Microsoft Word docx

Transkripcija

1 Gensko spremenjeni organizmi v Sloveniji Splošna informacija (IN) Avtorja: mag. Andrej Eror mag. Mojca Pristavec Đogić

2 Št. naročila: 22/2015 Deskriptor/Geslo: varnost živil/food safety, genska tehnologija/genetic engineering Datum in kraj: Ljubljana, Kontakt: Raziskovalno-dokumentacijski sektor: mag. Tatjana Krašovec, vodja, Raziskovalni oddelek: mag. Igor Zobavnik, vodja, Gradivo ne predstavlja uradnega mnenja Državnega zbora!

3 I UVOD V Sloveniji se gensko spremenjeni organizmi (GSO) uporabljajo predvsem v laboratorijih, v manjši meri tudi v proizvodnih obratih. Pred prvo uporabo GSO v laboratoriju ali proizvodnem obratu ali kakršnem koli drugem zaprtem sistemu (npr. rastlinjaku) je treba na Ministrstvu za okolje in prostor zaprositi za dovoljenje za uporabo zaprtega sistema za delo z GSO in /ali za delo z GSO v takem sistemu. V skladu s pravno ureditvijo Evropske unije in slovensko zakonodajo je v Sloveniji dovoljeno gojiti tiste GSO, ki so odobrene za tržno pridelavo po vsej EU. Do sedaj v Sloveniji še ni bilo poljskih poskusov z GSO. Vsak, ki načrtuje poljski poskus z GSO, mora pred njegovo izvedbo na Ministrstvu za okolje in prostor zaprositi za dovoljenje za izvedbo takega poskusa. Zakonodaja EU tudi dovoljuje uvoz in predelavo določenih GSO, kar pomeni, da se GSO lahko nahajajo v hrani, krmi in izdelkih (povzeto po spletni strani Slovenski portal biološke varnosti GSO v Sloveniji). V nadaljevanju prikazujemo pravno ureditev tega področja v Sloveniji in povzemamo rezultate dosegljivih raziskav in polemik v zvezi z gensko spremenjenimi organizmi. Poskušali smo tudi pridobiti podatke glede trgovine z gensko spremenjenimi organizmi v Sloveniji (količina, vrsta uvoza GSO, država, namen uporabe itd.). II PRAVNA UREDITEV GSO V SLOVENIJI Zakonodajni in upravno-administrativni okvir biološke varnosti za področje gensko spremenjenih organizmov (GSO) v Sloveniji je vzpostavljen v skladu s pravnim redom EU 1 in v skladu z mednarodnim Protokolom o biološki varnosti. Za različne uporabnike je najbolj pomembno, da poznajo zakonodajo o GSO v skladu s področjem, na katerem delujejo (glej Slovenski portal biološke varnosti - Zakonodaja). 2 Leta 2002 je bil v Sloveniji sprejet Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi, katerega izvajanje je v pristojnosti ministrstva, pristojnega za varstvo okolja. S sprejetimi spremembami leta 2010 je omenjeni zakon sledil spremembam evropske zakonodaje. Direktiva 2009/41/ES je nadomestila Direktivo 98/81/ES o gensko spremenjenih mikroorganizmih v zaprtih sistemih. Spremembe so tudi omogočile popolno implementacijo Direktive 2001/18/ES o sproščanju GSO v okolje in njihovem dajanju na trg, ki ureja dve vrsti aktivnosti: namerno sproščanje GSO v okolje za namene eksperimentalnega testiranja in dajanje GSO produktov na trg ter Uredbe 1830/2003/ES, 3 ki ureja zahteve glede označevanja in sledljivosti GSO (glej Slovenski portal biološke varnosti - Zakonodaja). Določila Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi, ki se nanašajo na dajanje izdelkov na trg, na izvoz in tranzit GSO in izdelkov, ne veljajo za: - zdravila za uporabo v humani in veterinarski medicini, ki vsebujejo GSO ali so sestavljena iz njih ali njihovih kombinacij, - GSO, ki se uporabljajo za prehrano ljudi, živila, ki vsebujejo ali so sestavljena iz GSO, in živila, ki so proizvedena iz GSO ali vsebujejo sestavine, proizvedene iz GSO ter - GSO, ki se uporabljajo za hranjenje živali, krmo, ki vsebuje ali je sestavljena iz GSO, in krmo, ki je proizvedena iz GSO. 1 Več v nalogi 17/2015, Križaj in dr., Gensko spremenjeni organizmi. 2 Slovenski portal biološke varnosti deli pristojno zakonodajo po naslednjih področjih: hrana, krma, kmetijstvo, zdravila, človek, transport: več o tem 3 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pristojni organ za izvajanje Uredbe 1830/2003/ES in Uredbe 1829/2003/ES. 3

