iz društvenega življenja poročilo o delu DELO DRUŠTV A MEDlCINSKIH SESTER KRANJ Društvo medicinskih sester (DMS) Kranj je imelo zadnji dve l

Transkripcija

1 iz društvenega življenja poročilo o delu DELO DRUŠTV A MEDlCINSKIH SESTER KRANJ Društvo medicinskih sester (DMS) Kranj je imelo zadnji dve leti sedež v Splošni bolnici Jesenice. Poleg dveh strokovnih ekskurzij (maj bolnišnica v Slovenj Gradcu, apri bolnišnica v Izoli) je DMS pripravilo tudi pet strokovnih seminarjev, ki se jih je udeležilo okoli 15 odstotkov medicinskih sester iz Gorenjske, ki S0 vključene v društvo. Poslušali srno naslednja predavanja: Oktobra 1981: - Načini komunikacij za boljše sporazumevanje med Ijudmi (dr. Edvard Repolusk) in - Laparoskopija kot diagnostična in terapevtska metoda (dr. Branislav Vladikovič); Februarja 1982: - Vloga medicinske sestre v patronaži in ordinaciji pri pripravi alkoholikove družine za zdravljenje in rehabilitacijo (dr. Janez Rugelj); Junija 1982: - Pomen gastroskopije pri odrivanju obolenj želodca in dvanajstnika (mag. dr. Primož Vidali); Društvo medicinskih sester Kranj je imelo 17. septembra 1983 v prostorih Kazine na Jesenicah volilni občni zbor 99

2 - Kirurško zdravljenje malignoma debelega črevesa (dr. Tomaž Ažman); - Psihofizična priprava in zdravstvena nega bolnika pred in po abdominalnih operacijah (VMT Jože Štupnikar). Oktobra 1982: predavanje o vzgoji otroka v predšolski ustanovi skupaj s pediatrično sekcijo. Decernbra 1982: - Hepatitis A in B (dr. Alma Vadnjal);. - Nekateri ključni problemi vzdrževanja higiene; razkužila in pravilna uporaba (dr. Ana Kraker). Septernbra 1983: - Medicinska etika včeraj, danes in jutri (prof. dr. Janez Milčinski). Za naslednje mandatno obdobje se je sedež DMS Kranj preselil v Obratno ambulanto Zelezarne Jesenice, dosedanjo predsednico, medicinsko sestro Vasiljko Kokalj pa je zamenjala kolegica Anica Osovnikar iz obratne ambulante Zelezarne Jesenice. Francka Čadež, Zdravstveni dom Kranj o DELU SEKCIJE PATRONAŽNIH MEDlCINSKIH SESTER V OBDOBJU V preteklem dvoletnem obdobju je Sekcija patronažnih medicinskih sester delovala v skladu s smernicami, sprejetimi na zadnji volilni skupščini ter željo po aktivnem razvijanju patronažne stroke. Tudi to obdobje je bilo zelo živahno in delovno. Upravni odbor sekcije - sestavljajo ga medicinske sestre iz vseh regij - se je sestal sedemkrat. Udeležba na vseh sejah je bila izredno dobra. Občasno so se sej odbora udeleževali tudi vodje posameznih patronažnih služb in druge članice sekcije, glede na dnevni red seje. V letošnjem letu je odbor doživel tudi kadrovsko spremernbo, saj je s tajniškim delom prenehala tov. Cvetka Šest iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Naloge tajnice sekcije je prevzela tov.jožica Šimenc iz Zdravstvenega doma Ljubljana - Bežigrad. Na prvi seji odbora srno podrobneje določili program dela za mandatno obdobje. Obravnavali srno tudi načrtovane aktivnosti za nadaljnjo preobrazbo zdravstvenega varstva, to je organizacijo in izvajanje zdravljenja in nege bolnika na domu v vsaki občini, ki jih je pripravila Zdravstvena skupnost Slovenije. Upravni odbor je spodbujal organizacijo nege bolnika na domu in priporočal vključitev te dejavnosti v delovni program. Zavzel se je tudi za verifikacijo strokovnih smernic za organizacijo in izvajanje zdravljenja in nege bolnika na domu pri Zdravstveni skupnosti Slovenije (prek Zavoda SRS za zdravstveno varstvo). Na drugi seji odbora srno obravnavali predlog poslovnika strokovne sekcije pri Zvezi društev medicinskih sester Slovenije (ZDMSS) in pripravili nekatere pripombe. Posebej je odbor obravnaval stališča skupščine ZDMSS z dne Olede na organizacijske vidike zdravstvene nege bolnika na domu v osnovnem zdravstvenem vlfrstvu, ki so bili razloženi na skupščini ZDMSS, je odbor menil, da v patronažni službi ne uvajamo novo nalogo, saj je izvajanje zdravstvene nege bolnika na domu že dolgo naloga patronažne službe. Vsekakor pa si moramo prizadevati za boljšo organizacijo omenjene nege v okviru patro nažne službe, za njeno razširitev in strokovno poglobitev. Na tem področju uvajamo novo kvaliteto - strokovno povezovanje s pomočjo timske metode tako v osnovnem zdravstvenem varstvu kot tudi v bolnišnični dejavnosti. Pri tem naj se upoštevajo strokovna izhodišča za organizacijo patronažne službe in smernice za organizacijo zdravstvene nege bolnika na domu. Odbor je obravnaval tudi predlog samoupravnega sporazuma o enotnem seznamu zdravstvenih storitev in pripravil pripombe. 100

3 Program dela za leto 1983 srno opredelili na tretji seji. Na podlagi priporočil predsedstva ZDMSS srno sklenili, da bo sekcija v prihodnje organizirala strokovno izpopolnjevanje tudi za bolniške strežnice, ki so zaposlene v patronažni službi. Na ta strokovna srečanja bomo povabili tudi bolniške strežnice iz drugih ustanov. Posebno pozornost srno namenili tudi predlogu novega obrazca za statistično poročanje o patronažnem delu, ki ga je predložila tov. Albina Skok iz Zavoda SRS za zdravstveno varstvo in bi bil delovni osnutek za novo zdravstveno dokumentacijo in evidenco. Odbor je sklenil, da delovni osnutek preuči komisija za spremljanje samoupravnih in strokovnih aktov pri sekciji. Na podlagi poročanja članic srno ugotovili, da je le malo patronažnih služb z zadovoljivo kadrovsko zasedbo za opravljanje vseh polivalentnih nalog. Na posameznih območjih so se izboljšale razmere pri zagotavljanju prevoznih sredstev za patronažne sestre. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nismo opazili večjih premikov pri organiziranju službe pomoč pri zdravstveni negi. Razvija pa se zdravstvena nega bolnika in združevanje polivalentnih nalog, ki jih opravlja višja medicinska sestra. Opremljanje patronažnih sester z zaščitno delovno obleko in z drugimi delovnimi pripomočki je v posameznih službah še vedno velik problem. Pri obravnavi gradiva Rdečega križa Slovenije o akciji za napredek osebne in splošne higiene ter varstva okolja srno ugotovili, da je že narava patronažnega dela zaradi osnovnih zdravstvenovzgojnih in preventivnih nalog usmerjena k zagotavljanju takšnih higienskih razmer, ki ustrezajo našemu razvoju ter potrebam varovancev. Sekcija pa bo še naprej spodbujala patronažne sestre k še večji aktivnosti na tem področju. Četrta seja odbora je bila v glavnem posvečena poročilu komisije za spremljanje strokovnih in drugih aktov pri patronažni sekciji o delu pri spremembah statističnih obrazcev. Spremenjeni statistični obrazci naj bi opravljeno delo prikazovali čimbolj strnjeno in vrednotili (evalvirali) rezultate dela. Potrebno pa jih je prilagoditi tudi novemu seznamu zdravstvenih storitev. V razpravi so se razkrile tudi pomanjkljivosti v novi nomenklaturi za polivalentno patronažno dejavnost, kot so: prenizko vrednotenje ali nevrednotenje dela v službi pomoč pri zdravstveni negi ter drugo. Na peti seji je odbor osrednjo pozornost posvetil programskim zasnovam predmeta Patronažna služba na Višji šoli za zdravstvene delavce. Načrtovanih ur za ta predmet je namreč odločno premalo. Pri predmetu naj bi se med drugim upoštevale tudi republiške smernice, socialno-medicinske metode dela in posebnosti vključevanja medicinske sestre v družino. Na tej seji je sodelovala tudi predstavnica Onkološkega inštituta zaradi sodelovanja inštituta in patronažne službe. Odbor je priporočil, da se uvede poleg telefonskega tudi pisno obveščanje patronažne sestre ob odpustu onkološkega bolnika v domačo oskrbo. Tako bi zagotovili informiranost patronažne sestre o zdravstvenem stanju odpuščenega bolnika ter o nalogah patronažne sestre pri izvajanju zdravstvene nege, s tem pa bi zagotovili neprekinjenost potrebne nege bolnika. Dne 14. novembra 1983 je bil na Onkološkem inštitutu v Ljubljani sestanek v ožjem krogu, na katerem srno se dejansko dogovorili o takšnem sodelovanju. Začelo naj bi se v letu Na naslednji seji odbora srno razpravljali o osnutku samouprqvnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebno in skupno porabo delavcev. Vsebina osnutka ne predvideva vrednotenja terenskega dela. Opozorili srno na to pomanjkljivost in pripravili pripombe. Na seji srno pripravili tudi seznam kandidatk za novi odbor sekcije. Na zadnji seji odbora srno obravnavali seznam zdravstvenih storitev in samoupravni sporazum o njegovi uporabi v svobodni menjavi dela (zelena knjiga) in se seznanili z načinom uporabe novega seznama storitev in planiranja dela po zeleni knjigi. Patronažne sestre iz Zdravstvenega doma Ljubljana so nam posredovale svoja spoznanja ob uporabi novega seznama zdravstvenih storitev. Seznanili srno se tudi s potrebnimi statističnimi obrazci. Dogovorili srno se, katere šifre bi uporabljali za prikaz patronažnega dela. Pri obravnavi seznama srno ugotovili, da vse naše pripombe k osnutku niso bile upoštevane, saj 101

4 ni ovrednoteno delo bolniških strežnic v patronažni službi. Še vedno je ohranjen izraz hribovski predeli, narnesto nestrjeni itd. Na splošno srno ugotovili, da je naše delo časovno izredno lirnitirano. Na vseh naših sejah srno se pripravljali tudi na strokovna srečanja. Pripravili srno več sarnostojnih srečanj ali skupaj s Sekcijo rnedicinskih sester v splošni rnedicini in z društvi rnedicinskih sester. Program strokovnega izobraževanja in izpolnjevanja srno v celoti uresničili. V letu 1981 je patronažna sekcija sodelovala v strokovnern delu skupščine ZDMSS in predstavila delovanje in usrneritev nege bolnika na domu. V letu 1982 srno se seznanili s sodobnirn zdravljenjern hernofilije v Sloveniji, se poglobili v aktivnosti starostnikov, način njihovega prehranjevanja ter v zdravstveno nego srčnega bolnika. Spoznali srno čebelje pridelke kot pornožna zdravilna sredstva, obnovili prehrano zdravega in bolnega dojenčka ter preventivne ukrepe v prvih letih življenja. V letu 1983 srno v Zdravilišču Radenci spoznali rehabilitacijo bolnika po prebolelern srčnern infarktu ter na Onkološkem inštitutu v Ljubljani z obravnavo bolnika na inštitutu ter z nalogarni patronažne sestre pri zunajbolnišnični obravnavi onkoloških bolnikov. Organizirali srno tudi tri strokovna srečanja za bolniške strežnice. Obravnavali srno nego neporničnega bolnika, nego lasišča in ustne votline, prvo pomoč pri krvavitvah, osnove zdrave in dietne prehrane ter organizacijo zdravstvene in patronažne službe. Sekcija je torej spremljala vsa aktualna dogajanja, ki vplivajo na stroko in si prlzadevala za enoten strokovni pristop pri razvijanju patronažnega varstva. Načrtovani delovni program srno v celoti uresničili. Ob tem se zahvaljujem vsern članicam odbora in sekcije, ki so pri uresničevanju nalog prizadevno sodelovale in pornagale. Še posebej pa se zahvaljujern Zavodu SR Slovenije za zdravstveno varstvo in višji medicinski sestri Albini Skok za gostoljubje, ki srno ga bili deležni, in za vso strokovno pomoč. Ljubljana, 31. oktobra 1983 Marija Pajié, predsednica sekcije strokovna srečanja OBISK V MEDlCINSKEM CENTRU KARLOV AC V okviru rednega prograrna Sekcije operacijskih rnedicinskih sester pri Zvezi društev rnedicinskih sester Slovenije srno v mesecu septembru 1983 organizirali dvodnevni strokovni obisk v Medicinski center Karlovac z naslednjirn prograrnorn: ogled operacijskega bloka in centralne sterilizacije, - ogled Dečjega doma, - ogled partizanske bolnišnice na Petrovi gori na Kordunu. Strokovnega obiska se je udeležilo 19 operacijskih medicinskih sester iz vse Slovenije. Glavna rnedicinska sestra medicinskega centra Marija Briščik in naše kolegice v Karlovcu so nas zelo prisrčno sprejele, se narn posvetile in si prizadevale, da bi narn bilo pri njih čim lepše. Že v zgodnjih popoldanskih urah so se z nami sprehodile po starem delu rnesta. Ob 16. uri srno si ogledali Medicinski center. Pozdravil nas je predstojnik kirurškega oddelka in nam predstavil operacijski blok. Ta je razdeljen na dva dela. Na eni strani so operacijski prostori za potrebe ginekologije, otorinolaringologije in okulistike, na drugi strani bloka pa so še štiri operacijske sobe za redne kirurške posege abdominalne kirurgije, travrnatologije in urologije. Vrnes je centralna sterilizacija. Operacijski blok je poleg operacijskih sob opremljen z vsemi potrebnimi funkcionalnimi prostori (prostor za kirurško 102

