Zobozdrav Vestn 2015; 70: Poročilo 45 let začetka množičnega saniranja kariesa in izvajanja topikalne aplikacije fluoridov pri šolski mla
|
|
- Marta Mihelič
- pred 5 leti
- Pregledov:
Transkripcija
1 Zobozdrav Vestn 2015; 70: Poročilo 45 let začetka množičnega saniranja kariesa in izvajanja topikalne aplikacije fluoridov pri šolski mladini v Sloveniji Uvod V 70-ih letih prejšnjega stoletja je bila služba zobozdravstvenega varstva kadrovsko podhranjena in ni bila kos slabemu stanju ustnega zdravja prebivalstva. To je veljalo tudi za mladinsko zobozdravstvo (v katerem je delalo premalo stomatologov in dentistov, specialistov pedontologov pa takrat še ni bilo), ki je težko obvladovalo množično prizadetost zob s kariesom pri mladostnikih, čeprav je bila Slovenija v povojnem času med prvimi državami, ki so v preventivi kariesa šolske mladine uvedle fluoridne tablete. Okrog leta 1970 smo zato Republiškemu zdravstvenemu centru (RZC) predlagali, da uvedemo še drug način fluoridiranja topikalno aplikacijo fluoridov (TAF) in izvajanje zaupamo zobozdravnikom in dentistom, ki so delali v mladinskem zobozdravstvu. Za fluoridiranje smo predlagali običajno raztopino natrijevega fluorida (ki se je takrat v svetu uporabljala), le da je imela nižji ph in bila zaradi tega bolj reaktivna oz. uspešna pri vezanju fluora v sklenino. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja jo je razvila in ovrednotila skupina kemikov s centra Forsyth Dental Center v Bostonu pod vodstvom Fina Brudevolda (Brudevold in sod., 1969), profesorja preventivnega zobozdravstva na harvardski fakulteti dentalne medicine in v tistem času predsednika združenja International Association of Dental Research. To raztopino so takrat uporabljali v ZDA v preventivi kariesa pri mladostnikih. Od njih smo prevzeli tudi zahtevo po predhodnem saniranju zob. Uspešnost raztopine natrijevega fluorida so potrdile tako takratne kot poznejše kemične analize (Brudevold in sod., 1969; 1978; Vrbič in sod., 1967; 1970), pa tudi klinične raziskave (Vrbič, 1974). Kratek opis metode: sanirane zobe smo očistili s plovcem in vrtečo krtačko, večkrat močno izprali, očistili z dvoodstotnim vodikovim peroksidom, izvedli relativno osušitev s svaljki po kvadrantih, osušili zobe s komprimiranim zrakom, jih premazali s 4-odstotnim NaF v 0,1 M H 3 Po 4, nato sušili štiri minute oziroma nadaljevali TAF na zobeh drugih kvadrantov. Pozneje so zobozdravniki v praksi postopek deloma skrajšali tako, da so uporabljali daljše svaljke za hkratno relativno osušitev cele čeljusti. Republiški zdravstveni center je v razmeroma kratkem času, upoštevajoč predloge komisije RZC za zobozdravstveno varstvo (vodja A. Logar) in rezultate mnenj regionalnih zdravstvenih centrov (RgZC) o financiranju TAF, odobril predlog o izvajanju TAF v Sloveniji in izdal tozadevno navodilo (RZC, 1969) ter o tem obvestil vse regionalne zdravstvene centre. Organiziranost akcije je bila že takoj v začetku zelo dobra, saj je bila odzivnost tistih regij, ki so imele vsaj deloma organizirano mladinsko zobozdravstvo, takojšnja. RZC (1969) je za izvajanje TAF postavil naslednje pogoje in imenoval posebno komisijo za spremljanje akcije: v kraju (okolišu), kjer naj se vrši TAF, mora biti organizirano mladinsko zobozdravstvo, mladina, ki jo bo akcija zajela, mora imeti sanirano zobovje, zagotovljena mora biti možnost statističnega spremljanja, za akcijo morajo biti na razpolago usposobljeni kadri. V republiško strokovno komisijo za izvajanje TAF so bili imenovani: doc. dr. Vito Vrbič kot vodja komisije, prof. dr. Valter Krušič, doc. dr. Mitja Bartenjev, asist. Hinko Franken (vsi s Stomatološke klinike v Ljubljani) in Meta Skerget, dr. med., z Zavoda RS za zdravstveno varstvo v Ljubljani. V regijah, ki so že imele organizirano mladinsko zobozdravstvo ali pa je to bilo v teku, so se aktivnosti začele takoj, v preostalih regijah pa z manjšo ali večjo zamudo. Izvajanje fluoridiranja se je zakasnilo, ker je bilo sanirano zobovje predpogoj za izvajanje TAF. Najprej se je zato, z mnogo entuziazma, začel organiziran in načrtovan pristop k saniranju zob učencev OŠ, kar je bila največja vrednota celotne akcije.
2 144 Pomen sistematičnega fluoridiranja in množičnega saniranja zob šolske mladine po letu 1969 V začetnem povojnem obdobju je bila prizadetost zob s kariesom pri nas velika. To je veljalo tudi za obdobje naše akcije, kar potrjujejo podatki iz leta Ti podatki (Vrbič in sod., 1974) se nanašajo na ugotovljeno prizadetost zob 500 pregledanih otrok, starih 9 11 let (obeh spolov v enakem razmerju iz treh ljubljanskih OŠ, povprečne starosti 10,6 leta), in kažejo, da je bilo povprečno število karioznih, ekstrahiranih in plombiranih stalnih zob (KEP) na tem vzorcu 6,48 ter da so imeli otroci 30,9 % prizadetih zob. V istem obdobju je M. Premik pri pregledu 306 šolarjev v starosti let v celjski regiji ugotovil, da so imeli najbolj prizadete prve kočnike, saj jih je bilo le 7 % zdravih, kar 93 % pa prizadetih s kariesom, ekstrakcijami in plombami (Premik, 1970). V tem času je potekala preventiva kariesa pri šolski mladini v Sloveniji s tabletami kalcijevega fluorida, ki pa, čeprav med prvimi v Evropi, dotlej ni dala vidnih rezultatov (Krušič, 1960). Distribucija je bila zasnovana zelo široko: po dispanzerjih za otroke in dispanzerjih za nosečnice, na Rdečem križu, Društvu zobozdravstvenih delavcev Slovenije, po vrtcih, šolah in tudi zobnih ambulantah. V zvezi z omenjeno distribucijo fluoridnih tablet ugotavljamo, da takrat pri nas niso upoštevali strokovne ugotovitve, da dajanje teh tablet nosečnicam ni smiselno (zaradi placentarne bariere) in da se kalcijev fluorid slabo topi oz. resorbira. Opaženo je bilo tudi jemanje čezmerne količine tablet v šolah. Iz opisane distribucije tablet izhaja, da je bila le deloma zaupana zobozdravstvenim delavcem. Za razliko od tega, ali pa morda prav zato, je bilo izvajanje drugega preventivnega ukrepa topikalne aplikacije fluoridov desetletje pozneje v celoti zaupano zobozdravnikom ob angažiranju vodilnih zdravstvenih delavcev v ZD Ljubljana in RgZC. Zahteva po saniranem zobovju je bila smiselna (tudi glede na predhodno»tabletarno akcijo«, pri kateri se je od samega učinka fluora preveč pričakovalo), vendar je prikazala realnost takratnega stanja, ko saniranih učencev v nobeni regiji leta 1969 dejansko ni bilo. Akcija se je zato skoraj povsod začela z načrtnim saniranjem zob, ponekod so izvajali TAF zunaj rednega delovnega časa, delali so tudi»udarniško«(štolfa, 2009). Specialistov pedontologov v začetnem izvajanju TAF pri nas še ni bilo v delovnem procesu. Skoraj v vseh regijah so to delo večinoma načrtovali, vodili in koordinirali ortodonti, naklonjeni preventivi in saniranju zob, kar je bil predpogoj tudi za njihove posege. Iz navedenega sledi, da množičnosti pri izvajanju TAF v začetku ni bilo, so se pa ob tem zgodili pozitivni premiki pri načrtnem saniranju zob, ponekod začetni, drugje pa spodbujevalni ukrepi za še boljšo organiziranost in razvoj mladinskega zobozdravstva, za ustanavljanje šolskih zobnih ambulant, preventivnih kabinetov ipd. Na splošno lahko rečemo, da je bil ta čas naklonjen razvoju zobozdravstva, kar npr. sledi tudi iz sklepov posveta o zobozdravstvenem varstvu (Posvet o zobozdravstvenem varstvu v Sloveniji, Maribor 1971):»V zobozdravstveno varstvo naj se čim prej zajame vse otroke in mladino, fluoridiranje zobovja otrok in mladine naj postane redni sestavni del vsakoletnega programa mladinskega zobozdravstva v vsaki občini, kjer naj se zagotovi sodoben dispanzerski način dela ter se pri predvidenih gradnjah osnovnih šol in vrtcev upošteva prostor za predšolske in šolske zobne ambulante.«ta sklep je bil v poznejših letih uzakonjen skupaj z enotnim poročanjem o ugotovitvah sistematičnih pregledov zob mladine, pri čemer je aktivno sodeloval doc. dr. Marjan Premik. Izvajanje TAF je spremljala in nadzirala omenjena republiška strokovna komisija. Pri delu komisije (sestajala se je večkrat letno) so na sejah sodelovali tudi koordinatorji iz regij. Tako iz zapisnika 8. seje komisije, ki je bila v Ljubljani, sledi, da smo analizirali dotedanje izvajanje akcije in, upoštevajoč pripombe koordinatorjev, načrtovali nadaljnje delo pri saniranju in fluoridiranju (Zapisnik 8. seje Komisije RZC, 1972). Od koordinatorjev so se seje udeležili Z. Arnež, M. Rejc - Novak, M. Korpar, M. Toth, M. Škapin, M. Uzelac in C. Šubic (odsotni so bili A. Polc, I. Podrgajs in R. Borštner). Akcijo, v kateri je kot predsednik te komisije sodeloval prof. V. Vrbič (v vseh regijah razen v Kopru vsaj enkrat ali večkrat), je spremljala triletna raziskava, ki je prikazala zmanjšanje kariesa pri 497 fluoridiranih učencih v starosti 9 11 let v primerjavi z nefluoridiranimi (Vrbič, 1974). Sodelovanje med takratnim republiškim in regionalnimi zdravstvenimi centri ter zdravstvenimi domovi pri izvajanju topikalne aplikacije fluoridov RgZC Ljubljana je vodila Ruža Šegedin, dr. med., ustrezno komisijo za TAF pa doc. dr. Milan Perušek. Oba sta TAF podpirala in pozitivno vpli-