4 Ta področja uporabe GSO urejajo posebni predpisi, 4 za katera sta pristojna Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (glej Slovenski portal biološke varnosti - Zakonodaja). 5 Z vidika upravno-administrativnih postopkov je bistvenega pomena, kakšen je namen ravnanja z GSO. GSO se lahko uporabljajo za zelo različne namene, npr. v raziskavah v laboratorijih, v proizvodnji zdravil, kjer niso v stiku z okoljem, ali kot poljščine, kjer je njihov stik z okoljem neomejen. V upravno-administrativnih postopkih se obravnavajo tako GSO, ki lahko imajo škodljive vplive na okolje in zdravje ljudi, kot GSO, za katere ni verjetno, da bi škodljivo vplivali na okolje in zdravje ljudi (Slovenski portal biološke varnosti Po uporabi) Predlog nove ureditve Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je aprila 2015 v javno razpravo dalo osnutek Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov (GSO). 7 Osnutek predvideva možnost geografske izključitve Slovenije iz dovoljenja za pridelavo GSO ali njeno prepoved (povzeto po spletni strani SD). Osnutek zakona v 4. členu (ukrepi za omejevanje ali prepoved pridelave GS rastlin) tako določa:»(1) V Republiki Sloveniji se lahko omeji ali prepove pridelavo GS rastlin, če pridelava teh GS rastlin v Republiki Sloveniji: a. je ali bi lahko bila v nasprotju s sprejetimi cilji in ukrepi kmetijske politike, okoljske politike oziroma politike prostorskega načrtovanja, b. povzroča oziroma bi lahko povzročala ovire (npr. administrativne) ali dodatna bremena (npr. finančna), pri izvajanju politik iz prejšnje alineje, c. ima ali bi lahko imela negativne ekonomsko-socialne učinke na kmetijstvo ali gospodarstvo, zlasti ker ni mogoče sprejeti učinkovitih ukrepov za preprečevanje nenamerne prisotnosti gensko spremenjenih pridelkov v drugih pridelkih in bi: - bila zaradi tega pridelovalcem onemogočena izbira med konvencionalno in ekološko pridelavo ter pridelavo GS rastlin, - nastali nesorazmerno visoki stroški pri pridelavi rastlin, ki niso GS rastline, zaradi izogibanja prisotnosti GSO v teh rastlinah in njihovih proizvodih, d. ogroža ali bi lahko ogrožala javni red in mir. (2) Za omejitev ali prepoved pridelave GS rastlin se lahko sprejmejo naslednji ukrepi: - za GS rastline, ki so v postopku odobritve, se lahko zahteva, da se geografsko področje uporabe GS rastlin prilagodi tako, da se celotno ozemlje ali del ozemlja Republike Slovenije izključi iz dovoljenja za dajanje GS rastlin na trg (v nadaljnjem besedilu: geografska izključitev Republike Slovenije iz dovoljenja za dajanje GS rastlin na trg); - za odobrene GS rastline in za GS rastline, ki so v postopku odobritve pa zahteva iz prejšnje alineje ni bila upoštevana, se lahko prepove pridelavo na celotnem območju ali na delu območja Republike Slovenije. 4 Splošne zakonodaja s področja varnosti in zdravstvene ustreznosti hrane in specifična zakonodaja, ki ureja področje gensko spremenjenih živil z vidika varnosti in zdravstvene ustreznosti hrane. Na primer, Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami - ZSGSROKR (Uradni list RS, št. 41/2009) (povzeto po spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano). 5 Za izdajanje dovoljenj o dajanju GSO kot ali v izdelkih na trg je sicer pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, vendar odločitve o dajanju GSO kot ali v izdelkih na trg sprejema v soglasju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvom za zdravje (povzeto po spletnih straneh Slovenski portal biološke varnosti). 6 Za podrobnejši popis zakonodaje glej Slovenski portal Biološke varnosti Po uporabi, Zakonodaja po uporabi oziroma namenu. 7 Predlog zakona je v skladu z Direktivo (EU) 2015/412 o spremembi Direktive 2001/18/ES glede možnosti držav članic, da omejijo ali prepovejo gojenje gensko spremenjenih organizmov na svojem ozemlju. 4