5 umivanje rok, substerilizacijo, skladišče sterilnega in šivalnega materiala, prostor za rekreacijo osebja in drugi prostori). De10 v njem je sodobno organizirano. Čeprav oprema teh prostorov ni povsem nova, so prostori izredno čisti in urejeni. Mislim, da imajo za to največ zaslug naše kolegice in vse osebje operacijskega bloka. Ogledali srno si tudi eno izmed bolnišničnih enot in dispanzer za ženske. Po končanem ogledu so nas v sejni dvorani pričakovali prof. dr. Davorin Magdié, direktor Medicinskega centra in drugi vodilni de1avci. Po pozdravih nam je direktor predstavil razvoj Medicinskega centra Karlovac.. Medicinski center Dr. Dragomir Drakulié-Pubanosi ime pr.edvojnega revolucionarja in zdravnika iz Karlovca. Ustanovljen je bil že leta 1961 in je zajemal Splošno bolnišnico, Dom narodnega zdravja, Higienski zavod in vse zdravstvene postaje na območju občine Karlovac. Tako organiziran je deloval kot enotna delovna organizacija do leta 1973, ko se je reorganiziral v pet TOZD-ov in DSSS. Od leta 1982 dalje obstajajo le še štiri TOZD in DSSS. Intenzivnejši razvoj centra se je začel po zaključku I. faze gradnje leta Tedaj je bil odprt oddelek za pljučno tuberkulozo, nevropsihiatrični oddelek in protituberkulozni dispanzer. Zaradi finančnih težav so leta razpisali samoprispevek, ki ga še danes plačujejo. Leta 1970 je bila zaključena II. faza gradnje. Odprte so bile bolnišnične enote internega, kirurškega in urološkega oddelka, del operacijskega bloka s centralno sterilizacijo, anesteziološka služba z oddelkorn intenzivne terapije in delno tudi laboratorijska in radiološka dejavnost. Dograjena je bila tudi prosektura, kotlovnica za potrebe vsega medicinskega centra in postaja medicinskih plinov. Ti objekti so povezani s centralno stavbo po podzemskih hodnikih. Leta 1975 je bila zaključena III. faza gradnje. Odprt je bil ginekološko-porodniški oddelek s porodnim blokom, otorinolaringološki oddelek, kirurškemu pa se je pridružil še ortopedski oddelek, dispanzer za ženske in drugi del operacijskega bloka. Leta 1977 je bila zaključena IV. faza gradnje. Dokončana je bila gradnja kuhinje, ki ima kapaciteto 1300 obrokov, garderobnih prosto rov za osebje ter medicinski arhiv. Od leta 1981 dalje se gradijo prostori za potrebe poliklinike na površini m 2. Gradnja poteka v fazah. Poliklinika bo imela prostore za fizikalno terapijo, bolnišnično lekarno in transfuziološko službo, sprejemno-urgentni blok, specialistične ambulante, rentgensko diagnostiko, dispanzer za medicino dela, inhalatorij ter klinični laboratorij. Šele z dograditvijo poliklinike bo medicinski center gradbena in funkcionalna celota. V prostorih stare bolnišnice so še otroški, infekcijski in dermatološki oddelek. Vseh bolniških postelj je 666, zaposlenih pa je 1396 delavcev. Medicinski center si je prizadeval tudi v smeri približevanja zdravstvenega varstva uporabnikom. V ta namen je bilo zgrajenih v občini Karlovac šest novih ambulant splošne medicine in šest zobnih ambulant. Vse so bile financirane s sredstvi samoprispevka občanovo Povečala se je tudi skrb za zdravstveno varstvo otrok, razvija se dejavnost medicine dela in reševalna služba. Razvoj centra se usmerja v osrednjega nosiica zdravstvene dejavnosti v regiji. Prizadeva si za potrebno opremo in ureditev, da bi lahko nudili čimveč zdravstvenih storitev doma. To bi bilo najbolj racionalno, saj bi se tako izognili nepotrebni obremenitvi visokostrokovnih medicinskih ustanov v Zagrebu. Medicihski center je podpisal samoupravni sporazum o medsebojnem strokovnem sodelovanju s Kliničnim bolniškim centrom v Zagrebu in z Medicinsko fakulteto Vseučilišča v Zagrebu ter postal njihova učna baza. Pogovor je potekal sproščeno, izkušnje srno izmenjavali do večera. Bilo je že temno, ko srno se odpravili na obisk v Dečji dom. Dom stoji sredi Karlovca, v njem pa so otroci brez staršev ali pa otroci, odvzeti staršem zaradi težkih socialnih razmer. Otroci so stari od treh let naprej. V domu ostanejo, dokler se ne izučijo poklica, oziroma usposobijo za samostojno življenje. Dom je odprtega tipa z neposrednim izhodom na ulico. Od tu hodijo otroci v vrtec, osnovno ali poklicno šolo. Ko se vrnejo, jih pričaka res topel dom. Na vse nas je dom naredil 103

6 izreden vtis. V domu veje toplina, domačnost, red in čistoča. Gospodinja doma, ki nam je dom predstavila, je pravi odraz vsega tega. Dom je opremljen z umetniškimi slikami in skulpturami, knjižnieo, igralnieo in delavnieami za zunajšolsko dejavnost. V dom prihajajo različni umetniki, pri njih ustvarjajo in svoja dela darujejo domu. Dom ima tudi svoj sadovnjak in počitniški dom na morju. Prenočili srno v starem gradu na Doboveu. Zaradi redukeije električnega toka srno imeli res romantični večer ob svečah. Drugi dan srno se s kolegieami odpeljali z avtobusom na ogled eentralne partizanske bolnišniee na Petrovi gori. Bil je lep, sončen dan. Sredi gostega gozda stojijo še lesene barake in»zemljače«(bivalni prostori pod zemljo), ohranjene kot pred štiridesetimi leti. Nešteti križi brez napisa, raztreseni med drevesi pričajo, da je tu končalo življenje več tisoč Ijudi. Tesno nam je bilo pri sreu in dih nam je zastajal, ko srno poslušali po zvočniku o grozotah, ki so jih Hrvatje oziroma Kordunei prestali za svobodo.»na Kordunu grob do groba, traži majka sina svoga... «- je odmevalo v tišini med drevesi. Pretresljivo je bilo in človeku se poraja ena sama misel in želja: da se takšne grozote ne bi nikoli več ponovile. Ogledali srno si tudi mogočni spomenik na vrhu Korduna in s tem končale srečanje v Karloveu. Takšnih srečanj si še želimo, saj nas to strokovno in prijateljsko zbližuje. Ada Ličen, predsedniea Sekeije operacijskih medicinskih sester 4. SEMINAR INTENZIVNE TERAPI.JE IN NEGA OTROKA 'Univerzitetni klinični center Ljubljana - Kirurška služba, Pediatrični oddelek kirurških strok, Slovensko zdravniško društvo, Pediatrična sekeija in Zveza društev medieinskih sester Slovenije - Sekeija za anestezijo in intenzivno nego ter Pediatrična sekeija organizirajo v Ljubljani od 27. do 29. septembra SEMINAR INTENZIVNE TERAPI.JE IN NEGE OTROKA. Seminar intenzivne terapije in zdravstvene nege otroka tokrat ne bo namenjen le zdravnikom različnih speeialnosti, ki se s polnim delovnim časom ali delno ukvarjajo z zdravljenjem otrok v enotah za intenzivno terapijo in nego temveč, s speeialnim programom, tudi medieinskim sestram. Kot predavatelji bodo sodelovali tudi povabljeni priznani tuji strokovnjaki. Preliminarni program seminarja: četrtek, 27. septembra 1984 (popoldne) Diagnostika, intenzivna terapija in ocena možganske krvavitve pri novorojencu - petek, 28. septembra 1984 dopo/dne - skupna predavanja za zdravnike in medicinske sestre Normativi za delo v enotah za intenzivno terapijo (EIT) in nego (EIN) otrok - za medicinsko sestro

7 za zdravnika rezultati ankete v osrednjih bolnišnicah Evrope oprema EIT izkušnje z»evakuacijo k sebi«vitalno ogroženih novorojencev osebni prejemki zdravstvenih delavcev v EIT in financiranje dejavnosti EIT in EIN. popo/dne - za zdravnike popo/dne - za medicinske sestre Specialna nega otrok pri invazivnih posegih v enoti za intenzivno terapijo trajni flebokatetri trajni arterijski katetri torakalna drenaža likvorska drenaža intraabdominalna drenaža gnojnih in sterkoralnih fistul peritonealna drenaža pri anuriji perfuzija in drenaža cevastih kosti. Priprava infuzijskih tekočin in tehnika aplikacije za trajno totalno parenteralno prehrano za prehrano s pomočjo sonde (gastrične ali jejunalne) polsintetskih izdelkov pri intoleranci na hrano. sobota, 29. septembra 1984 dopo/dne - za zdravnike Intenzivna terapija novorojenca in dojenčka kardiopata dopo/dne - za medicinske sestre Specifičnosti dela medicinske sestre v enoti za intenzivno terapijo psihofizična utrujenost (»drowning«sindrom) odnos medicinska sestra - mati malega bolnika področje dela in medsebojni odnosi srednjih in višjih medicinskih sester podiplomsko izobraževanje medicinske sestre za delo v enoti za intenzivno terapijo popoldne - skupna predavanja za zdravnike in medicinske sestre Higiensko-epidemiološki režim v pediatričnih enotah za intenzivno terapijo in nego Seminar bo v novih predavalnicah Medicinske fakultete v Ljubljani. Vsi udeleženci bodo prejeli zbornik predavanj. Kotizacija (vplačana do 30. aprila 1984) je za zdravnike 4.000,QO din, za medicinske sestre pa 3.000,00 din. Nakažite jo na: Cankarjev dom, kulturni in kongresni center, kongresna dejavnost, Ljubljana, Trg revolucije 2, žiro račun: z oznako Seminar IT. Informacije: Organizacijski odbor 4. seminarja intenzivne terapije in nege otroka, sekretar: as. dr. Janez Primožič, Pediatrični oddelek kirurških strok, Univerzitetni klinični center, Ljubljana, Zaloška 7, telefon: (061) ; teleks YUKLlCEN. Akutna in kronična respiratorna insuficienca pri otroku, ki narekuje uporabo respiratorja DOLG PRETEKLOSTI LAHKO PLAČAMO SAMO TAKO, DA S SEHOJ ZADOLZIMO PRI- HODNOST. Huchan 105

