tudi izbiro kraja predelovalnih centrov. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 8 od 9

10 Ferišak in soavtorji (1983) razumejo poslovno logistiko kot način upravljanja vseh aktivnosti, ki se nanašajo na premeščanje surovin, polproizvodov, ostalega materiala in gotovih proizvodov med proizvodnimi delovnimi organizacijami, od nabave surovin do predelave oz. od proizvajalca do končnega potrošnika. Nadalje opredeljujejo, da je naloga poslovne logistike spremljati, analizirati in preverjati vse pojave na tržišču iskanih proizvodov v tehnološkem procesu proizvodnje, na področju kakovosti storitev, transporta, sladiščenja, pakiranja in manipulacij z blagom, pravočasnem oskrbovanju proizvodnje in drugih dejavnikov, ki vplivajo na višino logističnih stroškov. S stalnim in natančnim spremljanjem teh pojavov ter izvajanjem primernih ukrepov, lahko poslovna logistika sprejema takšne odločitve, ki vplivajo na racionalizacijo poslovanja in doseganje najnižjih stroškov. Definicija o poslovni logistiki, ki jo navaja Ballou (1987), je sledeča: Poslovna logistika se ukvarja z vsemi aktivnostmi manipulacije in skladiščenja, ki pospešujejo pretok blaga oz. izdelkov od kraja, kjer se nahajajo surovine pa do kraja končne porabe gotovih izdelkov. V ta okvir je zajet tudi tok informacij, ki pospešuje pretok izdelkov z namenom zagotavljanja ustrezne ravni servisiranja odjemalcev po zmernih stroških. Po tej definiciji izdelek zajema tako dobrine kot tudi storitve. Logistika je pojem, ki ima 3 vsebine: je znanstvena veda, s katero proučujemo zakonitosti premeščanja ljudi, stvari in vesti v prostoru, je profesionalna veščina optimalnega obvladovanja prostora in časa glede zahtev trga, je stvarni, neprestani proces pretakanja ljudi, stvari in vesti iz ene prostorske točke na drugo prostorsko točko oz. pretakanje od izvora do ponora. Probleme logistike lahko opazujemo z gledišča določenih področij, npr. regije, države ali skupnosti držav, ki s svojimi organi lahko izvajajo politiko logistike tako, da določeno dejavnost, ki je zaželena, subvencionirajo, drugo, nezaželeno, pa obdavčijo. Logistiko, gledano s tega gledišča, imenujemo makrologistika. Probleme logistike lahko obravnavamo tudi z gledišča podjetja, saj ima vsako podjetje svoj sistem logistične dejavnosti (zaloge, skladišče, notranji transport, zunanji transport, manipulacije), ki jo prilagaja svojim ciljem. Tak sistem imenujemo mikrologistika oz. mikrologistični sistem. Da bi poudarili ekonomsko in poslovno plat logističnega procesa v podjetjih, imenujemo logistično dejavnost z gledišča podjetij poslovna logistika. Za izvajanje logističnih dejavnosti obstajata dve vrsti podjetij, in sicer: nelogistična podjetja so podjetja, katerih glavni predmet poslovanja ni logistična dejavnost (industrijska, trgovska, kmetijska podjetja), vendar brez logistične dejavnosti ne bi mogla poslovati. Njihova glavna dejavnost torej ni transport, skladiščenje ipd., temveč industrijska proizvodnja, trgovinska menjava, Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 9 od 10

11 logistična podjetja so podjetja, pri katerih je logistična dejavnost glavni predmet poslovanja. To so npr. železniška podjetja, cestna in letalska podjetja, javna skladišča ter poštna podjetja. 2.2 Logistični podsistemi Vsak logistični sistem si mora določiti temeljne cilje, ki jih želi s svojim poslovanjem doseči ter postaviti smernice delovanja, ki bodo zadovoljevale kupce in prispevale k celotni učinkovitosti podjetja. Šele z vnaprej postavljenimi cilji lahko podjetje na koncu določenega obdobja ocenjuje rezultate svojega poslovanja. Cilj vsakega logističnega sistema je optimalno preskrbovanje proizvodnje s potrebnim materialom in energijo ter optimalna oskrba porabnikov s proizvodi v želeni količini, kakovosti in v pravem trenutku (Ogorelc 1996). K temeljnemu cilju logističnega sistema stremijo cilji posameznih logističnih podsistemov, ki skušajo s skupnim delovanjem doseči osnovni cilj. Razdelitev na logistične podsisteme se opravi glede na to, kaj se dogaja v podjetju pred začetkom proizvodnega procesa, v samem procesu proizvodnje in potem, ko je proces proizvodnje zaključen. Takšna delitev omogoča boljše razumevanje logistike v proizvodnem podjetju. Pri oblikovanju podsistemov poslovne logistike se izbere osnovne funkcije, ki jih je treba izvrševati v vsakem proizvodnem podjetju. Primeri teh funkcij so npr. nabava materiala potrebnega za proizvodnjo, proizvodni proces, distribucija in poprodajne aktivnosti. Večina znanih avtorjev danes razmejuje logistični sistem na naslednje podsisteme: nabavna logistika, notranja logistika, distribucijska logistika in poprodajna logistika Nabavna logistika Nabavna logistika skrbi za oskrbo poslovnega sistema s potrebnim blagom v ustrezni količini in kakovosti ter po ekonomsko primernih stroških. Blago predstavljajo vse surovine, materiali, polizdelki in izdelki, ki jih poslovni sistem potrebuje za izvedbo svojega proizvodnega programa. (Logožar 2002) Kaltnekar (1993) pravi, da sta osnovna cilja nabavne logistike: preskrbeti vse porabnike v podjetju z ustreznimi količinami in kvalitetami potrebnega materiala ob planiranih časovnih terminih in pri tem težiti k čim večji gospodarnosti celotne dejavnosti. Da bi dosegli zastavljena cilja, mora poslovni sistem ugotoviti in določiti nabavne potrebe, ki se pojavljajo v podjetju. Sam proces nabave mora vedno težiti k racionalizaciji, ki se dosega predvsem z izvajanjem naslednjih temeljnih aktivnosti: vnaprejšnjo določitvijo in ocenitvijo nabavnih potreb, identifikacijo morebitnih Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 10 od 11

12 dobaviteljev, preučevanjem dobaviteljevih ponudb, izbiro dobaviteljev, ponovnim pregledom, povzetkom in analizo izbranih dobaviteljev, uporabo ustreznih analitičnih tehnik za določanje cen in stroškov, pogajanjem, selekcijo izbranih dobaviteljev in podpisom pogodb, nadzorom nad dobavitelji, sklenitvijo nakupnih poslov. Lahko pa zapišemo, da industrijski in poslovni sistemi dodatno ponujajo k svojim izdelkom in blagu tudi logistične storitve. To pomeni, da lahko prevzame dobavitelj pri prodaji svojega blaga tudi logistične funkcije, ki jih sicer lahko opravi v storitvenem procesu prodaje njegov odjemalec. Iz tega lahko sklepamo, da loči nabavna logistika tri načine preskrbe blaga za svoj poslovni sistem oz. ga opravlja tudi za druge: iti po blago prinesti blago in dobaviti blago točno v določenem času. Z nabavo torej označujemo vse dejavnosti podjetij za pridobitev sredstev, s katerimi si zaposleni prizadevajo doseči namen podjetja Notranja ali intra logistika Funkcija notranje logistike se začenja s količinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki ga je nabavna logistika pripeljala v poslovni sistem. Notranja logistika zajema vse aktivnosti logistike v okviru podjetja (pretok materiala oz. blaga od njegovega prevzema do odpreme gotovih izdelkov), torej vsa opravila, ki so vezana na delovanje proizvodnje v nekem poslovnem sistemu. Med prvine notranje logistike prištevamo tako delovno silo, notranji transport, transportne poti, transportna sredstva in naprave, skladišča in skladiščenje, pakiranje, paletiziranje in pretovorne manipulacije kakor tudi komisioniranje blaga. Prostorska razporeditev strojev in naprav ter notranja logistika morata zagotoviti gospodaren potek proizvodnje. Prav notranji transport (prevoz) mora premostiti napake slabega prostorskega planiranja. Osnovno načelo notranje logistike je čim bolje izkoristiti prostor ter skrajšati čas poti in čas pretoka materiala. Gre v bistvu za planiranje, organiziranje in kontrolo vseh aktivnosti premikanja in skladiščenja znotraj podjetja z namenom optimizacije procesa proizvodnje. Dejavnosti notranje logistike: nakladanje, razkladanje, premeščanje, paletizacija, kontejnerizacija, proizvodni proces (postavitev strojev, linij, ipd.), notranji transport, skladiščenje. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 11 od 12