3 45 let začetka množičnega saniranja kariesa in izvajanja topikalne aplikacije fluoridov pri šolski mladini v Sloveniji 145 vala na vodstvo ZD, ki jo je skupaj z vodjem zobozdravstvene službe, Z. Arnežem, dr. med., spec. dent. med., omogočilo. Tako TAF kot predhodno saniranje zobovja je organizacijsko in strokovno odlično vodila prim. dr. M. Rejc - Novak, dr. dent. med., spec. čeljustne in zobne ortopedije. Vodstvi RgZC in ZD Maribor sta podprli akcijo TAF, pri kateri je že takoj v začetku z veliko entuziazma sodelovalo precej mladinskih zobozdravnikov. Akcijo je vodila prim. Majda Korpar, dr. dent. med., spec. čeljustne in zobne ortopedije. Vodstvi RgZC in ZD Murska Sobota sta akcijo zaupali prim. mag. Martinu Tothu, dr. dent. med., spec. čeljustne in zobne ortopedije. Predsednik RgZC Celje A. Fazarinc, dr. med., je izvajanje akcije zaupal doc. dr. Marjanu Premiku, dr. dent. med., ki se je takrat specializiral iz čeljustne in zobne ortopedije. V koroškem RgZC so izvajanje akcije zaupali dvema strokovnjakoma: Cirilu Slemeniku, dr. dent. med., spec. čeljustne in zobne ortopedije, za področje ZD Slovenj Gradec ter v. dent. Ruži Boršner za obdravske ZD, kjer je akcijo tudi uspešno vodila prim. Jožica Ladjić, dr. dent. med., že med specializacijo in po končani specializaciji iz otroškega in preventivnega zobozdravstva. RgZC Novo mesto je izvajanje TAF zaupal v. dent. Ivu Podergajsu, ki je takrat vodil številčno skromno zobozdravstveno ekipo. TAF so začeli izvajati na OŠ Center, pozneje pa še na drugih šolah. RgZC Nova Gorica je za vodjo določil Cveto Šubic, dr. med., spec. dent. med. RgZC Kranj je za vodjo TAF imenoval Antona Polca, dr. dent. med., spec. čeljustne in zobne ortopedije. Ker v letu 1970 mladinsko zobozdravstvo še ni bilo organizirano, je TAF v manjši meri izvajal Vladimir Stiasny, dr. dent. med., pozneje pa so jo na šolah začeli izvajati mladinski zobozdravniki. RgZC Koper je izvajanje TAF zaupal M. Uzelac, dr. dent. med., spec. čeljustne in zobne ortopedije, vendar se TAF v obalni regiji v začetku zaradi neorganiziranega mladinskega zobozdravstva ni izvajala. Poročila regij o poteku saniranja in fluoridiranja zob s kratkim opisom takratne organiziranosti mladinskega zobozdravstva v posameznih regijah LJUBLJANSKA REGIJA (M. Rejc - Novak) Leta 1968 so se zdravstvene in zobozdravstvene službe na območju petih ljubljanskih in okoliških občin združile v Zdravstveni dom Ljubljana. Zobozdravstveno varstvo otrok in mladine je bilo nezadostno in neenakomerno razvito. Učenci osnovnih in srednjih šol niso bili zajeti v sistematsko obravnavo. Prihajali so v ambulante za odrasle, večina samo v primeru bolečin. Izjema je bila šolska poliklinika, ki je s potujočimi ambulantami tudi po okoliških krajih izvajala zobozdravstveno dejavnost pri otrocih in mladini. Po združitvi zobozdravstvenih služb sem bila imenovana za predstojnika Službe za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine na območju mesta Ljubljana, to je na območju Zdravstvenega doma Ljubljana. Po reorganizaciji Zdravstvenega doma Ljubljana v posamezne enote v okviru mesta Ljubljana sem bila predsednica strokovne komisije za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine, ki je združevala vodje dispanzerjev posameznih enot do leta Velik premik v zobozdravstvenem varstvu otrok in mladine je dosegel doc. dr. M. Premik. Njegov predlog je bil vključen v Zakon o zdravstveni dejavnosti z novim členom, ki je določal, da mora zdravstveni dom imeti organiziran dispanzer za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine. V praksi se je dogajalo, da si večina vodij zobozdravstvene službe v zdravstvenih domovih ni prizadevala za razvoj preventivnega in kurativnega dela pri otrocih in mladini. Prednostna naloga dispanzerja za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine v ZD Ljubljana je bilo povečanje timov in števila ambulant s ciljem, da bi v redno obravavo postopoma vključili vse predšolske otroke in učence osnovnih ter srednjih šol. V šolskem letu 1969/70 smo se s sodelovanjem specialistov šolske medicine vključili v sistematske preglede l., lll., V. in Vll. razredov učencev osnovnih šol in v letu 1970/71 smo prvi v Sloveniji začeli evidentirati zdravstveno stanje zob pri učencih osnovnih šol. Obolelost je bila zelo visoka. V šolskem letu 1970/71 smo začeli izvajati topikalno aplikacijo fluoridov pri 3400 učencih četrtih razredov osnovnih šol. Pogoj za topikalno aplikacijo je bila popolna sanacija mlečnih in stalnih zob. V akcijo smo zajeli vse učence četrtih razredov, ki smo jim sanirali vse zobe. Sodelovanje s številnimi zdravstvenimi domovi na območju ZD Ljubljana je bilo zelo dobro. Pri navedenih učencih smo topikalno aplikacijo fluoridov izvajali dvakrat letno do konca osmega razreda osnovne šole. V istem času smo uvedli topikalno aplikacijo fluoridov pri otrocih z visoko obolelostjo zob, pri otrocih z demineralizirano sklenino in pri razvojnih motnjah sklenine. Pogoj je bila popolna sanacija zob.
4 146 Akcijo so izvajali vsi zobozdravniki v dispanzerjih za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine, zobozdravniki v polivalentnih ambulantah in dentisti. V okolici mesta Ljubljana so bile številne polivalentne ambulante: Polhov Gradec, Dobrova, Horjul, Velike Lašče, Ig, Črnuče, Medvode itd. Zobozdravniki so topikalno aplikacijo izvajali tudi zunaj rednega delovnega časa. Topikalna aplikacija je bila zelo dobro sprejeta pri zobozdravnikih, otrocih in starših. Prof. dr. V. Vrbič je večkrat prisostvoval saniranju zob in izvajanju topikalne aplikacije fluoridov na območju ZD Ljubljana. Uspelo nam je, da je bila v vsaki občini mesta Ljubljana in okoliških občinah zaposlena višja medicinska sestra v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki smo jo usposobili za zobozdravstveno vzgojno delo s predšolskimi otroki ter učenci osnovnih in srednjih šol. Obiskovala je vrtce in šole, demonstrirala čiščenje zob z ustreznimi pripomočki in izvajala higieno omaric v prostorih razredov in preventivnih kabinetov osnovnih šol. Uvedli smo tudi vsakodnevno čiščenje zob pri učencih do četrtega razreda osnovnih šol, v manjših šolah tudi do osmega razreda. Po treh letih TAF (po letu 1970/71) se je na podlagi evidenc izvajalcev TAF obolelost zob hitreje zniževala pri učencih osnovnih šol, pri katerih so zobozdravniki dosledno izvajali preventivno in kurativno dejavnost, kot pri učencih, pri katerih se preventivni program ni dosledno izvajal. Vsakoletna analiza in obravnava rezultatov sta bili izreden motiv za čim boljše delo. Šole so urejevale umivalnice, zdravstveni domovi kabinete za zobozdravstveno vzgojno delo za učence osnovnih in srednjih šol ter za predšolske otroke in njihove starše. Topikalna aplikacija ima velik pomen tudi pri otrocih, ki so vključeni v ortodontsko zdravljenje s fiksnimi aparati. V priporočilih Evropskega združenja pedontologov (EAPD) je navedeno, naj bi pri omenjenih otrocih, pri katerih je tveganje za karies visoko, topikalno aplikacijo fluoridov izvajali od 2- do 4-krat letno. Območna enota Ljubljana Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je financirala raztopino za topikalno aplikacijo fluoridov in kasneje gel aminfluorida (elmex gelée) za ščetkanje zob na podlagi naših naročilnic, in sicer tako, da so lekarne navedeni material dostavljale neposredno v posamezne zobne ambulante. Takratni Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bil naklonjen našim prizadevanjem in na podlagi prikaza obolelih zob pri otrocih in mladini smo vsako leto pridobili 5 6 novih zobozdravniških timov, tako da smo v letu 1984 dosegli 1419 otrok in mladine na en zobozdravniški tim. Ob pomoči Samoupravnih interesnih skupnosti za zdravstvo, otroško varstvo in izobraževanje, Zdravstvenega doma Ljubljane, delovnih organizacij in šol, ki so po dogovorjenem ključu sofinancirale prostore in opremo ambulant v posameznih šolah se je njihovo število v šolah postopoma povečevalo. V letu 1984 je bilo v šolske prostore vključeno 13 ordinacij. Leta 1984 je doc. dr. M. Premik uvedel evidenco zdravstvenega stanja zob pri učencih za računalniško obravnavo, ki je bila enotna za vso Slovenijo. Minister za zdravstvo, doc. dr. Božidar Voljč, je 8. junija leta 1994 prof. dr. Vita Vrbiča imenoval za nacionalnega koordinatorja in strokovnega vodjo programa WHO»Oralno zdravje«v Republiki Sloveniji. MARIBORSKA REGIJA (M. Korpar) V Regionalnem zdravstvenem centru Maribor smo se takoj (že leta 1969) vključili v organizirano akcijo topikalne aplikacije fluoridov v Sloveniji, in sicer v ZD Maribor, na Višji stomatološki šoli (VSŠ) Maribor in v ZD Ptuj. Izvajalci so bili kadri, ki so takrat delali v mladinskem zobozdravstvenem varstvu, akcijo pa so vodili zobozdravniki, odgo-vorni za mladinsko zobozdravstveno varstvo (prim. M. Korpar, spec. čeljustne in zobne ortopedije, ZD Maribor, prim. J. Simonič, dr. dent. med., spec. otroškega in preventivnega zobozdravstva, VSŠ, J. Suhadolnik, dr. dent. med., ZD Ptuj). Jeseni 1969 smo po načrtni sanaciji zob otrokom tretjega in četrtega razreda osnovnih šol izvedli prvo topikalno aplikacijo fluoridov (december 1969). V akcijo je bilo zajetih: v ZD Maribor 555, na VSŠ 106 in v ZD Ptuj 193 otrok, skupno 854 otrok. Velika ovira, da bi v tem času zajeli več otrok, je bila velika obolevnost s kariesom, pomanjkanje kadrov in zaostala opremljenost ambulant, v katerih ni bilo mogoče strokovno izvesti topikalne aplikacije fluoridov. Vsakemu otroku smo zobe fluoridirali dvakrat letno in v letu 1970 zajeli še 1500 otrok. V naslednjih letih smo razvijali organizirano mladinsko zobozdravstveno varstvo, okrepili kadrovsko zasedbo in nadaljevali izvajanje topikalne aplikacije fluoridov ter vsako leto vključevali vse več otrok.