8 osebne vesti IN MEMORIAM - MARIJA POTOČNIK-APŠNER Rije ni več! V 47. letu starosti je prenehalo biti srce naše drage kolegice, sodelavke in tovarišice. Marija Apšner, roj. Potočnik se je rodila v Murski Soboti. Za časa okupacije se je s starši preselila v Dravograd, kjer je oče služboval pri rudniku v Mežici. Osnovno šolo je obiskovala v Mežici in Rogatcu. Nižjo gimnazijo je končala v Slovenj Gradcu in se leta 1950 vpisala na višjo gimnazijo na Ravnah na Koroškem, kjer je maturirala leta Še istega leta se je vpisala na višjo šolo za medicinske sestre v Ljubljani in končala študij leta Pot jo je vodila nazaj v Mursko Soboto, kjer se je zaposlila v Splošni bolnišnici na internem oddelku kot glavna oddelčna sestra. Na tem delovnem mestu je ostala do leta S se je zaposlila v zdravstvenem domu v Dispanzerju za pljučne bolezni in tuberkulozo. Želja posredovati svoje bogato znanje in izkušnje na bodoče rodove, je bila tako močna, da se je zaposlila na zdravstveni šoli Murska Sobota v Rakičanu, kateri je ostala zvesta do danes. Predanost pedagoškemu poklicu jo je vodila na študij pedagogike in psihologije na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, katere absolvent je bila. Spominjamo se meseca maja leta 1981, meseca cvetja, mladosti, ko je odhajala na zdravljenje v upanju, da se kmalu vidimo, pa vendar z bolečino v srcu in neko skrito moro. Želja po življenju je bila tako močna in volja jeklena, da se je v šolskem letu 1982/83 vrnila med nas za mesec, dva, med učence in jim hitela še zadnjič podati nove snovi iz nege kirurškega bolnika in psihologije. Toda bolezen je bila močnejša. Danes je ni več. Njen lik bo ostal v naših srcih, v naših mislih, kajti ta je neuničljiv. Draga Rija, hvala ti za vse! Murska Sobota, 10. julija 1983 Sodelavci VSE KAR ČLOVEK LJUBI IN GRADl, ŽIVI LE KRATEK ČAS, POTEM IZGINE. NARA VA SE NE OZIRA NA TO IN NEUMORNO OBNAVLJA SVOJ LETNI KROG. TO JE STAR ZAKON, ~I NI NE ŽALOSTEN NE GRENAK, KRŠI GA SAMO ČLOVEK, KO UNIČUJE LEPOTO IN ZIVLJENJE NARA VE. Trevelyan 106

9 V SPOMIN VIKTORIJI (VIKI) KECEU-PIČMAN Sredi julija 1983 je v 94. letu umrla v Ljubljani Viktorija (Vika) Kecelj-Pičman - prva medicinska sestra na področju zdravstvenega varstva šolske m1adine v Sloveniji: dolgoletna glavna sestra Šolske poliklinike v Ljubljani, ravnateljica Šole za otroške sestre v Ljubljani, ena izmed trinajstih pobudnic, ki so novembra 1927 v Ljubljani ustanovile prvo društveno organizacijo medicinskih sester v Sloveniji* ter naša vzornica. Zaradi časovne odmaknjenosti dogodkov, ki so zanimivi in pomembni za razvoj zdravstvenega varstva šolske mladine v Sloveniji, za zgodovino strokovne dejavnosti medicinskih sester v Sloveniji ter za celovitejšo predstavitev njene osebnosti ob tej priložnosti skoraj v celoti ponovno objavljamo zapis Neže Jarnovič in Cite Bole** o njeni življenjski poti in delu Íz leta 1969: Viktorija Kecelj-Pičman - gostja na proslavi ob 50-letnici društvene organizacije medicinskih sester v Sloveniji - novembra 1977 (arhiv ZDMSS) Rodila se je 20. aprila 1890 v Kamniku. V bližnjih Mekinjah je pri uršulinkah končala osemrazredno šolo, kar je pomenilo v takratnih razmerah že veliko splošno izobrazbo. Že mlada je veliko brala, najbolj pa so ji bili pri srcu v zgodbi zajeti opisi življenja v dekliških internatih in delo v bolnišnicah. Vse to je našla predvsem v nemških knjigah in se tako izpopolnjevala tudi v tem jeziku. Najprej je službovala kot vzgojiteljica v zasebnih družinah. Ob začetku prve svetovne vojne pa se je leta 1914 prijavila Rdečemu križu na Dunaju, da bi jo sprejeli za delo v bolnišnicah. Prvo zaposlitev je dobila na kirurgičnem oddelku v Debrecínu na Madžarskem. Naslednje leto pa je bila premeščena bliže domu, v sanatorij za tuberkulozo na Malem Lošínju, nato pa v Pulj na oddelek za tuberkulozo, kjer je ostala do konca vojne. Ko se je vrnila domov, je našla bolno mater, ki jo je negovala do smrti. Zaradi njene izredne sposobnosti za negovalko je nanjo postal pozoren tamkajšnji zdravnik dr. Binter, ki je na KecJjevo opozoril svojo znanko Lojzko Štebijevo, referentko za socialno skrbstvo. Ta je takrat iskala vsaj nekoliko usposobljena dekleta in žene za delo pri socialno-zdravstvenem varstvu otrok. 10. februarja 1922 je bil med Víko Kecelj in socialnim skrbstvom pokrajinske uprave v Ljubljani sklenjen dogovor, da nastopi poskusno dobo za»oskrbno«sestro v posvetovalnici 107

10 za otroke na Jesenicah. Dobila je odlok, da s 1. marcem 1922 nastopi službo kot pomočnica oskrbne sestre Angele Boškin. Po dvomesečni praksi pa je zaradi odhoda Boškinove v Ljubljano že morala prevzeti samostojno delo v posvetovalnici. To je bila zanjo trda preizkušnja o sposobnosti in zmogljivosti za delo, ki je zahtevalo posebej šolanega strokovnega delavca. Dobro vpeljano delo, praksa ob sestri Boškinovi in podpora dr. Kogoja, obenem pa njena sposobnost, vse to ji je omogočilo, da je zmogla zaupano ji nalogo. Takratna posvetovalnica za otroke je bila v sestavi dečjega doma na Savi pri Jesenicah, kot so takrat imenovali otroški vrtec. Njegov ustanovitelj in nadzorni organ je bilo socialno skrbstvo pokrajinske uprave v Ljubljani. S 1. decembrom 1922 pa je bil otroški vrtec dodeljen šolskemu področju - višjemu šolskemu svetu v Ljubljani. S tem dnem je bila tudi ta ustanova preimenovana v Posvetovalnico za matere in oskrbovalnico za dojenčke. Za voditeljico ustanove je bila imenovana Vika Kecelj s pripombo, da bo»vodila tudi vse administrativne posle in poročala samostojno«, kot je bilo napisano v odloku Št./U /22, z dne To je bilo Viki Kecelj veliko priznanje za njeno delo, predvsem pa za tenkočutno izpopolnjevanje navodil, za katere se je še nadalje obračala k svoji prvi učiteljici sestri Boškinovi v Ljubljano. V tem času so na Zavodu za socialno zaščito dece pripravljali šolo za sestre. Med prvimi dvajsetimi kandidatkami za prejem v šolo je bila kot štipendistka zdravstvenega odseka za Slovenijo tudi Vika Kecelj. Brez nadomestila za svoje delo v posvetovalnici se je 30. decembra 1923 poslovila od Jesenic in tako je bilo za dolgo dobo - celih 22 let - prekinjeno plodno delo posvetovalnice za otroke na Jesenicah. Dne 3. januarja 1924 se je začela šola za zaščitne sestre v Ljubljani. Teoretični in praktični pouk je trajal 12 mesecev in je obsegal medicinsko-higienske, socialno-juridične predmete in gospodinjstvo. Praktično delo šole z izrazito pediatrično usmeritvijo je bilo na zavodovih oddelkih: postaji za dojenčke, posvetovalnici za otroke, otroški polikliniki in mlečni kuhinji. Šolanje je bilo naporno, saj so samo z gojenkami šole zadostili tudi potrebam po kvalificiranih močeh na vseh oddelkih. Verjetno je tudi to vzrok, da je tretjina, sedem kandidatk med letom zapustilo šolo. V prvem letu šolanja je diplomiralo samo 13 sester. Vika Kec1jeva pa je že med šolanjem v septembru 1924 dobila dekret, da še isto leto, 1. oktobra nastopi službo na tedaj na novo ustanovljeni državni šolski polikliniki v Ljubljani. Ostale tri mesece šolanja je morala hkrati službovati in izpolnjevati šolske obveznosti. Diplomo»zaščitne sestre«je prejela 5. januarja 1925 in se vsa posvetila delu, ki je iz dneva v dan kazalo vse širše delovno področje, sestre pri zdravstvenem varstvu šolske mladine. Državna šolska poliklinika (poprej je bila njena predhodnica mestna poliklinika) je začela delati leta 1924 v svojih za to delo posebej urejenih prostorih. V začetku je imela poleg ambulante še kopa lišče za otroke, po šolah pa so bili sistematični pregledi otrok. Že naslednje leto se je delovno področje razširilo še na počitniško kolonijo in šolsko kuhinjo. Higienski zavod in šolska poliklinika sta v letu 1925 organizirala prvo šolsko počitniško kolonijo v Dovjem na Gorenjskem, z ženskim društvom Kolo jugoslovanskih sester pa še prvo šolsko kuhinjo za socialno ogrožene otroke in tiste, ki so se vozili v šole v Ljubljano. Pri vseh začetnih delih te nove dejavnosti je bila sestra Kec1jeva vodilna strokovna moč, in skrbela, da je delo hitro steklo in bilo za tedanje čase dobro organizirano. Med šolsko mladino je Kec1jeva našla svoje pravo delovno področje, po katerem je * (1) Zapisnik ustanovnega občnega zbora Organizacije absolventk šole za sestre v Ljubljani, 27. novembra Izvirni dokument. Arhiv Zveze društev medicinskih sester Slovenije, Ljubljana. (2) Miloradovié M.: Petdesetletnica strokovnega društva medicinskih sester na Slovenskem. Zdravstveni obzornik 12 (1978), (3) Jarnovič N.: Proslava 50-letnice društva medicinskih sester na Slovenskem. Zdravstveni obzornik 12 (1978), 28 (fotografija Vike Kecelj-Pičman, 1977). ** Jarnovič N. in Bole c.: Vika Kecelj-Pičman - prva medicinska sestra pri zdravstvenem varstvu šolske mladine. Zdravstveni obzornik 3 (1969),

11 vedno hrepenela in kjer je s svojimi izrednimi vzgojnimi sposobnostmi resmcno tudi doživljala uspehe. Še posebej pa je treba poudariti njeno delo v počitniških kolonijah. Kolonija v Dovjem je bila prva v Sloveniji, kasneje so se podobne kolonije ustanovile še na Rakitni, v Medvodah in Lukovici. Za vodstvo in nadzorstvo otrok v počitniških kolonijah so bije dodeljene samo sestre iz šolske poliklinike. Vika Kecljeva jim je bila vzorna glavna sestra in uspešna inštruktorica. Veliko sester se je spominja prav iz tega delovnega področja, še več pa je»njenih kolonistov«, ki se je spominjajo s prijetnimi spomini in s spoštovanjem. Vedno je našla pravično rešitev pri številnih zapetljajih med počitniško razpoloženo šolsko mladino. Na tem področju je žela nesporno priznanje predstojnikov, šolarjev, dijakov in njihovih staršev, ne samo kot strokovno izobražena zdravstvena delavka, temveč tudi kot odlična vzgojiteljica. Vika Kecljeva je bila kar 21 let glavna sestra šolske poliklinike v Ljubljani. Takoj po okupaciji Ljubljane je bila med prvimi na šolski polikliniki, ki so vedeli, kje je njihovo mesto in kaj je njihovo delo. Vodila je tudi za vodovo lekarno, kar je izrabila v prid narodnoosvobodilnemu gibanju. Za partizane je oddajala sanitetni material, zbirala denar za zapornike in internirance ter širila ilegalno literaturo. Poleg tega je bila polna nič manj potrebnega borbenega duha, odločnosti in vztrajnosti in v tem smislu vplivala na svoje sodelavce v ustanovi. Takoj po osvoboditvi je bila organizatorica improviziranih sprejemališč za bolne internirance, ki so se v velikih skupinah vračali skozi Ljubljano domov. Vsi ti so morali zaradi protiepidemskih ukrepov skozi karanteno. Za vodstvo tega dela so bile poklicane najsposobnejše medicinske sestre. Veliko pomanjkanje strokovnega kadra po osvoboditvi je narekovalo ustanovitev šole za zdravstvene delavce. K ternu delu so bili spet poklicani ljudje, ki so si s svojim delom med okupacijo pridobili zaupanje in bili sposobni, da vzgojijo mlade zdravstvene delavce v duhu socialističnega humanizma. Tako je bila Vika Kecelj z odlokom 27. novembra 1945 poklicana, da poišče, pripravi in opremi prostore za šolo in internat za otroške negovalke. Obsežno strokovno znanje in sposobnost sta bila potrebna za izvajanje strokovnega program a, za organizacijo in vodstvo pra ktičnega pouka in vse drugo administrativno delo na šoli in v interna tu. Vse je bilo treba začeti znova, ker je čas med vojno prekinil vse delo. Tako si je v svojem devetletnem službovanju na Šoli za otroške sestre pridobila med svojimi gojenkami spet novih iskrenih prijateljic. Leta 1950 je bila Vika Kecelj-Pičman upokojena, toda bila je še vedno nepogrešljiva. Zato je honorarno še naprej opravljala odgovorne posle ravnateljice šole vse do 28. februarja Vika Kecelj-Pičman je bila pri svojem delu resničen vzor medicinske sestre. Sestram, ki jih je vzgajala, je ostala v spominu kot osebnost, v kateri je združevala doslednost, disciplino, čut dolžnosti, tako da jim je veljala za brezpogojno avtoriteto. Hkrati pa so našle v njej čuteče srce in veliko tovarištvo, ki je imelo razumevanje za potrebe in probleme človeka v stiski, bodisi da je šlo za katerega od varovancev zdravstvene službe ali pa za poklicno tovarišico. Nikdar ni pozabija pogledati, kako živijo njene sodelavke in kako so preskrbljene in pomagala jim je povsod, kjer je mogla. Vedno in povsod je brez popuščanja uveljavljala poklic, delovno področje in delo medicinske sestre, kar je bilo v začetnem o1;jdobjutega poklica še posebej potrebno... Marca 1970 je bila odlikovana z državnim odjikovanjem - redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Z velikim zanimanjem je stal no spremljala razvoj našega zdravstvenega varstva in številne probleme zdravstvene službe, izobraževanje medicinskih sester ter njihovo strokovno in društveno dejavnost. Dobro razpoložene in zgovorne se je spominjamo kot gostje na proslavi ob 50-letnici društvene organizacije medicinskih sester v Sloveniji (novembra 109

