(Microsoft Word - Diploma - Sistem poslovnega obve\232\350anja)

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO Simona Korent Radlje ob Dravi, oktober 2009

2 UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR DIPLOMSKO DELO SISTEM POSLOVNEGA OBVEŠČANJA V MARIBORSKI LIVARNI MARIBOR BUSINESS INTELLIGENCE SYSTEM IN MARIBORSKA LIVARNA MARIBOR Študentka: Simona Korent Študentka rednega študija Številka indeksa: Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Podjetniška informatika Mentor: mag. Igor Perko Radlje ob Dravi, oktober 2009

3 3 PREDGOVOR Večkrat je bilo zapisano, da imajo informacije v današnjem poslovnem svetu veliko moč, med drugimi tudi Trnovec (Trnovec 2008, 3). Velik uspeh predstavlja preoblikovanje podatkov v informacije. Podjetja se vse pogosteje zavedajo pomena informacijske tehnologije za uspešnost podjetja. Predvsem v vodstvu podjetja narašča potreba po zagotavljanju kakovostnih informacij o vseh poslovnih področij v realnem času. Hiter in enostaven dostop do potrebnih informacij predstavlja pomembno konkurenčno prednost za podjetje. Težnja po zagotavljanju informacij sili podjetja k uvajanju sistemov, ki omogočajo hrambo podatkov ter dostop do informacij in prezentacijo vsebine o poslovanju podjetja. Sistemi poslovnega obveščanja predstavljajo pomemben del informacijskega sistema. Uporabnikom je omogočeno pridobivanje informacij v času, ko jih potrebuje. Hitre in pravilne informacije omogočajo optimalno podlago za odločanje. Pridobivanje teh informacij omogoča OLAP tehnologija. Posamezniku je omogočeno, da sam generira poročila, ki jih potrebuje v trenutku odločanja. Pomembna prednost nekaterih sistemov, je dostop do podatkov preko spletne aplikacije. Teoretične osnove so v diplomskem delu podane zaradi lažjega razumevanja sistema poslovnega obveščanja, ki ga je leta 2007 uvedlo podjetje Mariborska livarna Maribor. Prav tako so opisani ključni uporabniki sistema, njegove naloge ter problemi s katerimi se srečujejo. Sistem poslovnega obveščanja predstavlja golo orodje, ki omogoča analiziranje podatkov. Njegove koristi so videne šele z njegovo uporabo, ki zahteva poznavanje poslovne vsebine ter tehnično znanje. Sistem mora delovati brezhibno, hitro in pravilno. Nezaupanje uporabnikov v sistem poslovnega obveščanja povzročajo nekakovostni in nepravilni podatki, nepravilno in napačno generiranje poročil in analiz ter nepravilno opredeljevanje sistema.

4 4 Kazalo 1 UVOD Opredelitev področja in opis problema Namen, cilji in osnovne trditve Predpostavke in omejitve raziskave Uporabljene raziskovalne metode POMEN INFORMACIJ ZA POSLOVNE ODLOČITVE Kakovostni podatki Problemi upravljanja s podatki TEORETIČNE OSNOVE SISTEMA POSLOVNEGA OBVEŠČANJA Proces odločanja v podjetju Poslovno obveščanje Podatkovno skladišče Sistem poslovnega obveščanja Tehnologija OLAP PREDSTAVITEV PODJETJA MLM d.d Poslanstvo podjetja Vizija Sestava poslovne skupine MLM SISTEM POSLOVNEGA OBVEŠČANJA V PODJETJU MLM D.D Arhitektura sistema OLAP Prenovljeni transakcijski izvorni sistem Podatkovno skladišče Analitični del aplikacije Cognos aplikacija Nadzorna plošča Uporabniške vloge Uporabniške skupine Poslovna področja oz. OLAP kocke ANALIZA SISTEMA POSLOVNEGA OBVEŠČANJA Uporabniške zahteve Obvladovanje težav... 30

5 5 6.3 Ključni uporabniki Pravilno delovanje sistema Dostop do podatkov SKLEP POVZETEK ABSTRACT SEZNAM VIROV IN LITERATURE SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC SEZNAM SLIK SEZNAM TABEL PRILOGE... 42

6 6 1 UVOD Podjetja morajo nenehno dokazovati svoj obstoj v poslovnem svetu. Vsakodnevno se srečujejo s problemom pridobivanja kakovostnih in uporabnih informacij. Iz mogočnih podatkovnih baz morajo podjetja pridobivati prave informacije ob pravem času, na pravem mestu. Belak ugotavlja, da so informacije za podjetje ključnega pomena (Belak 2002, 40) Podjetja zato uvajajo sisteme poslovnega obveščanja, ki omogočajo pridobitev informacij, potrebnih za pravilno vodenje in upravljanje podjetja. Izkoristiti prednosti in možnosti sistema poslovnega obveščanja predstavlja za podjetje velik izziv. 1.1 Opredelitev področja in opis problema Pomen informacij v poslovnem svetu vse bolj narašča. Podjetja se morajo hitro in pravilno odzivati na spremembe notranjega in zunanjega poslovnega okolja. V okolju konkurence, tehnološkega napredka in sprememb v poslovnem okolju, se morajo le-ta pravilno orientirati ter iskati pot do maksimiranja dobička. Za obstoj in razvoj ter za delovanje potrebuje podjetje informacije, ki so pravilne, pravočasne ter na pravem mestu. V informacijskem in poslovnem svetu postaja pomen poslovnega obveščanja pomembno orodje za obvladovanje tržnega okolja. S pomočjo OLAP orodij podjetja ocenjujejo dejavnike skozi celotni življenjski ciklus, kar omogoča spoznanja o mogočih prihodnjih gibanjih. Z vsakim novim sistemom se pojavljajo problemi, tako pri uvajanju, kot pri njegovi uporabi. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je predstaviti sistem poslovnega obveščanja v podjetju Mariborska livarna Maribor, v nadaljevanju MLM. Izpostavila bom probleme, ki so se pojavili tekom uvedbe in uporabe sistema. Cilji diplomskega dela so: - opredeliti osnovne pojme sistema poslovnega obveščanja ter podrobneje predstaviti analitični OLAP sistem, - predstaviti analitično orodje Cognos, - izpostaviti probleme pri uvedbi in uporabi sistema poslovnega obveščanja v danem podjetju, - podati možne rešitve za nadaljnji razvoj, - podati sklep in ugotovitve. V drugem poglavju bom na kratko opisala pomen informacij ter odvisnost procesa odločanja od kakovostnih informacij. Cilj tretjega poglavja je opredeliti teoretične osnove sistema poslovnega obveščanja, zaradi lažjega razumevanja širše tematike. V četrtem delu bom s kratkim opisom predstavila podjetje, njegovo organizacijsko shemo, poslanstvo in vizijo.

7 7 V petem delu diplomskega dela bom opisala sistem poslovnega obveščanja v podjetju MLM. Šesti del diplomskega dela vsebuje analizo sistema poslovnega obveščanja na podlagi opazovanja in izkušenj, ki sem jih pridobila. V sklepnem delu diplomskega dela bom podala svoje ugotovitve in možne rešitve za nadaljnji razvoj sistema poslovnega obveščanja v podjetju MLM. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Pri diplomskem delu sem se oprla na sistem poslovnega obveščanja, ki ga je podjetje MLM uvedlo v letu Podrobneje bom analizirala odnos ključnih uporabnikov do sistema ter izpostavila probleme. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode Diplomsko delo obravnava poslovno raziskavo, ki temelji na podlagi deskriptivnega pristopa, s prednostjo opisovanja. Uporabila bom naslednje metode: - metodo kompilacije; povzemanje spoznanj, stališč in sklepov ter uporaba izpiskov, navedb in citatov drugih avtorjev - metodo deskripcije; opis dejstev. Teoretični del diplomskega dela je opisan s pomočjo slovenske in tuje strokovne literature ter notranjega gradiva podjetja. Predstavitev sistema poslovnega obveščanja v podjetju MLM temelji na podlagi lastnih izkušenj ter znanja, pridobljenega na izobraževanjih.