13 2.2.3 Distribucijska logistika Po definiciji Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu je distribucija: Stanje, ki sledi proizvodnji blaga od trenutka, ko je le-to komercializirano, do njegove izročitve uporabnikom. Zajema razne dejavnosti in postopke, ki omogočajo, da se blago dostavi kupcem na razpolago zastran njegove predelave ali porabe, olajša njegova izbira in uporaba. (Logožar, 2000). Iz te definicije je razvidno, da je naloga distribucije skrajšati pot blaga od proizvajalca do kupca. Pri tem se distribucija časovno in prostorsko usklajuje na podlagi proizvodnje in porabe. Vpliva na hitrejše kroženje blaga, usmerjanje proizvodnje glede na potrebe trga, zadovoljevanja potreb kupcev, plasiranje novih proizvodov. Distribucijska logistika obsega tok gotovih proizvodov od proizvajalca do kupca oz. končnega uporabnika in skrbi, da je naročeni proizvod dostavljen pravemu kupcu v naročeni količini in kakovosti, ob pravem času in na pravem kraju, nepoškodovan, z optimalnimi stroški. Nekateri avtorji imenujejo distribucijsko logistiko tudi fizična distribucija. Kadar torej omenjamo tok blaga kot del celotnega materialnega toka od nabave prek proizvajalca do končnega uporabnika, govorimo o distribucijski logistiki. Pri marketinški distribuciji pa gledamo na materialni tok kot del marketinških instrumentov, ki služijo pridobivanju kupcev. Razlika med kanalom distribucije in fizično distribucijo je v tem, da kanal distribucije ustvarja trgovina na veliko in drobno, fizično distribucijo pa ustvarjajo fizični tokovi blaga od skladišča proizvajalca, prevoza s transportnimi sredstvi v distribucijska skladišča ali kontejnerske terminale, pa preko trgovine do končnega potrošnika. Več kanalov distribucije se združuje v tokove blaga, ki se v nadaljnji koncentraciji združijo v en sam velik tok, ki je usmerjen proti transportnemu centru za blago, v našem primeru v poštni logistični center. V takšnih objektih se torej združujejo oz. koncentrirajo kanali in tokovi, usmerjeni na proizvodno potrošnjo (surovine, repromaterial, polproizvodi, ipd.) in končno potrošnjo (potrošnja dobrin). S časovnega horizonta lahko dostave blaga kupcu potekajo enkratno, občasno ali kontinuirano. Časovnim potrebam kupcev se ponudnik lahko prilagodi z dobavnim časom, dobavno pripravljenostjo, dobavno zanesljivostjo. Distribucijska logistika skrbi za vročitev določenega blaga v naročeni količini in kakovosti ter ob določenem času uporabniku oz. naslovniku na kraju, ki ga je določil uporabnik oz. naslovnik, v nekaterih primerih pa tudi naročnik oz. pošiljatelj. V okvir delovanja distribucijske logistike se šteje: skladiščenje gotovih izdelkov, zunanji transport, vključevanje špediterjev v proces transporta, potrebne manipulativne operacije in administrativna dela. Distribucijska logistika se ukvarja z zasnovo logističnih kanalov pretoka blaga in z izvajanjem teh procesov. (Jakomin, Zelenika, Medeot, Portorož 2002) Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 12 od 13

14 Najbolj ključen element v distribuciji je čas, saj je mera za odziv na potrošnikova naročila. Pomembna sta dva časovna vidika: celoten čas v oskrbovalni verigi, kar odraža fleksibilnost verige v zadovoljevanju potrebe in potrošnikov cikel naročila, torej izgubljen čas med naročilom in dobavo. Čas distribucije se lahko skrajšuje na tri načine: s skrajšanjem potrebnega časa za eno aktivnost, hkratno izvedbo več aktivnosti in z odpravo nepotrebnih aktivnosti. Na učinkovitost distribucijske logistike vplivajo različni subjektivni in objektivno dejavniki. Na dobavni čas vpliva tako čas, v katerem prispe naročilo od kupca do proizvajalca, čas obdelave naročila in izbira naročenega blaga v skladišču, čas oblikovanja pošiljk in njihovega nakladanja na transportno sredstvo, kot tudi čas transporta (prevoza) blaga, pošiljke do kupca oz. naslovnika. Na sam transportni (prevozni) čas pa vpliva izbira prometnih poti in sredstev ter razvitost prometne infrastrukture. (Oblak, 1997) Poprodajna logistika Za ta proces oz. podsistem logistike lahko rečemo, da obravnava tok materiala v nasprotni smeri od tistega v nabavni. V poslovnem sistemu se nabirajo tudi uporabljena pomožna transportna sredstva, ki se morajo vrniti. To so palete, kontejnerji, zamenljivi nakladalni zaboji, embalaža za večkratno uporabo, ipd. prav tako pa pri sami distribuciji prihaja do reklamacij, poškodb ali pa do nepravilno dostavljenega blaga. Dogaja pa se, da poprodajno logistiko vršimo v sklopu distribucijske logistike. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 13 od 14

15 3 PREDSTAVITEV POŠTE SLOVENIJE 3.1 Kratka zgodovina pošte Ko danes pošljemo pismo, dopisnico ali paket sorodniku, znancu ali prijatelju, nas po navadi ne zanima kdaj in kje se je vse skupaj začelo. Pomembno je, da so poštne storitve na voljo zdaj in ta hip. Težnja po izmenjavi novic in različnih informacij je bržkone stara toliko kot človeštvo samo. Organiziran prenos sporočil pa je poznan že iz najstarejših kultur starega Vzhoda. Zgodovinski viri govore, da se je prvi organizirani prenos sporočil in naročil pojavil v Egiptu v času 19. dinastije faraonov. Zametki pošte v zdajšnjem pomenu besede, torej organizirano posredovanje sporočil na večje razdalje, segajo na današnjem ozemlju Slovenije v antiko. Poštno organizacijo, ki so jo od Konstantina Velikega naprej imenovali curcus publicus, je korenito reformiral cesar Avgust, njegove reforme pa so se neposredno nanašale tudi na naše kraje v antiki. Prvi pogoj za vsako učinkovito in dobro organizirano pošto je bilo urejeno in stalno vzdrževano cestno omrežje, ob cestah pa so morale biti postaje, in to vsaj na razdaljah, ki so ustrezale enemu dnevu potovanja. Obdobje srednjega veka ni poznalo rednih poštnih zvez. Že v zgodnjem, še opazneje pa v visokem sredjem veku, se pojavijo manjše družbene skupine, ki jim način življenja omogoča prenos ustnih in pisnih sporočil. To so na prvem mestu potujoči trgovci. Vendar to ni bil organiziran kurirsko-selski sistem prenosa na daljše razdalje. Novi vek je prinesel veliko novega. V začetku 16. stoletja je Evropo zajel val sprememb. Stare državne tvorbe so se zrušile in nadomestile so jih nove. Zopet so se povečale potrebe po čim boljših sredstvih obveščanja in prenosa vesti. Zlasti družina Thurn-Taxis, katere pokrovitelji so bili Habsburžani, je bila zaslužna za razvoj poštne službe skozi stoletja v velikem delu Evrope. Ugodnejše razmere za razvoj poštne dejavnosti so nastale v 18. stoletju. To je doba prosvetljenega absolutizma in razvitega merkantilizma. V dobi merkantilizma so zelo podpirali proizvodnjo, izvoz in promet, kajti država je potrebovala denar za razvoj uprave, vojske, šolstva. Marija Terezija je s številnimi ukrepi in navodili omejila zlorabe poštnega regala, torej izključne pravice države oziroma državne pošte do prenosa in prevoza pošiljk in potnikov. S tem je pospešila razvoj poštnega prometa. Poštnina, pristojbina za izvršeno storitev pošte, je bila odvisna od mase pošiljke in od razdalje med pošiljateljem in naslovnikom. Izračun poštnine je bil dokaj zapleten, zato so iskali enostavnejšega. Izum poštne znamke pripisujejo Angležu Rowlandu Hillu. Prva znamka je bila natisnjena 1. maja 1840 in je prišla v uradno rabo 6. maja 1840 v Londonu. Pomemben mejnik v razvoju poštnega prometa je bila zgraditev železniškega omrežja. Železnica je bila pomembna za gospodarstvo, ker je omogočila večji, hitrejši in cenejši prevoz. To je vplivalo na znižanje poštnih tarif in pošta je postala dosegljiva večini prebivalcev. V Jugoslaviji v Beogradu je bilo 29. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 14 od 15

16 oktobra 1918 ustanovljeno Ministrstvo pošt in telegrafov. Vse poštne enote so bile državne pošte, državne pogodbene pošte in poštne zbiralnice ter so bile neposredno podrejene poštnemu ravnateljstvu, pozneje direkciji pošte in telegrafa. Direktive in navodila za poslovanje so prihajala iz Ljubljane in Beograda. Pošta je svetovni sistem. Vsaka državna poštna uprava je v ta sistem vpeta kot samostojen člen v verigi, ki deluje kot celota. Za korektno in nemoteno delovanje sistema mora jamčiti država. Dokler država ni članica Svetovne poštne zveze, ne more samostojno organizirati mednarodnega poštnega prometa, ne sme uporabljati svoje poštne znamke in ne more opravljati mednarodnega denarnega prometa. Republika Slovenija ja razglasila svojo samostojnost 25. junija 1991, avgusta 1992 pa je postala članica svetovne poštne zveze. Prva znamka je bila ilegalno natisnjena v Avstriji, da bi jo dali v promet 26. junija Pošta Slovenije, d. o. o. Pošta Slovenije ja pomemben gospodarski subjekt v državi, kar potrjujejo številni kazalci; od velikosti investicij in nabav, števila zaposlenih (preko 6000), letnega prihodka (41 milijard tolarjev leta 2004) do vpletenosti v mednarodni poštni promet. Uspešno se uveljavlja na številnih področjih poslovanja. Je družba z jasno poslovno usmeritvijo, s prepoznavnimi vrednotami in korporacijsko kulturo. Pošta Slovenije deluje po tržnih načelih, zato potrebuje jasno vizijo in strategijo razvoja. Vizija Pošta Slovenije bo tržno usmerjen, poslovno uspešen sistem, z najboljšo kakovostjo storitev. Kot moderen in učinkovit podsistem se bo vključevala v svetovni poštni sistem. S svojim razvojem bo prispevala k nacionalnemu razvoju kot pomembna gospodarska dejavnost. Strategija Najpomembnejši strateški cilji Pošte Slovenije v prihodnjem obdobju so vezani na usklajevanje slovenske zakonodaje s področja poštne dejavnosti z zakonodajo Evropske unije, na razvijanje novih storitev s poudarkom na elektronskem poslovanju in na zagotavljanje visoke kakovosti opravljenih storitev s posodabljanjem slovenskega poštnega sistema je prišlo do ločitve pošte od PTT sistema in ustanovitve Pošte Slovenije kot družbe z omejeno odgovornostjo. Pošta Slovenije, d. o. o., je bila ustanovljena z uredbo Vlade Republike Slovenije, izdano na podlagi Zakona o Pošti Slovenije (Uradni list RS, št. 73/94). Družba ima sedež v Mariboru na Slomškovem trgu 10. Vlada Republike Slovenije je dne, , sprejela sklep o preoblikovanju Pošte Slovenije d. o. o., v javno podjetje. Dne, , pa je Vlada Republike Slovenije Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 15 od 16