12 1977), pred tem pa tudi na številnih občnih zborih ljubljanskega društva medicinskih sester ter Zveze društev medicinskih sester Slovenije. Zelo rada je pripovedovala, kako je bilo, ko so začele delati prve sestre ter nam razkrila veliko prijetnih spominov na delo s šolsko mladino, prve počitniške kolonije ter na številne kolegice, še posebej na Angelo Boškinovo ter takratne zdravnike. Dokler ji je zdravje to dopuščalo, je zelo rada prebirala tudi Zdravstveni obzornik, kasneje pa so ji morali glavne novice iz njega prebrati njeni svojci ali prijateljice. Vsi, ki srno Viktorijo Kecelj-Pičman osebno poznali in se z njo srečavali, se bomo radi spominjali tudi njenih obiskov v naši pisarni na Vidovdanski, ter simbolične povezanosti in pozornosti prek novoletnih sporočil, na katera ni nikoli pozabila. Vsem drugim - in nam - pa bodo ostali zapisani»spomini«o njej in o dobro opravljenem delu. Ljubljana, 28. julija 1983 Janez Strajnar, urednik Zdravstvenega obzornika ANICI PAULUS V SPOMIN»V tihem grobu mimo spiš, v naših srcih pa živiš'" Pravkar je minilo dve leti, odkar srno se poslovili od višje medicinske sestre Anice Paulus, ko je bila upokojena po 30-letnem delu na Ginekološki kliniki v Ljubljani. V tem času srno se z njo večkrat srečevali ali pa se nam je oglasila z razglednico. Prvega septembra leta 1983 jo je na prehodu za pešce doletela nesreča; padla je pod kolesa mopedista. Vsi srno upali, da se ji bo obrnilo na boljše. Usoda pa je bila drugačna: 11. septembra je prenehalo biti njeno plemenito srce. Anica Paulus je bila doma iz lepe gorenjske vasi Dovje pri Mojstrani. Leta 1945 je uspešno končala babiško šolo v Ljubljani in odšla na prvo službeno mesto na Volosko pri Opatiji ter postavila temelje tamkajšnji babiški službi. Ta kraj ji je bil priljubljen, saj ga je neštetokrat omenjala. Po petih letih službovanja se je vrnila v Ljubljano na Ginekološko kliniko, kjer je svoje delo zavzeto opravljala vse do upokojitve. Bila je predana svojemu pokiicu, strokovnemu delu. Nobena naloga ji ni bila pretežka. Ob delu se je nenehno izobraževala, udeleževala se je številnih seminarjev in končala tudi študij na višji šoli za medicinske sestre. Z vso resnostjo in veseljem je opravljala naloge nadzorne medicinske sestre v porodnem bloku»stare«porodnišnice. Delovala je tudi na številnih drugih področjih. Nikdar ji ni bilo žal časa, ki ga je posvetila mladim. Prepričani srno, da je njen nedosegljiv prispevek n\ljvečji na področju pedagoške dejavnosti - pri izobraževanju dijakinj in študentov zdravstvenih šol, pripravnikov in drugih strokovnih sodelavcev. Veliko je tudi mater, ki sta jim ostala njena pomoč in nasvet nepozabna, saj je vedno in za vsako našla primerno toplo in bodrilno besedo. S svojo osebnostjo, vedrim značajem in prizadevnim delom je tudi nam, ki srno z njo delali ali sodelovali, dajala nove ideje in voljo 110

13 za težko in odgovorno delo. Ceprav je bila upokojena, je ostala zvesta delu, saj je še vedno pomagala tam, kjer je bila njena pomoč potrebna. Praznina za njo je velika. Pogrešamo jo, še posebej, ko bi jo radi povprašali za nasvet ali ji zaupali naše težave. Preveč je zanimivih in pomembnih dogodkov iz njenega življenja ter dolgoletnega delovanja na ljubljanski ginekološki kliniki. Vsega ne moremo povedati, toda ostalo bo v nas samih. Vedno srno se zanesli nanjo, ker je bila predana poklicu babice, stroga, natančna in dosled na do sebe in drugih. Zato srno jo spoštovali in imeli radio Hvaležni srno ji za vse, kar je storila za babice in medicinske sestre na ginekološki kliniki v Ljubljani, za naše matere in otroke, predvsem pa za njen prispevek k razvoju in uveljavitvi babištva na Slovenskem. Julka Kuzma ANICI PAULUS V ZAHVALO IN SPOMIN Bilo je v krutem vojnem času, v Bolnici za ženske bolezni v Ljubljani, na tedanji Stari poti 3, sedaj Ginekološki kliniki v Šlajmerjevi ulici 3. žeiiski bolnišnici je bila prikljůčena tudi babiška šola; upravno je bila njen sestavni del, ki pa ni imel nobenih posebnih prostorov. V kleti bolnišnice je bilo v dveh sobah nagnetenih dvajset postelj za gojenke te šole. Kletni prostori so bili vlažni, temačni, neprijazni, brez prave možnosti za učenje, sredi sob je bila po ena dolga miza. Babiške gojenke so se večinoma potikale po hiši, pravega miru za učenje ni bilo, večkrat si jih našel tudi v predavalnici, ki je bila na zahodni strani stavbe. Gojenke so morale prijeti za kakršnokoli delo. Šola je trajala 18 mesecev, pre.davalje le dr. Alojz Zalokar - porodništvo. Neposredno jo je vodila šolska babica Marija Cviklj, ki je skrbela tudi za bivanje gojenk, razporejala njihovo delo v porodni sobi ter se povezovala z ravnateljem. Prakse pa je bilo dovolj in bila je pestra. Iz te šole so izšle pridne in prizadevne babice, z dobrim strokovnim znanjem in spoštovane osebe. V to šolo se je vpisala leta 1944 tudi Anica Paulus iz znane vasi Dovje na Gorenjskem. Najbrž se bo kdo vprašal: Kako pa je Anica prišla v Ljubljano med vojno, leta 1944, povrh pa še iz Gorenjske, ki 50 jo zasedli Nemci. In to je tisto, kar želim omeniti in kar mi je Anica nadrobno povedala šele po vojni. Med vojno je namreč prišel glavni zdravnik (Oberarzt) dr. Herman Samonig v popolnem esesovskem ornatu - uniformi k dr. Alojzu Zalokarju v Ljubljano. Dr. Zalokar je bil zagotovo o tem obisku obveščen; nekaj zdravnikov, med njimi tudi mene, je pozval v svojo pisarno kot priče svojega pogovora z glavnim zdravnikom iz Golnika, kjer je bila tedaj centralna bolnišnica za zasedeno Gorenjsko. Pogovarjala sta se o šolanju babic v Ijubljanski Babiški šoli, ki naj bi po končanem šolanju delale v porodnišnici na Golniku. Povod za ta pogovor mi je pojasnila šele pokojna Anica Paulus. Nemci so za Gorenjsko, pa menda tudi za Štajersko razpisali poziv za šolanje deklet v babiških šolah v Beljaku in Celovcu. Na razpis se je javila menda samo ena, pa še ta si je premislila in ni hotel a v nemške šole. Okupatorjem zato ni preostalo drugega, kot obrniti se na ljubljansko Babiško šolo in njenega ravnatelja dr. Zalokarja. Dekleta so res prišla in prizadevno delala. Toda izšolala so se prav tedaj, ko je prenehala vojna, pa najbrž tudi že po Zalokarjevi smrti ( ). Bila so tri ali štiri, ki so pa ostala v Ljubljani, saj so jih tedaj tukaj potrebovali. Anica Paulus je bila uspešna pri delu; redno šolanje je dopolnjevala z izrednim izobraževanjem. Postala je višja medicinska sestra in do upokojitve nadzorna sestra v porodnem bloku na Šlajmerjevi

14 Dne so jo pokopali na znamenitem pokopališču v Dovjem, kjer počivajo planinci, ponesrečenci, največ v severni triglavski steni, planinci slovenskega, češkega, nemškega rodu in znamenita prijateljica naših gora Fany Copeland. Od tod zrejo njihovi nemi grobovi proti triglavskemu gorovju. Pa tudi grobek naše Anice Paulus, predane domovini v vojni in miru. Prim. dr. Ivan Pavšič sporočilo SPOROČILO NAROČNIKOM ZORA VSTVENEGA OBZORNIKA! Vsa plačila naročnine za letošnje letů srno zabeležili s pomočjo računalnika. Upoštevali srno tudi vse spremembe obračuna naročnine, ki so nam jih poslali dijaki in študenti zdravstvenih šol. Naročnikom, ki naročnine kljub številnim prošnjam niso poravnali, srno v novembru poslali opomin. Pričakujemo, da bodo svoje obveznosti uredili še pred izidom letošnje prve številke. Pred izidom prve številke Zdravstvenega obzornika v letu 1984 srno evidenco naročnikov dopolnili z novimi naročniki, vnesli sporočene spremembe priimkov, naslovov in letnic zaključka šolanja ter upoštevali vse odpovedi revije. Dijaki in študenti zdravstvenih šol imajo polovično naročnino le med rednim šolanjem. Za pravilni izpis položnic s polovično naročnino imajo v računalniški evidenci vpisano leto zaključka šolanja. Po preteku vpisane letnice računalnik naročnika uvrsti med naročnike s polno naročnino. Torej morajo študenti morebitno nadaljevanje šolanja na Višji šoli za zdravstvene delavce pisno sporočiti uredništvu. Le tako se bomo lahko izognili nesporazumom glede plačila naročnine za tekoče leto. Na naslov šole ali dijaškega doma revije ne pošiljamo! Za novo naročanje Zdravstvenega obzornika so potrebni naslednji podatki: priimek in ime naročnika; - točen naslov stalnega prebivališča s poštno številko; - za dijake in študente je potrebna še letnica začetka in zaključka šolanja. Naročnike prosimo za redno sporočanje sprememb priimka in naslova (pisno ali po telefonu). Le tako bomo lahko tekoče urejali evidenco naročnikov ter zagotovili redno prejemanje revije. Naročniki morajo napisati dosedanji in novi naslov - oboje s tiskanimi črkami! Odpovedi revije sprejemamo ob koncu leta. Le izjemoma jih bomo upoštevali še do 30. januarja Vse naročnike prosimo, da naročnino za leto 1984 poravnajo z našimi položnicami, ki jih bomo poslali konec marca ali v začetku aprila. Z njimi je namreč povezano računalniško knjiženje vplačil. Naročnike vljudno prosimo, da se ravnajo po naših»sporočilih«in po prejemu položnice čimprej poravnajo naročnino za tekoče leto. Redno plačevanje namreč omogoča redno izdajanje revije, prihranjeno pa nam bo tudi veliko nepotrebnega dela in stroškov. Za uspešno sodelovanje se vsem lepo zahvaljujemo! 112 Uredništvo Zdravstvenega obzornika