8 8 2 POMEN INFORMACIJ ZA POSLOVNE ODLOČITVE V podjetju se z uporabo ERP sistemov dnevno izvajajo poslovne transakcije, pri tem pa se v podatkovno bazo neprestano zapisujejo podatki o teh transakcijah. Zaradi množice podatkov, ki se pri tem ustvarjajo, morajo podjetja izluščiti ustrezne informacije, ki so podlaga za optimalno odločanje. Odločitve o politiki podjetja in o strategijah so strateške, dolgoročne, za obstoj in razvoja podjetja pa usodnega pomena (Belak 2002, 40). Le z združevanjem in organiziranjem podatkov lahko pridemo do poslovnih informacij, nujnih za sprejemanje hitrih in pravilnih odločitev (Jaklič 1999, 2-4). Podjetja zato uvajajo sisteme poslovnega obveščanja, ki omogočajo hitre preglede informacij nad veliko količino podatkov, pri tem pa ne obremenjujejo transakcijski sistem. Za podjetje predstavljajo ti sistemi podpro pri odločanju. 2.1 Kakovostni podatki Informacija je rezultat interpretacije podatkov. Podatek pa predstavlja zapis dejstev ali pojavov. Podatki morajo biti pravočasni, relevantni, konsistentni in popolni. Gradišar ugotavlja, da morajo biti podatki pridobljeni na podlagi formalnih virov (Gradišar et al. 2007, 21). Zagotavljanje kakovosti podatkov mora biti vgrajeno tako na izvornih sistemih tudi v postopkih polnjenja v podatkovno skladišče. S tem so lahko zbrani, integrirani podatki kakovostna osnova za poslovno odločanje (Milavec 2009, 14). Za dobro delovanje sistema so pomembni kakovostni podatki, ki temeljijo na poslovnih transakcijah podjetja. Podatki v podjetju morajo biti (Bešter 2009, 4): - Celoviti, to pomeni, da morajo biti verodostojni, točni in nepristranski. Zajemati morajo vse poslovne transakcije v podjetju. Zaposleni v podjetju morajo verjeti vanje. - Omogočati morajo nadzor nad posamezniki in organizacijo. Podatki omogočajo nadzor nad delovanjem posameznika in organizacije kot celote in imajo s tem motivacijsko funkcijo. - Uporaba formalnih virov podatkov mora imeti prednost pred uporabo podatkov iz nefomrmalnih virov, kar povečuje zanesljivost in kakovost uporabljenih podatkov. - Omogočati morajo transparentnost (urejenost) poslovanja. Iz podatkov so razvidni uspehi in neuspehi poslovanja podjetja. - Podatki se morajo deliti. Pomembno je, so podatki dostopni na vseh poslovnih področjih podjetja. To predstavlja nadzor nad celotnim poslovanjem podjetja. Kakovost podatkov lahko presojamo z vidika različnih sodil. Sodila za merjenje kakovosti podatkov delimo v štiri glavne sklope: - Osrednja sodila: natančnost, objektivnost, zaupanje in ugled; - Predstavljajoča sodila: razlagalnost, razumljivost, jedrnatost in doslednost - Kontekstualna sodila: ustreznost, pravočasnost, popolnost in količina - Razsežnostna sodila: dostopnost in varnost. Velik pomen za pravilnost in kakovost podatkov ima sodilo natančnost, ki ga lahko uporabljamo z vidika znakovne pravilnosti podatkov ter z vidika vsebinske natančnosti. Drugo pomembno sodilo je zaupanje, torej zaupanje uporabnikov do podatkov. Podatki morajo biti ustvarjeni na podlagi poslovnih transakcij podjetja. Pomembna osnova sistemov poslovnega obveščanja predstavljajo kakovostni podatki.

9 9 Pogoj za dobro uvedbo in uporabo informacijske tehnologije ter dobro upravljanje podatkov in informacij, je dobro informacijsko vedenje 1, kar je razvidno iz slike 1. Slika prikazuje medsebojno povezanost vseh elementov: dobro razvita informacijska kultura in dobro upravljanje podatkov povečujeta možnost učinkovite uporabe informacijske tehnologije za podporo obveščanja, to pa spet povečuje informacijsko obnašanje in spodbuja izboljšanje upravljanja podatkov in informacij (Kovačič et al. 2004, 197). Informacijsko vedenje je vedenje posameznikov v povezavi z informacijskimi viri in kanali, ki nastane kot posledica informacijske potrebe in vključuje aktivno in pasivno iskanje informacij in njihovo uporabo (Vilar 2005, 77). Slika 1: Spirala učinkovite uporabe podatkov Dobro uvajanje in upraba IT Dobro informacijsko vedenje Dobro upravljanje podatkov in informacij Vir: prirejeno po Bešter (2009, 4) 2.2 Problemi upravljanja s podatki Problem slabega informacijskega obnašanja predstavlja: - zastarela miselnost in način obdelave podatkov, - posamezni oddelki si lastijo podatke, - ni delitve podatkov, - za odločanje ni na voljoo podatkov, ki jih potrebujemo, - podatki se podvajajo - težko vzdrževanje in nekonsistentnost podatkov, - zaradi zaklepanja podatkov prihaja do otokov informacij. Rešitev za skupni vir podatkov je celovita integrirana računalniško podprta podatkovna baza, za katero je značilno, da ne vsebuje nepotrebnega podvajanja podatkov (Bešter 2009). 1 Informacijska kultura

10 10 3 TEORETIČNE OSNOVE SISTEMA POSLOVNEGA OBVEŠČANJA Zaradi lažjega razumevanja sistema OLAP 2, sem opredelila nekatere pojme, ki se pojavljajo pri tolmačenju sistema poslovnega obveščanja. Rešitev OLAP sistema, ki ga je uvedlo podjetje MLM d.d. sem opisala v 5. poglavju 3.1 Proces odločanja v podjetju V današnjem sodobnem tržnem gospodarstvu veljajo izostrene razmere. Tržno gospodarstvo ustvarja vse bolj konkurenčno poslovno okolje. Za obstoj in razvoj ter delovanje podjetja so zelo pomembne takojšnje in pravilne odločitve. Informacije in informacijski procesi os nujen pogoj za dobro upravljanje in vodenje podjetja, znotraj tega tudi za dobro odločanje. Celovita priprava za odločanje potrebne podatkovne in informacijske osnove temelji na zbiranju podatkov, njihovi obdelavi, shranjevanju ter na prenašanju in oddajanju (Belak 2002, 41). Odločanje je proces izbire med različnimi možnimi alternativnimi smermi delovanja z namenom doseganja enega ali več ciljev (Belak 2002). Podjetja morajo biti zmožna spremljati in obvladovati dogajanje na lokalnem, nacionalnem in svetovnem trgu ter ukrepat hitro in kar se da pravilno. Za pravilno odločanje in ukrepanje, ki je potrebno na vseh stopnjah in na vseh ravneh upravljanja in vodenja, so pomembne pravilne informacije, ki morajo biti na razpolago ob pravem času na pravem mestu. Informacije in informacijski sistemi so nujen pogoj za dobro upravljanje in vodenje podjetja, znotraj tega pa tudi za dobro odločanje. 3.2 Poslovno obveščanje V poslovnem svetu je v vzponu uporaba termina poslovno obveščanje, tudi poslovna inteligenca. To je slovenski prevod za kratico BI (ang. Business Intelligence). Gre za širšo kategorijo aplikacij in tehnologij za zbiranje, shranjevanje in analiziranje ter zagotavlja dostop do podatkov in tako pomaga do boljših poslovnih odločitev (Rossetti 2009,1). Bergerou opisuje poslovno inteligenco kot postopek za povečanje konkurenčne prednosti podjetja z inteligentno uporabo razpoložljivih podatkov pri odločanju. Vsebuje prečiščene izvorne podatke z izločitvijo nepomembnih informacij, analizira podatke, razvija rešitve, analizira tveganja in podpira odločitve (Bergerou 2004, 2). Poslovno obveščanje lahko opredelimo kot sistem, ki omogoča analizo podatkov o poslovanju organizacije in posledic sprejetih odločitev. Je večdimenzionalni koncept, ki se kaže predvsem v: - hitrejšemu sprejemanju boljših rešitev, - spreminjanju podatkov v informacije, - podpori racionalnim odločitvam managementa (Vitt et al. 2002, 224) Podobno kot celovite programske rešitve, v nadaljevanju ERP, ki zagotavljajo celovito podporo izvajanju operativnih poslovnih procesov, poslovnointeligenčni sistemi celovito na ravni organizacije podpirajo (analitične) odločitvene procese (Gradišar et al. 2007, 228). 2 Online analytical processing

11 11 Marolt Šmid razlaga, da poslovno obveščanje ni zgolj produkt, sistem ali skupek tehnologij, temveč da predstavlja poslovni vidik, torej koncepte in metodologije za izboljšanje poslovnega odločanja na osnovi poznavanja poslovanja podjetja (Marolt Šmid 2006, 22). Glede na Gartnerjevo raziskavo, ki je bila objavljena januarja 2009, podjetja ocenjujejo investicije v BI kot najbolj pomembne na področju tehnoloških investicij. Tabela 1 prikazuje BI kot najpomembnejšo na področju tehnoloških prioritet. Tabela 1: Pomembnost tehnoloških prioritet Rang Top 10 tehnoloških prioritet 1 BI 2 ERC, CRM in druge aplikacije za opravljanje poslovanja podjetja 3 Strežniki in tehnologija za shranjevanje 4 Modernizacija, nadgradnja in izboljšava zastarelih sistemov 5 Tehnologije za podporo skupinskemu delu 6 Omrežja, podatkovna in glasovna komunikacija 7 Tehnična infrastruktura 8 Varnostne tehnologije 9 Storitveno naravnane aplikacije in arhitekture 10 Upravljanje z dokumenti Vir: prirejeno po Milavec (2009,13) 3.3 Podatkovno skladišče V podjetjih se ob vsakodnevnih poslovnih transakcijah, ki jih beleži transakcijski informacijski sistem, shranjujejo številni podatki. Kljub temu je včasih težko dobiti prave informacije, ko jih potrebujemo. Za učinkovit nadzor nad poslovanjem podjetja potrebujemo pravočasne in točne podatke, ki odražajo poslovanje celotnega podjetja. Podatkovno skladišče je prevod za kratico DW (Data Warehouse). Je kot enotna shramba podatkov o poslovanju podjetja, ki zagotavlja pravilne in integrirane podatke, tako predstavlja osnovo za upravljanje učinkovitosti poslovanja (Marolt Šmid 2005, 15). Podatkovno skladišče lahko opredelimo kot obsežno zbirko podatkov, ki v povezavi z orodji za obdelavo in analizo podpira procese odločanja in sprejemanja odločitev v posameznem podjetju (Egger 2004, 13-28). Skladišče podatkov (Data Warehouse) je shramba podatkov, ki predstavlja podatke o poslovanju podjetja,ki so pomembni z vidika odločanja in analiziranja. Podatki v skladišču podatkov so točni, urejeni in integrirani. Skladišče podatkov tipično vsebuje veliko količino podatkov, saj so v njem tudi zgodovinski podatki, poleg tega pa se podatki v skladišče po navadi zgolj dodajajo. Podatki v skladišču podatkov so navadno organizirani drugače kot v operativnih sistemih. Če v operativnih sistemih uporabljamo predvsem entitetno-relacijsko modeliranje, se v skladiščih podatkov uporablja dimenzijsko modeliranje, ki uporabniku omogoča preprost dostop do podatkov in intuitivno izdelavo analiz (Marolt Šmid 2006, 22). Podatkovno skladišče predstavlja enoto vseh ključnih podatkov v podjetju, s čimer se zmanjša podvajanje podatkov ter se s pomočjo ustrezne transformacije v podatkovno