5 45 let začetka množičnega saniranja kariesa in izvajanja topikalne aplikacije fluoridov pri šolski mladini v Sloveniji 147 Ob novih spoznanjih o kariesu, s povečano skrbjo za ustno higieno in redukcijo sladkorja v prehrani ter s požrtvovalnim delom pedontologov, zobozdravnikov in preventivnih sester v mladinskem zobozdravstvenem varstvu smo dosegli, da je danes vse več otrok brez kariesa. Pri tem je pomembno sodelovala prim. J. Simonič, dr. dent. med., spec. otroškega in preventivnega zobozdravstva. POMURSKA REGIJA (M. Toth, E. Šimonka) Pomurje je eno izmed gospodarsko najmanj razvitih območij v Sloveniji, in to že več desetletij. To se ne kaže le v ekonomski moči območja in prebivalstva, temveč tudi v razvitosti zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti ter v možnostih njihovega financiranja. V zobozdravstveni dejavnosti so se tako npr. prvi in redki zobozdravniki zaposlili šele v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, in to v začetku po eden v vsaki takratni občini (Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona, Ljutomer). Zdravstveno stanje zobovja in ustne votline nasploh je bilo izredno slabo, kar je z epidemiološko študijo v regiji že daljnega leta 1958 in nato še 1968 ugotovil prof. dr. I. Antolič (Antolič, 1970), ki je menil, da je mlečno in stalno zobovje izpostavljeno vplivom socialnega okolja, ki naj bi imelo pomembno vlogo pri nastanku kariozne prizadetosti zobovja. Začetki stomatološke preventive v Pomurju so povezani z razdeljevanjem fluoridnih tablet otrokom, šolarjem in nosečnicam. To je potekalo skladno s priporočili Katedre za otroško in preventivno zobozdravstvo MF v Ljubljani. Zaradi pomanjkanja zobozdravstvenega kadra so to razdeljevanje prevzeli pretežno dispanzerji za otroke in šolarje, manj pa tudi nekatere zobne ambulante. Izvajanje TAF kot sistematične in nadzorovane akcije smo začeli leta 1970, potem ko smo v združenem pomurskem zdravstvenem domu ustanovili enoto za mladinsko zobozdravstvo. Prvi vodja enote je bil mag. M. Toth, dr. dent. med., spec. čeljustne in zobne ortopedije, nasledil pa ga je E. Šimonka, dr. dent. med., spec. čeljustne in zobne ortopedije. Program stomatološke preventive v Pomurju je opisan v posebnem poročilu (Toth, 1975). V enoti za mladinsko zobozdravstvo so več kot predano in prizadevno sodelovali Avgust Šadl, dr. dent. med., spec. otroškega in preventivnega zobozdravstva (v Ljutomeru), Jerica Sever, dr. dent. med., Jelka Miklič, dr. dent. med., Vilma Dohr, dr. dent. med. (v M. Soboti), Viktor Tkalec, dr. dent. med. (v Beltincih), in Ivo Kaukler, dr. dent. med. (v Gornji Radgoni), ter izredno marljiva in predana glavna sestra enote Zdenka Mataj - Lejko. Veliko razumevanja za stomatološko preventivo in delo enote je s podporo izkazal tudi takratni direktor zdravstvenega doma, Jože Šumak, dr. med. Posebej je treba izpostaviti odlično sodelovanje vodstev večine šol pri izvajanju programa in tudi vodstev občin. Vsi ti so pokazali veliko razumevanje za naša prizadevanja in nam veliko pomagali. Obravnava šolarjev je potekala po lastnem programu, ki je obsegal sistematični pregled učencev z zapisom statusa zobovja, sanacijo po prednostnem redu (prvi stalni kočniki, preostalo stalno in mlečno zobovje), čiščenje zobnih lokov in premaz z raztopino natrijevega fluorida, ki jo je pozneje nadomestilo ščetkanje z aminfluoridom osemkrat v šolskem letu. Učenci so dobivali tudi fluoridne tablete. Pri preventivnem delu s šolarji so pomagale medicinske sestre, ki smo jih sami usposobili. V opisani program so bili v začetnih letih delovanja enote vključeni vsi šolarji iz Murske Sobote, Cankove, Beltincev, Grada, Puconcev, Črenšovcev, Dobrovnika, Lendave, Ljutomera, Gornje Radgone, Apač in Vidma ob Ščavnici. Vseh skupaj je bilo v program vključenih nekaj več kot 7500 otrok v starosti od 7 do 15 let. Po petih letih izvajanja programa je na podlagi poročil iz omenjenih krajev prišlo do več kot 40-odstotnega zmanjšanja pojavnosti kariesa. Po takratnih ocenah cen storitev in stroškov dela je M. Toth analiziral stroške in koristi TAF ter ocenil, da je takšno vlaganje v preventivni program v Pomurju prineslo korist, merjeno v primerjavi z vlaganji za obdobje naslednjih 20 let, v višini okrog 200 %. Program ukrepov oziroma dela smo si ob pomanjkanju poenotenih doktrinarnih stališč v Sloveniji pod vodstvom mag. M. Totha sestavili sami. Program je bil izrazito preventivno naravnan. Vseboval je vzgojo ter poduk o redni in pravilni ustni higieni, pouk o koristnosti neškodljive prehrane, sistematično pregledovanje in saniranje zobovja, po končanem saniranju pa topikalno aplikacijo natrijevega fluorida (v poznejši fazi ščetkanje z aminfluoridom dvakrat letno). Ta program se je izvajal pri vseh šolarjih, ki so bili vključeni vanj. Za posamezne šole je bil zadolžen zobozdravniški tim pod vodstvom zobozdravnika. Posamezen tim je moral obdelati od 800 do 1000 otrok. Prednost je bila dana skrbi za stalno zobovje, če je dopuščal čas, tudi sanaciji mlečnih zob.