15 beležke ob knjigah ODPRTA OBZORJA. DVAJSET LET DRUŽBENE SKRBI ZA DUŠEVNO PRIZADETE V SLOVENIn Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije; Ljubljana 1983; 80 strani; 32 fotografij in 6 risb oziroma shem. Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije v Ljubljani je v okviru svoje založniške dejavnosti izdala skrbno urejeno publikacijo, ki z besedo in fotografijo dokumentira dvajsetletno društveno dejavnost za pomoč duševno prizadetim v Sloveniji. Besedilo je napisal Jan Ulaga, glavni urednik glasila zveze Naš zbomik. Publikacija vsebuje poleg uvodnega razmišljanja - Potrebujejo več, da bi bm enaki Franca Šetinca, predsednika RK SZDL Slovenije, še osem vsebinskih tem ter prilogo. Prvi del z naslovnimi temami: Komu pomagajo društva in zveza društev za pomoč duševno prizadetim, Čemu društva in zveza društev, Pomagati čimprej, Šolanje - pravica in dolžnost, Ne otroci ne odrasli, ne delavci ne invalidi obravnava, kdo so duševno prizadeti, prostovoljno družbeno delo zanje, organiziranost občinskih društev in zveze, dejavnost razvojnih oddelkov v vzgojnovarstvenih organizacijah ter druge oblike pomoči. Opisan je tudi razvoj šolanja duševno prizadetih otrok od»pomožne«do osnovne šole s prilagojenim predmetnikom in programom ter temeljni namen pomoči - vključitev v življenje in delo oziroma delovno usposabljanje. Posebej je omenjena dej avnost Zavoda dr. Marijana Borštnarja v Dornavi, gradnja zavoda v Dragi pri 19u, pomen delavnic kot centrov za življenje in delo, organizacija prostega časa, problemi domskega življenja zunaj družine (npr., ko staršev ni več) ter nerešeno»varstvo«odraslih najteže duševno prizadetih. Drugi del publikacije s temami: Družina z duševno prizadetim članom, Kakšen je torej pri oas položaj č10veka z duševno prizadetostjo danes,.. In kakšen naj bi bil njihov jutri pa pojasnjuje dogajanja v družini, ki jih sproži rojstvo teže prizadetega otroka; pomen poletnih seminarjev za osveščanje staršev ter za njihovo aktivno vključevanje v reševanje njihovih in podobnih problemov prek društev. Predstavljen je tudi pomen glasila Naš zbornik (letošnja naklada glasila je 8500), ki pomembno dokumentira stanje in položaj duševno prizadetih v Sloveniji ter celotno društveno oziroma strokovno dej avnost ter druga založniška dejavnost zveze. Obravnavana je tudi: - sedanja pomoč družbene skupnosti družinam z duševno prizadetim; problemi in naloge, ki jih je treba še rešiti - praktične oblike pomoči družinam, ureditev statusa. odraslih teže duševno prizadetih; - študija možnih oblik varstva, usposabljanja, zaposlovanja in bivanja teže duševno prizadetih ter - stalne naloge: spodbujanje prostovoljnega dela, nepoklicne oblike dela z duševno prizadetimi, obveščanje javnosti o položaju in odnosih do duševno prizadetih, njihovih staršev ali skrbnikov, dodatno usposabljanje pedagoških in zdravstvenih delavcev, pravnikov, arhitektov in drugih, ki sodelujejo pri reševanju problemov ter razvijanju društvene dejavnosti. Priloga publikacije - Kje se v posameznih slovenskih občinah ukvarjajo z duševno prizadetimi (pripravil jo je Tomaž Jereb) - pregledno posreduje podatke o organizirani dejavnosti v delavnicah pod posebnimi pogoji, v osnovnih šolah, v zdravstvenih domovih ter v vzgojnovarstvenih organizacijah, v okviru občinskih skupnosti socialnega skrbstva ter društev za pomoč duševno prizadetim. Vsebino publikacije primerno dopolnjujejo: številne fotografije (posneli so jih Borko Radešček, Jan Ulaga, Edi Masnec in drugi), vsebinsko usklajena besedila ob njih (najbrž prispevek Jana Ulage), risbe (narisala jih je Marija Smolej), pomembnejši statistični podatki, izbrani odlomki iz pisma bralke matere in iz seminarskega dnevnika Andrejčkove mame ter prispevki samih otrok. Publikacija usklajeno združuje več načinov predstavitve dvajsetletne društvene dejavnosti za duševno prizadete. Razkriva 113

16 nam osrednjo terno, ki je simbolično opredeljena kot»odprta obzorja«, védenje o preteklem, sedanjem in prihodnjem. Zanimiva je tudi tehnična ureditev publikacije (ožji in širši stolpec ter uravnoteženost fotografskega in pisnega gradiva), ki sta jo opravila Pavel Smolej in Jan Ulaga. Pogrešamo le bibliografski pregled pomembnejših primarnih dokumentov, ki obravnavajo dej avnost za duševno prizadete v obdobju , kar bi svojstveno obogatilo dokument ob dvajsetletnici. Nekaj izvodov publikacije je še na voljo na Zvezi društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije (Ljubljana, Samova ul. 9, telefon ). Janez Strajnar Friedrich W. Dittmar in Hans-Peter Lega!: ZRELA ŽENSKA Priročnik. Prevedel prof: dr. Vito Lavrič; izdala Državna založba Slovenije; Ljubljana 1982; 194 strani; cena: pl. 570 din. Priročnik je iz serije zdravstvenih priročnikov, ki jih izdaja Državna založba Slovenije. Kot sta avtorja, znana nemška ginekologa, v uvodu zapisala, je namen knjige razumljivo in kratko prikazati»vse ginekološke situacije v življenju zrele ženske«. Namenu jeseveda prilagojena celotna vsebina priročnika. Najprej sta pojasnjeni anatomija in funkcija rodil, sledijo pa jedrnati opisi: ginekoloških preiskav, načina preiskave dojk, posameznih bolezni (raznih vnetij, polipov, miomov, materičnega raka; bolezni jajčnika, sprememb na dojki, motnje ciklusa), endometrioze, sterilnosti, bolečin v križu, prekinitve nosečnosti in klimakterija. Pojasnjene so tudi nekatere operacije (abrazija, punkcija Douglasovega prostora, konizacija, laparoskopija, histeroskopija in druge), možnosti zapletov ter posebnosti pooperativne oskrbe. Precejšen dej priročnika je posvečen materinstvu in vsebuje praktične informacije: - o spočetju in no sečnosti (trajanje nosečnosti, spremembe na telesu, prehrana, osebna higiena in življenski režim nosečnice, uporaba zdravil in cepljenja med nosečnost- 114 jo, nalezljive bolezni v nosečnosti, zdravstveno varstvo nosečnic, pomambnejše 00- lezni nosečnosti (nosečnostno bljuvanje, nosečnostna OOlezenledvic, OOleznisrca in oži- Ija, pljučne bolezni, trebušne bolezni, bolezni mokril, neskladnost krvi glede na krvne skupine, ginekološke bolezni, zunajmaternična nosečnost, komplikacije s posteljico, splav ter prezgodnji porod); - o porodu (porodniške operacije, oskrba po porodu, tvegana nosečnost in tvegan porod, preiskava z ultrazvokom, kardiotokografija, kontrola plodovnice, hormonske preiskave) ter - o poporodni dobi (posebnosti novorojenčka, preventivni pregledi otroka, porod doma in osnovna oprema za novorojenčka). Poglavje Socialna varnost družine je napisala doc. dr. Stanka Kranjc-Simoneti ter je v celoti prilagojeno našim razmeram. Zajeto je varstvo ženske pri delu, denarna pomoč otrokom - otroški dodatek, zakonska zveza in družinska razmerja, dejavnost socialnega skrbstva, otroško ter zdravstveno varstvo, kar je še posebej pomembno za načrtovanje družine, nosečnosti in poroda ter spremljanje zdravja in razvoja otrok od rojstva, med odraščanjem in dozorevanjem. Preprečevanje genetskih okvar ter dej avnost genetskih posvetovalnic obravnavata poglavji Sodobne možnosti preprečevanja rojstev prizadetih otrok in Genetska posvetovalnica, ki ju je napisala doc. dr. Nina Canki z Univerzitetne ginekološke klinike v Ljubljani. Zadnje poglavje je namenjeno preprečevanju nosečnosti - kontracepciji. Popisana so naslednja sredstva: pilula (kontracepcijska tableta), trimesečna (depojska) injekcija, temperaturna metoda, maternični vložki, kondom, nožnična prepona (diafragma), kemični nožnični pripomočki, Knaus-Oginova metoda, prekinjeno občevanje (coitus interruptus), jutranja tableta (pilula po občevanju) ter ojalovitev (sterilizacija). Dodani so tudi podatki o zanesljivosti različnih kontracepcijskih pripomočkov. Priročnik je pregledno, strokovno neoporečno in razumljivo napisan - torej bo res praktično uporaben. V njem bodo predvsem ženske našle odgovor na številna vprašanja, s katerimi se srečujejo v zreli dobi. To jim

17 bo pomagalo odvmiti strah pred potrebnimi ginekološkimi preiskavami, prispevalo pa bo tudi k ohranitvi zdravja, k zgodnjemu odkrivanju bolezni in boljšemu sodelovanju pri morebitnem zdravljenju ter h krepitvi zaupanja med njimi in zdravstvenimi delavci. Po priročniku bodo z veseljem posegli tudi sami zdravstveni delavci, predvsem medicinske sestre v zunajbolnišnični dejavnosti ter dijaki in študentje zdravstvenih šol. Priročnik je bogato ilustriran s slikami, fotografijami in drugimi ponazorili (delo je opremila Zmaga Begojev-Klofutar). Odlikuje ga tudi preudarno in dosledno slovenjenje nekaterih strokovnih izrazov, njegovo branje in razumevanje pa bo olajšal slovar tujk in strokovnih izrazov (urejen je po abecedi in obsega kar 22 strani), ki ga je izkušeno uredil prevajalec dela prof. dr. Vito Lavrič. Priročnik je tako tudi terminološko zanimiv in pomemben. l. Strajnar Janez Rugelj: USPEŠNA POT. PART- NERSKO ZDRA VUENJE ALKOHOLI- ZMA IN BOLNIH ODNOSOV V DRU- ŽINI Rdeči križ Slovenije, Ljubljana 1983; 720 strani, cena: broširana 500 din, vezana v platno s ščitnim ovitkom 650 din. Rdeči križ Slovenije je izdal tretjo knjigo Rugljeve tetralogije o delu z alkoholiki z naslovom USPEŠNA POT - partnersko zdravljenje alkoholizma in bolnih odnosov v družini. Namenjena je predvsem alkohologom, vendar bo pomembno gradivo tudi za vse tiste, ki se kakorkoli ukvarjajo z alkoholizmom in alkoholiki - zdravnikom, medicinskim sestram, socialnim delavcem, pedagogom, psihologom, vodilnim delavcem in drugim. Knjiga je prvo slovensko strokovno in znanstveno delo o alkoholizmu in njegovem družinskem zdravljenju. Avtor je v njej opisal izkušnje in spoznanja trinajstletn.ega dela z alkoholiki v bolnišnici, dispanzerju, klubih zdravljenih alkoholikov in prosvetiteljskega delovanja o alkoholizmu v slovenskem družbenem prostoru. Razvidni so optimalni dosežki pri delu z alkoholiki. Med tistimi, ki so končali triletni Rugljev program zdravljenja alkoholizma, jih po petletnem obdobju od začetka zdravljenja abstinira še 96 odstotkov. Povsem nespomo je, da lahko tako dobre rezultate doseže le izredno motiviran delavec, ki ima tudi izredno ustvarjalno energijo. Knjiga jasno kaže sedanje stanje razvoja ne samo slovenske in jugoslovanske, temveč tudi svetovne alkohologije. Recenziji sta napisala prof. dr. Lev Milčinski in prof. dr. Vladimir Hudolin, ki je knjigi dodal tudi predgovor. Knjiga ima sedem delov, v katere je avtor vključil tudi prispevke osmih svojih sodelavcev. Najzanimivejša poglavja so naslednja: - Razvoj Hudolinove metode dela z alkoholiki v Škofljici ( ), - Kratek oris splošnih, medicinskih, psiholoških in socioloških značilnosti alkoholne bolezni, - Pregled sistemov zdravljenja alkoholikov, - Alkoholizem v luči splošne teorije sistemov, - Odnosna psihodinamika in alkoholizem (dr. Pavao Brajša), - Razvoj skupine (lože Ramovš), - Strategija pri skupinskem delu (lože Ramovš), - Metoda skupinskega družinskega zdravljenja, vzgoje in prevzgoje alkoholikov ob delu (obravnavana je na 250 straneh), - Vloga in pomen vzgoje in izobraževanjapri zdravljenju alkoholikov (prof. dr. Ana Kranjc), - Položaj in doživljanje zdravljencev in njihovih partnerjev v raznih fazah skupinskega družinskega zdravljenja ob delu (raziskave): Komparativna analiza psihosocialne situacije alkoholikov in njihovih žena pred in v obdobju zdravljenja (dr. Marija Makarovič), Kako zdravljenci in svojci doživljajo terapevtsko skupino v raznih fazah zdravljenja (dr. Marija Makarovič), Analiza težav, s katerimi se srečujejo zdravljenci in partnerji v raznih fazah rehabilitacije (dr.lanez Rugelj), Doživljajsko prebujanje zdravljenih alkoholikov in njihovih svojcev (lože Ramovš), Smisel življenja in alkoholna omama (lože Ramovš), Raziskava o predstavitvi 115

