Uroš Cafnik REKOGNOSCIRANJE KATASTRA GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN FINANČNA ANALIZA SANACIJE POŠKODB V JAVNI INFRASTRUKTURI Diplomsko delo Maribor, av

Transkripcija

1 Uroš Cafnik REKOGNOSCIRANJE KATASTRA GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN FINANČNA ANALIZA SANACIJE POŠKODB V JAVNI INFRASTRUKTURI Diplomsko delo Maribor, avgust 2016

2 I Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa gospodarsko inženirstvo smer Gradbeništvo. REKOGNOSCIRANJE KATASTRA GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN FINANČNA ANALIZA SANACIJE POŠKODB V JAVNI INFRASTRUKTURI Študent: Študijski program: Smer: Uroš Cafnik univerzitetni, Gospodarsko inženirstvo Gradbeništvo Mentor (FG): Mentorica (EPF): izr. prof. dr. Boštjan Kovačič doc. dr. Barbara Bradač Hojnik Maribor, avgust 2016

3 II ZAHVALA Zahvaljujem se mentorjema izr. prof. dr. Boštjan Kovačič in red. prof. dr. Barbara Bradač Hojnik za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Posebno zahvalo bi rad namenil svojim staršem, ki so mi omogočili vse okoliščine za dokončanje študija ter izvedbo diplomskega dela.

4 III

5 IV REKOGNOSCIRANJE KATASTRA GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN FINANČNA ANALIZA SANACIJE POŠKODB V JAVNI INFRASTRUKTURI Ključne besede: zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, poškodbe na javni infrastrukturi, GPR aparat, geodetski inštrumenti, Geodetski informacijski sistem, SIGNAL UDK: :528.8(043.2) Povzetek Diplomsko delo obravnava problematiko poškodb na javnih vodih infrastrukture pri izvedbah aktualnih gradbenih projektov nizke gradnje. Predstavljen je način preprečevanja teh poškodb s pomočjo sodobnih ground penetrating radar inštrumentov. V diplomski nalogi so predstavljene tri opcije pristopa izvajanja projektov v povezavi s preprečevanjem poškodb na vodih javne infrastrukture. Predstavljeni so osnovni geodetski inštrumenti ter podrobneje GPR ground penetraiting radar inštrument. Prikazan je njegov način delovanja in kako lahko z njegovo pomočjo preprečimo poškodbe ob izvajanju različnih gradbenih projektov. Delovanje GPR inštrumenta je prikazano na realnem projektu na terenu ter predstavljeni so pridobljeni podatki in odstopanja od podatkov Zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Ob koncu je izdelana stroškovna analiza, ki prikazuje najugodnejšo možnost za izvajalca.

6 V RECONNAISSANCE OF CADASTRE OF PUBLIC INFRASTRUCTURE AND FINANCIAL ANALYSIS OF DAMAGE RESTORATION IN PUBLIC INFRASTRUCTURE Key words: Consolidated Cadaster of Public Infrastructure, public infrastructure damages, GPR radar, geodetic instrument, Geographic information system,signal UDK: :528.8(043.2) Abstract Thesis deals with the issue of damages to public infrastructure lines in the implementation of the current construction projects concerning civil engineering. In this paper, I have presented the way of preventing before mentioned damages by using modern ground penetrating radar instruments. The thesis presents three options of the implementation of projects related to the prevention of damages to public infrastructure lines. I have presented the basic surveying instruments and GPR ground radar penetrating instrument in detail. I have demonstrated the way of its functioning, and how it can help to prevent damages in the implementation of various construction projects. Operation of GPR instrument is shown in an actual project in the field. Furthermore, the data obtained and the deviations from the Consolidated Cadaster of Public Infrastructure are also presented. At the end, I have carried out cost analysis that shows the most favorable option for the contractor.