12 12 skladišče prenesejo pomembni podatki na eno mesto, v enotni obliki. Podatkovno skladišče tvorijo ETL procesi ter analitična podatkovna baza. Žalik razlaga, da razvoj podatkovnega skladišča predstavlja mesto za zagotavljanje kakovosti. Z uvedbo kakovosti podatkov v proces ETL sta zagotovljena kakovost podatkov in točnost (Žalik 2004, 22). 3.4 Sistem poslovnega obveščanja Razvoj sistemov poslovnega obveščanja je tesno povezan z razvojem informacijske tehnologije in predvsem z njeno demokratizacijo. Sodobna informacijska tehnologija uporabnikom ponuja več različnih sistemov za urejanje in analizo podatkov. Sprejemanje pomembnih poslovnih odločitev ni mogoče le na podlagi dolgoletnih izkušenj, temveč je za konkurenčne odločitve nujno potrebna tudi temeljna analiza in velike količine podatkov (Jaklič 2003, 186). Uspešno upravljanje z informacijami postaja v vsaki organizaciji vse bolj pomemben dejavnik. Podatke in informacije za vsakdanjo uporabo je treba imeti ustrezno urejene in shranjene, saj le taki omogočajo hitro in učinkovito upravljanje z njimi. (Babnik 2007, 48). Sistem poslovnega obveščanja predstavlja zaokroženo celoto potrebnih programskih rešitev in strojne opreme. Kimball (2002, 7) deli sistem na štiri osnovne dele: - Transakcijski izvorni sistem 3 Transakcijski sistem zajema podatke o vsakodnevnih poslovnih transakcijah. Je ločen od podatkovnega skladišča. Podatki se v podatkovno skladišče prenašajo iz različnih zunanjih virov, saj le-ti ne nastajajo v podatkovnem skladišču. Poglavitna prioriteta izvornega sistema je v procesiranju, predstavitvi in dostopnosti. - Območje priprave podatkov 4 Proces zajema, preoblikovanja in polnjenja podatkov iz izvornih sistemov v podatkovno skladišče označujemo kot proces ETL 5. Orodja ETL omogočajo integracijo in konverzijo transakcijskih in drugih podatkov v obliko primerno za podatkovna skladišča. V tem procesu pridobimo podatke iz virov (Extract), jih prenesemo ter po potrebi preoblikujemo in prečistimo (Transform), na koncu pa jih naložimo (Load) v podatkovno skladišče (Ferle 2006, 5) - Področje predstavitve podatkov 6 Zajema področje kjer so podatki organizirani, shranjeni in so uporabnikom neposredno na voljo za poizvedovanje, pisanje poročil ter drugim analitičnim aplikacijam. Podatki so shranjeni v dimenzijskih shemah (Kimball 2002, 10). Kot taki se podatki v podatkovnih skladiščih ne sklicujejo na primarni ključ. 3 Operational Source System 4 Data Staging Area 5 Kratica za Extraction Transformation - Load 6 Data Presentation Area

13 13 - Orodja za dostop do podatkov 7 Končni element predstavljajo orodja za dostop do podatkov. Uporabljajo se za procese izvajanje analitičnih odločitev. Podatki se pridobivajo iz področja predstavitve podatkov. Kimball zaključuje, da področje predstavlja bistvo uporabe podatkovnega skladišča (Kimball 2002, 13). Uporabljajo se večdimenzijske podatkovne tabele, ki omogočajo sprotno analitično procesiranje podatkov (angl. On Line Analytical Processing) v nadaljevanju OLAP. Ta orodja omogočajo večdimenzionalen pogled na podatke, njihovi bistveni značilnosti pa sta preprosta uporaba in prilagodljivost pogleda na podatke (Gradišar et al. 2007). Ključnim uporabnikom morajo omogočiti raziskovanje podatkov na podlagi katerih lahko spremljajo delovanje organizacije in odkrivajo trende. Omogočajo pravočasno ukrepanje in sprejemanje pravilnih odločitev. Lapajne razlaga, da je oblikovanje informacij (Information Design) koncept vizualizacije podatkov s ciljem doseči čim večjo berljivost sporočil za prejemnika. Zanj je pomembna čim hitrejša in pomembna pridobitev znanja iz prikazanih podatkov. Managerji potrebujejo dobro vizualizirane informacije (Lapajne 2007, 70-72). Slika 2 prikazuje osnovne elemente sistema poslovnega obveščanja. Najprej se podatki pridobijo iz izvornega transakcijskega sistema. Nato se s pomočjo ETL procesov prečistijo in naložijo v podatkovno skladišče. Preko orodij za dostop do podatkov, lahko uporabnik izvaja analize in poročila Slika 2: Osnovni elementi sistema poslovnega obveščanja Transakcijski izvornni sistem Čiščenje, izločevanje, transformacija podatkov Podatkovno skladišče Ad-hoc poizvedbe Razna poročila Analitična orodja Vir: Kimball 2002,7 3.5 Tehnologija OLAP Z naraščanjem količine podatkov v računalniški obliki pa se je problem zagotavljanja zadostne količine podatkov prelevil v problem zagotavljanja pravih podatkov (Kovačič et al. 2004, 239). OLAP omogoča neposreden (angl. On-Line) dostop do podatkovnih virov in izdelavo»poljubnih«. 8 Z uporabo orodij za sprotno analitično obdelavo podatkov (v nadaljevanju orodij OLAP) je torej managerjem omogočeno, - da si sami enostavno pripravljajo pogled na podatke, kot ga za dano odločitveno situacijo potrebujejo, ter - da z enostavnim spreminjanjem pogleda na podatke ugotavljajo, kateri podatki so zanimivi in relevantni za sprejemanje poslovnih odločitev. 7 Data Acces Tools 8 Poljubnost je seveda omejena na eni strani s podatki, ki jih vir vsebuje, in njihovo organizacijo, na drugi strani pa s pravicami posameznega odločevalca do posameznih pogledov na podatke.

14 14 Z izgradnjo podatkovnega skladišča podjetja pridobijo ločeno zbirko podatkov. Podjetja pogosto uporabljajo več aktivnih poslovnih aplikacij, ki omogočajo izvajanje poslovnih transakcij. S pomočjo podatkovnega skladišča lahko podjetja pridobivajo podatke iz več različnih virov. Tabela 2 prikazuje temeljne razlike med OLTP ter OLAP sistemom. Tabela 2: Razlike med OLAP in OLTP 9 sistemom OLTP OLAP Lastnost Operacijsko procesiranje Informacijsko procesiranje Orientacija Transakcija Analiza Uporabnik Manj zahteven uporabnik Manager, analitik Funkcija Vsakodnevne transakcije Podpora odločanju Podatki Podatki noter Informacije ven Vir: prirejeno po Han (2001, 43) OLAP torej zagotavlja predvsem veliko prilagodljivost in samostojnost pri dostopu do podatkov, vendar je izjemno pomemben predpogoj ustrezno pripravljen podatkovni vir in enostavna uporaba orodij (Kovačič et al. 2004, 240). Vsi OLAP sistemi temeljijo, tako logično kot psihično na modeliranju podatkov v kocke z več dimenzijami (Kimball et al. 2000, 265). Vsem opredelitvam pojma OLAP je skupno, da gre za analize, katerih vsebino uporabnik po potrebi spreminja. To pomeni, da je mogoče narediti nad skupino podatkov v zelo kratkem času končno mnogo različnih poročil. Ni pa določeno, da morajo biti podatki vedno odraz trenutnega stanja. Prikazujemo lahko podatke na določen dan (Dular 2005, ). OLAP orodja temeljijo na podatkovnih skladiščih in so namenjena analizi in ne le zbiranju podatkov kot pri običajnih transakcijskih sistemih (Aličehajič et al. 2001, 1). 9 On-line transaction processing.