18 (Ksenija Budič) ter Osip in skupinsko družinsko zdravljenje alkoholikov ob delu (Janez Klobučar). - Metoda evalvacije rezultatov zdravljenja in rehabilitacije alkoholikov (obširen povzetek iz avtorjeve doktorske disertacije), - Ocena prognostičnih faktorjev pri zdravljenju alkoholizma, Smeri razvoja našega modela zdravljenja, Novi načini usposabljanja strokovnjakov za zdravljenje alkoholikov itd. Prof. dr. Vladimir Hudolin je v predgovoru knjige zapisal,»da je to delo Janeza Ruglja pomemben mejni kamen v naši alkohološki Iitereturi in znanstvenem delu na tem področju«, zato jo je vredno natančno preučiti, saj poleg spoznavanja problema alkoholizma daje tudi alternativo zdravega načina življenja današnjemu»pomehkuženemu, zaležanemu in prenajedenemu človeku«. Martina Bakše Tony Schwaegerl s skupino sodelavcev: BOLEZNI MOSKlH Prevedel prof. dr. Miha Likar; izdala Državna založba Slovenije; Ljubljana 1983; 280 strani; cena: pl. 950 din. Knjiga je iz skupine zdravstvenih priročnikov Državne založbe Slovenije, njena tematika pa je za naše razmere nekoliko nenavadna. Skupina nemških zdravnikov specialistov - uglednih zdravnikov z miinchenske medicinske šole ter predstojnikov bolnišnic za bolezni posameznih organskih sistemov na Bavarskem - si je zastavila zahtevno nalogo opisati bolezni, ki se pogosteje lotevajo moških. Knjiga je seveda namenjena vsem, ki radi in večkrat berejo o zdravju in boleznih, torej moškim in ženskam, kaj ti bolezen moškega člana družine praktično vedno zadeva tudi ženo oziroma mater. Prvi dve poglavji obravnavata kožde in spolne OOlemi moškega. Med kožnimi boleznimi so opisane pomembnejše: akne pri mladostnikih in mladih moških, kožni raki, rak penisa, starostne pege in bradavice, srbež, luskavica (psoriasis vulgaris) ter okužba s herpesom simpleksom. Nekaj pozornosti je namenjeno tudi negi kože ter problematiki področja andrologije (znanosti o plodnosti moškega in njenih motnjah). Pri zdravljenju luskavice je precej obširno opisana tudi fotokemoterapija, fototerapija in zdravljenje z aromatičnimi retinoidi, iz česar lahko sklepamo, da delo vsebuje najnovejše informacije o sodobnem zdravljenju. Med spolnimi boleznimi so obširno opisane štiri: gonoreja, sifilis, mehki čankar (ulcus moile) in lyrnphogranuloma inguinale. Tretje poglavje je namenjeno obravnavi OOlemi moškega z vidika urologa, torej zajema bolezni moških spolnih organov. Opisane so, kot se pojavljajo v različnih starostnih obdobjih: fimoza, zaostalo modo, močenje v posteljo, torzija semenskega povesma, varikokela, tumorji moda,»vodena kila«, vnetje obsečnice in nadmodnikov, hematospermija, boleča nenehna erekcija spolnega uda, benigni»adenom prostate«in rak obsečnice. Med OOleznimi pljuč in bronhijev v četrtem poglavju so obširneje obravnavane: kronični bronhitis, različne vrste pljučnega raka ter pnevmokonioza. Peto poglavje vsebuje problematiko 00- lemi srca in ožilja. Ta se je glede na preteklost precej spremenila. Danes imamo manj revmatičnih bolezni srca in ožilja, manj hib srčnih zaklopk ter prirojenih srčnih hib, čedalje več pa je bolezni, ki so opredeljene kot motnje v delovanju srca in obtočil, pri mlajših pa zlasti narašča število degenerativnih bolezni (predvsem»bolezen koronarnih arterij«z znano posledico srčnim infarktom). Pregledno in razumljivo so predstavljeni rizični dejavniki, diagnostika (merjenje krvnega tlaka in pulza, ergometrična preiskava, ODKRILI SMO NENAVADNE STOPINJE NA OBALAH NEZNANEGA. POSTAVILI SMO VEč GLOBOKOUMNIH TEORIJ, Kl NAJ BI RAZLOŽILE, ČIGAVE SO SLEDI. KONČNO SE NAM JE POSREČILO REŠm UGANKO, ČIGA VE STOPINJE BI TO BILE: IN GLEJ, BILE SO NAŠE LASTNE! A. S. Eddington 116

19 koronarna angiografija, scintigrafija srčne mišice in ehokardiografija), sodobna obravnava in rehabilitacija koronarnih bolnikov ter napotki, kako naj človek živi, da ostane zdrav na srcu. Šesto poglavje - o vprašanjih bolemi žilja je napisal prof. dr. Peter C. Maurer, predstojnik oddelka za žilno kirurgijo Klinike tehnične univerze v Miinchenu. Nanaša se na vse bolezenske spremembe arterij in ven, največ pozornosti pa je namenjeno kronični arterijski trombozi (ovirano pretakanje krvi) in arteriosklerozi (zaapnevanju žilja). Poglavje vsebuje obsežne informacije o nastanku bolezni, anatomiji arterijskega in venskega žilja, o rizičnih dejavnikih (kajenju, visokem krvnem tlaku, debelosti), o motnjah arterijske prekrvavitve (claudicatio intermittens) ter njihovem zdravljenju. Presnovne bolemi so zajete v sedmem poglavju, opisane pa so le pomembnejše: diabetes mellitus, tolščavica in hujšanje, protin ter hiperlipoproteinemije. Osmo poglavje nadaljuje z boleznimi želodca in crevesja, med katerimi so opisane: vračanje hrane v požiralnik, razjeda na dvanajstniku, rak debelega ČTevesa, polipi na debelem črevesu, divertikuloza ter vnetje trebušne slinavke. Zdravljenju bolezni živčevja je namenjeno deveto poglavje. Pregledno so pojasnjene bolezni, zaradi katerih se bolniki najpogosteje oglasijo pri nevrologu: skupina okvar na perifernem živčevju (ohromelosti, ishalgije, skupina vnetnih bolezni, polinevritisi in polinevropatije), skupina vnetij hrbtnega mozga'ali možganov z veliko podskupino multipnih skleroz ter skupina bolezni ožilja v osrednjem živčevju (kapi ali kronične motnje v prekrvavitvi, največkrat zaradi možganske arterioskleroze). Deseto poglavje obravnava posebnosti kirurškega zdravljenja»bolezni moškega«. Te bolezni niso posledica razlik v telesni zgradbi in dejavnosti, temveč večina njihovega posebnega načina življenja, njihovega družbenega okolja, pogosto pa tudi v zvezi z duševnimi lastnostmi moškega in njegovega vedenja - npr. rak požiralnika je pri moškem dva do trikrat pogostejši. Največ prostora je namenjeno različnim načinom zdravljenja rakov, zdravljenju razjede na želodcu, dvanajstniku in na požiralniku, kirurški obravnavi jetrnih obolenj, žolčnih kamnov, hernije in različnih poškodb (oskrba roke, mikrokirurške tehnike, reamputacije). Posebej je omenjena Dupuytrenova kontraktura. Holemi ušesa, nosa in grla so zajete v enajstem poglavju, opisane pa so le tiste, ki so pogostejše pri moških. Opisana so vnetja, poškodbe, degenerativna obolenja ter tumorji na omenjenih organih. Zadnje - dvanajsto poglavje pa je v celoti namenjeno obravnavi pomembnejših bolezni opomega tkiva in gibal. Opisane so hibe in okvare hrbtenice, bolečine v rami, artroza ramenskega sklepa, bolečine v komolčnem sklepu ter sklepih dlani in prstov, bolezni kolčnega in kolenskega sklepa ter njihovo zdravljenje. Delo je zanimivo in razumljivo napisano. Škoda, da obravnavane bolezni moških v okviru posameznih poglavij (tudi ta so grobo opredeljena, kar verjetno izhaja iz načina delitve bolezni) niso bolj pregledno označene.»zbirka«bolezni moškega je nenavadna, mogoče pa bo prav zato imela veliko uporabnikov. France Stele: GRlNTOVCI Fotomonografija. Državna založba Slovenije; Ljubljana 1983; cena: pl. 960 din. Tudi Državna založba Slovenije je prispevala svoj delež k letošnji 90-letnici slovenske planinske organizacije: izdala je bogat slikovni album Franceta Steleta GRIN- TOVCI, kajti Kamniške in Savinjske Alpe doslej pri nas še niso bile fotografsko obravnavane v samostojni knjigi. Avtor, nadarjeni in navdušeni pliminec nam izkušeno razgrinja podobo Grintovcev. V ritmu letnih časov - od vzhoda proti zahodu - lovi v objektiv»okameneli zanos domovine«: odpira nam razkošje pogledov na Grintovec ter razgledov z njega in z Vršičev, odkriva nam nekatere nove poglede z vrhov okoli Kočne, pokaže Zeleniške špice, razmišlja ob macesnih in tolmunih v Repovem kotu ter nas prek Kalške gore, travnega razkošja nad Solčavo vodi v Mačkin kot in Glavarjeve Tunjice.»Slikovno sporočilo«117

20 začenja s prihajajočo pomladjo k Tolstovršniku nad Solčavo, sklene pa ga z novo pomladjo na planini Osredek. Pogosto se ustavi v razpoloženjsko bogati pokrajini, da bi nam ujel igro narave: njeno podobo po nevihti, majski dan v Tunjicah, vihar, megle, popoldanski naliv svetlobe, sonce, izbrane cvetove, krošnje dreves in drugo. Svojstveno»sporočilo«nam dajejo fotografije ljudi: deklica z Jankarjeve kmetije nad Solčavo, Korbarjev ata, kmetica izpod Krvavca, pa Pančurjeva mama, Koprivnikov Cene z Zgomjega Jezerskega in drugi, saj so sestavni del»letnih časov«.- naravnega dogajanja in spreminjanja. Fotomonografija Grintovci je osebno izpovedna, hkrati pa je pomemben dokument, čeprav Kamniške in Savinjske Alpe geografsko ne zajame v celoti. Manjkajo namreč: prelepa Robanov in Matkov kot, Dleskovškova planota, pogledi s severa in vrhov pod Olševo itd., še posebej pa pogrešamo»poti in igre«rek - Kamniške Bistrice, Savinje, Kokre... Zanimivo je tudi spremno besedilo Janeza Marolta o planinski fotografiji in fotografiji o Grintovcih, ki mu je dodal še bibliografske skice za zgodovino Grintovcev - vse pomembnejše dokumente, ki obravnavajo Kamniške in Savinjske Alpe. Prof. Stanko Klinar je besedila k slikam prevedel tudi v angleščino. GRINTOVCI bodo za vse, ki bodo bogat album čmobelih fotografij pregledovali, izjemen lepotni užitek. Z njegovo pomočjo se bodo v mislih ponovno napotili po morebitnih poletnih poteh, se spominjali pomladnega cvetja, jesenskih trav ali zimskega ivja, uživali ob prepoznavanju že znanega, se zamislili ob igrah svetlobe in senc... Za planince in strokovnjake pa bo album tudi strokovni pripomoček. Naslovnica oziroma ščitni ovitek vsebuje podobo Skute iznad Kopišč, na veznem listu pa je mogoče prepoznati Tursko goro, Skuto in Kranjsko Rinko s Kamniškega sedla. Fotomonografija je vezana v platno in stane 960 din. Dobiti jo je mogoče v vseh knjigamah, za naše bralce pa na eni izmed zadnjih strani Zdravstvenega obzornika objavljamo tudi naročilnico. iz Biomedicine slovenice Janez Strajnar nega bolnika; nega na domu; medicinske sestre; bolnik, zdravnik-bolnik; odnosi; zdravstvena vzgoja; raziskava - teoretični modeli; Košorok P.: Nega bolnika z ileostomo in kolostomo; 18, podiplomski tečaj iz kirurgije; Ljubljana 1982; Zbomik predavanj; L = 1982; STR = 56-67; 5-T = 7" R = O; kolostomija (obstipacija), feces, inkontinenca, nega na domu, sestre medicinske; strokovni članek; Pustotnik S.: Delo medicinske sestre na domu z bolnimi s kolostomo, inkontinenco blata in hudim zaprtjem; 18. podiplomski tečaj iz kirurgije; Ljubljana 1982; Zbomik predavanj, L = 1982; STR = 68-71; S-T = 2; R = O; kolostomija (obstipacija, feces, inkontinenca), nega na domu, sestre medicinske; strokovni članek; NALOGA UMETNOSTI JE USTVARJA TI POMENLJIVE IN POMEMBNE PRlKAZNI ŽIVLJE- NJA, V KATERlH SE NA ČUDEŽEN NAČIN STRINJATA ČUTNOST IN SILA ŽIVLJENJSKIH SNOVI TER SVOBODNA LAHKOTNOST DUHA V NEKO PROZORNO IN BLEŠČEČO SNOV. TE SVETLE IN PROZORNE SNOVNE PODOBE SVETA IMAJO NERAZLOŽLJIVO MOČ RADOSTNO IN SVETLO VZNEMIRJATI ČLOVEKA V NJEGOVIH OSNOVAH, V GLOBI- NAH, V KATERE JE VLOŽEN NJEGOV VEČNO ŽIVI IN DELA VNl IN NIKDAR SPOZNANI IN IZČRPANI SMISEL. TA UMETNOST JE ČUDEŽNA KAKOR LUČ, Kl SE ROm IZ SLEPE IN TEMNE SNOVI. Josip Vidmar (1980) 118