5 (3) Ukrepi iz tega člena se lahko sprejmejo za določeno GS rastlino ali za skupino GS rastlin.«osnutek zakona tudi predvideva, da Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva odloči o vložitvi zahteve za geografsko izključitev Republike Slovenije iz dovoljenja za dajanje GS rastlin na trg (5. člen). Člani znanstvenih odborov za delo z gensko spremenjenimi organizmi, ki jih v skladu z zakonom imenuje Vlada Republike Slovenije, so junija 2015 na Vlado Republike Slovenije ter resorna ministrstva v zvezi z osnutkom Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji naslovili dopis Poziv proti sprejemu»zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji«(povzeto po spletni strani Slovenskega genetskega društva SGD). Na začetku Poziva je zapisano: 8»Podpisniki poziva, slovenski znanstveniki, člani znanstvenih odborov za delo z GSO v zaprtih in odprtih sistemih ter drugi strokovnjaki s tega področja (podpisniki), nasprotujemo pobudi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da vladi Republike Slovenije predlaga zakon, ki bi omejil pridelavo gensko spremenjenih rastlin (GSR) v Sloveniji. Slovenija, kot ena redkih evropskih držav, že ima zelo omejujoč»zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami«. Zato menimo, da je sprejem še nega zakona, ki bi urejal tako rekoč isto področje, nepotreben. Določbe zakona, ki se sicer nanašajo na omejevanje pridelave GSR, delujejo zavajajoče na potrošnika, ker se ne nanašajo na uporabo gensko spremenjenih rastlin v prehrani«. III RAZISKAVE IN POLEMIKA GLEDE PROBLEMATIKE GSO V SLOVENIJI Zagovorniki prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov navajajo veliko razlogov, od okoljskih in zdravstvenih ter zlasti različnih vidikov v povezavi s kmetijstvom. Tako se navaja, da je v Sloveniji 85 % hribovitih in drugih območij z omejenimi dejavniki, 38 % območij Natura 2000, na ravninskih območjih so zaloge podtalnice, povprečna velikost slovenskih kmetij je majhna (6,8 ha) ter zato konkurenčnost kmetijstva lahko temelji na dodani vrednosti višje kakovosti pridelkov (ne pa na masovni predelavi), v Sloveniji je v vzponu ekološko kmetijstvo (skoraj 5 % kmetov in 9 % površin). Izpostavlja se tudi problematika čebelarstva v povezavi s cvetnim prahom iz rastlin, ki bi bile gensko spremenjene. Poudarja se tudi pomen stališč potrošnikov in potrošniških organizacij (iz elektronske pošte članice delovne skupine, ki je pripravila osnutek Zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov). Nasprotniki GSO so tudi manj prepričani v neoporečnost gensko spremenjenih organizmov, ki so dovoljeni v Evropski uniji. Tako agronomka dr. Martina Bavec z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede navaja:»vse te sorte, tudi koruza Monsanto 810, ki je dovoljena v Evropi, so odporne na herbicide, zlasti na aktivno snov glifosat. Po številnih epidemioloških študijah pa lahko že nizki odmerki glifosata predstavljajo veliko zdravstveno tveganje, med drugim delujejo kot hormonski motilci, dokazali so rakotvornost, ogrozi lahko tudi zarodek«(glej Val 202). Po pregledu dostopne literature glede odnosa do GSO v Sloveniji in polemik o tej tematiki, je mogoče ugotoviti, da je civilna sfera precej negativno nastrojena proti vsemu, kar je 8 Glej Poziv proti sprejemu»zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji«: 5