6 148 Posebnost tega programa je bila vključitev posebne višje medicinske sestre, ki je skrbela za zdravstveno vzgojo s posebnim poudarkom na zobozdravstvu. Ker smo leta 1970 z ustanovitvijo strokovne enote za otroško in mladinsko zobozdravstvo pri takratnem pomurskem zdravstvenem domu izpolnili predpisane pogoje RZC, smo tudi mi pristopili k izvedbi saniranja in fluoridiranja zob pri šolarjih, kot je npr. razvidno iz Preglednice 1. Glede na našo kadrovsko realnost in druge razmere smo se najprej lotili dela za izvajanje programa v samih občinskih centrih Pomurja, in sicer v Murski Soboti, Lendavi in Ljutomeru. Akcijo je vodil neutrudni slovenski raziskovalec kariesa, prof. dr. V. Vrbič. Osebno je prišel v Mursko Soboto, da bi demonstriral enotno metodologijo in tehnično izvedbo TAF. S tem našim strokovnim delom in prizadevanji smo orali ledino v zobozdravstveni preventivi. Delo je bilo garaško, ampak v zadovoljstvo vseh izvajalcev. Med delom smo si pridobili tudi izkušnje, ki so pomembne za nadaljnje načrtovanje dela. Pokazalo se je namreč, da je metoda TAF zelo zamudna oziroma časovno zahtevna in tudi predraga, če jo opravlja zobozdravnik. Po predhodnem saniranju kariesa omenjene populacije, ki mu je sledila TAF, smo za izvajanje fluoridiranja dvakrat letno porabili do 37 % celotnega delovnega časa stomatološkega tima. Zamudnost izvajanja TAF nas je vodila tudi v razmišljanje o uvajanju načina fluoridiranja z gelom aminfluorida. Ta metoda je preprosta in poceni, zanjo pa ni potrebna zobozdravniška ordinacija. To delo lahko zaupamo tudi višjemu ali srednjemu kadru in s tem dosežemo cenejše izvajanje. Ta metoda fluoridiranja s ščetkanjem ima prednosti tudi zato, ker hkrati širimo zobozdravstveno vzgojo o ustni higieni. CELJSKA REGIJA (M. Premik) Mesto Celje je zaradi svoje geografske in prometno ugodne lege zgodovinsko, gospodarsko in zdravstveno središče, v katerega teži okrog prebivalcev. V razvojnem okviru beležimo kar nekaj dogodkov, ki so pomembno zaznamovali razvoj mladinskega in preventivnega zobozdravstva ne samo na Celjskem, ampak tudi v širšem slovenskem prostoru. Za začetek mladinskega zobozdravstva štejemo odprtje prvega stalnega šolskega zobnega ambulatorija leta 1928, ki ga je v okviru šolske poliklinike v Celju vodil Jože Rebernik, dr. med., spec. dent. med. Zamisel o posebej organiziranem zobozdravstvenem varstvu za mladino je ostala živa tudi po drugi svetovni vojni, ko je šolska zobna ambulanta sprva delovala v okviru dispanzerja za otroke, šolarje in mladino, kasneje pa se je organizacijsko priključila zobozdravstveni dejavnosti in v ZD Celje dobila status samostojne službe. Ob taki zgodovinski zapuščini se je zamisel o preventivnih učinkih fluoridiranja med zobozdravniki na celjskem območju hitro prijela. Po drugi strani pa so pozitivna mnenja zavedla politike in nekatere zobozdravstvene delavce v naivno upanje, da se bodo zobozdravstvene težave otrok v veliki meri»rešile«s fluoridi. Morda tudi zaradi tega otroško in preventivno zobozdravstvo vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja ni našlo ustreznejše politične pozornosti. Leta 1969 pa je RZC na novo spodbudil aktivnosti z novim programom fluoridiranja TAF za otroke v starosti 7 15 let (Vrbič, 1971; 1974). Ob tem je pomembno organizacijsko spremembo na Celjskem povzročil Zakon o zdravstveni dejavnosti (1968), ki je narekoval združitev osnovne zdravstvene dejavnosti v enoten zdravstveni dom. S takšno organizacijo se je prej povsem razdrobljena zobozdravstvena dejavnost bolj povezala in postala strokovno, poklicno in idejno močnejša. Za pomembno spodbudo za delo z otroki pa je poskrbel tudi UNICEF (1967), ki je podaril potujočo zobno ambulanto. Vedeti moramo, da je bilo v tem obdobju zdravstveno stanje zob pri otrocih katastrofalno. Otroci v starosti od 6 do vključno 15 let v celjski zdravstveni regiji so imeli povprečno vrednost indeksa KEP prvih stalnih kočnikov 3,29. V starosti od 12 do 15 let pa že 19 % izdrtih prvih stalnih kočnikov (Premik, 1970). Poleg specializacije iz čeljustne in zobne ortopedije, ki je bila v Sloveniji uvedena 1959, se je leta 1970 odprla še možnost specializacije iz otroškega in preventivnega zobozdravstva, začeli pa so se tudi podiplomski tečaji iz otroškega in mladinskega preventivnega zobozdravstva. S tem se je precej razširilo in poglobilo socialno medicinsko znanje in dvigovala se je motivacija zobozdravnikov za delo z mladino. S prihodom ortodonta v ZD Celje (1970) se je zasnovala služba mladinskega zobozdravstva kot organizirana sinteza pedontološke in ortodontske dejavnosti, ki je začela postopno prehajati na siste-matičen način obravnave otroške populacije. Številni vplivi so kompleksno zaživeli okoli leta 1970, ko se je mladinsko zobozdravstvo na Celjskem okrepilo. Sistematičnemu fluoridiranju sta se pridružila tudi sistematično saniranje in načrtovan pristop. Akcijo je podpi-
7 45 let začetka množičnega saniranja kariesa in izvajanja topikalne aplikacije fluoridov pri šolski mladini v Sloveniji 149 Preglednica 1: Saniranje in fluoridiranje zob učencev v pomurskem zdravstvenem domu v letih Občina Ljutomer A. Šadl, dr. dent. med. 408 učencev Občina Lendava E. Šimonka, dr. dent. med. 402 učenca Občina M. Sobota J. Miklič, dr. dent. med. 213 učencev Občina M. Sobota V. Dohr, dr. dent. med. 249 učencev Občina M. Sobota J. Sever, dr. dent. med. 348 učencev Občina M. Sobota mag. M. Toth, dr. dent. med. 151 učencev Skupno 1771 učencev ralo vodstvo mladinskega zobozdravstva (doc. dr. M. Premik, dr. dent. med., spec. čeljustne in zobne ortopedije), vodstvo ZD, F. Fludernik, dr. med., in direktor RgZC Celje, A. Fazarinc, dr. med. TAF se je izvajala predvsem v šolah, ki so že imele šolske zobne ambulante. Začela se je kazati prva različica mreže šolskih zobnih ambulant v regiji (Premik, 1975). Neposredno zadolžena za prenašanje strokovno doktrinarnih zadev iz republiškega centra v regijo in za izvajanje nadzora v zvezi s sistematičnim fluoridiranjem na celjskem območju je bila Marta Škapin, dr. dent. med., spec. otroškega in preventivnega zobozdravstva. Žal pa po letu 1973 o sistematičnem fluoridiranju v zobnih ambulantah na celjskem območju ne moremo več govoriti. Fluoridiranje so opravljali posamezni zobozdravniki po končanem saniranju zob pri posameznih pacientih. Čeprav sistematične aktivnosti v zvezi s TAF niso postale trajen način dela z otroki, pa je ta hvalevredni pristop vsekakor prispeval k razvoju in sprejemu strokovnih standardov, ki so se uveljavili v kasnejšem obdobju organiziranega dela v preventivnem in mladinskem zobozdravstvu v Sloveniji. KOROŠKA REGIJA (J. Ladjić) RgZC na Koroškem je združeval štiri občine: Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec. Vodja zobozdravstvene službe je bil Ciril Slemenik, dr. dent. med., spec. čeljustne in zobne ortopedije. Prizadeval si je povečati število zobozdravnikov, da bi izpolnil vsaj minimalne pogoje za ustanovitev šolskih zobnih ambulant, ki naj bi poskrbele za sanacijo zob šolarjev. Tako smo v šol. letu 1969/70 začeli v vseh ambulantah pregledovati in sanirati zobe osmošolcem. Do tedaj so šolarjem pomoč nudili le posamezni dentisti, ki so jim delili tudi fluoridne tablete za močnejše zobe. Svetovali so jim tudi umivanje zob. Da bi tudi na Koroškem lahko sledili navodilom RZC za sanacijo in TAF, je vodja zobozdravstvene službe go. R. Borštner, v. dent., imenoval za koordinatorko mladinskega zobozdravstva. Sestali smo se vsi šolski terapevti in dobili navodila. Generacija šolarjev se je gibala med 1100 in 1200 otroci. Najprej smo se dogovorili za saniranje in TAF stalnih zob učencev 2. in 8. razreda, ki smo jim prvo leto trikrat premazali zobe v enotedenskih presledkih. Naslednje leto smo omenjenima skupinama dodali še 4. in 5. razrede ter jim po končanem saniranju zobe fluoridirali dvakrat letno. Od sprejetja programa smo se izvajalci z vodjo sestajali od enkrat do dvakrat letno in ji dajali poročila o opravljenem programu. V začetku akcije smo imeli neenakomerno porazdelitev otrok na zobozdravnika, zato so bili tudi rezultati različni. Uspešnost našega dela se je povečevala z ustanavljanjem zobnih ambulant po šolah. Ena prvih je bila v Dravogradu, nato pa v vseh občinah, kjer se je našel primeren prostor za našo dejavnost. Kadrovsko smo se okrepili tako, da je vsak zobozdravnik oskrboval približno 1100 šolarjev ( ) in do 10 % odraslih oseb. Natančnih podatkov o stanju zob iz obdobja zgodnjih 70-ih let žal nimamo, saj so naša poročila vsebovala predvsem kurativno učinkovitost. Od leta 1978, ko je J. Ladjić, dr. dent. med., spec. otroškega in preventivnega zobozdravstva, začela delovati na tem področju, smo začeli natančno spremljali tudi vrednosti indeksa KEP. Izvajanje TAF je bilo po letu 1976 zaradi zamudnosti nekoliko opuščeno. Na trgu so se ponovno pojavile fluoridne tablete in gel aminfluorida, ki sta uspešno nadomestila TAF. Poleg fluoridiranja smo uvedli še ustno higieno v vrtcih in šolah ter predavanja o prehrani. NOVOGORIŠKA REGIJA (R. Podobnik) Množično saniranje kariesa in topikalna aplikacija fluoridov pri šolski mladini sta se v severnoprimorski pokrajini začela leta Vodila ju je Cveta Šubic, dr. med., spec. dent. med., z dodatno usposobitvijo za opravljanje čeljustne in zobne ortopedije. Iz poročila o mladinskem zobozdravstvu na severnem