21 Milčinski J.: Zapleti in občutljivi svet zdravstvenega delavca; Teorija in praksa" L = 1983; VOL = 20; STR = 57-70; S---T = O; R = O; etika..m~dicinska, zdravstveni delavci, človek, eksperimentiranje, odločanje, zdravnik-bolnik odnosi, izvedenstvo, zakonodaja; intervjuji; Petrin J.: Oprema službenega avtomobila za obiske na domu; Zdrav. vestnik; L = 1983; VOL = 52; ZV = 1; STR = 35-37; S---T = O; R = 1; splošna medicina, zdravniški obiski, reševalni avtomobili, medicinska oprema; strokovni članek; Gerald M. C. O'Bannon F. V.: NUR- SING PHARMACOLOGY AND THE- RAPEUTICS; Englewood Cliffs; Prentice- Hall, 1981; 541 strani; angl.; farmakologija, nega bolnika, zdravilo, terapija; Centralna medicinska knjižnica - II ; Wilkins E. W. (Ed): MGH TEXT- BOOK OF EMERGENCY MEDlCINE: EMERGENCY CARE AS PRACTlCED AT THE MASSACHUSETTS GENERAL HOSPITAL. Reprint; Baltimore, London: Wi\liams:Wilkins, 1981; 847 strani; ilust.; angl.; urgentna medicina; Centralna medicinska knjižnica ; Anonim: THE PRIMARY HEALTH WORKER: WORKING GUIDE, GUIDE- LlNES FOR TRAINING, GUIDELlNES FOR ADAPTATlON; Geneva : WHO, 1977; 342 strani; angl.; zdravstveno varstvo, zdravstvene službe, zdravstveni delavci, nega bolníka, Svetovna zdravstvena organízacija; Centralna medicinska knjižnica ; Anonim: RAZVOJNI PUT I STR UČ- NI RAD MEDlCINSKIH SESTARA U KLlNIČKOM CENTRU; Zagreb : Klinički bolnički centar, 1980; 24 strani; Struka i znanost, vol. 1, priloga; hrvat.; sestre medicínske; Centralna medicinska knjižnica - II S; Schroder M. A. (Ed), Lesage J. (Ed): SYMPOSIA ON OBESTlTY. Drugs and the older adult; Philadelphia (etc) : Saunders, 1982; 159 stral)i; ilustr.; angl.; The nursing clinics of North America, vol. 17,2; debelost, nega bolnika, zdravílo, terapija, ostareli, Nurs Clin North Am ; Centralna medicinska knjižnica - D 5 ~ II.; McKenzíe C. A (Ed), Edlung B. (Ed): SYMPOSIA ON MATERNAL AND NEWBORN NURSING. Women's health issues; Philadelphia (etc) : Saunders, 1982; 194 straní; ílustr.; angl.; The nursing clínics of North America, vol. 17, 1; porodniška nega, pediatrična nega, dojenček, nega, Nurs Clin North Am ; Centralna medicinska knjižnica - D 5 - II.; Rydelius P. A: CHlLDREN OF AL- COHOLlC FATHERS: THEIR SOClAL ADJUSTMENT AND THEIR HEALTH STATUS OVER 20 YEARS; Stockho,lm : Almgvist ; Wiksell, 1981; 89 strani; angl.; Acta peadiatrica scandinavica, supp. 286; oče - otrok, odnosi, alkoholizem, socialna prilagoditev, zdravstveno stanje otrok; Centralna medicinska knjižnica ; Gorgass B., Ahnefeld F. W.: DER RETTUNGSSANITÁTER: AUSBIL- DUNG UND FORTBILDUNG; Berlin (etc) : Springer, 1980; 400 straní; ílustr.; nem.; urgentna medicina, reševalna služba, prva pomoč, vzgoja in izobraževanje; Centralna medicinska knjižnica - II ; Fleischer K.: HALS - NASEN - OHREN - HEILKUNDE FŮR KRAN- KENPFLEGEBERUFE : MIT 60 PRU- FENGSFRAGEN. 3. Aufl., Stuttgart, New York: Thieme, 1980; 309 strani; ilustr.; nem,; (Flexible Taschenbiicher : Med Pfleg); otorinolaringologi ja, programirani pouk, sestre medicinske; Centralna medicinska knjižnica ; Anonim: ZBORNIK DOKUMEN- TOV IN PODATKOV SANITETNE SLUŽBE V NOV NA SLOVENSKEM ; Ljubljana : Partizanska knjiga, 1982; 713 strani; slov.; medicina NOB; Zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo - knjižnica ; 119

22 Derganc M.: OSNOVE PRVE POMO- Čl ZA VSAKOGAR; 5. izdaja; Ljubljana : Rdeči križ Slovenije, 1982; 415 strani; ilustr.; slov.; prva pomoč; zavod SR Slovenije za zdravstveno varstvo - knjižnica ; Diklié D.: AKUTNE INFEKTIVNE BOLESTI SA EPIDEMIOLOGIJOM I NEGOM : za studente VMS; Beograd : Savremena administracija, 1980; 247 strani; ilustr.; srbohrvat.; infekcijske bolezni, akutna bolezen, epidemiologija, nega bolnika; Centralna medicinska knjižnica ; Morrison M, L. (Ed): RESPIRATO- RY INTENSIVE CARE NURSING; 2 nd ed; Boston : Little : Brown, 1979; 428 strani; angl,; intenzivna nega, enote, respiracijska terapija, respiracijska insuficienca, ventilacija, nega bolnika, nadzor, urgentna stanja, torakalne poškodbe; lnštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik - knjižnica ; Zagelbaum G. L.; Pare J. A. P.: MA- NUAL OF ACUTE RESPIRATORY CA- RE; Boston: Little: Brown, 1982; 312 strani; angl.; intenzivna nega, enote, pljučne bolezni, astma, pljučna embolija, torakalne poškodbe, zastrupitev, urgentna stanja; lnštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik - knjižnica ; Roper N., Logan W. W., Tjernev A. J.: THE ELEMENTS OF NURSING; Edinburgh (etc) : Churchill Livingstone, 1980; 305 strani; ilustr.; angl.; nega bolnika, socialno okolje, higiena, gibanje, motnje, spanje, motnje, smrt; Višja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; Marrow B. W., Buschle K. 8.: FUN- DAMENTALS OF NURSING PRACTI- CE; New York (etc) : Wiley, 1982; 702 strani; ilustr.; angl,; nega bolnika, organizacija in administracija, diagnostika, psihologija socialna, zdravilo, način dajanja, infekcija navzkrižna, smrt; Višja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; Bickerton J., Sampson A. C, M., Bo- 120 vlan A.: NURSING : THEORY AND PRACIICE;London (etc) : McGraw-Hill, 1979; 231 strani; ilustr.; angl.; McGraw- HiIl studies series; nega bolnika, hospitalizacija, psihiatrična nega; Višja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; Burrowes P. M., Reakes M. E.: FIRST LEVEL GENERAL NURSING; London (etc) : McGraw-Hill, 1979; 205 strani; ilustr.; angl.; McGraw-HilI studies series; nega bolnika, kirurgija, dihala, bolezni, kardiovaskularne bolezni, dihanje, motnje, prehrana, motnje, infekcijske bolezni; Višja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; Green L. W. (et al.): HEALTH EDU- CATlON PLANNING; A DlAGNOSTlC APPROACH; Palo Altro : Mayfield, 1980; 322 strani; ilustr.; angl.; zdravstvena vzgoja; Višja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; McFarlane J. M., Whitson B. J., Hartley L. M.: CONTEMPORARY PADlA- TRIC NURSING : A CONCEPTUAL AP- PROACH; New York; Wiley, 1980; 800 stran i; ilustr.; angl.; pediatrična nega, otrok, razvoj, vedenske motnje, otrok, razvoj, nepravilnosti, hemostaza, anoksija, gibanje, motnje, telesne tekočine, elektroliti; Višja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; Shortridge L. M., Lee E. J.: INTRO- DUCTORY SKILLS FOR NURSING PRACIICE; New York (etc) : McGraw- Hill, 1980; 463 strani" ilustr.; angl.; nega bolnika, diagnostika, zdravljenje; Višja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; Torres 0., Stanton M.: CURRICU- LUM PROCESS IN NURSING : A GUI- DE TO CURRICULUM DEVELOP- MENT; Englewood Cliffs : Prentice-Hall, 1982; 208 strani; ilustr.; angl.; nega bolnika, izobraževanje sestrsko; Višja šola za zdravstvene delavce - knjižnica :378; Kim M. J. (Ed), Moritz D. A. (Ed):

23 CLASIFICATlON OF NURSING DlAG- NOSES : PROCEEDlNGS OF THIRD AND FOURTH NA TlONAL CONFE- RENCEES; New York (etc) : McGraw- Hill, 1982; 443 strani; ilustr.; angl.; nega bolnika, diagnostika; Višja šola za zdravstvene delavce - knjižnica (08); Martin N. (Ed), Holt N. B. (Ed), Hcks D. (Ed): COMPREHENSIVE REHABI- LlTATlON NURSING; New York (etc) : McGraw-HiII, 1981; 810 strani; ilustr.; angl.; rehabilitacija, nega bolnika; Višja šola za zdravstvene delavce - knjižnica : ; Ercolano N. H;. REVIEW OF MEDI- CAL NURSING; New York: McGraw- Hill, 1979; 297 strani; angl.; nega bolnika; Višja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; Brundage D. J.: NURSING MANA- GEMENT OF RENAL PROBLEMS; 2nd ed; St Louis (etc) : Mosby, 1980" 363 strani; ilustr.; angl.; nega bolnika, ledvične bolezni; Višja šol a za zdravstvene delavce - knjižnica ; Lucci J. A: OCCUPATlONAL THE- RAPY CASE STUDlES : A COMPILA- TlON OF 41 CLlNICAL STUDlES; 2nd ed.; Garden City ; Medical Examination publishing, 1980; 363 strani; ilustr.; angl.; delovna terapija, bolezen, zdravljenje; Višja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; Haring P.: REVIEW OF MENTAL HEALTH NURSING; New York: McGraw-Hill, 1979; 244 strani; angl.; psihiatrična nega; Višja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; Wegner N. K., Hurst J. W., McIntyre M. c.: CARDlOLOGY FOR NURSES; New York (etc) : Prentice-Hall, 1981; 693 strani; ilustr.; angl.;.kardiologija, nega bolnika; Višja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; Leonard B. J., Redland AR: PRO- CESS IN CLlNICAL NURSING; Englewood Cliffs : Prentice-Hall, 1981; 461 strani; ilustr.; angl.; nega bolnika, organizacija in administracija, sestra - bolnik, odnosi, stres, edem, ventilacija - perfuzija, razmerje, metabolizem; Višja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; Turner G. P. (Ed), Mapa J. (Ed): HU- MANIZING HOSPITAL CARE; Toronto (etc) : McGraw-Hill, Ryerson, 1979; 233 strani, angl.; etika medicinska, nega bolnika, zdravnik - bolnik, odnosi, socialno okolje; Višja šol a za zdravstvene delavce - knjižnica - 174:61; Weddell J. M., Beresford S. A A: PLANNING FOR STROKE PA TlENT : A FOUR- YEAR DESCRIPTlVE STUDY OF HOME AND HOSPITAL CARE; London : Her majesty's Stationery Offjce, 1979; 101 strani; ilustr.; angl.; hemiplegija, zdravstveno varstvo, nega na domu, raziskava; Višja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; O'Brien M. T., Pallett P. J.: TOTAL CARE OF THE STROKE PATlENT; Boston: Little Brown, 1978; 379 strani; ilustr.; angl.; hemiplegija, diagnostika, zdravljenje, rehabilitacija; Višja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; Long R: SYSTEMA TlC NURSING CARE; London, Boston: Faber, 1981; 112 strani; ilustr.; angl.; nega bolnika; Višja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; Ellis J. R, Nowlis E. A, Bentz P. M.: MODULES FOR BA SIC NURSING SKILLS: voli.; 2nd ed.; Boston (etc).: Houghton Mifflin, 1980; 438 strani; ilustr,; angl.; nega bolnika, zdravljenje; Višja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; Ellis J. R, Nowlis E. A, Bentz P. M.: MODULES FOR BASIC NURSING SKILLS : vol. 2; 2nd ed.; Boston (etc) : Houghton Mifflin, 1980; 413 stran i; ilustr.; angl,; nega bolnika, zdravljenje, Višja šol a 121