15 15 OLAP kocka 10 predstavlja dimenzijsko strukturo, kjer so podatki shranjeni v obliki dimenzij in meril. Dimenzije, ki so hierarhično urejene po nivojih, odgovarjajo na vprašanje kaj?, merila pa odgovarjajo na vprašanja koliko?. Slika 3 prikazuje primer OLAP kocke z dimenzijami in kolikostnim merilom. Slika 3: Večdimenzijska OLAP kocka Količina R e g i j a Obdobje A r t i k e l 10 OLAP Cubes

16 16 4 PREDSTAVITEV PODJETJA MLM d.d. Danes je Mariborska livarna Maribor d.d. največje mariborsko industrijsko podjetje s zaposlenimi. V vseh 80 letih delovanja je prestavljala pomemben industrijski člen v ožjem in širšem okolju, geografske meje pa niso nikoli predstavljale ovir z pot na globalne trge. Povezovanje orodjarskega in tehnološkega proizvodnega znanja, znanja o barvnih kovinah ter visoka stopnja fleksibilnosti in posluha za kupca je zagotovilo njihove konkurenčne prednosti in dolgoročne perspektive v vseh proizvodnih programih. Poslovna skupina MLM ima enočlansko upravo, ki upravlja celotno podjetje. 4.1 Poslanstvo podjetja Podjetje s pomočjo najsodobnejše tehnološke spretnosti pri oblikovanju in litju kovin vključuje v izdelke jasno identiteto in bogato dodano vrednostjo. Geografsko se osredotoča na evropski prostor, pri tem pa trgi izven Evrope predstavljajo vse bolj pomembno dopolnilo in možnost za širitev. Podjetje na trgu utrjuje vodilno tržno pozicijo z nadpovprečno prepoznavnostjo in tradicionalistično naklonjenostjo lastnim blagovnim znamkam. Z odgovornostjo do okolja in države deluje v smeri zmanjševanja ekološke obremenjenosti okolja, hkrati pa razvija in podpira aktivnosti družbeno odgovornega podjetja. Korporacijsko kulturo gradi na načelih, ki vzpodbuja odličnost, profesionalnost, stalno zavezanost inoviranju, intenzivnemu komuniciranju, razvijanju odgovornosti in vseživljenjskemu usposabljanju in izobraževanju. 4.2 Vizija Vizija podjetja je postati najpomembnejši izdelovalec aluminijastih ulitkov za najzahtevnejše strojne in avtomobilske vgradnje priznanih proizvajalcev. Prav tako postati vodilni proizvajalec enoročnih sanitarnih armatur in aluminijastih radiatorjev v Centralni in Jugovzhodni Evropi. Ostati nišni proizvajalec izdelkov na osnovi bakrenih zlitin.

17 Sestava poslovne skupine MLM MLM d.d. se deli na tri poslovne enote: Alutec, Baker in Armal - Alutec je najhitreje rastoči proizvodni program, kjer poleg različnih orodij, izdelujejo tudi aluminijske tlačne ulitke za zahtevno domačo in tujo avtomobilsko, elektro in strojno industrijo. V MLM Alutec ulijejo ideje v aluminij. Ponujajo inovativne rešitve za specifične naloge v najkrajšem razvojnem času, povezane s praktičnimi izkušnjami in tehničnim znanjem, ki ustvarijo aluminijasti ulitek od koncepta, preko prototipa, do serijskega izdelka. - Armal je tržno priznana, visoko cenjena in ugledna blagovna znamka enoročnih, dvoročnih vodnih armatur, kopalniške opreme in aluminijastih radiatorjev Aklimat. Ti proizvodi so pretežno namenjeni končnemu potrošniku tako za domači kot tuji trg. V tej PE izdelujejo tudi dodatno opremo in pribor za njihovo montažo ter radiatorske ventile. Kot posebna enota spada proizvodnja Grohe armatur. - Baker s svojim proizvodnim programom zadovoljuje kupce polizdelkov bakra in bakrovih zlitin, različnih palic, žic, odkovkov in obdelancev. Baker je izredno dober prevodnik električnega toka, zato se pogosto uporablja v proizvodnji električnih kablov, žic in drugih proizvodov za elektro in gradbeno industrijo. MLM Storitve d.o.o. MLM Storitve d.o.o. ima status invalidskega podjetja. Prodaja ima značaj interne prodaje znotraj poslovne skupine MLM. Dejavnost poleg storitev na področju vzdrževanja strojev in naprav ter nadzora v energetiki obsegajo še specifične proizvodne storitve, med njimi strojno in ročno obdelavo kovin, izdelavo strojnih delov, vzpenjalnih delovnih strojev ter drugo. MLM Armal Beograd d.o.o. Podjetje MLM Armal Beograd je bilo ustanovljeno januarja 2004 predvsem z namenom pospeševanja prodaje na trgih Jugovzhodne in Vzhodne Evrope. Trg Srbije in Črne Gore je za podjetje MLM izrednega pomena ne le zaradi svoje velikosti, ampak tudi kot center za doseganje ostalih trgov Vzhodne Evrope. Z ustanovitvijo lastnega podjetja so tako okrepili konkurenčno prednost ponudbe na vzhodnoevropskem trgu. Organigram na sliki 4 prikazuje organizacijsko strukturo Poslovne skupine MLM.

18 18 Slika 4: Organigram poslovne skupine MLM Poslovna skupina MLM Uprava MLM d.d. MLM Storitve d.o.o. Armal Beograd d.o.o. MLM Vertriebs GmbH Skupne dejavnosti Poslovne dejavnosti Ekonomski biro PE Armal Nabava PE Baker Marketing PE Alutec CQ Finance SKPSZ Investicijski razvoj Vir: Internet

19 19 5 SISTEM POSLOVNEGA OBVEŠČANJA V PODJETJU MLM D.D. Pomen kakovostnih informacij v podjetju nenehno narašča. Želja po pravočasnih, pravilnih in na pravem mestu pridobljenih informacij je vodstvo informatike privedlo do novih ukrepov. Podjetje se je leta 2007 odločilo za uvedbo sistema poslovnega obveščanja, istočasno pa se je srečevalo s projektom prenove ERP sistema. V zaključni fazi celovite prenove ERP sistema, je bilo potrebno zagotoviti ustrezno informacijsko podporo, ki bo osnova pri procesu odločanja. Sistem poslovnega obveščanja ne zajema le programske rešitve temveč celoto strojne opreme. Podjetje se je pri tem srečevalo z nakupi ustrezne strojne opreme ter potrebnih licenc za uporabo sistema. Z uvedbo sistema poslovnega obveščanja, je podjetje želelo poenotiti poročila ter omogočiti lažji dostop do le-teh. Uporabljena OLAP tehnologija omogoča uporabniku samostojno generiranje poročil in poizvedb v času, ko jih potrebuje. 5.1 Arhitektura sistema OLAP Arhitektura sistema OLAP predstavlja več komponent, ki so med seboj povezane v zaporedju. Slika 5 prikazuje glavne komponente sistema, ki so uporabljene na primeru podjetja MLM. Vir podatkov predstavlja OLTP sistem, iz katerega se prepisujejo podatki v podatkovno skladišče s pomočjo ETL procesov. Sledi analitični del aplikacije, ki ga sestavljata orodji Impromptu in PowerPlay Transformer. Končni izdelek, ki je namenjen uporabnikom predstavlja spletna aplikacija Cognos 8 Business intelligence (v nadaljevanju Cognos BI). Slika 5: Arhitektura sistema OLAP Transakcijski izvorni sistem Analitični del aplikacije Uporabniški del aplikacije Impromtu (EUR) Cognos 8 BI OLTP Prepis podatkov Podatkovno skladišče Prenos podatkov Analyst Studio Portal Cognos Connection Report Studio Query Studio PowerPlay Transformer Vir: Interno gradivo

20 Prenovljeni transakcijski izvorni sistem Potreba po integrirani strukturi, kjer bi bili prisotni vsi podatki poslovnih procesov, je vodstvo podjetja spodbudilo k zamenjavi celovitega informacijskega sistema (v nadaljevanju ERP 11 ). Dosedanji informacijski sistem MAPIS je v podjetju deloval skoraj 30 let. Ne obnovljen je postal zastarel in neprimeren za poslovanje podjetja. Leta 2004 se je tako začel proces prenove ERP sistema. V fazi izbire se je podjetje odločilo kot najprimernejšega ponudnika programskih rešitev Razvojni center IRC iz Celja. Nov ERP (Oracle 10.2) sistem je razdeljen na dva dela. Prvi del obsega poslovni del 12, drugi del pa proizvodni del 13. Poslovni del je bil v letu 2007 zaključen, zaključuje se tudi proizvodni del. Za potrebe kadrovske evidence se uporablja kadrovski del, ki je povezan z evidentiranjem prisotnosti zaposlenih na delovnem mestu. Zadnji del, ki ga je podjetje uvedlo predstavlja sistem poslovnega obveščanja. Poleg tega podjetje spremlja gibanje materiala v skladišču s pomočjo sistema LUPS. 14 Podjetje teži tudi k planiranju in terminiranju proizvodnje, ki bi omogočalo pregledno in nepretrgano proizvodnjo s pomočjo časovnega razvrščanja proizvodnje. Slika 6: Glavne komponente ERP sistema OLAP PRO Proizvodnja FRK Finance, Računovodstvo, Komerciala OD Obdelava osebnih dohodkov Lokacijsko vodenje skladišča LUPS 11 Enterprise Resource Planning 12 FRK finance, računovodstvo, komerciala 13 PRO - proizvodnja 14 lokacijsko upravljanje poslovanja skladišča