17 sprejela sklep o preoblikovanju javnega podjetja Pošta Slovenije, d. o.o., v družbo Pošta Slovenije, d. o. o. S tem sklepom se je javno podjetje Pošta Slovenije, d. o. o., dne, preoblikovalo v družbo Pošta Slovenije, d. o. o., ki nadaljuje z delom kot gospodarska družba brez statusa javnega podjetja. Pošta Slovenije opravlja dejavnosti javne pošte skladno z določbami Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, ŠT. 42/02). Državni zbor Republike Slovenije je 25. aprila 2002 sprejel Zakon o poštnih storitvah, ki je začel veljati 30. maja (Uradni list RS, št. 42/02) Osnovni razlog za sprejem novega zakona je bila predvsem popolna prilagoditev pravne ureditve pravnemu redu Evropske unije na področju poštnih storitev. Z njim so dane zakonske osnove za odpravo monopola in liberalizacijo slovenskega trga poštnih storitev. Zakon določa poštne storitve, pogoje in postopek za izvajanje poštnih storitev, ureja zagotavljanje in izvajanje univerzalnih poštnih storitev, določa pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov poštnih storitev, uvaja pogoje za dostopnost do javnega poštnega omrežja in izdajanje poštnih znamk oz. vrednotnic ter ureja druga vprašanja, povezana s poštno dejavnostjo. Z zakonom je naloge neodvisnega regulatornega organa na področju poštnih storitev prevzela Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije, ki je finančno, politično in organizacijsko neodvisen organ. Univerzalne poštne storitve, ki morajo biti zagotovljene vsem uporabnikom po dostopni ceni, ne glede na njihov kraj bivanja ali poslovanja, lahko izvaja tisti izvajalec poštnih storitev, ki pridobi dovoljenje od Agencije, s tem pa pridobi izključno pravico do izvajanja rezerviranih poštnih storitev. Zakon pri rezerviranih poštnih storitvah določa težnostno omejitev 100 g in cenovno omejitev tri-kratnik cene prenosa poštne pošiljke korespondence standardne kategorije prve težnostne stopnje, ki znaša 20 g. Ostale poštne storitve lahko izvaja vsakdo, ki o tem obvesti Agencijo in izpolnjuje z zakonom določene pogoje. Novi zakon je na široko odprl vrata konkurenčnim ponudnikom poštnih storitev in odpravil monopol, ki ga je imela pošta Slovenije kot obvezna gospodarska javna služba ter kasneje kot javno podjetje. Pošta Slovenije je kot družba z omejeno odgovornostjo formalno postala enaka med enakimi ponudniki poštnih storitev na trgu. Pošta Slovenije pa opravlja še druge dejavnosti, določene z aktom o ustanovitvi, med katerimi so najvažnejše: trgovina na drobno v drugih specializiranih in nespecializiranih prodajalnah, trgovina na drobno po pošti, kurirska dejavnost in oglaševanje. Slovenija je na področju poštnega prometa dosegla že visoko raven in se po kazalcih gostote poštnega omrežja uvršča med razvitejše evropske države. Tipični kazalci gostote poštnega omrežja so število kvadratnih kilometrov površine, prebivalcev in gospodinjstev na poštno enoto. Na dan je bilo v Sloveniji 551 poštnih enot, kar pomeni, da imamo eno poštno enoto na 3529 prebivalcev oziroma na 36,7 km 2 površine. Slovenija je po številu km površine na poštno enoto med razvitejšimi Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 16 od 17

18 evropskimi državami. Primerja se lahko z Avstrijo, Dansko, Francijo in Irsko. Število km 2 na eno poštno enoto je v primerjavi s povprečjem držav kandidatk za EU v Sloveniji nižje. V primerjavi z državami EU in kandidatkami za EU pa je število prebivalcev na poštno enoto v Sloveniji nižje. 3.3 Pošta Slovenije kot logistični sistem Poštni sistem je poslovni sistem posebnega družbenega pomena, katerega osnovna dejavnost je opravljanje prenosa stvari in sporočil v notranjem in mednarodnem prometu. Poštna podjetja so tipična logistična podjetja, ker je njihov glavni predmet poslovanja premagovanje prostora in časa, to je prenos poštnih pošiljk med pošiljateljem in prejemnikom. Zaradi pomena, ki ga ima poštni promet za razvoj družbe kot celote, se mora le-ta razvijati skladno s splošnimi gospodarskimi in družbenimi trendi in potrebami na vseh področjih življenja, hkrati pa mora delovati kot enoten sistem, povezan v tehnično-tehnološko celoto ter upoštevati usmeritve v lokalnem, regionalnem, državnem in mednarodnem merilu. Pošta Slovenije si prizadeva za optimalno zadovoljevanje potreb trga, pri čemer opravlja široko paleto dejavnosti in pri tem nudi celovito logistično podporo pri prenosu sporočil in malih kosovnih pošiljk v notranjem in mednarodnem prometu. Te storitve Pošte Slovenije imenujemo javne poštne storitve, ki se zagotavljajo kot obvezna gospodarska javna služba in jih sme opravljati samo Pošta Slovenije. Obsegajo prenos pisem do mase 1000 g, dopisnic in telegrafskih sporočil. Poleg tega pa Pošta Slovenije na trgih storitev, ki niso obvezna gospodarska javna služba, posluje po tržnih načelih in z optimalnim izkoriščanjem obstoječe poštne infrastrukture in logističnih povezav zadovoljuje še mnoge druge zahteve uporabnikov oz. kupcev v notranjem in mednarodnem prometu. V notranjem prometu opravlja: prenos pisemskih pošiljk nad 1000 g, paketnih pošiljk in nakaznic, prenos odtiskov za slepe do 7000 g, izdaja rednih in priložnostnih poštnih znamk, izdaja poštnih vrednotnic, izvoz poštnih znamk, prodaja poštnih znamk in vrednotnic, zamenjava mednarodnih kuponov za dogovor, izdaja soglasij za izdelavo in uporabo priložnostnih poštnih žigov, prenos direktne pošte, opravljanje poslov plačilnega prometa, hranilne in menjalne službe ter drugih poslov denarnega poslovanja, posredovanje pri odkupu vrednostnih papirjev. V mednarodnem prometu pa opravlja: prenos vseh vrst poštnih pošiljk do teže, velikosti in označene vrednosti, Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 17 od 18

19 opravljanje denarnih in drugih storitev v skladu z določili konvencije Svetovne poštne zveze in drugimi mednarodnimi sporazumi. Druge dejavnosti, ki jih Pošta Slovenije izvaja so raziskava tržišča, ekonomska propaganda, izdajanje knjig in časopisov, posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov, fotokopiranje, razvijanje slik, ipd Dejavniki politike poštnih storitev in pomen poštnih storitev Poštne storitve so storitve, ki se opravljajo na tržišču in obsegajo prenos poštnih pošiljk, med katere prištevamo pisemske pošiljke, pakete, pošiljke hitre pošte, poštne in telegrafske nakaznice, telegrafska sporočila in druge pošiljke, ki jih določa Pravilnik o nomenklaturi poštnih storitev. Te storitve predstavljajo osnovno skupino poštnih storitev. Poznamo pa še posebne, dopolnilne in druge storitve, ki so prav tako določene z nomenklaturo. Tržišče poštnih storitev je danes razdeljeno na: komunikacije, ki vključujejo prenos poštnih pošiljk kot tudi prenos hibridne (elektronske) pošte, stacionarne storitve, ki vključujejo osnovne poštne storitve, finančne storitve, prodajo na drobno, prodajo turističnih aranžmajev, loterijo, fizično distribucijo, ki vključuje prenos navadnih in kurirskih pošiljk, tovora, površinski in letalski transport, pogodbene logistične storitve. Pošta Slovenije s svojimi storitvami in izdelki pokriva več delnih trgov: trg komunikacij, trg oglaševanja, trg transporta, trg kurirskih storitev, trg hobijev, trg intelektualnih storitev, trg finančnih storitev, trg drobne trgovine ter špediterske storitve, na katerih zadovoljuje potrebe dveh osnovnih skupin uporabnikov: poslovnih sistemov in gospodinjstev. Kot smo že omenili je osnovno poslanstvo Pošte Slovenije prenos distribucija poštnih pošiljk. Glede na to kako se s pošiljkami med prenosom ravna, kakšna je njihova vsebina, masa, velikost in podobno, delimo poštne pošiljke na navadne in knjižene pošiljke. Navadne pošiljke obsegajo prenos, pisem dopisnic, direktne pošte, M vreč, odtiskov za slepe in letalskih zalepk v mednarodnem prometu, knjižene pošiljke pa prenos priporočenih pisemskih pošiljk, vrednostnih pisem, priporočenih in vrednostnih paketov, poštnih in telegrafskih nakaznic ter pošiljk hitre pošte. Razlika med tema skupinama je v tem, da: za navadne pošiljke pošta pošiljatelju ne izda potrdila o izdaji pošiljke in od naslovnika pošiljke ne zahteva potrditve vročitve, pri knjiženih pošiljkah pa dobi pošiljatelj od pošte potrdilo o oddaji pošiljke in od naslovnika pošta praviloma zahteva potrditev, da mu je pošiljko vročila. V poštnem prometu ločimo poleg osnovne skupine poštnih storitev še posebne, dopolnilne in druge storitve. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 18 od 19