24 za zdravstvene delavce - knjižnica ; Milčinski J.: MEDlCINSKA ETIKA IN DEONTOLOGIJA : RAZPRA VE IN ČLANKI; Ljubljana : Univerzum, 1982; 287 strani; slov.; (Strokovne publikacije : izbrana dela); etika medicinska, deontologija; Yišja šola za zdravstvene delavcc - knjižnica - 174; Jolié M., Yiéovac L., Džordževié D.: NEGA BOLESNIKA : OPŠTA I SPECI- JALNA : SA ORGANIZACIJOM SE- STRINSKE SLUŽBE : MALA ENClKLO- PEDIJA; 6. izdaja; Beograd : Zagreb: Medicinska knjiga, 1982; 516 strani; ilustr.; srbohrvat.; nega bolnika, organizacija in administracija, zdravljenje; Yišja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; Gradišek A, Požarnik H.: ZDRAV- STVENA VZGOJA I : PRIROČNIK ZA UČITEUE; Ljubljana : Univerzum, 1981; 119 strani; ilustr.; slov.; (Srednje izobraževanje, skupna vzgojnoizobrazbena osnova); zdravstvena vzgoja, zdravje, higiena, socialni problemi, snovi, zasvojenost, alkoholizem, spolna deviacija; Yišja šola za zdravstvene delavce - knjižnica - 614: 374; Gradišek A, Požarnik H., Repovš D.: ZDRA VSTVENA VZGOJA II. Ljubljana : Univerzum, 1982; 99 strani; ilustr.; slov.; (Srednje izobraževanje, skup na zdravstvenoizobrazbena osnova); zdravstvena vzgoja, bolezen, preventivna medicina, prva pomoč; duševno zdravje; Yišja šola za zdravstvene delavce - knjižnica : 374; Anonim: ETHICS IN NURSING PRACIICE AND EDUCATlON; Kansas City: American Nurses' Association, 1980; 70 strani; ilustr.; angl.; etika poklicna, sestre medicinske, izobraževanje sestrsko; Yišja šola za zdravstvene delavce - knjižnica - 174; Nicholls M. E. (Ed), Wassels V. G. (Ed): NURSING STANDARDS : NUR- SING PROCESS; Wakefield : Nursing Resources, 1978; 174 stran i; ilustr.; angl.; nega bolnika, organizacija in administracija; Yišja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; Cantor M. M.: ACHIEVING NUR- SING CARE STANDARDS : INTERNAL - EXTERNAL; Wakefield : Nursing Resources, 1978; 190 strani; ilustr.; angl.; nega bolnika, organizacija in administracija; Yišja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; Aspinall M. J., Tanner C. A: DECI- SlON MAKING FOR PA TlENT CARE: APPL YING THE NURSING PROCESS; New York : Appleton-Century-Crofts, 1981; 383 strani; ilustr.; angl.; nega bolnika, odločanje; Yišja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; Gerland P.: OPHfHALMIC NUR- SING; 6th ed.; London : Faber, 1975; 224 strani; ilustr.; angl., oftalmologija, nega bolnika; Yišja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; Tiffany R. (Ed) : CANCER NURSING : vol. 1 : medical; vol. 2: radiotherapy; vol. 3 : surgical; Boston: Faber, ; 584 strani; ilustr.; angl.; karcinom, nega bolnika, radioterapija, zdravilo, terapija, kirurgija operativna; Yišja šola za zdravstvene delavce - knjižnica ; [Biomedicina slovenica, leto 1983, vol. 7, šl. 1-2] INTELlGENCA OČfINO OMOGOČA ČLOVEKU, DA SE PRETOLČE BREZ IZOBRAZBE, IZOBRAZBA PA MU POMAGA SHAJATI BREZ INTELIGENCE. Wiggam 122

25 za n im ivosti ŠPORTNO-REKREATlVNA AKTIV- NOST KOT ZDRA VSTVENA PREVEN- TlVA Številni kazalci potrjujejo zholjšanje živ- Ijenjskega standarda delavcev, kar je glede na določene, neredko povsem nove življenjske navade, povezano s številnimi in različno težkimi holezenskimi sprememhami, ki so neposredno ali posredno posledica nezadostnega ah neustreznega telesnega gihanja. Racionalizacija gihov, še posehej uvedha avtomatizacije v delovni proces, veliko število delavcev, ki opravljajo delo sede, množična uporaha osehnih vozil, dolgotrajno sedenje pri gledanju televizije, neustrezna prehrana ter nezadostna poučenost o koristi športa in rekreacije - so temeljna podlaga za vrsto holezenskih sprememh, ki jih s telesno oziroma športno aktivnost jo lahko uspešno prepreču jemo. Kakšen je pomen telesne aktivnosti za zdravje? Sistematična telesna aktivnost spodhuja delo številnih notranjih organov, posehno srčno-žilnega in dihalnega sistema, organov, ki sodelujejo v metaboličnih procesih ter živčnega sistema. Telesna aktivnost razvija, še posebej, če je smiselno programirana in vodena, vrsto osebnostnih lastnosti: odločnost, samostojnost, discipliniranost, obvl a- dovanje osehnostnih slabosti, prilagodljivost, občutek zadovoljstva, vedrine, optimizrna in ponosa. Skratka, programirana telesna aktivnost zboljšuje posamezne psihofizične sposobnosti: hitrost, moč, vzdržljivost in spretnost. Ob tem je povsem nepomembno, kakšno telesno aktivnost posameznik izvaja - tť\k, igro z žogo, plavanje, vožnjo s kolesom in podobno - v dvorani ali na prostem. Gre za programirano telesno gibanje v smislu zdravstvene preventive. Bolezni današnjega urbaniziranega človeka so predvsem degenerativne bolezni gibalnega (lokomotornega) sistema, nič manj pa ni motenj v metabolizmu in duševnih sprememb oziroma bolezenskih stanj, ko se v večjemali manjšem obsegu omenjene spremembe pojavljajo istočasno. Razvile so se v določenem obdobju kot posledica zmanjšanega gibanja ali kot posledica dolgotrajnega neustreznega gihanja v okviru slabih živ- Ijenjskih navad. Rekreacija, preventivna športno rekreativna aktivnost, pri kateri je telesno gibanje namenjeno preprečevanju povsem določenih bolezenskih sprememb ter se izvaja dalj časa, je najboljša preventiva že navedenih sprememb oziroma stanj, ki ogrožajo zdravje. Namen usmerjenega in neprekinjenega izvajanja telesnega gibanja, ki vsebuje športno-rekreativno aktivnost ter se izvaja kot zdravstvena preventiva, je spodhujanje telesnih in duševnih procesov, ki se združujejo v življenjsko pomembnih funkcijah človekovega organizma. Takšna aktivnost je pomembna za krepitev zdravja, kakor tudi za preprečevanje posameznih bolezenskih sprememb zdravja. To spoznanje nas obvezuje, da spremenimo naše tradicionalno razumevanje športa in športne rekreacije in jo razvijamo med vsemi starostnimi skupinami, tudi med tistimi, ki niso več mladi povsem zdravi. Preučevanje vplivov telesne aktivnosti na človekov organizem je poleg drugih več let potekalo tudi na Fakulteti za telesno kulturo v Zagrebu. Sodelovali so tudi strokovnjaki iz Zagreba ter sodelavci iz treh industrijskih območij SR Hrvatske. Podobna raziskava je bila opravljena tudi med delavci OKI-ja leta Vse raziskave so nesporno dokazale učinkovitost kinezioloških vplivov - športa in rekreacije na človekov organizem. Omenjeno spoznanje je pomembno prispevalo tudi k uveljavitvi mesta in vloge športa in rekreacije med delavci. Kaj preprečujemo z usmerjeno športnorekreativno aktivnost jo? Gibanje telesa kot temeljni kineziološki in življenjski element pomembno vpliva na celotno vitalnost posameznika - od rojstva pa do njegove smrti. V tem»širokem«obdobju vplivanja se spreminja položaj in vi- 123

26 dez posameznika, ob tem pa tudi celovit razvoj in funkcionalna sposobnost vseh organskih sistemov. Gibalne spremembe mišic, sklepov in hrbtenice, ki se razvijajo zaradi spremenjenih življenjskih navad - zmanjšanega ali neustreznega telesnega gibanja, povzročajo ve- : číno težav, ki bi jih lahko oziroma bi jih morali preprečevati z usrnerjeno športnorekreativno aktivnost jo. Telesno gibanje, pri katerem bi se program i medicinske gimnastike in hidrogimnastika menjavali in dopolnjevali s športno rekreativnim programom, bi pomenilo najustreznejše varovanje gibalnega (lokomotornega) sistema, še posebej, če bi bili programi individualno prilagojeni. Med spremembami, ki bi jih na ta način uspešno preprečevali, moramo na prvem mestu omeniti»zgodnje staranje krvnih žil«- z aterosklerozo ter vsemi posledicami za srce (infarkt) in možganske krvne žile (kap), ki iz nje lahko izhajajo. Zal se pogosto tudi dejansko pojavljajo, npr. kot infarkt v srednjem - najproduktivnejšem življenjskem obdobju. Ne smemo prezreti tudi številne metabolične spremembe in bolezni (debelost, sladkorna bolezen itd.), ter zvišan krvni tlak, kar lahko preprečujemo oziroma delno tudi zdravimo z usmerjeno športno rekreacijo, tj. s programiranim telesnim gibanjem. Vsi tudi poznamo ugoden vpliv telesnega gibanja na različne duševne spremembe, npr. sprehodi v naravi. Športno-rekreativni preventivni program za posameznika oblikuje tim, ki ga sestavljata zdravnik ustrezne specializacije (fiziaterrevmatolog, internist-kardiolog itd.) in Učitelj telesne vzgoje - rekreativne usmeritve. Po tako imenovanem preventivnem počitku, ki navadno traja deset dni in se izvaja v specializirani ustanovi, se po obveznem zdravniškem pregledu opredeli vrsta potrebne preventive in triažira udeležence v skupine. Po nagnjenjih in željah, seveda individualno, se izdela urnik dnevnih športnih aktivnosti, glede na zdravstveno preventivne potrebe pa se doda še medicinski de!' Zdravstveni del vsebuje medicinsko gimnastiko in hidrogimnastiko ter od dve- do triurnih dnevnih športnorekreativnih aktivnostih pomeni povprečno obremenitev aktivnega zdravstveno-preventivnega počitka. Rezultati takšnih aktivnosti so zanimivi in spodbudni. Občutno se poveča telesna vzdržljivost oziroma delovna učinkovitpst delavcev. Ob programirani in usmerjeni rekreaciji se zmanjšajo tudi izostanki z dela. Dobra kondicija zmanjšuje tudi število nesreč pri delu ter povečuje obnimbo in samozaščitno sposobnost delavcev. Seveda je pomembno tudi spreminjanje odnos'a do športa in rekreacije ter osvajanje bolj zdravih življenjskih navad. Redno izvajanje zdravstvene preventive športne rekreacije krepi zdravje ter preprečuje številne okvare in bolezni. Doc. dr. Antun Franovié specialist -fiziater -revmatolog, Terme Čatež NE YDAJTE ~E PRERESNO ŽIV!-JENJU, NE VERJEMITE MU, DA JE TAKO BREZUPNO V AZNO, IN ZIVELI BOSTE LAZE IN LEPŠE, VSI BOMO ŽIVELI LAŽE IN LEPŠE. NE BODITE TAKO ZASKRBUENI ZASE, ZA SVOJO BODOČNOST! BODITE KAKOR MI SVOBODNI SAMI V SEBI IN SVETLI; LAHKI, A NE LAHKOMISELNI ALI BREZBRIŽNI: ~ODRI, NE DA BI BILI POVRŠNI. VAŠA POGREZNJENOST V NAMIŠUENO RESNOBO ZIVLJENJA JE MUČNA, DELA VAS GRDE, VČASIH TUDI NEČLOVEŠKE, PA TUDI NEVE- SELE, NESPROŠČENE, OMEJENO SEBIČNE. Josip Vidmar (1980) 124