21 Podatkovno skladišče Zaradi hitrejšega in lažjega izvajanja analiz in poročil sta OLTP in OLAP bazi ločeni. Podatkovno skladišče predstavlja osnovno skladišče podatkov, namenjenim sistemu poslovnega obveščanja. Za potrebe OLAP sistema ima podjetje ločen strežnik olap1. V podatkovnem skladišču dimenzije in merila niso definirana. Podatki se iz izvornega sistema le prenašajo ter hranijo v podatkovnem skladišču. V podatkovno skladišče se črpajo s pomočjo ETL procesov. Ti se izvajajo s pomočjo orodja Oracle Warehouse Builder. Pri tem se podatki prečistijo. Njihov namen je prenos in integracija transakcijskih podatkov iz izvornega transakcijskega sistema v osnovno enoto podatkovno skladišče. Ti procesi predstavljajo zapleteno modeliranje in se izvajajo za vsako poslovno področje posebej. Na naslednji sliki so prikazani procesi ETL za področje OLAP Zalog. Slika 7: Procesi ETL Vir: Golec (2008, 72) 5.4 Analitični del aplikacije Analitični del aplikacije sestavljata orodji Impromptu in PowerPlay Transformers, ki temeljita na orodju Cognos 7.4, ki je tipa odjemalec-strežnik. Z orodji upravlja administrator sistema 15. Cognos Impromptu je vmesnik, ki bere podatke neposredno iz podatkovnega skladišča. Omogoča povezavo do dejanskega vira podatkov. Tukaj dimenzije in merila še niso definirane. Orodje temelji na arhitekturi Cognos serije 7. PowerPlay Transformer služi modeliranju OLAP kock. Podatke pridobi preko vmesnika Cognos Impromptu, ki služi kot povezava med podatkovnim skladiščem in PowerPlay Transformerjem. Modeliranje OLAP kock temelji na podlagi OLAP modela pyi, kjer so definirane dimenzije, merila ter tudi kategorije in hierarhično urejevanje nivojev dimenzij. OLAP kocka ima končnico datoteke pyi. Po določitvi vseh meril in dimenzij se začne gradnja kocke. Oblika izhodne datoteke je večdimenzionalna podatkovna kocka s končnico mdc, ki vsebuje vrednosti meril. To je podatkovna osnova za uporabniški del aplikacije. Dostop do PowerPlay Transformerja ima administrator sistema, ki skrbi za pravilnost 15 Skrbnik sistema

22 22 modela. Omogočeno mu je, da spreminja dimenzijski model z dodajanjem ali spreminjanjem nivojev dimenzij. Slika 8 prikazuje proces transformacije, ki se prične s prenosom podatkov iz izvornega sistema v podatkovno skladišče, kjer se s pomočjo procesa transformacije podatki prečistijo ter v dimenzijskem modelu hierarhično oblikujejo v dimenzije in merila ter naložijo v podatkovno kocko, ki dobi končnico.mdc. Slika 8: Proces transformacije Izvorni podatki DW Transformacijski model- Pravica dostopa - Dimenzije - Nivoji - Kategorije Podatkovna kocka.mdc Vir: Interno gradivo Prednost sistema poslovnega obveščanja predstavlja zajem podatkov iz zunanjega okolja (Excel, www ). Pomembno je, da so ti podatki preračunani z istimi karakteristikami (dimenzijami, merili ) ter jih je mogoče primerjati s podatki v sistemu OLAP. 5.5 Cognos aplikacija Cognos 8 Business Intelligence, v nadaljevanju Cognos BI je v celoti spletna aplikacija, ki omogoča izvajanje operacij nad analitičnim sistemom. Je aplikacija s katero končni uporabnik neposredno dostopa do podatkov. Omogoča analiziranje in poročanje ter tudi izgradnjo nadzornih plošč - portalov. S pomočjo različnih studiev se izvajajo različne operacije. Vsebovani so naslednji studii: - Analysis studio Namenjen je analiziranju podatkov ter izdelavi poročil. Večdiemnzionalne analize omogočajo vodeno iskanje informacij, ki se nanašajo na vse razsežnosti poslovanja podjetja, ne glede na to, kje so shranjeni podatki. S hitrimi odzivnimi časi omogoča dostop do podatkov ter učinkovito analiziranje le-teh. Analize in poročila so lahko v obliki tabel ali pa so obogatene z grafi. - Report studio Omogoča izdelavo kompleksnih poročil, ki temeljijo na poslovnih potrebah. Omogočajo izdelavo grafikonov in vrtilnih tabel. Omogoča ustvarjanje, oblikovanje in spreminjanje poročil. Z funkcijami sortiranja, razvrščanja, izračunavanja, filtriranja in formatiranja je omogočeno izdelovanje kakovostnih poročil. - Query studio Namenjen je gradnji Ad-hoc poizvedb iz obstoječega podatkovnega vira.

23 Nadzorna plošča 16 Nadzorna plošča omogoča dostop do informacij s pomočjo interneta. Je spletni portal, ki omogoča hiter vpogled v poslovanje podjetja. Uporabniku omogoča na enem mestu dostop do vseh 17 OLAP analiz. Omogoča pripravo, izdelavo, oblikovanje in objavo poročil ter analiz. Nadzorna plošča sestavlja enega ali več portletov, ki so razporejeni. Določajo se lahko različne vrste struktur portletov. Preko spletnega portala uporabniki s pomočjo uporabniškega imena in gesla dostopajo do sistema poslovnega obveščanja. Dostop je omogočen preko spletne strani. Tukaj uporabniki objavljajo generirana poročila, ki jih lahko objavijo za ostale uporabnike ali pa jih odložijo v svojo mapo. Za vsako poročilo posebej je mogoče določiti pravice do dostopa za posameznega uporabnika. Slika 9 prikazuje primer osebne nadzorne plošče v podjetju MLM. Na levi strani je raziskovalec, ki omogoča iskanje poročil, da desni strani pa je portlet, ki omogoča prikaz poročil. Slika 9: Nadzorna plošča 5.7 Uporabniške vloge Uporabniki so kategorizirani v več skupin na podlagi uporabniških vlog in glede na poslovno področje. Administrator dodeljuje uporabniške vloge glede na potrebe in pravice posameznika do uporabe sistema. Sistem uporabnikom omogoča iskanje informacij v množici podatkov. 16 Ang. Dashboard. 17 Na eni strani je uporabnik omejen z obsegom pravic, na drugi strani z obsegom OLAP analiz in poročil.

24 24 Za uporabo različnih studiev so potrebne dodeljene vloge uporabniške vloge. Na primeru MLM so podprte naslednje vloge, ki so uporabnikom dodeljene glede na potrebe in pravice. Dodeljevanje vlog in pravic je podprto s strani administratorja, ki nosi administratorsko vlogo. Tako poznamo: - Cognos 8 BI Consumer Pri tej vlogi je omogočeno le pregledovanje poročil. Odvzeta mu je pravica vsakršnih sprememb. Odvzeti so mu vsi studii. - Cognos 8 BI Bussines Autor Vloga Author omogoča pregled poročil, njihovo avtomatično proženje ter izvoz v druge podatkovne oblike. Uporabnik lahko uporablja portal in nadzorne plošče. Omogočena je uporaba le Query studia. - Cognos 8 BI Bussines Analyst Omogočena je uporaba Analyst studia, pregledovanje poročil, njihov izvoz v druge formate. Pri delu lahko uporablja portal in nadzorne plošče. - Cognos 8 BI Administrator Administrator predstavlja vlogo z vsemi pravicami. Možna je uporaba vseh studiev, kot so: Query, Analyst, Report, Event in Matrics. Administratorska vloga skrbi za brezhibno delovanje sistema, dodeljevanje vlog in pravic drugim uporabnikom, skrbi za pravilnost in oblikovanje dimenzij Vloga omogoča pregledovanje poročil ter tudi njihovo oblikovanje. Ima pravico osveževanja vseh kock. Uporabniki se prijavljajo v sistem OLAP preko spletnega portala Cognos Connection, kjer se opravi avtentikacija uporabnika. Uporabniki se prijavljajo z istim uporabniškim imenom in geslom kot na posamezni uporabniški računalnik. To predstavlja lažje prijavljanje. Z vpisom pravilnega uporabniškega imena in gesla, lahko uporabnik vstopa v aplikacijo ter jo uporablja. Slika 10 prikazuje prijavno okno za spletno aplikacijo Cognos 8 BI. Slika 10: Prijavno okno Za vsakega posameznika mora podjetje imeti odkupljeno licenco za uporabo programske opreme. Za uporabo sistema poslovnega obveščanja, je podjetje kupilo 26 licenc za programsko opremo Cognos 8 BI Business Analyst ter eno licenco Cognos 8 BI Administrator, ki omogoča opravljanje administratorskih opravil nad sistemom OLAP in eno licenco Cognos 8 BI Business Author.

25 25 Na drugi strani, kjer so uporabniki kategorizirani glede na poslovna področja podjetja, ki ga ključni uporabnik obvladuje, lahko uporabniki dostopajo do naslednjih poslovnih področij: - Nabava, - Zaloge, - Likvidacija, - Prodaja, - Glavna knjiga, - Saldakonti, - Kadri. Uporabniki so tako omejeni z uporabniškimi vlogami, ki določajo obseg pravic glede na studie ter glede na poslovna področja, ki jih obvladujejo in imajo pravico do vpogleda poslovne vsebine posameznih področij. Uporabniki lahko imajo pravico do dostopa več OLAP kock. 5.8 Uporabniške skupine Uporabniki sistema OLAP v podjetju MLM so razdeljeni na uporabniške skupine, ki določajo katere akcije lahko posameznik izvaja v okviru uporabe portala. Posameznemu uporabniku administrator sistema določi, v katero uporabniško skupino sodi. S tem se posamezniku določi obseg pravic uporabe portala. Poznamo naslednje uporabniške skupine, ki temeljijo na Cognosovi opredelitvi: - Administratorji V uporabniško skupino administratorji, sodijo posamezniki, ki imajo nalogo administratorja sistema. Ti imajo nalogo vzdrževanja sistema, dodajanja uporabnikov v posamezne uporabniške skupine, spreminjanja in vzdrževanja dimenzijskega modela, vzdrževanja portalov - Analitiki So uporabniki s posameznih področnih služb. Imajo dostop do posameznih studiev, kjer lahko generirajo posamezna poročila in analize. Odgovorni so za izdelovanje poročil in analiz za višje uporabnike, kot so vodje in direktorji. Omogočeno jim je objavljanje in osveževanje vsebine na posameznimi portali. Skrbijo za vsebinsko aktualnost portalov. - Pregledovalci V uporabniško skupino pregledovalcev sodi najvišji management podjetja, to so direktorji in vodji posameznih služb. Tem je omogočeno pregledovanje raznih analiz in poročil, ki so predpripravljena s strani analitikov. Nimajo dostopa do posameznih studiev. Njihov namen je spremljanje poročil in analiz, ter spremljanje portala ter jim je tako omogočen dostop do pomembnih informacij za podporo odločanju.