7 VI VSEBINA 1 UVOD OPREDELITEV PROBLEMA NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA ZGODOVINA KATASTROV JOŽEFINSKI KATASTER FRANCISCEJSKI KATASTER REAMBULANČNI KATASTER NEPREMIČNINSKE EVIDENCE SLOVENIJA ZEMLJIŠKI KATASTER Zakonska podlaga zemljiškega katastra ZEMLJIŠKA KNJIGA Zakonska osnova za zemljiško knjigo REGISTER NEPREMIČNIN TER KATASTER STAVB Zakonska osnova za kataster stavb in register nepremičnin ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE Zakonske osnove za zbirni kataster GJI Uporaba zbirnega katastra GJI Problematika zbirnega katastra GJI v praksi GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI (GIS) GEODETSKI INŠTRUMENTI TEODOLIT ELEKTRONSKI TAHIMETER Laica Nova MS60 Multistation Topcon PS Series Robotic Total Station GLOBALNI NAVIGACIJSKI SATELITSKI SISTEMI IN SISTEM SIGNAL Sistem SIGNAL Leica Viva GS15 GNSS Topcon GR GEORADAR GPR INŠTRUMENT Sestava GPR inštrumenta Delovanje GPR inštrumenta Izris 2D slike sestave snovi in objektov ter določevanje njihove globine... 33

8 VII MALA Easy Locator TERENSKE MERITVE TER PRIMERJAVA Z OBSTOJEČIMI PODATKI ZBIRNEGA KATASTRA GJI PREDSTAVITEV OBRAVNAVANEGA OBMOČJA Obstoječa javna infrastruktura obravnavanega območja MERITVE PRIMERJAVA REZULTATOV Z OBSTOJEČIM STANJEM RAZNI PRIMERI PRETRGANIH VODOV STROŠKOVNA ANALIZA STROŠKI KOT POSLEDICA POŠKODB OBSTOJEČIH VODOV Vodovodna infrastruktura Infrastruktura optičnega omrežja Izračun stroškov poškodb v obdobju 5 let STROŠKI NAKUPA GPR APARATA S PRIPADAJOČIMI KOMPONENTAMI Nakup GPR aparata Zaposlitev osebe Drugi stroški in končen izračun Izračun skupnih stroškov ob nakupu GPR aparata NAJEM STORITVE IZMERE GPR APARATA KONČEN FINANČNI IZRAČUN ZAKLJUČEK VIRI IN LITERATURA PRILOGE SEZNAM SLIK SEZNAM PREGLEDNIC PONUDBE NASLOV ŠTUDENTA KRATEK ŽIVLJENJEPIS... 80

9 VIII UPORABLJENI SIMBOLI Rf polmer prvega Fresnelovega območja h globina λ valovna dolžina c hitrost gibanja valovanja t čas c0 hitrost elektromagnetnega valovanja v zraku ε dielektričnost snovi E električna poljska jakost B gostota magnetnega polja J gostota energijskega toka R odbojnost Β dušenje

10 IX UPORABLJENE KRATICE GJI Gospodarska javna infrastruktura GPS Ground positioning system GPR Ground penetrating radar GIS Geodetski informacijski sistem SIGNAL Slovenija-Geodezija-Navigacija-Lokacija RTK Real time kinematic DDV Davek na dodano vrednost