20 Posebne poštne storitve so storitve, s katerimi pošiljatelj ob oddaji pošiljke zahteva poseben način prenosa. Obsegajo: nujno poslovanje, poslovanje s povratnico, odkupnino, s pazljivejšim ravnanjem, letalsko in poštno ležeče, pisemsko pošiljko s plačanim odgovorom in prednostno pisemsko pošiljko. Pošiljatelj se za navedene storitve odloči ob oddaji pošiljke, proti plačilu ustrezne cene, ki se prišteje k osnovni ceni storitve. Splošni pogoji za opravljanje poštnih storitev določajo, v katerih primerih pošiljatelj ne more zahtevati posebne storitve, kdaj jo uporabiti in kdaj je uporaba posebne storitve vezana na knjiženo pošiljko. Dopolnilne poštne storitve se nanašajo na že sprejete poštne pošiljke, zahtevata pa jih lahko pošiljatelj ali naslovnik pošiljke. Pravne norme določajo, da je pošiljatelj lastnik pošiljke vse do njene izročitve naslovniku oz. upravičencu, zato lahko pošiljatelj vse do tega trenutka zahteva spremembo načina prenosa in vročitve poštne pošiljke. Naslovnik pa ima možnost zahtevati spremembo načina in kraja vročitve pošiljke. Prodajo drugih storitev in izdelkov (igre na srečo, prodaja neživilskega blaga, ipd.) izvaja Pošta Slovenije v skladu s tržnimi načeli oblikovanja ponudbe in cen z namenom optimalnega zadovoljevanja potreb uporabnikov, ugodnih poslovnih izidov in optimalnega izkoriščanja poštnega omrežja Dejavniki distribucije poštnih storitev Na splošno opredeljujemo nalogo politike distribucije kot splet ukrepov, ki se nanašajo na vse odločitve v zvezi s potjo nekega izdelka ali storitve od proizvajalca do končnega prejemnika oz. uporabnika. Distribucija vsebuje torej izbiro logističnih kanalov in vključuje fizično razpečavo izdelkov. V storitveni proces spadajo postopki sprejema prevoznih objektov v prevoz, skladiščenje, nakladanje, razkladanje, predaja v namembnem mestu kot tudi določanje dobavnih terminov in znotraj tega tudi čas prevoza. Distribucijska logistika v Pošti Slovenije se ukvarja s prenosom poštnih pošiljk in sporočil v notranjem in mednarodnem prometu ter si pri tem prizadeva za izpolnitev predpisanih rokov in kakovosti pri prenosu in vročanju pošiljk v skladu s Splošnimi pogoji za opravljanje poštnih storitev in v skladu z Zakonom o poštnih storitvah. Prav tako mora zagotoviti nadotakljivost in tajnost podatkov pri prenosu. V nasprotnem primeru odgovarja za škodo v primeru prekoračitve rokov prenosa in v kolikor naslovniku ne vroči pošiljke v takem stanju kot jo je prijela od pošiljatelja. Cilj politike distribucije poštnih storitev je zagotovitev čim hitrejšega prenosa poštnih pošiljk in ustrezne kakovosti storitev ob hkratni racionalizaciji poslovanja. Racionalizacija stroškov distribucije poštnih storitev poteka predvsem: z ukinjanjem manj produktivnih in manjših pošt ter z odpirajem novih pošt v skladu z dejanskimi potrebami in ekonomskimi možnostmi, Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 19 od 20

21 z optimalno izkoriščenostjo delovnih mest pismonoš in njihovih dostavnih okrajev po posameznih poštah, z uvajanjem novih linij prevoza na tistih relacijah, kjer naj bi bil prevoz stroškovno kakovostno in časovno izkoriščen, s tržnim vplivanjem na uporabnike, da bi uporabljali tipizirano paketno embalažo in bili posebej pozorni na pravilno naslavljanje poštnih pošiljk, kar vpliva na hitrejše in enostavnejše manipulacije, s širjenem avtomobilske dostave poštnih pošiljk v krajih, kjer bi se to izkazalo za ekonomsko upravičeno ter z boljšim izkoristkom avtomobila (razen dostave bi pismonoše opravljali tudi sprejem poštnih pošiljk ter ponujali ostale poštne in denarne storitve), s popolno mehanizacijo poštnih centrov ter uporabo poštnih zabojnikov in palet, s stalnim proučevanjem dejavnikov, ki zmanjšujejo učinkovitost ter izvajanjem potrebvnih ukrepov za doseganje ustrezne kakovosti prenosa pošiljk. Pošta Slovenije glede na svojo osnovno dejavnost predstavlja logistični kanal med pošiljateljem in naslovnikom in v notranjem prometu pretežno nastopa kot edini posrednik, v mednarodnem prometu pa vključuje še ostale posrednike železniške prevoznike, letalske prevoznike sodeluje pa tudi s številnimi mednarodnimi poštnimi upravami in Svetovno poštno zvezo. Svoje izdelke oz. storitve lahko distribuira z lastno prodajo ali pa prodajo preko prodajnih posrednikov. Distribucija v Pošti Slovenije je pretežno direktna in poteka preko lastnih prodajnih kanalov poštnih enot, kjer opravljajo poštne storitve neposredno za uporabnike, določen delež distribucije pa se odvija preko prodajnih posrednikov (npr. prodaja znamk, pisem, dopisnic v kioskih in knjigarnah). V zadnjih letih se odpirajo nove možnosti na področju distribucije predvsem zaradi naraščajoče uporabe elektronske trgovine in kataloške prodaje, zaradi česar se povečuje povpraševanje po dostavi na dom. Pri tem ima Pošta Slovenije zaradi razvejane poštne mreže vse možnosti, da postane vodilni distributer internetnega poslovanja. 3.4 Organiziranost podjetja Pošta Slovenije, d. o. o. Organizacija je racionalno, vnaprej premišljeno povezovanje in usklajevanje ljudi in njihovih aktivnosti v skupni sistem z nekaterimi resursi (material, delovna sredstva, finance, informacije), z namero izpolnitve namena zaradi katerega so se združili. Z organizacijo se definirajo njihovi medsebojni odnosi, način sodelovanja in koordiniranja akcij, kakor tudi vse naloge in odgovornosti posameznih členov, da bi se dosegli zastavljeni cilji ob maksimalni učinkovitosti celega sistema. (Kovač, Vila: 1997) Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 20 od 21

22 Pošta Slovenije ima zelo pomemben vpliv na okolje, se vanj ustrezno vključuje in se z njim tudi dopolnjuje. Vključuje se v vse najpomembnejše dejavnosti, ki se opravljajo na področju Republike Slovenije, združuje se z okoljem in je od njega tudi odvisna. Strateški razvoj Pošte Slovenije je zato potrebno obravnavati kot del nacionalne strategije razvoja. Gre za to, da se upošteva celovit sistem poštne dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki ga sestavljajo: - vhodni sistem, ki vključuje: - sisteme oskrbe in izvajalce investicijskih projektov, - telekomunikacijske operaterje, - druge izvajalce poštnih storitev, - banke, - mednarodne poštne sisteme, - občine/regije. - osrednji sistem, ki ga predstavlja Pošta Slovenije. - lastnik, ki je Vlada Republike Slovenije. - izhodni tržni sistem, ki ga sestavljajo: - individualni uporabniki in kupci, - neprofitne in profitne organizacije uporabniki, - veliki uporabniki, - telekomunikacijski operaterji, - banke, - tuji poštni operaterji, - drugi izvajalci poštnih storitev. V nadaljevanju nam slika 1 prikazuje celovitost sistema poštne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 21 od 22

23 SLIKA 1: Celovitost sistema poštne dejavnosti Republike Slovenije (Pošta Slovenije, 2005) Notranja organiziranost Pošte Slovenije, d. o. o. Pošta Slovenije ima v svojem sestavu poleg poslovodstva še devet organizacijskih enot-podružnic, ki poslujejo z nazivom poslovna enota. Za določena strokovna področja pa se oblikujejo strokovne službe. Deli družbe so oblikovani tako, da je omogočeno uspešno in racionalno izvajanje vseh dejavnosti in funkcij družbe po naslednjih kriterijih: vrsta in obseg dejavnosti, medsebojna povezanost dejavnosti, strokovna sorodnost dela, tehnične in kadrovske možnosti. Strokovne službe opravljajo strokovna dela za potrebe družbe, zagotavljajo pogoje za enotno delovanje družbe kot celote ter skrbijo za povezovanje in sodelovanje z menarodnimi institucijami. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 22 od 23