8 150 Primorskem (Podobnik, 1976) razberemo, da je mladinsko zobozdravstvo v občini Nova Gorica že leta 1960 imelo dva, leta 1970 štiri in leta 1975 pet zobozdravnikov. V občini Ajdovščina leta 1960 niso imeli nikogar, v letih 1970 in 1975 pa enega dentista. Tudi v občini Tolmin leta 1960 mladinsko zobozdravstvo še ni obstajalo, leta 1970 so imeli enega dentista, ki se mu je leta 1975 pridružil še zobozdravnik. Marija Šulin, dr. dent. med., (ZD Nova Gorica) pove, da so začeli s pregledi in saniranjem 1. in 2. razredov, ker so bili prvi stalni kočniki pri učencih višjih razredov že zelo prizadeti. Milena Kostadinovič, dr. dent. med., (Zdravstvena postaja Šempeter pri Gorici) je pregledovala in sanirala vse razrede osnovne šole. TAF s predhodnim saniranjem zob je pospeševala kadrovsko krepitev mladinskega zobozdravstva. Širila je preventivno miselnost in olajšala pot kasnejšemu preventivnemu programu. TAF se ni izvajala samo v letih Šolske zobne ambulante so jo izvajale še v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Na žalost so sistematski zobozdravstveni pregledi s saniranjem pregledanih zamrli, tako da je bilo konec sedemdesetih let ustno zdravje otrok zelo slabo. Nujen je bil širši, statistično spremljan in nadzorovan preventivni program. Zaključki Izvajanje TAF je bila eden od začetnih organiziranih preventivnih ukrepov v mladinskem zobozdravstvu v Sloveniji. Ob podpori republiških zdravstvenih organov se je TAF izvajala pod natančno določenimi pogoji na predhodno saniranih zobeh. Izvajanje je vodila in spremljala republiška strokovna komisija. V času izvajanja TAF se je v večini regij, bolj kot dotlej, organizirano izvajalo saniranje zob, okrepila se je organizacija mladinskega zobozdravstva, začele so se ustanavljati šolske zobne ambulante. Začetna organizacija sistematičnega saniranja zob in izvajanja TAF v regijah je bila večinoma zaupana ortodontom. TAF (na zgoraj opisan način po navodilih RZC) se je izvajala razmeroma kratek čas ( ) predvsem zato, ker so jo izvajali zobozdravniki v svojih ordinacijah. Sčasoma jo je nadomestila druga metoda topikalne aplikacije fluoridov, to je ščetkanje zob z gelom aminfluorida, ki je zelo primerna za izvajanje v preventivnih kabinetih pod vodstvom preventivnih sester in je za šolarje obenem zdravstveno vzgojna, le predhodno saniranje kariesa se žal ne izvaja več. TAF je metoda, ki pomembno preprečuje nastanek kariesa tako na mlečnih kot na stalnih zobeh (Marinho in sod., 2013). Svetovna zdravstvena organizacija priporoča uporabo fluoridnih premazov v preventivnih programih v skupnosti, v katerih je tveganje za karies pri otrocih zmerno ali veliko (Petersson in sod., 1997). Pri opisanem delu se je čutilo precej entuziazma, tako kot je v svojem poročilu zapisala M. Korpar:»Rezultati zmanjšanja kariesa so bili možni le zaradi sistematskega dela v mladinskem zobozdravstvu. Potreben je bil multidisciplinarni pristop, ki pa se je lahko razvil le na izkušnjah, spoznanjih in entuziazmu ljudi, ki so delali v mladinskem zobozdravstvu«. Reference Antolič I, Toth M. Korelacija evgnatij in disgnatij pri pomurski mladini in ciganih v Prekmurju. Zobozdrav Vestn 1970; 25: 5 6. Brudevold F, Aasenden R, McCann HG. Use of an enamel biopsy method for determination of in vivo uptake of fluoride from topical treatments. Caries Res 1969; 3: Brudevold F, Naujoks R. Caries preventive fluoride treatment of the individual. Caries Res 1978; 12: Krušič V. Naše izkušnje pri fluoriranju s kalcijevim fluoridom Fluorkalcij. Zobozdrav vestn 15, 1960; 1 3: Marinho VCC, Worthington HV, Walsh T, Clarkson JE. Fluoride varnishes for preventing dental caries in children and adolescents (Review). The Cochrane Collaboration 2013; 7: Navodilo RZC št. 51 1/67 z dne Petersson LG, Twetman S, Pakhomov GN. Fluoride varnish for community-based caries prevention in children. WHO/NCD/ORH/FV ; Podobnik R. Specialistična naloga: Disgnatije pri šolski mladini v goriški regiji. Nova Gorica, Posvet o zobozdravstvenem varstvu v Sloveniji, Maribor, Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo št. 51 3/71. Premik M. Problematika zobozdravstvene službe in nekaj smernic za ureditev mladinskega zobozdravstva na celjskem področju. Elaborat za specialistični izpit. Celje Premik M. Razvoj mladinskega in preventivnega zobozdravstva v celjski regiji. Celje, Sklepi 8. seje Republiške strokovne komisije za flouriranje zob otrok in mladine pri RZC. Ljubljana Štolfa F. Obdobja, pomembna v razvoju zobozdravstva po letu Isis, marec 2009: Toth M. Program stomatološke preventive v Pomurju, Zagreb (1975).
9 45 let začetka množičnega saniranja kariesa in izvajanja topikalne aplikacije fluoridov pri šolski mladini v Sloveniji 151 Vrbič V, Brudevold F, McCann H.G. Acquisition of fluoride by enamel from fluoride pumice pastes. Helv Odont Acta 1967; 11: Vrbič V, Brudevold F. Fluoride uptake from treatment with different fluoride prophylaxis pastes. Caries Res 1970; 4: Vrbič V. Organizacijski problemi in izvedba fluoriranja v dispanzerski službi v Sloveniji. Zobozdrav Vestn 1971; 26: Vrbič V, Košmelj B, Ravnik Č. Redukcija kariesa pri šolski mladini po topikalni aplikaciji natrijevega fluorida. Triletna raziskava. Zobozdrav Vestn 1974; 29: Prim. Korpar Majda, dr. dent. med., specialist čeljustne in zobne ortopedije, Tomšičeva 40, Maribor; Prim. Ladjić Jožica, dr. dent. med., specialist otroškega in preventivnega zobozdravstva, Pod gradom 5, Dravograd; Prim. mag. Podobnik Rafael, dr. dent. med., specialist čeljustne in zobne ortopedije, XXX. divizije 5a, Nova Gorica; Doc. dr. Premik Marjan, dr. dent. med., specialist čeljustne in zobne ortopedije, Poljanski nasip 30, Ljubljana; Prim. dr. Rejc - Novak Metoda, dr. dent. med., specialist čeljustne in zobne ortopedije, Šlosarjeva 4, Ljubljana; Šimonka Evgen, dr. dent. med., specialist čeljustne in zobne ortopedije, Kolodvorska 12a, Lendava; Prim. mag. Toth Martin, dr. dent. med., specialist čeljustne in zobne ortopedije, Bratovševa ploščad 16, Ljubljana; Prof. dr. Vrbič Vito, dr. dent. med., specialist za zobne bolezni, Pod kostanji 20, Ljubljana
OE NOVO MESTO Muzejska ulica Novo mesto t f ID DDV: SI TRR: P
OE NOVO MESTO Muzejska ulica 5 8000 Novo mesto t +386 7 3934 191 f +386 7 3934 101 www.nijz.si info@nijz.si ID DDV: SI 44724535 TRR: 011006000043188 POROČILO O SISTEMATIČNIH PREGLEDIH USTNE VOTLINE ZA
Prikaži več16. redna seja točka OBČINA RENČE-VOGRSKO OBČINSKI SVET PREDLOG NASLOV: SKLEP O NAČINU PODELJEVANJA KONCESIJ NA PODROČJU OSNOVNE ZDRAVS
OBČINA RENČE-VOGRSKO OBČINSKI SVET PREDLOG NASLOV: SKLEP O NAČINU PODELJEVANJA KONCESIJ NA PODROČJU OSNOVNE ZDRAVSTVENE IN ZOBOZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI V OBČINI RENČE-VOGRSKO PRAVNA PODLAGA: 18. člen Statuta
Prikaži večprogram-ivz
Konferenca Skupaj za zdravje! Obeležitev 10. obletnice Nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih bolezni 2013 in izzivi prihodnosti 7. in 8. oktober 2013, Brdo pri Kranju, Slovenija Ponedeljek,
Prikaži večSpremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto Zdravstveni dom Ljubljana
Spremembe in dopolnitve kadrovskega načrta za leto 2016 - Zdravstveni dom Ljubljana KADROVSKI NAČRT OBRAZLOŽITEV SPREMEMB IN DOPOLNITEV KADROVSKEGA NAČRTA ZD LJUBLJANA ZA LETO 2016 sprejetega dne 23.2.2016
Prikaži večOBČINA KAMNIK ŽUPAN Glavni trg Kamnik Številka: /07 Datum: OBČINSKI SVET OBČINE KAMNIK ZADEVA: PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH
OBČINA KAMNIK ŽUPAN Glavni trg 24 1240 Kamnik Številka: 007-23/07 Datum: 18. 11. 2014 OBČINSKI SVET OBČINE KAMNIK ZADEVA: PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA
Prikaži večOBČINA KAMNIK ŽUPAN Glavni trg Kamnik Številka: /07 Datum: OBČINSKI SVET OBČINE KAMNIK ZADEVA: PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH
OBČINA KAMNIK ŽUPAN Glavni trg 24 1240 Kamnik Številka: 007-23/07 Datum: 18. 11. 2014 OBČINSKI SVET OBČINE KAMNIK ZADEVA: PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Programa pripravništva
Prikaži večMicrosoft Word - STRATEGIJA primarnega zdravstvenega varstva doc
STRATEGIJA PRIMARNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 2009-2013 Usmeritve in organizacija Nova Gorica, marec 2009 KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 3 2 PRAVNE PODLAGE IN STROKOVNA IZHODIŠČA... 4 3 PREGLED OBSTOJEČEGA STANJA...
Prikaži večMicrosoft Word - Navodila za prijavo raziskav na OIL doc
Navodila za prijavo raziskav na Onkološkem inštitutu Ljubljana (OI) Definicije raziskav Na OI izvajamo več oblik raziskovalnega dela v vseh organizacijskih enotah. Raziskovalno delo delimo na tri kategorije:
Prikaži večMicrosoft Word - STRAT.USMERITVE ZD DOC
STRATEŠKE USMERITVE ZDRAVSTVENEGA DOMA ORMOŽ za obdobje 2011-2013 Maj 2013-1 - 1. UVOD Zdravstvena dejavnost na primarni ravni je dostopna vsem ljudem območja občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi
Prikaži večMicrosoft Word - pravila Studentski dom.doc
Pravila o merilih za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskem domu Nova Gorica, 25. julij 2008 Prejmejo: Študentska pisarna Komisija za študentske zadeve Študentski svet Predsednik Predstojnik Ime
Prikaži večGregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: F: E: Številka: /2018/5 Datum: 22.