26 Poslovna področja oz. OLAP kocke Za potrebe uporabe sistema poslovnega obveščanja, je v podjetju realiziranih 8 OLAP kock. Vsaka OLAP kocka predstavlja posamezno poslovno področje. Glede na potrebe podjetja MLM so bile modelirane in realizirane naslednje OLAP kocke: - OLAP kocka Zaloge - OLAP kocka Nabava, - OLAP kocka Likvidacija, - OLAP kocka Prodaja, - OLAP kocka Glavna knjiga, - OLAP kocka Saldakonti, - OLAP kocka Zaposlencev in - OLAP kocka Izobraževanja. Podrobneje bom opisala OLAP kocko Zaloge, ki je bila prva uvedena aplikacija v podjetju MLM. Možnost spremljanja gibanja zlog je za vodstvo podjetja izrednega pomena. Dimenzijska struktura OLAP kocke Zaloge (Slika 10) je generirana iz dimenzij Obdobje, Organizacijska enota, Vrsta zalog, Skladišče, Vrsta skladišč, Skupina predmeta obravnave, Predmet obravnave, Konto, Enota mere in Proizvodna grupa. S pomočjo Meril se zaloge lahko vrednotijo količinsko in vrednostno. Podjetje spremlja zaloge po več vrstah cenah. Vrednostno je mogoče zaloge vrednotiti po planski ceni (PLC), povprečni (POV), ponudbeni (PON) in tekoči ceni (TEK). Slika 11: Dimenzijska struktura OLAP Zalog

27 27 OLAP kocke so strukturirane z dimenzijami po posameznih nivojih. Naslednja slika prikazuje primer dimenzijee po posameznih nivojih. Nivo Podjetje predstavlja najvišji nivo v dimenziji Organizacijskaa enota. Sledijo mu nivoji Poslovna enota, Profitni center in Obrat. Najnižji nivo prestavlja Organizacijska enota na skladišču in ga podrobneje ni mogoče definirati, saj nižji nivo ne obstaja. Slika 12: Primer dimenzije Organizacijska enota s pripadajočimi nivoji Podjetje Poslovna enota Profitni center Obrat Organizacijska enota na skladišču

28 28 6 ANALIZA SISTEMA POSLOVNEGA OBVEŠČANJA Zaradi vse večje konkurenčnosti med podjetju je ključnega pomena pravočasno in pravilno odločanje. Pomembno je dejstvo, da je sistem poslovnega obveščanja ob nakupu le orodje, ki ga je potrebno oblikovati ter pripraviti za uporabo. 6.1 Uporabniške zahteve Ključni uporabniki so bili od začetka procesa vključeni v proces izgradnje in uvedbe sistema poslovnega obveščanja. S strani podjetja so bile kreirane skupine ključnih uporabnikov, ki imajo dobro znanje s področja poslovne vsebine ter poznavanja informacijskega sistema. Izgradnja posamezne OLAP kocke je potekala v časovnem zaporedju. Pred kreiranjem posamezne OLAP kocke, je skupina ključnih uporabnikov kreirala dokument predvidenih potrebnih dimenzij za posamezno OLAP kocko. Preverile so se razpoložljivosti kreiranja posamezne dimenzije. Dokument s predvidenimi dimenzijami je bil s stani administratorja sistema poslan v predogled razvijalcem sistema. Če je bilo ugotovljeno, da so potrebne spremembe s stani izvornega informacijskega sistema, je bil zahtevek podan odgovornim osebam. Po potrditvi vseh dimenzij tako s strani naročnika kot razvijalca, se je pričela gradnja posamezne OLAP kocke. To delo je potekalo na strani razvijalca. Ko je bila gradnja OLAP kock končana, je sledil proces testiranja. Testiranje pravilnosti podatkov OLAP posamezne OLAP kocke je bilo izvedeno s strani administratorja sistema. Testiranje je potekalo na podlagi primerjav med poročili iz izvornega informacijskega ter poročili izdelanimi na podlagi posamezne OLAP kocke. Če so bile ugotovljene napake in razlike med podatki, je bila ugotovitev podana razvijalcem sistema OLAP. Po odpravi napak in popravkov je ponovno sledilo testiranje. Po ugotovitvi pravilnosti podatkov iz sistema OLAP, je bila posamezna OLAP kocka pripravljena za uporabo. Da bi se prepričali o uporabnosti in pravilnosti posamezne OLAP kocke, je bil organiziran predstavitveni sestanek, ki je bil namenjen ključnim uporabnikom posamezne OLAP kocke. Nanj so bili povabljeni direktorji, vodje posameznih služb ter analitiki. Na sestanku je bila predstavljena dimenzijska struktura OLAP kocke ter meritve po katerih se lahko vrednotijo analize in poročila. Predstavljeni so bili popravki, ki so bili izdelani naknadno. Uporabniki so se srečali z izgradnjo poročil in analiz ter ugotavljali pravilnost OLAP kocke. Tekom sestanka se je zapisoval zapisnik, kjer so bili zapisani potrebni popravki, ki so bili ugotovljeni tekom sestanka ter nosilci, ki morajo te popravke izdelati. Če je bilo potrebno so sledile spremembe in dopolnitve OLAP modela. Ta je bila nato ponovno podana v testiranje. Po ugotovitvi o pravilnosti delovanja posamezne OLAP kocke, je bila le ta podana v predajo. Predaja se je zaključila s podpisom s strani razvijalca in naročnika. OLAP kocka s tem postala pripravljena na uporabo s stani uporabnikov OLAP sistema. Naslednji primer opisuje proces izgradnje OLAP kocke Nabava. Najprej je ključna uporabniška skupina izdelala dokument seznamom predvidenih potrebnih dimenzij za področje spremljanja nabave. Ta dokument se je nato posredoval preko administratorja do razvijalcev sistema. Po pregledu možnosti izdelave zahtevanih dimenzij, se je pričela izgradnja OLAP kocke Nabava. S strani razvijalcev je bila OLAP kocka podana v proces testiranja pravilnosti. Po ugotovitvi nekaterih napak, je bil preko administratorja sistema podan zahtevek za spremembe in dopolnitve sistema. Po izpolnitvi in potrditvi sprememb

29 29 in dopolnitev sistema, je bil dogovorjen predstavitveni sestanek. Na sestanek so bili povabljeni ključni uporabniki za področje nabave ter direktor in vodje za področje nabave. Na sestanku so bile ugotovljene potrebe po dopolnitvi nekaterih dimenzij. Primer dopolnitve je bila, vpeljava vmesnega nivoja za lažje spremljanje nabave po posameznih področjih nabavnega trga. Tako je imel uporabnik možnost spremljanja nabave po nabavnih trgih, kot so: Slovenija, EU, EX Jugoslavija in Drugo. Tipične uporabniške zahteve so bile nekatere dopolnitve in spremembe posameznih dimenzij. Največkrat so te izražene zaradi specifičnosti spremljanja poslovanja podjetja s strani različnih uporabnikov. Zahteve so bile najprej podane administratorju sistema, ki je nato zahtevo podal razvijalcem sistema. Nekatere dopolnitve so bile možne preko administratorja na podlagi dimenzijskega modela Potrebne so bile nekatere spremembe in dopolnitve dimenzij in meril, ki so bile zahtevane s strani ključnih uporabnikov. S pomočjo dimenzijskega diagrama, ki predstavlja pregled dimenzij, je administratorju omogočeno prilagajanje posameznih dimenzij. Preko tega diagrama se določa kaj se bo in kaj se ne bo prikazovalo v končni aplikaciji. Potrebno je paziti, da se z uporabo različnih funkcij, ki jih omogoča dimenzijski diagram ne izključujejo pomembni podatki. Tabela 3: Funkcije dimenzijskega diagrama Naziv akcije APEX FILTER CLOAK SUMMARIZE SUPPRESS Vir: Interno gradivo Opredelitev Skrije nadrejene kategorije v izbrani dimenziji Skrije izbrano kategorijo z vsemi njenimi podrejenimi kategorijami Skrije izbrano kategorijo z vsemi njenimi podrejenimi kategorijami, toda ohrani rollup vrednosti v nadrejenih kategorijah Skrije podrejene kategorije izbrane kategorije, toda ohrani rollup vrednosti Skrije izbrano kategorijo, toda ohrani rollup vrednosti v njenih nadrejenih kategorijah Ključni uporabniki so za potrebe spremljanja zalog podali zahtevo o izključitvi konsignacije iz OLAP modela Zaloge. S pomočjo dimenzijskega diagrama se je kategorija Konsignacija s pomočjo funkcije, ki jo omogoča dimenzijski diagram izločila iz modela OLAP Zaloge. Večkrat se je pojavila potreba po podatkih iz drugih OLAP kock. Omogočeno je prehajanje do podatkov iz ene aplikacije v drugo vrtanje počez 18. To je možno, če obstajajo skupne dimenzije na eni in drugi strani. Prav tako obstaja vrtanje skozi 19. Možno je prehajanje iz ene poizvedbe na drugo poizvedbo. 18 Drill across 19 Drill through