6 povezano z GSO, nasprotno pa stroka uvedbi GSO v Sloveniji ne nasprotuje brezpogojno oz. so mnogi strokovnjaki GSO celo naklonjeni. 9 Kot primer na kratko predstavljamo rezultate v januarju 2012 izvedene ankete 10 o stališčih prebivalcev Slovenije glede GSO in o dejavnikih vpliva nanje (dojemanje tveganj in koristi GSO, znanje o GSO, viri informacij o GSO, zaupanje v družbene akterje na področju GSO) ter o oceni pomembnosti socio-ekonomskih dejavnikov pridelave GS-rastlin v Sloveniji. 11 Iz njih je razvidno, da imajo prebivalci Slovenije do GSO večinoma odklonilno ali celo povsem odklonilno stališče ne glede na vrsto GSO (rastline, živali, mikroorganizmi), uporabo (v kmetijstvu za krmo živali, za prehrano ljudi, v industriji, v farmaciji in medicini) in geografsko oddaljenost (v Sloveniji ali izven nje) (FDV, spletna stran). Slika 1: Stališča prebivalcev Slovenije do GSO glede na različne vrste, uporabo in geografsko oddaljenost GSO, N=446 (v %) Vir: FDV, spletna stran. Na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije pa je glede problematike GSO med drugim zapisano:»prav zato, ker se bodo prave posledice GSO pokazale šele mnogo kasneje, potrošniške organizacije menimo, da je treba pri gojenju upoštevati načelo previdnosti, pri prometu oziroma trgovanju pa načelo jasnega označevanja izdelkov, ki jih vsebujejo. Potrošniki v Evropi in tudi drugje po svetu še vedno v večini (več kot 60 %) ali zavračajo prisotnost GSO v hrani ali pa zahtevajo pravico do izbire in jasno označevanje ter sledljivost živil od semena oziroma rastline do končnega izdelka.«(zps, spletna stran). Na drugi strani pa so strokovnjaki, ki so proti uvedbi GSO na slovensko ozemlje in tržišče glede na vire, dosegljive na svetovnem spletu, prej izjema, kot pravilo. V reviji Mladina smo marca letos na primer lahko zasledili članek z naslovom GSO, raus!, ki je nastal kot odziv na novo direktivo EU (Direktiva 2015/412), ki državam članicam tako rekoč pušča proste roke 9»Dr. Martina Bavec z mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede je ena redkih izjem«(glej Mladina, spletna stran). 10 Reprezentativen vzorec 446 anketiranih prebivalcev Slovenije - telefonska anketa. 11 Raziskavo je v okviru ciljnega raziskovalnega projekta»socio-ekonomski dejavniki gojenja gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji«izvedla raziskovalna skupina iz Fakultete za družbene vede in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter Kmetijskega inštituta Slovenije. 6

7 glede odločitev o prepovedi ali dopuščanju (dovoljenih) GSO v državi. V njem je med drugim mogoče zaslediti mnenje enega od strokovnjakov:»v državah, kot je Slovenija, ki je že zdaj de facto prepovedovala vsakršno pridelavo denimo z zakonom o soobstoju, se z novo direktivo ne bo spremenilo nič,«je jasen dr. Borut Bohanec z Biotehniške fakultete. V državah, ki s sodobnimi kmetijskimi tehnologijami nimajo težav, pa gre pričakovati pospešeno uvajanje novih sort.»realno lahko pričakujemo, da se bo na tem področju dejansko oblikovala Evropa dveh hitrosti. Kam se bomo uvrstili mi, ni težko uganiti,«pravi Bohanec.»Kot je pri nas že običaj, strokovne javnosti o tem politika nikoli ne povpraša za mnenje.«(mladina, spletna stran). Znanstveni odbor za namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje in dajanje izdelkov na trg, ki ga je ustanovila Vlada Republike Slovenije, 12 pa je leta 2012 podal strokovno mnenje o novih informacijah v pobudi za prepoved»gensko modificiranih organizmov«, objavljeni na portalu "predlagam.vladi.si" zaradi zavzetja varnostnega pridržka v skladu z 51.a členom Zakona o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (23. člen Direktive 2001/18/ES) ali ukrepov ob nesreči na podlagi novih informacij:»znanstveni odbor meni, da ob upoštevanju trenutnega stanja znanosti in tehnike na tem področju, študije, ki so jih predlagatelji navedli, ne predstavljajo novih ali dodatnih informacij in znanstvenih spoznanj, ki bi spreminjale oceno tveganja/varnosti za okolje in zdravje ljudi in živali ter