Gregorčičeva 20 25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: gp.gs@gov.si http://www.vlada.si/ Številka: 00104-38/2018/5 Datum: 22. 2. 2018 Odgovor na poslansko vprašanje Tomaža Lisca
Prikaži večŠtev.: /19-297/013 Ljubljana, dr. Olivera Stanojević Jerković, dr. med. spec. NIJZ OBMOČNA ENOTA MARIBOR Prvomajska ulica Marib
Štev.: 1810-1/19-297/013 Ljubljana, 30.7.2019 dr. Olivera Stanojević Jerković, dr. med. spec. NIJZ OBMOČNA ENOTA MARIBOR Prvomajska ulica 1 2000 Maribor Zadeva: Polletno poročilo o delovanju Programa Svit
Prikaži večNa podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa
Na podlagi določil Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS št. 67/1993 in naslednji), Sklepa o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Ur. l. RS št. 47/1994),
Prikaži večAKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarj
AKCIJSKI NAČRT VILJEM JULIJAN za izboljšanje stanja na področju redkih bolezni v Sloveniji Ob priložnosti svetovnega dneva redkih bolezni 28. februarja 2019 v Skladu Viljem Julijan podajamo pobudo za izboljšanje
Prikaži večZDRUŽEVANJE ZDRAVSTVENIH ZAVODOV (pripojitev) VSEBINA: 1. PREDSTAVITEV ZDRAVSTVENIH ZAVODOV Zdravstveni dom - osnovno varstvo Nova Gorica...
ZDRUŽEVANJE ZDRAVSTVENIH ZAVODOV (pripojitev) VSEBINA: 1. PREDSTAVITEV ZDRAVSTVENIH ZAVODOV... 2 1.1 Zdravstveni dom - osnovno varstvo Nova Gorica... 2 1.2 Zdravstveni dom - zobozdravstveno varstvo Nova
Prikaži večList specializanta
ZDRAVNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE Oddelek za usposabljanje in strokovni nadzor Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: **386/1/30-72-166, Fax.: 386/1/30-72-169 LIST ZDRAVNIKA SPECIALIZANTA SPECIALIZACIJA
Prikaži več(Regijsko_poročilo_SVIT)
ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO V LETU 2016 Rak na debelem črevesu in danki je zelo resen zdravstveni problem, ker je v Sloveniji to druga najpogosteje odkrita oblika raka. Pomembno
Prikaži več5
5 OBČINA KANAL OB SOČI OBČINSKI SVET PREDLOG Na podlagi 1 člena Statuta Občine Kanal ob Soči (Uradno objave Primorskih novic, št. 41/03, 17/06 in Uradni list RS, št. 70/07 in 51/08) in 20. člena Poslovnika
Prikaži večObjavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v sklad
Objavljeno v Našem časopisu št. 408 z dne 30. 9. 2013 Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 27/02, 110/02 in 15/03), v skladu z Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji
Prikaži večOpravljeni izpiti SZŠ Program izob. : * Letnik : 4 Datum : Oddelek : II - ZN-B Središče izob. : * Redni / izredni : * Skupina : * Vrsta izpi
Opravljeni izpiti SZŠ Program izob. : * Letnik : 4 Datum : 25.2.2016 Oddelek : II - ZN-B Središče izob. : * Redni / izredni : * Skupina : * Vrsta izpita: * Šol. leto vpisa : * 3351 Slovenščina 1 2012/13
Prikaži večV
3. /redna/ seja občinskega sveta Januar 2015 PREDLOG OKVIRNEGA INFORAMTIVNEGA PROGRAMA DELA OBČINSKEGA SVETA OBČINE LENDAVA V LETU 2015 GRADIVO PRIPRAVIL: mag. Anton BALAŽEK, Župan Polgármester PREDLAGATELJ:
Prikaži večSeznam prodajaln dm, v katerih je na voljo epilator BRAUN Silk Epil7 iz kataloga DECEMBER označen z * Aktivnost poteka od do L
Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo epilator BRAUN Silk Epil7 iz kataloga DECEMBER označen z * LJUBLJANA 1000, ŠMARTINSKA 152 - HALA A Seznam prodajaln dm, v katerih je na voljo leseni obesek HISTORY
Prikaži večMicrosoft Word - katalog informacij javnega znaÄ“aja TRŽIŀĄE 2019
KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA 1. Osnovni podatki o katalogu: naziv organa, ki je izdal katalog: Osnovna šola Tržišče odgovorna uradna oseba, ki je katalog sprejela: Zvonka Mrgole, prof., ravnateljica
Prikaži večPowerPoint Presentation
V pomurski regiji bliže k izboljšanju razumevanja motenj razpoloženja Novinarska konferenca, 14. maj 2019 Partnerja programa: Sofinancer programa: Novinarsko konferenco so organizirali: Znanstvenoraziskovalni
Prikaži večMicrosoft Word - 28 seja x tocka Odlok o mrezi javne zdravstvene sluzbe na primarni ravni v OA - 2. obravnava celotno gradivo z
Predlagatelj: TADEJ BEOČANIN ŽUPAN OBČINE AJDOVŠČINA Datum: 12. 1. 2018 OBČINSKI SVET OBČINE AJDOVŠČINA ZADEVA: ODLOK O MREŽI JAVNE ZDRAVSTVENE SLUŽBE NA PRIMARNI RAVNI V OBČINI AJDOVŠČINA 2. obravnava
Prikaži večS V E T
OBČINSKI S V E T OBČINE VUZENICA Datum: 31.3.2016 Številka: 032-0004/2016-5 Z A P I S N I K 13. seje Občinskega sveta občine Vuzenica, ki je bila 31.3. 2016, ob 18. uri v prostorih sejne sobe občine Vuzenica.
Prikaži večSTRATEGIJA PRIMARNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA Usmeritve in organizacija Nova Gorica, marec 2009
STRATEGIJA PRIMARNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 2009-2013 Usmeritve in organizacija Nova Gorica, marec 2009 KAZALO VSEBINE 1 UVOD... 3 2 PRAVNE PODLAGE IN STROKOVNA IZHODIŠČA... 4 3 PREGLED OBSTOJEČEGA STANJA...
Prikaži večMicrosoft Word - Predlog sklepa o soglasju k izplačilu nagrade direktorju JZ ZD Ljubljana.doc
MESTNA OBČINA LJUBLJANA Ž U P A N J A Mestni trg 1, Ljubljana Šifra.: 160-7/06-2 Datum: 21.04.2006 MESTNA OBČINA LJUBLJANA MESTNI SVET ZADEVA: NASLOV: GRADIVO PRIPRAVILA: POROČEVALCI: PRISTOJNO DELOVNO
Prikaži večLISTINA »OBČINA PO MERI INVALIDOV« MESTNI OBČINA NOVA GORICA
OBRAZLOŽITEV ZA PODELITEV LISTINE "OBČINA PO MERI INVALIDOV" ZA LETO 2012 MESTNI OBČINI NOVA GORICA Spoštovani svečani zbor! Prisrčen pozdrav v imenu Projektnega sveta»občina po meri invalidov«zveze delovnih
Prikaži večNa podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za
Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom
Prikaži večNa podlagi 45. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96 in 36/00), v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti ZZdej-UPB 2 (Uradni list
Na podlagi 45. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96 in 36/00), v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti ZZdej-UPB 2 (Uradni list RS, št. 23/05 uradno prečiščeno besedilo) in Odloka
Prikaži večDatum: 21
Datum: 20.2.2019 ČLANOM OBČINSKEGA SVETA OBČINE BOROVNICA ZADEVA: LETNI PROGRAM ŠPORTA V OBČINI BOROVNICA ZA LETO 2019 PRAVNA PODLAGA: Zakon o športu ((ZŠpo-1, Ur. l. RS, št. 29/17) Resolucija o Nacionalnem
Prikaži večKadrovski načrt in plan dela 2017
KADROVSKI NAČRT in PLAN DELA za 2017 mag. Tilka Jakob, OŠ Vitanje REDNI ODDELKI ODDELEK 2016/17 ODDELEK 2017/2018 1. razred 1. a 25 1.a 26 2. razred 2. a 18 2.a 25 3. razred 3. a, b 30 3.a 18 4. razred
Prikaži večOPIS IN PREDSTAVITEV PROJEKTA Uradni naziv projekta: ŠPORTNO-DOBRODELNI PROJEKT OKROG SLOVENIJE 2019 za male viteze Krajša oblika zapisa naziva: OKROG
OPIS IN PREDSTAVITEV PROJEKTA Uradni naziv projekta: ŠPORTNO-DOBRODELNI PROJEKT OKROG SLOVENIJE 2019 za male viteze Krajša oblika zapisa naziva: OKROG SLOVENIJE 2019 Web stran projekta: FB stran projekta:
Prikaži večMicrosoft Word - OS-spd. odlokov OŠ 12.doc
Številka: 600-8/202(502) Datum: 4. 2. 202 OBČINSKI SVET MESTNE OBČINE NOVO MESTO ZADEVA: Predlogi odlokov o spremembah in dopolnitvah odlokov o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov v Mestni
Prikaži več(Microsoft Word - osnutek finan\350nega na\350rta )
Černelčeva cesta 8 Telefon: 07 499 14 00 8250 BREŽICE Fax : 07 499 14 50 FINANČNI NAČRT POSREDNEGA UPORABNIKA PRORAČUNA ZDRASTVENEGA DOMA BREŽICE ZZAA LLEETTO 2012 Datum sprejetja na svetu zavoda: 24.09.2012
Prikaži večMicrosoft Word - Zapisnik 1 seje Odbora za druzbene gosp dejav_
Datum: 29. 1. 2015 OBČINA TREBNJE OBČINSKI SVET ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI www.trebnje.si E: obcina.trebnje@trebnje.si Goliev trg 5, 8210 TREBNJE T: 07 348 11 00 ZAPISNIK 1. seje Odbora za družbene,
Prikaži večDELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/ z dne 13. julija o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/ Evropskega parlamenta in S
5.11.2018 L 274/11 DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/1639 z dne 13. julija 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi, ki podrobneje
Prikaži večuntitled
EVROPSKA KOMISIJA Bruselj, 16.12.2014 C(2014) 9982 final IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 16.12.2014 o odobritvi nekaterih elementov Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju
Prikaži večMicrosoft Word _KOÅ€ARKA_OÅ€_mlajÅ¡i
Košarka za učence in učenke, letnik 2005 in mlajši Datum in kraj tekmovanja Šolska tekmovanja: od oktobra 2017 do maja 2018. Občinska tekmovanja: od decembra 2017 do februarja 2018. Področna tekmovanja:
Prikaži večŠtevilka: 62-4/2014
OE NOVO MESTO Muzejska 5 SI-8000 Novo mesto t +386 7 39 34 195 f +386 7 39 34 101 www.nijz.si info@nijz.si ID DDV: SI 44724535 TRR: 011006000043188 ODZIVNOST V PROGRAM SVIT V ZDRAVSTVENI REGIJI NOVO MESTO
Prikaži večIzrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov
IZGUBLJENA PRILOŽNOST ZA UREDITEV RAZMER V SLOVENSKEM ZDRAVSTVU Izrivanje zdravnikov in zobozdravnikov iz odločevalskih procesov Dr. Zdenka Čebašek-Travnik, spec. psihiatrije Predsednica Zdravniške zbornice
Prikaži večNa podlagi 100
Osnutek odloka Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS št. 12/1991, 17/1991-I, 55/1992, 13/1993, 66/1993, 45/1994-Odl.US, 8/1996, 31/2000 - ZP-L, 36/2000 in 127/2006), 9. člena Zakona o zdravstveni
Prikaži večŠtevilka:
apple REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska cesta 47, 1000 Ljubljana T: 01 478 74 00 F: 01 478 74 25 E: gp.mop@gov.si www.mop.gov.si Številka: 004-2/2015/77 Ljubljana, 14.7.2015
Prikaži večDiapozitiv 1
Strokovno posvetovanje ZBDS, Maribor, 2011 SPLOŠNE KNJIŽNICE PO KNJIŽNIČNIH OBMOČJIH v letu 2010 Milena Bon koordinatorica posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic Zakaj je matematika kraljica? Številke
Prikaži večMicrosoft Word - Odlok_SOU_REVIZIJA_prvo_branje
Občina Miren-Kostanjevica Občinski svet Predlog V skladu z 49. a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 uradno prečiščeno besedilo, št. 76/08 in št. 79/09) in na podlagi 16. in 56.