11 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 1 1 UVOD 1.1 Opredelitev problema Geodetska stroka je tesno povezana z gradnjo objektov. Prav tako je pomembna tudi pri sanacijah in rekonstrukcijah. Zaradi splošnega finančnega stanja v gradbeništvu je tako gradnja novih objektov kot tudi rekonstrukcija obstoječih močno podvržena minimiziranju stroškov. Investitorji se v 99 % odločijo za najcenejšega izvajalca kljub temu, da se postopki ne poslužujejo nekaterih nujno potrebnih procesov. Posledica takšnih odločitev je velikokrat nastanek nepredvidenih komplikacij in s tem povezano povečanje nepotrebnih stroškov. Končen obračun presega začetno izhodišče in v nikakršnem primeru več ni tako ugoden. Po večini nosijo odgovornost za povečanje stroškov izvajalci sami, kar pa lahko pripelje v njihova podjetja velike težave. Obnove in rekonstrukcije javne infrastrukture so ena izmed problematičnih segmentov. Gospodarska javna infrastruktura (v nadaljevanju GJI) je na slovenskem področju zbrana v Zbirni kataster GJI, katerega podatki niso vedno dovolj natančni, da bi lahko gradbena podjetja izvedla projekt brez zapletov. Tako se v praksi prepogosto pojavljajo poškodbe na obstoječi infrastrukturi, kar privede do prekinitve dobave npr. električne energije na določenih področjih. Sanacije takšnih poškodb lahko trajajo tudi več dni, kar je skrajno neugodno za prebivalstvo na tem območju. S pomočjo sodobnih geodetskih inštrumentov lahko verjetnost poškodbe obstoječe infrastrukture popolnoma izničimo. Pred izvedbo gradbenih posegov imamo možnost obravnavano območje preveriti. Realno stanje lahko s tako imenovanimi GPR (Ground-penetrating radar) napravami pregledamo in ustvarimo mapo trenutnega stanja. S pomočjo visokofrekvenčnega valovanja lahko s temi inštrumenti ugotovimo natančno položaj in potek različne infrastrukture pod zemljo. S pridobljenimi podatki lahko natančno določimo potek rekonstrukcije in se izognemo nepotrebnim nepredvidenim stroškom zaradi poškodb.

12 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran Namen in cilji diplomskega dela V diplomski nalogi se bomo posvetili reševanju problematike poškodb obstoječe javne infrastrukture. Predstavili bomo podrobnejši pregled geodetskih inštrumentov, s katerimi bomo izvedli terenske meritve. Podatke s terenskih meritev bomo prenesli v pisarno na računalnik ter izdelali sliko realnega stanja. Skušali bomo ugotoviti odstopanja med realnim stanjem infrastrukture in obstoječimi podatki v zbirnem katastru GJI. S pridobljenimi podatki in ugotovitvijo odstopanj bomo finančno ovrednotili več možnosti, kako lahko podjetje pristopi k projektu. Ugotoviti bomo poskušali ali je ugodnejše investirati v sodobne vrhunske inštrumente ter posvetit nekaj časa izdelavi pregleda realnega stanja, ali pa so stroški povezani s poškodbami na različnih primerih infrastrukture vseeno nižji in zato zanemarljivi. Uvodoma smo se posvetili pregledu različnih katastrov in tudi pogledali, kako so zbirali te podatke dve stoletji nazaj. Predstavili smo današnje katastre, ki so v uporabi in opisali katere informacije lahko z njihovo pomočjo pridobimo. Podrobneje smo se poglobili v Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, kjer smo pogledali, katere naprave in objekti spadajo v njegov segment. Navedli smo tudi zakonsko podlago za izdelavo teh katastrov. V drugem delu diplomske naloge so podrobneje predstavljeni različni geodetski inštrumenti, ki so danes aktualni in s katerimi smo se podali tudi na teren. Predstavljeni so teodolit, nivelir, elektronski tahimeter, GPS totalne postaje. Pri GPS inštrumentu je vzporedno predstavljena tudi metoda meritve RTK (real time kinematic) omrežje SIGNAL (Slovenija-Geodezija-Navigacija-Lokacija), ki služi kot osnova za natančno določanje položajev v geodeziji na slovenskem področju. Podrobneje smo se posvetili GPR (Groundpenetrating radar) inštrumentu, ki je pomemben za ugotovitve celotnega diplomskega dela. Glavni del diplomskega dela se osredotoča na točno določeno omejeno območje, kjer se bodo izvajale primerjave med obstoječimi podatki iz zbirnega katastra GJI ter pridobljenimi podatki z meritvami na terenu. Sprva je predstavljeno območje obdelave. Predstavljeni so vsi infrastrukturni vodi, ki potekajo čez območje. Izdelana je mapa, ki je skupek vseh obstoječih vodov in predstavlja javno informacijo ter hkrati podlago za