24 Poslovodstvo in strokovne službe sestavljajo: 1. Poslovodstvo družbe: generalni direktor, namestnik generalnega direktorja. 2. Svetovalci poslovodstva 3. Štabne službe: služba za obrambo, zaščito in varovanje, služba notranje revizije, služba notranje kontrole. 4. Sektor za logistiko: služba za tehnologijo poštnih storitev, služba za tehnologijo drugih storitev, služba za transport, služba za mednarodni poštni promet. 5. Sektor za trženje: služba za tržno komuniciranje, služba za prodajo storitev, služba za znamke, služba za odnose z javnostmi. 6. Sektor za informatiko: upravljanje s poslovnimi procesi, sistemski inženiring, servisni center, upravljanje odnosov s strankami, razvoj informacijskih rešitev. 7. Sektor za računovodstvo in finance: služba za planiranje, analize in kontroling, knjigovodska služba, služba stroškovnega računovodstava, kalkulacij in cen, finančno-operativna služba. 8. Sektor za investicije in nabavo: služba za investicije, nabavna služba, služba za gradbeništvo. 9. Kadrovsko-pravni sektor: kadrovska služba, služba za izobraževanje, pravna služba. Celotna notranja organiziranost Pošte Slovenije je razvidna iz slike št. 2. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 23 od 24

25 SLIKA 2: Organigram Pošte Slovenije (Pošta Slovenije, 2005) Organiziranost poslovnih enot Poslovne enote opravljajo dejavnost družbe določeno v Aktu o ustanovitvi družbe Pošta Slovenije, d. o. o., ter strokovne operativne naloge, potrebne za opravljanje dejavnosti na teritorialno zaokroženem območju. Poslovna enota je z vidika svoje dejavnosti odgovorna za smotrno poslovanje s sredstvi, ki jih uporablja za svoje delovanje. Pri izvajanju svoje dejavnosti mora poslovna enota ravnati skladno s postavljenimi normativi, standardi in planskimi nalogami. Družbo Pošta Slovenije d. o. o., sestavljajo naslednje poslovne enote: 1.POSLOVNA ENOTA CELJE Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 24 od 25

26 2. POSLOVNA ENOTA KOPER 3. POSLOVNA ENOTA KRANJ 4. POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA 5. POSLOVNA ENOTA POŠTNI LOGISTIČNI CENTER LJUBLJANA 6. POSLOVNA ENOTA MARIBOR 7. POSLOVNA ENOTA MURSKA SOBOTA 8. POSLOVNA ENOTA NOVA GORICA 10. POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO Poslovno enoto vodi direktor poslovne enote, sestavljajo pa jo strokovne službe, oddelki in pošte. V sestavi poslovne enote Maribor je še poštni logistični center Maribor. V nadaljevanju nam slike 3, 4, 5 in 6 prikazujejo organiziranost posameznih poslovnih enot. SLIKA 3: Organigram poslovnih enot Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto (Pošta Slovenije, 2005) SLIKA 4: Organigram poslovne enote Maribor (Pošta Slovenije, 2005) Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 25 od 26

27 SLIKA 6: Organigram poštno logističnega centra Maribor SLIKA 5: Organigram poslovne enote poštni logističnii center Ljubljana (Pošta Slovenije 2005) SLIKA 6: Organigram poštno logističnega centra Maribor (Pošta Slovenije 2005) Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 26 od 27

28 3.4.3 Organiziranost službe za logistiko v Pošti Slovenije V sestavi Pošte Slovenije deluje sektor za logistiko, ki skrbi za nemoteno in učinkovito odvijanje logističnih procesov, potrebnih pri izvajanju poštne dejavnosti v notranjem in mednarodnem prometu. V okviru sektorja za logistiko delujejo naslednje službe: služba za tehnologijo poštnih storitev, služba za tehnologijo drugih storitev, služba za transport in služba za mednarodni poštni promet. V nadaljevanju bomo na kratko predstavili nekatera najpomembnejša dela in naloge, ki se izvajajo v posameznih službah sektorja za logistiko. Služba za tehnologijo poštnih storitev Služba za tehnologijo poštnih poštnih storitev usklajuje dela znotraj službe in v povezavi z ostalimi službami v sektorju, zagotavlja računalniško podporo tehnoloških postopkov, uskljajuje delo s sektorjem za informatiko, testira aplikacije ter izdeluje tehnološka navodila in pravilnike. Referent za dostavo spremlja zakonodajo s področja vročanja pošiljk, izdeluje pravilnike in tehnološka navodila s področja vročanja, zagotavlja računalniško podporo tehnoloških postopkov dostave oz. vročanja UPO, organizira oz. zagotavlja ustrezno reorganizacijo dostave in dostavnih okolišev, spremlja kakovost dostave poštnih pošiljk, rešuje problematiko in reklamacije s področja vročanja, pripravlja razdelilnike in navodila za distribucijo direktne pošte. Referent za poštni promet skrbi za tehnologijo pisemskih in paketnih storitev, izdeluje pravilnike in tehnološka navodila, rešuje reklamacije, ki se nanašajo na sprejem pošiljk, pogoje naslavljanja, standardizacije pošiljk, rešuje poizvednice, vodi seznam in dodeljuje posebne poštne storitve, nadzira opremljenost gospodinjstev s hišnimi predalčniki, usklajuje in določa delovne čase pošt, vodi evidenco o številu gospodinjstev in številu podjetij. Referent za tehnologijo UPO pripravlja tehnološke zahtevke za aplikacije, preizkuša testne različice aplikacij in podaja mnenja, izdeluje tehnološka navodila za UPO, koordinira uvajanje posameznih modulov ter organizira izobraževanje za inštruktorje, pripravlja plane za nabavo nove UPO opreme ter koordinira premestitev opreme po poštah. Referent za norme in statistiko normira in renormira opravila, pripravlja podatke o doseženi produktivnosti, proučuje in izdeluje kriterije za samostojna delovna mesta, razdeljuje norma minute po vrstah storitev in na podlagi tega izračunava porabljen čas za posamezno vrsto storitev, pripravlja podatke o storitvah in poštnem omrežju za letno poročilo Pošte Slovenije. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 27 od 28

29 Služba za tehnologijo drugih storitev Vodja te službe usklajuje delo znotraj službe in z ostalimi službami v sektorju, organizira prodajo blaga na poštah, nadzira blagajniško in trgovsko poslovanje pošt, sodeluje v delovni skupini za razvoj paketnega ekspedita, sodeluje pri uvajanju novih oblik in načinov plačevanja blaga in storitev s plačilnimi karticami preko interneta ter drugih sistemov. Referent za denarno poslovanje nadzira storitve denarnega poslovanja (storitve za občane, izplačilo preko POS terminalov, plačilni promet, mednarodni nakazniški promet) UPO. Nadalje obračunava izplačila davka na dodano vrednost na poštah, pripravlja odločbe o tolarskih in deviznih blagajniških maksimumih. Referent za posebne pogodbene storitve: športna loterija, telegrafsko poslovanje, mali oglasi, fotokopiranje na poštah, internetne storitve. Referent za trgovsko poslovanje zbira ponudbe za prodajo blaga v klasični in komisijski prodaji, sklepa pogodbe z dobavitelji, izvaja aktivnosti v zvezi z oskrbo pošt in skladišč z blagom. Služba za transport Služba za transport proučuje oz. optimira prevozne linije, proučuje upravičenost oz. izkoriščenost voznega parka, nadzira stanje vozil in prevozov (pregled poti in vozil, analiza vozil, pregled stroškov), proučuje uvedbo satelitskega nadzornega sistema za spremljanje vozil GPS, proučuje uvedbo novih tehnologij in opreme (stroji za spiralno vezanje, avtomati za prodajo znamk) ipd. Referent za transportna sredstva in tehnologijo poštno logističnega centra načrtuje transportna sredstva, pripravlja dokumentacijo za izbor ustreznih ponudnikov transportnih sredstev, uskljajuje in vodi delo skrbnikov voznih parkov poslovnih enot, analizira posamezne segmente voznega parka (hramba vozil na domu, upravičenost obsega voznega parka pošt), organizira testiranja transportnih sredstev, usklajuje odpise dotrajanih transportnih sredstev, izvaja aktivnosti v zvezi z nabavo in vzdrževanjem transportne opreme v Poštno logističnih centrih in poštah (transportne linije, sredstva notranjega trasporta), usklajevanje aktivnosti pri izgradnji novega sedaj že delujočega poštnega centra v Mariboru. Referent za transport v notranjem poštnem prometu sestavlja poštni vozni red (spremlja in optimira fiksne prevozne linije), vzpostavlja dinamične vozne rede, sodeluje pri organiziranju prevozov na 1. in 2. transportni ravni, sestavlja vozni red prometnega križa hitre pošte po Sloveniji, izvaja aktivnosti v zvezi z uvajanjem pogodbenih prevozov v logistični sistem Pošte Slovenije, vodi in analizira podatke o napačno usmerjenih pošiljkah in prevoznih enotah, o učinkovitosti strojnega usmerjanja pošiljk po dostavnih okrajih in poštnih predalih, nadzira stanje poštnih stavb, skrbi za funkcionalnost poslovnih prostorov ter sodeluje pri načrtovanju širitev in obnov poštnega omrežja. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 28 od 29