kazale na nevarnost gensko spremenjenih rastlin in s tem opravičevale popolno prepoved gensko spremenjenih organizmov (GSO). V svojih argumentih pobudniki navajajo predvsem dobro znane trditve, ki so bile že upoštevane v okviru obstoječih ocen tveganja, ali pa so bile že večkrat ovržene s strokovnimi in znanstvenimi argumenti, ali pa jih ni bilo mogoče nikoli preveriti, ker jih avtorji niso dali na voljo v preverjanje. V nekaterih primerih pobudniki kot razloge za prepoved gensko spremenjenih organizmov navajajo tudi argumente, ki niso v nobeni povezavi z GSO (tožba francoskega kmeta proti podjetju Monsanto zaradi napačnega označevanja embalaže pesticida, raziskava o fitoestrogenih v koruznih storžih, neplodnost krav in prašičev v Iowi), in navajajo nekatere raziskave, ki so bile uradno umaknjene kot nepravilno izvedene (Avstrijska raziskava o plodnosti podgan). Ob tem je treba izpostaviti tudi, da znanstveni odbor spremlja znanstvena dognanja na področju ravnanja z GSO in jih v primerih novih ali dodatnih dostopnih informacij tudi ustrezno prouči, predvsem glede možnih tveganj za okolje, zlasti glede ohranjanja biotske raznovrstnosti in zdravja ljudi, živali in rastlin, do katerih bi lahko prišlo pri namernem sproščanju GSO v okolje ali dajanju izdelkov na trg«(slovenski portal biološke varnosti, spletna stran). Navajajo se tudi dobre strani t.i. genskih rešitev:»gso kot zadnja obrambna linija pred rastlinskimi boleznimi«(primer rešitve papaje na Havajih, oziroma ne pridelovanje domače sorte krompirja Igor v Sloveniji zaradi virusa, ki je napadel to nekoč priljubljeno sorto, projekt njegovega reševanja pa je bil prekinjen zaradi nasprotovanja GSO itd.) oziroma negativne posledice do katerih lahko pride, če ne bomo sledili razvoju na tem področju (primer in polemika»zlati riž«) (glej Mladina, spletna stran). IV TRGOVINA Z GSO V SLOVENIJI Za informacije v povezavi s trgovino z GSO v Sloveniji smo poslali poizvedbo na Upravo Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki deluje pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Sporočili so nam, da se uvoz blaga v skladu s Kombinirano carinsko nomenklaturo spremlja po KN oznakah, ki ne ločujejo blaga glede na to, ali je gensko spremenjeno ali gensko nespremenjeno, zato uradnih podatkov o obsegu uvoza GSO ni. Na slovenskem trgu je od GSO prisotna predvsem GS soja (v obliki sojinih tropin), ki je namenjena proizvodnji krme za živali. Po oceni slovenskih proizvajalcev krme le-ti letno 12 Vlada Republike Slovenije je za strokovno podporo na področju ravnanja z GSO ustanovila tri strokovna telesa. Za strokovno pomoč ministrstvom, pristojnim za odločanje o ravnanju z GSO, je ustanovila dva znanstvena odbora: Znanstveni odbor za delo z GSO v zaprtem sistemu in Znanstveni odbor za namerno sproščanje GSO v okolje in dajanje izdelkov na trg. Za spremljanje stanja in razvoja na področju ravnanja z GSO je Vlada Republike Slovenije ustanovila Komisijo za ravnanje z GSO. 7

8 uvozijo med ton sojinih tropin iz GS soje, ki v Slovenijo prihajajo predvsem iz Južne Amerike - iz Brazilije in manjši delež iz Argentine. UVHVVR izvaja uradni nadzor, v katerem ugotavljajo, da proizvajalci krmo, ki vsebuje GSO, ustrezno označujejo, kar daje rejcem možnost izbire med GS in konvencionalno krmo. Na slovenskem trgu je po podatkih UVHVVR od GS živil na voljo samo čokolada, ki vsebuje GS sestavine in je ustrezno označena (iz odgovora predstavnice UVHVVR). V ZAKLJUČEK Ko govorimo o GSO, je pomembno, da ločujemo: eno je setev in gojenje, drugo uvoz gensko spremenjene krme oziroma hrane in uživanje te. Nova direktiva EU (Direktiva 2015/412) in predstavljen osnutek zakona 13 se nanašata le na prvo. V zvezi s prometom pa se pripravlja nov zakonodajni predlog Evropske komisije, po katerem bi tudi