Prikaži večTUJCI Priznavanje poklicnih kvalifikacij V Republiki Sloveniji lahko samostojno opravljajo zdravniško službo zdravniki in zobozdravniki (v nadaljevanj
TUJCI Priznavanje poklicnih kvalifikacij V Republiki Sloveniji lahko samostojno opravljajo zdravniško službo zdravniki in zobozdravniki (v nadaljevanju: zdravniki), ki poleg pogojev, določenih z delovnopravnimi
Prikaži večPRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI
PRAVILNIK O TUTORSKEM SISTEMU NA FILOZOFSKI FAKULTETI 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom je urejeno organiziranje in delovanje tutorskega sistema na Filozofski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju:
Prikaži večAnaliza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona
Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2017 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Uradni list RS, 17/14, 81/15) objavlja analizo
Prikaži večAnaliza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona
Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Uradni list RS, 17/14, 81/15) objavlja analizo
Prikaži večAnaliza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona
Analiza cen toplote iz distribucijskih sistemov toplote za leto 2016 Agencija za energijo v skladu s tretjim odstavkom 311. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Uradni list RS, 17/14, 81/15) objavlja analizo
Prikaži večPEDAGOŠKO VODENJE, kot ena od nalog
Osebni pogled, refleksija in ključne ugotovitve ob koncu leta 2014/2015 Maja Koretič, pomočnica ravnatelja in pedagoška vodja MOJA VLOGA V ENOTI VRTCA Dela in naloge pomočnice ravnatelja za vrtec glede
Prikaži večOBČINSKI SVET SKLEPI 4. REDNA SEJA Številka: / Datum: ZADEVA: SKLEPI 4. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE GORJE Obveščamo Vas,
OBČINSKI SVET SKLEPI 4. REDNA SEJA I. 1. točke dnevnega reda: POTRDITEV ZAPISNIKA 3. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE GORJE, Z DNE 20.2.2019 1. Občinski svet Občine Gorje potrjuje zapisnik 3. redne seje
Prikaži večDiapozitiv 1
Trajnostni razvoj družbe BTC Tomaž Damjan Ljubljana, 23.10.2013 BTC v številkah Družba BTC je uspešno izvedla premik na trajnostno in zeleno področje z željo ustvariti boljšo prihodnost za obiskovalce,
Prikaži večIZVEDBENI SKLEP KOMISIJE - z dne marca o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in
17.5.2014 L 147/79 IZVEDBENI SKLEP KOMISIJE z dne 10. marca 2014 o določitvi meril za ustanavljanje in vrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov ter za lažjo izmenjavo informacij in strokovnega
Prikaži večMicrosoft Word - KRITERIJI-solski-sklad.docx
KRITERIJI ZA RAZDELJEVANJE IN DODELJEVANJE NAMENSKIH SREDSTEV ŠOLSKEGA SKLADA OSNOVNE ŠOLE DEKANI Dekani, 9. 1. 2017 Predsednik upravnega odbora šolskega sklada Denis Burič Na osnovi 13. točke Pravil šolskega
Prikaži večMicrosoft Word - 01splmed.doc
1. V okviru splošne medice spremljamo število izvajalcev splošne medice, zdravstvene delavce po številu izobrazbi, opravljene efektivne delovne ure število obiskov (kurativne - prve ponovne, preventivne
Prikaži večJAVNI RAZPIS-SLAČILNICE-TŠC Trate 2016-RAZPISNA DOKUMENTACIJA
OBČINA GORNJA RADGONA Partizanska c. 13, 9250 Gornja Radgona Tel: 02/564-38-38, Fax: 02/564-38-14 http://www.gor-radgona.si e-pošta: tajnistvo.zupana@gor-radgona.si RAZPISNA DOKUMENTACIJA za prijavo na
Prikaži večUčinkovitost nadzora nad varnostjo živil
Revizijsko poročilo Učinkovitost nadzora nad varnostjo živil 19. junij 2013 Računsko sodišče Republike Slovenije http://www.rs-rs.si 1 Predstavitev revizije Revidiranec: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje
Prikaži večKoncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejaln
Koncept prenove informacijskega sistema DP ZORA reševanje strokovnih dilem na področju ginekologije OCENA IZOBRAŽEVANJA Pripravili sodelavci presejalnega programa in registra ZORA Onkološki inštitut Ljubljana
Prikaži večMicrosoft Word doc
REPUBLIKA SLOVENIJA RAČUNSKO SODIŠČE Prežihova 4, 61000 LJUBLJANA Telefon: 178 58 88 Telefax: 178 58 91 Ljubljana, 5. 4. 1996 Številka: 1215-1/96-7 Računsko sodišče Republike Slovenije izdaja na podlagi
Prikaži večPOROČILO O IZVAJANJU PROGRAMA IZBOLJŠEVANJE DUŠEVNEGA ZDRAVJA V ŠOLI Regijske in šolske izvedbe v šolskem letu 2014/15 V Ljubljani, september
POROČILO O IZVAJANJU PROGRAMA IZBOLJŠEVANJE DUŠEVNEGA ZDRAVJA V ŠOLI Regijske in šolske izvedbe v šolskem letu 14/15 V Ljubljani, september 15 1 Kazalo vsebine 1. Uvod... 3 2. Povzetek... 4 3. Analiza
Prikaži večNa podlagi 149
4. /redna/ seja občinskega sveta Marec 2019 PREDLOG IMENOVANJA ČLANOV SVETOV JAVNIH ZAVODOV, PROGRAMSKIH SVETOV JAVNIH ZAVODOV IN SVETOV JAVNIH SKLADOV GRADIVO PRIPRAVILA: Občinska uprava PREDLAGATELJ:
Prikaži večSlide 1
SMERNICE ZA VKLJUČEVANJE OTROK PRISELJENCEV V VRTCE IN ŠOLE Mag. Katica Pevec Semec katica.pevec@zrss.si Kaj so Smernice? So okviren dokument, ki lahko s splošnimi usmeritvami za delo z otroki priseljenci
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Pravilnika
Prikaži večGRADIVO ZA MEDIJE ZD ČRNOMELJ, Delavska pot 4, 8340 Črnomelj Tel: / Fax: / El. naslov:
GRADIVO ZA MEDIJE 20.4.2018 OSEBNA IZKAZNICA ZAVODA OSNOVNI PODATKI O ZAVODU Ime: ZDRAVSTVENI DOM ČRNOMELJ Sedež: Delavska pot 4, 8340 Črnomelj Matična številka: 5054605000 Davčna številka: 21020442 Šifra
Prikaži večZapisnik 1
Letno poročilo o študentski anketi UP FHŠ za študijsko leto 2014/15 Letno poročilo o rezultatih anketiranja se pripravi skladno s Pravilnikom o izvajanju študentske ankete Univerze na Primorskem in vsebuje:
Prikaži večPRILOGA 1
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OBRAMBO KABIT MINISTRA Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana T: 01 471 23 73 F: 01 471 29 78 E: gp.mo@gov.si E: glavna.pisarna@mors.si www.mo.gov.si PRILOGA 1 Številka: 510-21/2018-75
Prikaži večGregorčičeva 20, 1001 Ljubljana
Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana T: 01 369 59 00 F: 01 369 59 01 E: gp.mk@gov.si www.mk.gov.si Številka: 011-3201835 Ljubljana, 4.1.2019 EVA (če se akt objavi v Uradnem listu RS) GERALNI SEKRETARIAT
Prikaži večREKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo
REKE (SE) POVEZUJEJO, KAJ PA MI? Mednarodna konferenca za aktivno vključevanje prebivalstva v celovito upravljanje z vodami (IKEW) v Ljubljani glasilo projekta SPARE APRIL 2018 saso.santl@izvrs.si http://www.alpine-space.eu/projects/spare/en/home
Prikaži večKazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v S
Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji - pojasnilo: Kazalnik dostopa do pitne vode dobre mikrobiološke kakovosti v Sloveniji temelji na rezultatih monitoringa pitne vode,
Prikaži večKnjižica Hiša nepremičnine.cdr
HIŠA NEPREMIČNINE 1 d.o.o. VAŠ OSEBNI SVETOVALEC Delujemo učinkovito s poštenim in odkritim pristopom v najvišje dobro vseh. Pri prodaji ali nakupu nepremičnin so največkrat skupne želje, interesi in potrebe
Prikaži več(Microsoft Word - Letno poro\350ilo ZD\ Ana)
ZDRAVSTVENI DOM ZA ŠTUDENTE UNIVERZE V LJUBLJANI Ljubljana, Aškerčeva cesta 4 LETNO POROČILO ZA LETO 2014 Odgovorna oseba: mag. Irena Kirar Fazarinc, dr. med., spec. ginekologije in porodništva Ljubljana,