30 Obvladovanje težav Uvedbo in uporabo novega informacijskega sistema skoraj vedno spremljajo težave. Težave povzročajo nekakovostni izvorni podatki, neprisotnost ključnih uporabnikov Pomembna je pravilna analiza zahtev uporabnikov, saj naknadno spreminjanje in dopolnjevanje posameznih OLAP modelov upočasnjuje potek realizacije. Veliko prednost predstavlja kreiranje dokumenta predvidenih dimenzij s strani ključnih uporabnikov. Ti so s pomočjo poznavanja vsebinskih potreb uporabnikov določili potrebne dimenzije. Na podlagi dokumenta predvidenih potrebnih dimenzij, je naročnik izdelal OLAP model. Pomembna je bila vključitev ključnih uporabnikov v proces izgradnje OLAP kock. Ključni uporabniki so sodelovali v proces od samega začetka. Večkrat je bilo potrebno poudarjati pomembnost uporabe sistema ter njegovo spoznavanje preko večkratne uporabe. Težava je bila zasedenost uporabnikov s tekočim delom, kar predstavlja nezmožnost uporabe sistema OLAP. Uporabniki so se morali z uvedbo sistema OLAP učiti način uporabe sistema, kar je predstavljalo dodaten čas. Večkrat je bila ustreznost izvornih podatkov na začetku vprašljiva. Problem predstavlja razpršeni podatki. Nekateri podatki niso bili zajeti v nov informacijski sistem oz. so bili zapisani na listu ali v programu Excel. V tem času se je podjetje srečevalo s problemom uvedbe novega informacijskega sistema. Pred uvedbo OLAP sistema je bilo potrebno nekatere podatke prečistiti in jih urediti. Z neprisotnostjo izvornih podatkov se ustavi proces vpeljave sistema OLAP Težave predstavljajo obstoječe analize in poročila. Uporabniki so želeli natanko enake analize in poročila kot so jih kreirali do sedaj. Te analize in poročila vsebujejo nekatere podatke iz izvornega informacijskega sistema, nekatere podatke iz osebnih podatkovnih baz (Excel), nekaj pa s papirnate oblike. Nemogoče je zajeti v sistem OLAP podatke, ki jih uporabniki uporabljajo iz različnih baz. Pomembno je zajeti vse podatke v izvorni transakcijski sistem 6.3 Ključni uporabniki Razvit OLAP sistem mora biti pred dejansko uporabo sprejet s strani ključnih uporabnikov. Najpogostejša pritožba nad aplikacijo OLAP je različnost med podatki v operativnih sistemih in OLAP sistemi. To povzroča nezaupanje v OLAP sisteme s strani ključnih uporabnikov. Najpogosteje se to dogaja zaradi nepravilnega sestavljanja poročil oz. nepoznavanja vsebin dimenzijskega modela. Zaradi nepravilne uporabe in nejasno definiranih dimenzij in meril prihaja do razlik, zaradi katerih so uporabniki nezaupljivi do sistema poslovnega obveščanja. Dimenzije in merila morajo biti pravilno definirane ter pravilno uporabljene. Pomembna je primerljivost podatkov iz sistema poslovnega obveščanja s podatki iz obstoječega transakcijskega sistema. Ključni uporabniki so naveličani nenehnega preverjanja pravilnosti sistema poslovnega obveščanja. V podjetju MLM je bilo izobraževanje uporabnikov razdeljeno na administratorski tečaj ter uporabniški tečaj. S pomočjo izobraževanja je bilo predstavljeno delo administratorja sistema. Cilj izobraževanja uporabnikov je bil, seznaniti uporabnike s Cognosovim orodjem ter prikazati način izdelave analiz in poročil.

31 31 - Administratorski tečaj S strani RC IRCa je bi izveden administratorski tečaj. Vsebina se je opirala na naloge in dolžnosti administratorja do sistema. Izobraževanje je bilo razdeljeno v tri večje sklope. Administratorju je bil predstavljen način dodajanja uporabnikov ter njegovih uporabniških pravic. Tako se je srečal s sistemom avtentikacije, ki omogoča dostop uporabnikov do vsebine in studiev. V drugem sklopu izobraževanja se je administrator srečal s tehnikami vzdrževanja poslovne vsebine sistema ter dela z orodjem PowerPlay Transformer. Predstavljeno mu je bilo delo z dimenzijskim modelom. Tretji sklop je bil namenjen izdelavi ter postavitvi portalov z ustreznimi pravicami dostopa. Izdelan je bil primer osnovnega portala za podjetje MLM ter kako se določajo pravice dostopa do posameznega portala. - Izobraževanje uporabnikov sistema Izobraževanje uporabnikov sistema je bilo izvedeno po vsaki implementaciji OLAP kocke. V posamezni sklop izobraževanja, je bila vključena skupina ključnih uporabnikov določene OLAP kocke. Izobraževanje je bilo deljeno na teoretični in praktični del. Teoretični del je vseboval osnove uporabe Cognos orodja, praktični del pa se je navezoval na uporabo Cognos orodja glede na posamezna poslovna področja. Na praktičnem izobraževanju so bili prisotni uporabniki, ki so bili dodeljeni v skupino analitikov. Izobraževanje teh uporabnikov je zajemalo učenje generiranja in oblikovanja poročil in analiz. Prikazane so bile različne tehnike oblikovanja, sestavljanja in izdelovanja poročil in analiz. Uporabniki so se srečali s pojmom poslovnega obveščanja, z dimenzijami posamezne OLAP kocke, uporabo Cognos Connection portala, Analysis in Report Studia. Z približevanjem orodja ključnim uporabnikom, je bil cilj uporaba tega orodja. - Generiranje poročil Poročila so se generirala na podlagi že obstoječih poročil. Najprej so se za vsako posamezno poslovno področje pridobila obstoječa poročila, ki so jih uporabniki uporabljali pri svojem delu. Nato so se na podlagi teh poročil izdelala poročila s pomočjo Cognos aplikacijo. Uporabniki, ki so poročila in analize uporabljali pri svojem delu, so le shranili v svojo mapo (My Folder). Poročila, ki so bila primerna za objavo, so se shranile v mapo (Publik folder), ki je bila dostopna ostalim uporabnikom. Lažji dostop do poročil in analiz je omogočal osnovni portal. Na portalu so bila objavljena poročila, ki so bila uporabna tudi ostalim uporabnikom. V proces generiranja in oblikovanja poročil je bil vključen tudi administrator sistema. Čeprav delo administratorja ne zajema izdelave poročil in analiz, je v začetni fazi bila to njegova naloga. Administrator je bil neprestano na voljo za pomoč uporabnikom. Z izdelovanjem poročil in analiz ter osnovnega portala, se je oblikovala celostna podoba sistema OLAP. Tekom uporabe sistema so posamezni uporabniki generirali in oblikovali poročila in analize, ki so jih potrebovali pri svojem delu.

32 Pravilno delovanje sistema Za pravilno delovanje sistema je potrebno vzdrževanje sistema, ki zajema vzdrževanje poslovne vsebine ter tehnične in programske opreme. - Vzdrževanja dimenzijskega modela Dimenzije in merila so kreirane v dimenzijskem modelu, ki ima končnico datoteke pyi. Pomembna je pravilna nastavitev nivojev in kategorij dimenzij. Za vzdrževanje in pravilnost modela skrbi administrator s pomočjo analitičnega programa PowerPlay Transformer. Vzdrževanje modela mora potekati nepretrgoma, saj tekom poslovanja prihaja do novih podatkov, ki pa niso definirani. S tem prihaja do razlik v sistemu. - Osveževanje podatkov Zaradi obremenitve sistema je priporočljivo osveževanje podatkov v nočnem času, kadar ni potreb po uporabi sistema s strani uporabnikov. V podjetju MLM se podatkovno skladišče osvežuje ob 21 uri zvečer, podatkovne kocke pa se osvežujejo ob 3 uri zjutraj. Obvestilo (v obliki elektronskega sporočila) o osveževanju podatkovnega skladišča, se ob zaključku javi administratorju v podjetju ter RC IRCu. Osveževanje podatkovnih kock je možno izvesti tako avtomatično kot ročno. Ročno osveževanje ni vedno smiselno, saj zaradi procesa osveževanja ostali uporabniki sistema ob tem ne morejo uporabljati to OLAP kocko. Slika 12 prikazuje portal, ki omogoča dostop do osveževanja podatkov posameznih OLAP kock. Glede na uporabnikove potrebe, je omogočeno osveževanje posameznih OLAP kock ali pa vseh modelov. Slika 13: Okno za dostop do osveževanje OLAP kock

33 Dostop do podatkov Pomembno vlogo pri prezentaciji vsebine predstavlja kakovost oblikovanja informacij (Lapajnem 2007, 70). Uporabniki preko nadzornih plošč dostopajo do različnih studiev, ki omogočajo izdelavo poročil in analiz. Le te morajo biti pravilno generirane ter kakovostno oblikovane. Uporabnikom morajo biti informacije čim razumljivejše ter slikovno tako oblikovane, da omogočajo izluščiti bistvene informacije. Na primeru MLM se je najprej izdelala osnovna nadzorna plošča, do katere so lahko dostopali vsi. Vsak posameznik ima možnost izdelave svoje nadzorne plošče, znotraj katere lahko dostopa do različnih poročil in analiz. Nadzorne plošče omogočajo razvrstitev ter preglednost nad informacijami. Z njihovo uporabo ter objavljanjem poročil in analiz, se veča tok informacij med uporabniki. Pomembna je uporabnost nadzorne plošče, njeno osveževanje ter aktualnost, kar lahko predstavlja podlago za odločanje. Veliko vlogo predstavlja grafitna tehnika, kjer slika pove več kot tabele. Uporabniki morajo izkoristiti prednosti nadzorne plošče.