30 Referent za sprejemno mehanizacijo in sredstva poštnega omrežja planira sredstva poštnega omrežja (dostavniki, poštni nabiralniki, potovniki) ter proučuje upravičenost njihove zamenjave in razširitve, vzdržuje sredstva poštnega omrežja ter vodi o njih posebne evidence, načrtuje sprejemno mehanizacijo in jo vzdržuje. Služba za mednarodni poštni promet Vodja službe za mednarodni poštni promet spremlja mednarodno poslovanje, tesno sodeluje s carinsko in izmenjalno pošto ter Aerodromom Ljubljana, skrbi za stalen razvoj špediterske dejavnosti, pogodbeno sodeluje s podjetjema TNT in DPD na področju poslovanja z ekspresnimi pošiljkami, komunicira s tujimi poštnimi upravami, Svetovno poštno zvezo ter PostEurop, skrbi za kakovost storitev v mednarodnem poštnem prometu. Referent za transport v mednarodnem poštnem prometu organizira in optimira prevoze v mednarodnem transportu, sodeluje s carinsko in izmenjalno pošto, usklajuje vozne rede z mednarodnimi prevozniki, vodi tabele za odpravo in prispetje sklepov, sodeluje pri javnem razpisu za letalski transport in pri analizi cen letalskih prevoznikov, stalno spremlja okrožnice in obvestila Svetovne poštne zveze. Referent za poizvedovanje v mednarodnem poštnem prometu rešuje poizvednice, reklamacije, zahtevke za odškodnine ter izdaja naloge za izplačilo odškodnin od zavarovalnice, opozarja pošte na nepravilnosti pri poslovanju, izdaja poročila in analize o poškodbah in odškodninah. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 29 od 30

31 4 VLOGA IN ORGANIZIRANOST LOGISTIČNIH DEJAVNOSTI V POŠTI SLOVENIJE Logistične dejavnosti v Pošti Slovenije so elementi logističnega podsistema distribucijske logistike in se ukvarjajo s prenosom poštnih pošiljk od sprejema do vročitve naslovniku na celotnem območju Slovenije in v tujino. Zajemajo številne aktivnosti in ustrezno organiziranost v celotni fazi prenosa. Tako poleg samega prevoza vključujejo še vrsto spremljajočih dejavnosti: skladiščenje, manipulacije s poštnimi pošiljkami, natovarjanje poštnih pošiljk na transportna sredstva in njihovo raztovarjanje v namembnem kraju, ustrezno kontrolo v celotni fazi prenosa ter servisiranje oz. oskrbovanje odjemalcev. Organiziranost distribucije poštnih pošiljk mora biti urejena tako, da je zagotovljeno redno, hitro in pravilno opravljanje poštnih storitev v vseh fazah tehnološkega procesa prenosa na celotnem ozemlju Republike Slovenije in v tujino. Vsaka pošiljka je najprej sprejeta, če izpolnjuje določene pogoje za sprejem (ustrezna ovojnina, ustrezne sprejemne listine, pravilno napisan naslov), zatem pa je odpravljena v smeri naslovne pošte. Zelo pomembno vlogo v prenosu poštnih pošiljk imajo POŠTNO LOGISTIČNI CENTRI (v nadaljevanju PLC), kjer se izvajajo dejavnosti zbiranja, skladiščenja, predelave in usmerjanja pošiljk. Po predelavi in usmerjanju prevažajo pošiljke v naslovne pošte. Naslovne pošte pa morajo pošiljke v določenih oz. čim krajših rokih vročiti končnemu uporabniku. Vsa opravila od sprejema do vročitve pošiljke naslovniku imenujemo s skupnim pojmom prenos pošiljke. Prenos pošiljk je torej proizvodni ciklus, v katerem poštna pošiljka kot predmet dela ne spreminja svoje oblike, ampak spreminja kraj in premaguje čas. Prenos poštnih pošiljk od pošiljatelja do naslovnika je razdeljen v pet faz, ki so ponazorjene v spodnji sliki. Pošiljatelj odda pošti pošiljko 1 SPREJEM 2 ODPRAVA Naslovnik prevzame pošiljko od pošte 3 4 PREVOZ PRISPETJE 5 VROČITEV - dostava - izročitev na pošti 1. faza 2. faza 3. faza 4. faza 5. faza in dve podfazi SLIKA 7: Logistični potek prenosa poštnih pošiljk (Pošta Slovenije, 2000) V vsaki fazi pride do vidne spremembe v premeščanju poštne pošiljke med pošiljateljem in naslovnikom. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 30 od 31

32 V notranjem poštnem prometu Pošta Slovenije nadzoruje vse faze prenosa, jih nenehno izboljšuje in zagotavlja hiter in zanesljiv prenos poštnih pošiljk. V mednarodnem prometu pa se pristojnost pošte navadno konča pri tretji fazi, to je prevozu oz. transportu. Pošta Slovenije namreč pošiljke preda, odvisno od relacij in mednarodnih pogodb ter dogovorov, javnemu prevozniku ali tuji poštni upravi. Torej glavnino transporta in obe zadnji fazi opravijo drugi akterji, vpliv Pošte Slovenije na njihovo delovanje pa je zelo omejen. Pošta nima vpliva na javne prevoznike, letališča, niti na hitrost s katero druge poštne uprave opravijo preostale faze prenosa poštnih pošiljk. Tehnološki razvoj poštnih uprav v svetu je izredno raznolik, kakovost prenosa pa posledično od države do države različna. V nadaljevanju bomo podrobno prikazali vsako izmed petih faz, ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo in omogočajo izpolnitev distribucije poštnih pošiljk v Pošti Slovenije. 4.1 Organiziranost sprejema poštnih pošiljk Pod sprejemom poštnih pošiljk razumemo sprejem pošiljk od pošiljatelja z namenom, da jih odpravimo in vročimo naslovniku. Iz te faze tehnološkega procesa izhajajo vse nadaljne faze. Poštne pošiljke sprejemajo pretežno poštni (sprejemni) delavci na poštnih enotah, kjer se neposredno soočajo z uporabniki poštnih storitev in delujejo kot posredniki sporočil in vesti med uporabniki (pošiljatelji) in naslovniki. Stiki z uporabniki pa niso vselej neposredni, ampak tudi posredni, v veliko primerih se sprejem pošiljk opravlja preko naprav poštnega omrežja predvsem poštnih nabiralnikov. V takšnih primerih Pošta Slovenije zagotavlja, da bodo vse pošiljke, ki so oddane v poštne naprave do določene ure, odpravljene še isti dan, ko so bile vanje vložene. V fazi sprejema je sklenjen tudi dogovor ali pogodba med uporabnikom poštnih storitev in pošto, iz katere izhajajo na podlagi določil Zakona o poštni dejavnosti, Konvencije za mednarodni poštni promet in drugih normativnih aktov pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Sprejemna faza prenosa pošiljke je pomembno dejanje, posebej takrat, ko so postopki opravljeni hitro, kakovostno in ekonomično. Pomembna kategorija pri sprejemu pošiljk je tudi cena za prenos, ki ni predmet pogajanja, ampak je vnaprej določena in je izobešena v prostorih pošte oz. razvidna na spletnih straneh. Stroške prenosa zaračuna pošta vnaprej, v določenih primerih pa po končanem prenosu (npr. storitev poštnino plača naslovnik ). Na vseh sprejetih poštnih pošiljkah mora biti označena plačana poštnina. Storitve, ki so plačane pri oddaji pošiljk prinašajo prihodke, s katerimi je potrebno pokriti stroške v ostalih fazah prenosa. Pri sprejemu pošiljk veljajo predvsem tale tri načela: načelo čim večje dostopnosti poštnega omrežja uporabnikom poštnih storitev, kar pomeni odpiranje novih pošt z ustreznim številom delovnih mest tam, kjer obstajajo ustrezni pogoji, potrebe in ekonomske zmožnosti, nameščanje ustreznega števila poštnih nabiralnikov in drugih naprav poštnega omrežja, Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 31 od 32

33 načelo ekspeditivnosti, kar pomeni, da je potrebno posredovati uporabniku poštnih storitev pravilne in točne informacije in ga pri tem usmerjati k pravilni oz. ustrezni izbiri poštne storitve ali posebne storitve, načelo racionalizacije sprejema poštnih pošiljk - pomeni, da je potrebno v čim večji meri uporabljati sprejemne stroje in drugo opremo, ki omogočajo hitrejši in kakovostnejši sprejem pošiljk, sočasno pa uvajati enostavnejše postopke pri sprejemanju poštnih pošiljk, kar vodi k večji storilnosti dela. Kot prva tehnološka faza v prenosu pošiljke je pomembna predvsem z vidika natančnosti, saj je od pravilnosti sprejema lahko odvisen rok prenosa. Ker se vse skupaj začne dogajati pri naročilu oz. oddaji pošiljke, je že tu pomembno, da so uporabniki seznanjeni s pravili za sprejem pošiljke. Opaziti je, da še vedno veliko uporabnikov nepravilno naslavlja pošiljke in s tem zavira predelavo pošiljk in s tem tudi celotni proces, ki je potreben za hitro vročitev. Potreba po optimalnem izkoristku zmogljivosti zahteva velike spremembe in tako je za uspešno premagovanje nastalih razmer pomembno sodelovati z uporabniki poštnih storitev. S tem mislimo predvsem na seznanjanje javnosti s splošnimi pogoji, ki naj jih vsebuje poštna pošiljka. Vsaka pošiljka, ki je oddana na pošti ali s pomočjo naprav poštnega omrežja, mora ustrezati osnovnim pogojem za sprejem in nadaljnje manipuliranje. Vendar pa se poštne pošiljke po opravljenem sprejemu ne odpravijo takoj, ampak šele v času odprave. Sprejete pošiljke je potrebno do odprave hraniti na pošti. Temu pravimo medfazno skladiščenje. Pri izbiri mesta je potrebno upoštevati vrsto, količino in težo pošiljk, označeno vrednost, prostorske zmogljivosti, nenazadnje pa tudi vidno mesto, ki omogoča hitro zbiranje pošiljk, ki mu sledi formiranje poštnih sklepov (poštni sklep je enkratna odprava poštnih pošiljk drugi pošti ali poštno logističnemu centru) in pravočasna predaja sklepov voznikom v času odprave. V določenih primerih vseh sprejetih pošiljk ni mogoče odpraviti z istim transportnim sredstvom, zato ostanejo na pošti do naslednje odprave v tem primeru pride do faznega skladiščenja. Problem skladiščenja poštnih pošiljk se kaže zlasti v ekonomskem in tehnološkem pogledu in raste pri enotah poštnega omrežja. Ta problem je pri manjših poštah zaradi manjše količine poštnih pošiljk skoraj neznaten, medtem ko je pri velikih poštah ta problem še vedno v veliki meri prisoten. Pri velikih poštah predstavljajo največji problem neustrezni skladiščni prostori zaradi vedno večje količine pošiljk. Zaradi boljše izrabe prostora se uveljavlja tudi način skladiščenja po prostih mestih, pri katerem se pošiljke skladiščijo tja, kjer je prosto mesto. Skladiščni stroški predstavljajo precejšen delež v celotnih logističnih stroških, kar pomeni, da obstajajo na tem področju velike možnosti znižanja stroškov v primeru ustreznega načrtovanja skladiščnih prostorov. Pošta Slovenije pri gradnji in obnavljanju svojih enot v veliki meri že upošteva te možnosti! Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 32 od 33