Prikaži večZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020
ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA SREDNJEŠOLCE Šolsko leto 2019/2020 ZDRAVSTVENA VZGOJA ZA OTROKE IN MLADINO Srednješolsko obdobje je obdobje velikih sprememb, tako na telesnem kot duševnem področju. Istočasno pa
Prikaži večNosilna razvojna agencija / Status nosilca spodbujanja razvoja na regionalni ravni: RRA SEVERNE PRIMORSKE d.o.o. Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 3,
novembra 2012, v okviru 1. točke dnevnega reda:»ugotovitev sklepčnosti in določitev zapisnikarja«sprejel naslednja sklepa: SKLEPA: 1. Na 52. seji Sveta regije Severne Primorske (Goriške statistične) regije,
Prikaži večNaslov
Kriminaliteta v mestnih občinah v Republiki Sloveniji KATJA EMAN ROK HACIN 1 Uvod Meško (2016) kriminaliteto zločinstvenost ali hudodelstvo opredeli kot skupek ravnanj, ki napadajo ali ogrožajo tako temeljne
Prikaži večMicrosoft PowerPoint - M. Horvat [Samo za branje]
VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE V KONTINUIRANI ZDRAVSTVENI NEGI PACIENTA USTREZNA IN PRAVOČASNA INFORMACIJA PODLAGA ZA VARNO IN KAKOVOSTNO OBRAVNAVO Murska Sobota, 15. Marec 2007 Martina Horvat, dipl. med. sestra
Prikaži več(Microsoft Word - POSLOVNI IN FINAN\310NI NA\310RT 2012 pdf.docx)
POSLOVNI IN FINANČNI NAČRT ZA LETO 2012 JAVNEGA ZAVODA ZDRAVSTVENI DOM DR. JULIJA POLCA KAMNIK Februar, 2012 Direktor Sašo Rebolj, dr. med., spec. druž. med. 1. UVOD Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih
Prikaži večKadri in ure
Kadri in ure 2013 Center za sistem zdravstvenega varstva Zdravstveno podatkovni center Center za zdravstveno informatiko Metodološko gradivo ver. 1.17 ZUNAJBOLNIŠNIČNA* ZDRAVSTVENA STATISTIKA Posredovanje
Prikaži več2DRAVSTVENI DOM TOLMIN Presernova 6 a 5220 TOLMIN Datum: Na podlagi 16. Ciena Statuta javnega zavoda ZD Tolmin skllcujem in predlagom ncsle
2DRAVSTVENI DOM TOLMIN Presernova 6 a 5220 TOLMIN Datum: 18.11.2015 Na podlagi 16. Ciena Statuta javnega zavoda ZD Tolmin skllcujem in predlagom ncslednjl 1. sejo sveta zavoda ZD Tolmin, kl bo vtorek,
Prikaži večInformacija o poslovanju samostojnih podjetnikov posameznikov v Osrednjeslovenski regiji v letu 2014 i NFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV
i NFORMACIJA O POSLOVANJU SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV POSAMEZNIKOV V OSREDNJESLOVENSKI REGIJI V LETU 2014 Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, Izpostava Ljubljana, maj 2015 T: 01/ 583 33 00, F:
Prikaži večOBČINA KAMNIK
OBČINA KAMNIK ŽUPAN Glavni trg 24 1240 Kamnik Številka: 410-9/2019-4/1 Datum: 17. 6. 2019 OBČINSKI SVET OBČINE KAMNIK ZADEVA: PREDLOG ZA RAZŠIRITEV DNEVNEGA REDA 6. SEJE OBČINSKEGA SVETA S TOČKO»PREDLOG
Prikaži večPriloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah
Priloga k pravilniku o ocenjevanju za predmet LIKOVNA UMETNOST. Ocenjujemo v skladu s Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja v srednjih šolah in Pravili ocenjevanja Gimnazije Novo mesto, veljavnim
Prikaži večOpozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kak
Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček, glede katerega organ ne jamči odškodninsko ali kako drugače. Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o razvojni
Prikaži večLETNO POROČILO 2018 o Državnem presejalnem programu za raka dojk DORA Datum priprave: januar 2019 Izdajatelj: Onkološki inštitut Ljubljana Državni pre
LETNO POROČILO 2018 o Državnem presejalnem programu za raka dojk DORA Datum priprave: januar 2019 Izdajatelj: Onkološki inštitut Ljubljana Državni presejalni program za raka dojk DORA Avtorji: Sodelavci
Prikaži večMicrosoft Word - FINANCNI_NACRTI_2019-zdravstveni_domovi
ZAVOD: Zdravstveni dom Laško Naslov: Kidričeva ulica 5b, Laško PROGRAM DELA IN FINANČNI NAČRT ZA LETO 2019 ZDRAVSTVENEGA DOMA LAŠKO Odgovorna oseba: Mag. Janja KNAPIČ 1 KAZALO I. PREDLOG FINANČNEGA NAČRTA
Prikaži večPravila šolske prehrane
Svet šole Osnove šole Tržič je na podlagi 6. člena Zakona o šolski prehrani - ZŠolPre-1 (Ur. l. RS, št. 3/2013 in 46/2014) na predlog ravnatelja Stanislava Gruma na seji 29. 9. 2014 sprejel naslednja P
Prikaži večPredupokojitvene aktivnosti za zdravo starost
Predupokojitvene aktivnosti za zdravo starost strokovnih delavcev v VIZ mag. Andrej Sotošek Andragoški Center Slovenije Struktura predstavitve Viri in strokovne podlage Namen in ključni cilji projektne
Prikaži večSezana_porocilo okt2013
Občani Sežane o aktualnih vprašanjih telefonska raziskava Izvajalec: Ninamedia d.o.o. Ljubljana, oktober 2013 1. POVZETEK Zaposlitvene možnosti so trenutno največji problem, ki ga zaznavajo anketiranci.
Prikaži večProgram dela NO za leto 2009
Na podlagi 41. člena statuta občine Mirna Peč ter 12. in 13. člena Poslovnika nadzornega odbora občine Mirna Peč, je Nadzorni odbor občine Mirna Peč na svoji 9. seji, dne 15.12.2008 in 3. korespondenčni
Prikaži večVIS_Maček_Stanislava_1986_ pdf
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE SKRB ZA ZDRAVJE USTNE VOTLINE V MESTU IN NA PODEŽELJU (Diplomsko delo) Maribor, 2009 Stanislava Maček UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
Prikaži večDelitev na področju D3 za leto programi interesne športne vzgoje otrok in
Delitev na področju športa za vse za leto 2019 NAZIV IZVAJALCA NAZIV PROGRAMA VIŠINA DODELJENIH SREDSTEV (v eur) Cheerleading zveza Slovenije cheerleading delavnice 3.400 Cheerleading zveza Slovenije cheerleading
Prikaži večOBČINA ŠKOFLJICA OBČINSKI SVET GRADIVO ZA OBRAVNAVO NA SEJI OBČINSKEGA SVETA 28. redna seja 2009 DNE: 2. november 2009 Naslov: Vsebina: ODLOK O SPREME
OBČINA ŠKOFLJICA OBČINSKI SVET GRADIVO ZA OBRAVNAVO NA SEJI OBČINSKEGA SVETA 28. redna seja 2009 DNE: 2. november 2009 Naslov: Vsebina: ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA VZGOJNO
Prikaži večOb Suhi 11a, 2390 Ravne na Koroškem, Zdravstveno reševalni center Koroške Ob Suhi 11a, 2390 Ravne na Koroškem, Tel: 02
Datum: 4. 1. 2016 Številka: 4-1/2016-KKMD Slovenski reanimacijski svet slo.reanim.svet@gmail.com ZADEVA: koncept zgodnje zunajbolnišnične defibrilacije na Koroškem Slovenskemu reanimacijskemu svetu želimo
Prikaži večzdr04.doc
Raziskava o navadah ljudi pri uporabi zdravil Q0) anketar oznaci ali odgovarja... 1 skrbnik 2 ostali Q1) ZA ZACETEK BI VAM ZASTAVIL(A) NEKAJ VPRAŠANJ O VAŠEM ZDRAVJU IN ZDRAVSTVENIH NAVADAH. KAJ BI REKLI,
Prikaži večTEHNIČNA DOKUMENTACIJA
TEHNIČNA DOKUMENTACIJA za OBNOVO EVIDENCE DEJANSKE RABE KMETIJSKIH IN GOZDNIH ZEMLJIŠČ (območje V in Z del SLO) Verzija 1.0 Ljubljana, marec 2016 KAZALO 1 UVOD... 3 1.1 OBMOČJE PROJEKTA... 4 1.2 ČASOVNICA
Prikaži večPromotion of Health at the Workplace
SIMPOZIJ VARNO IN ZDRAVO DELO PRIMER DOBRE PRAKSE ZDRAVA DELOVNA MESTA ZA VSE GENERACIJE PROMOCIJA DUŠEVNEGA IN TELESNEGA ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU V POLICIJI VEDENIK LEON Ministrstvo za notranje zadeve
Prikaži večSCs V Portorož 3 Skupščina - vabilo s sklepi
Številka: SCs_170511_Portorož_V_1_Skupščina_170412 Datum: 12.4.2017 Člani združenja Občine - ustanoviteljice športnih centrov, zavodov, podjetij in agencij Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport,
Prikaži več