34 34 7 SKLEP Podjetje se mora nenehno prilagajati spremembam zunanjemu in notranjemu poslovnemu okolju, iskati trende ter priložnosti in možnosti za nadaljnji obstoj in razvoj. Pravilne, hitre in kakovostne informacije so podlaga za optimalne poslovne odločitve. Sistem poslovnega obveščanja predstavlja priložnost za nadzor nad informacijami ter vpogled nad celotnim poslovanjem podjetja. Je orodje, ki ga je potrebno oblikovati tako s strani uporabnikov kot tudi s strani skrbnika sistema. Le tako bo postal del vsakdanje uporabe zaposlenih v podjetju. V podjetju MLM so sistem poslovnega obveščanja uvedli hkrati ob obnovi temeljnega informacijskega sistema. V podjetju so težili k uvedbi enotnega sistema, kjer bi bila prisotna celotna struktura podatkov. Velika težava predstavlja nezaupanje uporabnikov do sistema poslovnega obveščanja. Večkrat zaradi nepravilnega generiranja poročil in analiz prihaja do razlik v podatkih. Poročila in analize izdelana na podlagi nepravilnih podatkov, predstavljajo neuporabne informacije. Pomembna je prisotnost ključnih uporabnikov pri oblikovanju sistema poslovnega obveščanja ter na izobraževanjih. Z izobraževanjem, uporabo in testiranjem postaja uporabnost sistema vse večja. Veliko vlogo predstavlja nadzorna plošča, ki omogoča stik informacij z različnih poslovnih področij podjetja na podlagi različnih analiz in poročil. Tukaj uporabniki celotnega podjetja dostopajo do informacij, zato morajo zaposleni v MLM težiti k njeni uporabi. Bogatenje poizvedb in poročil z grafi predstavlja pomembno prednost. Vodstvo podjetja lahko hitreje pridobi informacije o posameznih pojavih. Večjo vrednost poročil in poizvedb dosežemo s pomočjo različnih OLAP operacij, kot je vrtanje počez in vrtanje skozi ter druge. S tem se omogoča prehod med različnimi informacijami, ki so dostopne na enem mestu. Uporabnost sistema poslovnega obveščanja je velika in vsestranska. Primeren je tako za najvišji kot srednji management, za analitike in pregledovalce. Pomembno je, da znamo z orodjem upravljati ter poznamo njegovo moč iskanja informacij.

35 35 8 POVZETEK Pomembnost informacij v poslovnem svetu neprestano narašča. Odločanje je mogoče le na podlagi pravilnih in kakovostnih informacijah. Podjetja želijo z uvajanjem sistemov poslovnega obveščanja zapolniti vrzel pridobivanja in prikazovanja podatkov. Diplomsko delo predstavlja opis sistema poslovnega obveščanja v podjetju MLM. Z opredelitvijo osnovnih pojmov, sem želela predstaviti celostni obseg sistema poslovnega obveščanja. Podrobneje sem opisala OLAP tehnologijo. Podala sem splošne ugotovitve, ki sem jih spoznala tekom uvedbe in uporabe sistema. Ključne besede: Sistem poslovnega obveščanja, Cognos, odločitveni proces, Podatkovno skladišče, ERP, informacija, Mariborska livarna Maribor, MLM, OLTP, OLAP

36 36 9 ABSTRACT The importance of information in the business world continues to grow. Decision making is only possible on the basis of accurate and quality information. Companies need the introduction of business intelligence systems to fill the gap of obtaining and displaying data. The thesis presents a description of the business intelligence company in MLM. By defining the basic concepts, I wanted to present a comprehensive range of business intelligence. More specifically I focused in OLAP technology. The following are general comments were that I met during the introduction and use of the system. Key words: Business Intelligence System, Cognos, Decision-making process, Data Warehouse, ERP, Information, Mariborska livarna Maribor, MLM, OLTP, OLAP

37 37 10 SEZNAM VIROV IN LITERATURE 1. Aličehajič, S., in Vidmar, Z Orodja OLAP. Dostopno na: [ ] 2. Babnik, Luka Uvedba podatkovnega skladišča v Banki Slovenije. Uporabna informatika 1: Belak, Janko Politika podjetja in strateški management. Maribor: Založba MER MER Evrocenter 4. Bergerou, Jerome (2004). Gaining Business intelligence. [online] Dostopno na: [ ] 5. Bešter, Nežka (2009). Informacijska tehnologija in podatki. [online] Dostopno na: [ ] 6. Dular, Tomaž Analitski sistemi kot del poslovnih informacijskih sistemov. V Zbornik posvetovanja Dnevi slovenske informatike Ljubljana: Slovensko društvo informatika. 7. Ferle, Maja Polnjenje podatkovnih skladišč v realnem času. Uporabna informatika 1: Golec, Darko Vpeljava sistema poslovnega obveščanja v podjetju Mariborska livarna Maribor. Magistrsko delo. Dostopno na: 9. Gornik, Tomaž, in Andrej Orel Koncept podatkovnih skladišč. V Zbornik posvetovanja Dnevi slovenske informatike Ljubljana: Slovensko društvo informatika. 10. Gradišar, Miro, Jurij Jaklič, in Tomaž Turk Osnove poslovne informatike. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 11. Gradišar, Miro, Jurij Jaklič, in Tomaž Turk.( 2007). Upravljanje informacijskih virov. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Dostopno na: UpravljanjeInformacijskihVirov.ppt 12. Interna dokumentacija podjetja MLM 13. Jaklič, Jurij Upravljanje in uporaba podatkovnih virov. Ljubljana: Ekonomska fakulteta 14. Jaklič, Jurij Baze podatkov in njihova uporaba. Ljubljana: Ekonomska fakulteta

38 Kimball, R., and R. Merz The Data Webhouse Toolkit. New York: John Wiley & Sons 16. Kimball, R., L. Reeves, M. Ross, and W. Thornthwaite The Data Warehouse Lifecycle Toolkit. New York : Wiley Computer Publishing. 17. Kimball, R., R. Margy The Data Warehouse Toolkit Second EditonThe Complete Guide to Dimensional Modeling. New York: Wiley Computer Publishing. 18. Kimball, R., R. Margy The Data Warehouse Toolkit Second EditonThe Complete Guide to Dimensional Modeling. Dostono na: ging+area,+data+presentation+area&source=bl&ots=t6im7sm4zj&sig=npyj4yvw SjmPLIo_Z-ivFvR7nSc&hl=sl&ei=bnerSsLuB8- F_AbR7ZTKBg&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1#v=onepage&q=data% 20staging%20area%2C%20data%20presentation%20area&f=false 19. Kovačič, A., J. Jaklič, M. I. Štemberger, in A. Groznik Prenova in informatizacija poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 20. Lapajne, Andrej Informacija naj bo jasna kot prometni znak. Uporabna informatika 2: Marolt Šmid, Jasna Kako učinkovito je vaše poslovanje?. Infosrc 43: Marolt Šmid, Jasna ABC skladiščenja podatkov in poslovnega obveščanja. Infosrc 47: Milavec, Helena-Tina Izkoristimo recesijo in prehitimo tekmece. Infosrc 58: Ošep B., Volovšek, M Poslovna inteligentnost v organizacijsko distribuiranih podjetjih. Zbornik posvetovanja Dnevi slovenske informatike. Ljubljana: Slovensko društvo informatika, DSI 2001, str ) 25. Potočan, Vojko Poslovno odločanje in informacije. V Zbornik posvetovanja Dnevi slovenske informatike Ljubljana: Slovensko društvo informatika. 26. Rossetti, Luca Business Intelligence. [online] Available: [ ] 27. Trnovec, Robert Z informacijami do uspeha. World mednarodni časopis za stranke skupine S&T 3: Vilar, Polona Informacijsko vedenje: modeli in koncepti. Dostopno na:

39 29. Vitt, E., M. Luckevich, and S. Misner Business Inteligence. Kraj: Microsoft Press 39

40 40 11 SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC BI Business Intelligence Poslovno obveščanje DW Data Warehouse Podatkovno skladišče ERP Enerprise Resource Planning Celovite informacijske rešitve ETL Extract,Transform, Load Proces zajema, preoblikovanja in OLAP Online Analitical Process Sprotna analitična obdelava podatkov OLTP Online Transaction Process Sprotna obdelava podatkov polnjenja podatkov

41 41 12 SEZNAM SLIK Slika 1: Spirala učinkovite uporabe podatkov... 9 Slika 2: Osnovni elementi sistema poslovnega obveščanja Slika 3: Večdimenzijska OLAP kocka Slika 4: Organigram poslovne skupine MLM Slika 5: Arhitektura sistema OLAP Slika 6: Glavne komponente ERP sistema Slika 7: Procesi ETL Slika 8: Proces transformacije Slika 9: Nadzorna plošča Slika 10: Prijavno okno Slika 11: Dimenzijska struktura OLAP Zalog Slika 12: Primer dimenzije Organizacijska enota s pripadajočimi nivoji Slika 13: Okno za dostop do osveževanje OLAP kock Slika 14: Primer poročila Slika 15: Proces osveževanja OLAP kock SEZNAM TABEL Tabela 1: Pomembnost tehnoloških prioritet Tabela 2: Razlike med OLAP in OLTP sistemom Tabela 3: Funkcije dimenzijskega diagrama Tabela 4: Zakupljene licence... 42

42 42 14 PRILOGE Tabela 4: Zakupljene licence Cognos programska oprema Št. uprabnikov Licenčnina Podpora Skupaj Cognos 8 BI Administrator Cognos 8 BI Business Author Cognos 8 BI Business Analyst Slika 14: Primer poročila

43 Slika 15: Proces osveževanja OLAP kock 43