34 4.2 Organiziranost odprave poštnih pošiljk Odprava poštnih pošiljk zajema tista opravila, ki morajo biti opravljena, če želimo, da bodo pošiljke kar najhitreje pripravljene za prevoz. Pošiljke so pripravljene za prevoz tedaj, ko so napravljeni predpisani poštni sklepi. Poštne sklepe delimo glede na rednost odprave na redne in izredne. Redni sklepi so tisti, ki so predvideni (določeni) s poštnim voznim redom in pregledi sklepov. Izredni sklepi pa so potrebni predvsem takrat, ko pride do motenj na rednih poštnih zvezah, pa tudi v primerih izredno velikih količin pošiljk. Organiziranje odprave poštnih pošiljk lahko razdelimo v dve poglavitni skupini. Pošiljke, sprejete v sprejemni pošti in pobrane iz poštnih nabiralnikov odpravijo delavci najprej svojemu poštnemu logističnemu centru, v tem primeru govorimo o odpravi pošiljk iz sprejemnih pošt. V Sloveniji delujeta dva poštna logistična centra (v nadaljevanju PLC), v Mariboru in v Ljubljani. V ljubljanskem PLC usmerjajo pošiljke poslovnih enot Nova Gorica, Kranj, Koper, Novo Mesto in Ljubljana, v mariborskem PLC pa pošiljke poslovnih enot Maribor, Celje in Murska Sobota. V okviru ljubljanskega PLC delujeta še carinska in izmenjalna pošta, kjer usmerjajo pošiljke v tujino oz. sprejemajo iz tujine. Vse pošiljke, sprejete pri poštah enega PLC je potrebno po razvrščanju odpraviti drugemu PLC, tedaj govorimo o odpravi PLC za drug poštni logistični center, o odpravi v tujino ali pa naslovnim poštam, ki spadajo v območje posameznega poštnega logističnega centra. Vendar pa organiziranost odprave poštnih pošiljk ne zajema samo odprave poštnih sklepov s predvidenimi prometnimi zvezami, ampak tudi opravila, ki so neposredno povezana s samo odpravo pošiljk. Ta opravila označujemo s skupno besedo manipulacije s poštnimi pošiljkami. Manipulacije so vse tiste dejavnosti, ki pospešujejo transportni proces v treh podsistemih distribucijske logistike (notranji transport, skladiščenje in zunanji transport) in sicer tako, da se ta proces odvija tekoče, brez zastojev in z vsemi elementi kakovosti. V manipulacije spadajo: zbiranje pošiljk, zlaganje pošiljk zaradi žigosanja, formiranje sklepov, vlaganje pošiljk v plastične pismarnice in tipizirane kontejnerje, nakladanje, prekladanje in razkladanje poštnih pošiljk ter ročna, avtomatizirana in mehanizirana predelava pošiljk v poštnih logističnih centrih. Pošiljke morajo biti zložene in sortirane po velikosti in obrnjene na isto stran. Pri tem je pomembno, da so vsa opravila opravljena v določenem časovnem obdobju (bodisi v pošti bodisi v poštnem logističnem centru) in da so vse pošiljke pravočasno odpravljene s prepisanimi odpravnimi zvezami. Značilno za vsako dobro organizacijo je, da je vsaka odpravljena pošiljka do naslovne pošte čim manjkrat posredovana. Da jo torej predeluje čim manj rok. Ta postopek je hitrejši in cenejši. Še hitrejši in tudi cenejši pa je, če to delo opravijo s stroji oz. posebnimi napravami za avtomatsko usmerjanje pisemskih pošiljk in paketov, podprtimi z računalniškimi procesi. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 33 od 34

35 4.3 Organiziranost transporta poštnih pošiljk Splošno o transportu Pojem transport označuje tako prenos ljudi kot tudi stvari. V vsakdanjem življenju je nujno, da ljudje potujemo iz kraja v kraj, vzroki za to pa so lahko poslovni, gospodarski, kulturni, zdravstveni, politični, športni ipd. Dejavnost transporta je prav gotovo najpomembnejši del distribucijske logistike, saj zagotavlja prenos blaga od prodajalca do kupca oz. od pošiljatelja do naslovnika. Stopnja razvoja transportnega sistema v posameznih državah je neposredno odvisna od razvitosti gospodarstva, po drugi strani pa ima prav transportni sistem pomembno vlogo pri razvoju gospodarstva. Pri načrtovanju distribucijske logistike je najpomembnejše opravilo odločanje o vrsti transporta in transportnih poteh za premestitev blaga iz odpravnega v namembni kraj. Od izbrane vrste transporta so namreč odvisne vse nadaljnje odločitve v zvezi s transportom in drugimi dejavnostmi distribucijske logistike Organiziranost transporta (izbira transportnih sredstev in optimalnih transportnih poti) pri prenosu poštnih pošiljk Transport poštnih pošiljk je določena faza v prenosu pošiljk in zajema proizvodni ciklus od odprave do prispetja. Organiziran je po poštnem voznem redu, ki opredeljuje prevoz sklepov z vnaprej znanimi transportnimi linijami ter naslednjimi podatki: o pošti, ki sklep odpravlja oz. sprejme, o času odhoda oz. prihoda transportnega sredstva, o vrsti sklepa, ki ga pošta sprejme oz. odpravi, podatke o transportni razdalji med linijami, o nosilnosti vozila, ki sklepe prevaža. Poštni vozni red za določeno vozilo je v bistvu obhodni red, ki ga prevozi vozilo na določeni relaciji. Narejen je na podlagi delovnega časa pošt in sestavljen za vsako transportno sredstvo posebej. Po naravi je poslovna skrivnost podjetja. Izbor posamezne vrste transporta oz. transportnega sredstva je odvisen od vrste pošiljk, povprečne količine pošiljk na določeni relaciji, dolžine prevozne linije, možnosti prevoza povprečne količine pošiljk na določeni relaciji, dolžine prevozne linije, možnosti prevoza na posameznih linijah, potrebne hitrosti pri prenosu določenih pošiljk ter cenovnih pogojev. Vsako vozilo ima točno določeno uro odhoda iz poštnega logističnega centra proti naslovnim poštam in mora biti točno ob določeni uri na določeni pošti, da ji preda sklep s pošiljkami oz. da prevzame pošiljke, ki so bile sprejete. Aktivnosti, ki jih izvajajo v Pošti Slovenije na področju poštnega voznega reda: spremljanje in optimiranje fiksnih prevoznih linij, vzpostavljanje dinamičnih voznih redov, Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 34 od 35

36 proučevanje in analiziranje zamud v prevozih, organiziranje prevozov na vseh transportnih ravneh, aktivnosti v zvezi z uvajanjem pogodbenih prevozov v logistični sistem analiza vključitev novih pošt v tok Hitre pošte v Sloveniji Transport v Pošti Slovenije delimo na notranji in zunanji transport. Kot notranji transport na splošno razumemo vsa dela v okviru podjetja, ki so v zvezi s transportom in pretovarjanjem surovin, pomožnega materiala, polizdelkov, izdelkov ipd. Notranji transport v Pošti Slovenije predstavlja pretok poštnih pošiljk znotraj poslovnih prostorov (poštnih enot in poštnih logističnih centrov) in povezuje posamezna delovna mesta med seboj: delovna mesta priprave pošiljk za odpravo iz sprejemnih pošt in natovarjanje pošiljk na transportna sredstva zunanjega transporta, raztovarjanje poštnih pošiljk v poštnih logističnih centrih, notranji transport v poštnih logističnih centrih, notranji tranport pošiljk do delovnih mest v naslovnih poštah. Notranji transport kot posebna faza tehnološkega procesa dela je v poštni dejavnosti po svojem pomenu podaljšek zunanjih transportnih povezav. Organiziranost in funkcionalnost notranjega transporta je odvisna predvsem od: lokacije sprejemno oddajnih mest oz. mest za predelavo in odpravo, vrst in količin poštnih pošiljk, sredstev notranjega transporta, transportnih poti in notranjih povezav. Na manjših poštah poštni delavci ne uporabljajo posebnih tehničnih pripomočkov za notranji transport. Pošiljke prenašajo z uporabo klasične opreme poštne vreče in sodobne košare za prenos standardiziranih pisem (pismarnice). V poštnih logističnih centrih pa zaradi izredno velike koncentracije pošiljk uporabljajo naslednja sredstva notranjega transporta: talna transportna sredstva (ročni in električni vozički, ročni in električni viličarji), nadtalna transportna sredstva vrečni trasporterji), nepretrgana transportna sredstva (transportni trakovi, viseča železnica), Stopnjo razvitosti notranjega transporta lahko opredelimo glede na optimalne kazalce, ki izhajajo iz ustrezne lokacije, vrst in količin poštnih pošiljk, ter glede uporabe sredstev notranjega transporta. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 35 od 36