odločitev o uvozu in prometu gensko spremenjenih organizmov prenesli na raven držav članic.»tu pa nastane zmeda Slovenija, tako kot vse preostale evropske države, uvaža gensko spremenjeno krmo za živino, saj v Evropi nismo sposobno pridelati dovolj krme brez gensko spremenjenih organizmov. Ko je treba na nacionalni ravni glasovati o ustreznosti določenega gensko spremenjenega organizma, Slovenija vedno glasuje proti, toda po drugi strani še vedno uvaža gensko spremenjene organizme za krmo. Generalna sekretarka Natalie Moll, generalna sekretarka pri EuropaBio, združenju evropskih biotehnoloških podjetjih, opozarja na kontradiktorno pozicijo Slovenije in številnih drugih držav«(glej Val 202). Za zdaj v Evropi ni treba označevati živil, ki so narejena iz živali, hranjenih z gensko spremenjenimi organizmi (povzeto po spletni strani Val 202). V skladu z EU in slovensko zakonodajo je v Sloveniji dovoljeno gojiti tiste GSO, ki so odobrene za tržno pridelavo po vsej Evropski uniji, vendar pridelave GSO v Sloveniji še ni. Podatkov glede obsega uvoza GSO v Slovenijo ni, saj carinske oznake ne ločujejo blaga glede na njihovo gensko (ne)spremenjenost. Na slovenskem trgu so od GSO prisotne predvsem sojine tropine iz gensko spremenjene soje, ki se uporabljajo za krmo, ki je ustrezno označena. Po oceni proizvajalcev krme se v Slovenijo iz Južne Amerike letno uvozi od do ton teh tropin. Po pregledu dostopne literature glede odnosa do GSO v Sloveniji in polemik o tej tematiki, je mogoče ugotoviti, da je civilna sfera precej negativno nastrojena proti vsemu, kar je povezano z GSO, nasprotno pa stroka uvedbi GSO v Sloveniji ne nasprotuje brezpogojno oz. so mnogi strokovnjaki GSO celo naklonjeni. Vsekakor pa izpostavljamo, da nedvoumnih zaključkov glede dejanskega odnosa različnih javnosti v Sloveniji do problematike GSO zaradi kratkega roka oddaje naloge in posledično premajhnega zajema informacij, ni mogoče sprejeti. Pripravila: mag. Andrej Eror mag. Mojca Pristavec Đogić 13 Zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih organizmov. 8

9 Viri: 1. FDV: (Ne)znanje in stališča prebivalcev Slovenije o GSO, maj 2012, Javnomnenjska raziskava o stališčih in znanju o GSO. Spletna stran: 2. Križaj, M., Eror, A., Pristavec Đogić, M., Zeilhofer, N. in Zobavnik, I. (2015): Gensko spremenjeni organizmi, naloga 17/2015, Raziskovalno-dokumentacijski sektor, Državni zbor. 3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Veljavni predpisi, Varna in kakovostna hrana in krma. Spletna stran: rana_in_krma/ 4. Mladina: GSO, raus!. Spletna stran: 5. Odgovor predstavnice Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), z dne SD, Minister Židan: Pripravili smo osnutek zakona o prepovedi pridelave GSO, ki gre v javno razpravo. Spletna stran: 7. Slovenski portal biološke varnosti GSO v Sloveniji. Spletna stran: 8. Slovenski portal biološke varnosti Po uporabi. Spletna stran: 9. Slovenski portal biološke varnosti, Zakonodaja. Spletna stran: Slovenski portal biološke varnosti: Strokovno mnenje o novih informacijah v pobudi za prepoved»gensko modificiranih organizmov«objavljenih na portalu "predlagam.vladi.si". Spletna stran: amvladisi.pdf 11. Slovensko genetsko društvo (SGD), Dopis, Podpisniki. Spletna stran: Slovensko genetsko društvo (SGD), Poziv proti sprejemu»zakona o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji«. Spletna stran: Val 202, O GSO še vedno vemo premalo. Spletna stran: Zakon o omejevanju ali prepovedi pridelave gensko spremenjenih rastlin (osnutek za javno razpravo). Spletna stran: Zakon o ravnanju z gensko spremenjenimi organizmi (neuradno prečiščeno besedilo št. 4). Spletna stran: ZPS: GSO organizmi v prehrani: nadaljevanje raziskav in jasno označevanja. Spletna stran: nadaljevanje-raziskav- in-jasno-oznaevanje