37 Pri tem pa ne smemo zanemariti notranjih povezav, katere morajo biti organizirane tako, da so transportne poti čim krajše. Zelo pomembna pa je tudi izbira sredstev notranjega transporta. Na tem področju se pojavlja precejšnja raznolikost, in sicer od klasičnih zastarelih sredstev z ročnim prevozom, do sodobnih transportnih sredstev, ki v veliki meri poenostavljajo in lajšajo delovna opravila. Organiziranost zunanjega transporta v Pošti Slovenije mora zagotavljati hitrost, kakovost, varnost, rednost in ekonomičnost poslovanja. Zaradi izpolnjevanja navedenih načel Pošta Slovenije uporablja predvsem lasten transport po potrebi pa ga dopolnjuje s pogodbenimi prevozniki. Transport poštnih pošiljk izvajajo izključno po cestni infrastrukturi. Vozni park Pošte Slovenije je zelo obsežen in šteje kar 886 vozil. Prevozna sredstva so glede na prostornino razdeljena na lahka, srednja dostavna in tovorna vozila. Prevladujejo predvsem lahka dostavna vozila ca. 80 %. Pošta Slovenije pa razpolaga tudi s 36 tovornimi vozili, ki so opremljena s spenjalnimi trakovi, protizdrsnimi oblogami, obloženimi stranicami tovornega prostora in dvižnimi ploščadmi ter so prirejena predvsem za kontejnerski transport. Poštni promet v Pošti Slovenije nenehno narašča, kar pomeni, da je potrebna ustrezna racionalizacija na področju prevozov. Zaradi navedenega so v letu 2004 informacijsko podprli večji delež vozil z GPS sistemom, prve aktivnosti pa so stekle tudi na področju uvajanja pogodbenih prevozov. Transport poštnih pošiljk je v Pošti Slovenije organiziran na treh ravneh, vsaka od njih pa je ločena celota. Na vseh ravneh mora zagotavljati med seboj povezan in usklajen prometno tehnološki proces prenosa poštnih pošiljk. Prva raven transporta poštnih pošiljk so zveze, ki povezujejo poštni logistični center s poštami, ki gravitacijsko pripadajo posameznemu poštnemu logističnemu centru. Druga raven transporta so tiste zveze transporta poštnih pošiljk, po katerih prevažajo poštne pošiljke med poštnima logističnima centroma. Tretja raven transporta so mednarodne zveze, organizirane za transport mednarodnih sklepov v odhodu iz države in v dohodu v Slovenijo, ter sklepi, ki samo potujejo preko Slovenije. Kadar govorimo o organiziranosti transporta imamo v mislih prometno in tehnološko usklajen transport poštnih pošiljk na vseh treh ravneh. Na vseh treh ravneh je transport določen s poštnim voznim redom in z drugimi akti, ki urejajo transport poštnih pošiljk Vnaprej so določene zveze, zmogljivosti, čas odhoda in drugi dejavniki, ki vplivajo na organiziranost transporta. Poštni vozni red mora praviloma ob delavniku predvideti najmanj eno zvezo med poštnim logističnim centrom in njemu pripadajočimi poštami. In sicer v obeh smereh. Čas odhoda in prihoda transportnih sredstev na zvezah prve ravni mora biti v poštnem voznem redu določen tako, da je zagotovljen nepretrgan transport na zvezah druge in tretje ravni. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 36 od 37

38 Pri določanju zvez transporta je treba upoštevati vse prvine, ki vplivajo na organiziranost transporta: dolžino transportnih razdalj, zmogljivost, čas odhoda in prihoda transportnega sredstva ter upoštevanje možnih zastojev na transportni poti. Transport poštnih pošiljk na območju poštnega logističnega centra Poštni logistični center je enota poštnega omrežja, ki s koncentracijo in distribucijo poštnih pošiljk na določenem območju povezuje pripadajoče pošte v enotno prometno tehnološko celoto. Za izpolnjevanje nalog v zvezi s tem PLC organizira transport poštnih pošiljk v svojem okolišu. Pravimo, da je transport poštnih pošiljk na območju PLC transport poštnih pošiljk prve ravni. Na prvi ravni je transport poštnih pošiljk organiziran tako, da vse pošiljke, sprejete na poštah določenega dne, prepeljejo v poštni logistični center v predelavo. Odprave s pošt so organizirane po koncu njihovega delovnega časa. Vse poštne pošiljke, prispele v PLC čez noč razvrščajo bodisi ročno ali usmerjajo s pomočjo avtomatskih pisemskih in paketnih usmerjevalnikov, tako da jih je mogoče naslednje jutro prepeljati na naslovne pošte, praviloma do začetka delovnega časa. Vsa prispetja transportnih sredstev v poštni logistični center in pripadajoče pošte so urejena s poštnim voznim redom, prav tako pa tudi vsi odhodi iz PLC oz. pripadajočih pošt. Transport poštnih pošiljk na prvi ravni opravljajo poštne organizacije s tovornimi vozili (poštni furgon). Razlog za to je v tem, da samo poštni furgon omogoča: prevoz sklepov po voznem redu, ki ustreza vsem potrebam glede na začetek in konec delovnega časa pošt, prevoz sklepov od vrat do vrat, to je od PLC do pošt in v nasprotni smeri. Poleg tega poštni furgon zagotavlja varnost, zanesljivost, in dostopnost transporta vseh poštnih pošiljk, zlasti poštnih pošiljk z označeno vrednostjo in pošiljk s pazlivejšim ravnanjem. Transportna povezanost med poštnima logističnima centroma Naloga organiziranosti transportne povezanosti med poštnima logističnima centroma je, da sklepe s poštnimi pošiljkami v čim krajšem času, praviloma ponoči, prepeljeta drug drugemu. Transport poštnih pošiljk med poštnima logističnima centroma je transport poštnih pošiljk druge ravni. Pošiljke na tej ravni prevažajo predvsem s tovornimi vozili, nosilnosti do 10 ton, zaradi velike količine pošiljk. Kot rešitev za transport pošiljk v tovornih vozilih uporabljajo poštne zabojnike, ki so standardizirane velikosti in v večji meri nadomeščajo poštne vreče. Zaradi praktičnosti jih uporabljajo tudi veliki uporabniki poštnih storitev. Na ta način so poenostavili tudi manipulacuje v poštnih logističnih centrih. Navadne pisemske pošiljke prevažajo v pismarnicah, katere zložijo v zabojnike, ostale pošiljke pa zložijo v vreče, ki jih prav tako naložijo v zabojnike. Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 37 od 38

39 Med poštnima logističnima centroma je organiziranih devet rednih avtomobilskih povezav, tri povezave organizira PLC Ljubljana, za preostalih šest pa poskrbi PLC Maribor. Le tako sta lahko doseženi popolna nepretrganost v prenosu poštnih pošiljk od pošiljatelja do naslovnika na celotnem ozemlju Slovenije in stopnja kakovosti po načelu Danes sprejeta, jutri vročena poštna pošiljka. Transport poštnih pošiljk v mednarodnem prometu Vprašanje mednarodnega transporta je zelo pomembno, kajti vse kakovostnejše in hitrejše premagovanje globalnih razdalj med pošiljateljem in naslovnikom postaja bistveni, če ne celo edini dejavnik poslovne uspešnosti na vedno bolj konkurenčnem trgu. Posebnost mednarodnega transporta je njegova raznolikost, manjši obseg storitev z višjo dodano vrednostjo v primerjavi s storitvami notranjega prometa ter vključenost carinskih postopkov in raznih posrednikov (prevoznikov, tujih poštnih operaterjev in drugih podjetij, ki se ukvarjajo s prenosom in dostavo pošiljk). Mednarodni transport je transport poštnih pošiljk tretje ravni in poteka v obeh smereh preko izmenjalne pošte 1003 Ljubljana. Poštne pošiljke podjetje odpravlja v tujino površinsko in letalsko. Površinsko se odpravljajo pošiljke v zbirne centre, in sicer v Zagreb, Trst in na Dunaj. Letalsko pa se odpravljajo z letališča Brnik v Frankurt in Zürich. Površinski prevoz poteka med sosednjimi državami s poštnimi furgoni vsak dan, razen ob nedeljah. Z ostalimi državami pa poteka površinski prevoz kot SAL prevoz (ang. Surface airlifted mail), kar pomeni letalski prevoz pošiljk z zmanjšano prednostjo in kombinacijo površinskega in letalskega prevoza. Organizira se dva do trikrat tedensko z letalskimi prevozniki Adria Airvays, Swiss Air in Austrian Airlines. V nadaljevanju nam slika 8 prikazuje organiziranost prevoza poštnih pošiljk v Pošti Slovenije na vseh ravneh. SLIKA 8: Organiziranost prevoza poštnih pošiljk na vseh ravneh (Pošta Slovenije, 2003) Dejan Bajde:Izboljšava dostave pošiljk na pošti 1219 Laze v Tuhinju stran 38 od 39