13 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 3 izvedbo del. Nato je predstavljeno potek meritev ter prenos teh podatkov v uporabo. S pridobljenimi podatki na novo kreirani mapi predstavljena realna postavitev obravnavanih infrastrukturnih vodov ter izvedena primerjava s podatki iz zbirnega katastra GJI. V zadnjem delu je celoten postopek finančno ovrednoten. Predstavljena so tri možnosti, ki so podjetju pred izvedbo projekta na razpolago, da se jih posluži. Prva možnost je izvajanje projekta brez pregleda z GPR aparatom in finančne posledice, ki lahko sledijo. Druga možnost je nakup GPR aparata ter zaposlitev osebe. Tretja možnost je izbira pregleda projektnega območja pri podjetju, ki se ukvarja z GPR.

14 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 4 2 ZGODOVINA KATASTROV 2.1 Terezijanski kataster Začetki zapisovanja, kot vrsta katastrov, sega v leta , ko je bil prvič zabeležen Terezijanski kataster. V tistem času je šlo za vrsto davčnega popisa po davčnih reformah v habsburških deželah pod vladavino Marije Terezije. Napisan je v nemškem jeziku. Princip je bil zastavljen na podlagi ugotavljanj velikosti pridelka in ne na realnih izmerah in je temeljilo na 6-letnem povprečju. Kataster se je dopolnjeval z rektificiranimi dominikalnimi akti, ki nam še danes dajejo dober vpogled v takratna kmetijstva glede kultur, ki so jih gojili, o živinoreji ter o donosnosti posameznih področij zemlje. Kataster se je sestavljal na zemljiških gospostvih. Uporabljali so enotne tabele t. i. BT Bekenntnistabelle, v katero so morali vnesti podatki tako kmetje kot zemljiški gospodje. Osnovna delitev je bila zastavljena po zemljiških gospostvih, znotraj tega pa je bilo potrebno izpolniti dominikalne, rustikalne ter kalkulacijske tabele (obrazci od A do G). Ti obrazci so zajemali: Obrazec A: podatki o poljih, travnikih, pašnikih, gozdovih v obliki parcele oz. lokacije, velikost pa je bila izražena v donosu. Obrazec B: podatki o dominikalnih vinogradih. Obrazec C: dohodki od voda poleg ribolova tudi dohodek mlinov, papirnic in fužin. Obrazec D: je bil urbar (prihodek zemljiškega gospostva od kmetov ter izdatki). Obrazec E: podatki o kmetijah in kmečki posesti (njive, pašniki, gozdovi). Obrazec F: kmetove koristi od voda (mlini, kovačije). Obrazec G: kmetove obveznosti do drugih zemljiških gospodov. Področno je Terezijanski kataster zajemal Kranjsko, Štajersko, Goriško ter Koroško.

15 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran Jožefinski kataster Prav tako je kot vrsta davčnega popisa služil naslednik Terezijanskega katastra Jožefinski kataster, ki je v bil aktualen v letih , pod takratnim vladanjem cesarja Jožefa II. Veliko boljšo organizacijo zapisov je tukaj povzročila povezanost med nabornimi gospostvi in soseskami (občine), ki so izvajale izmere za državo. Izoblikovane so bile komisije za izmero in ocenitev donosa zemljišč, ki jih je sestavljal župan in izvoljeni odborniki soseske. Temeljna enota za izvedbo popisov, izmer ter napovedi zemljišč je bila katastrska občina. Za začetek so določili meje med katastrskimi občinami. Znotraj vsake katastrske občine so razdelili zemljišča na podlagi topografske lege na več manjših enot imenovanih Ledine, na podlagi katerih so izvedli popis in izmero posameznih zemljiških parcel. Izmere zemljišč so se opravile s predpisanim merilnim orodjem. Izbran teren so sprva obhodili ter postavili mejnike. Prisotni so bili vsi lastniki. Med dvema mejnikoma so nategnili vrv in dolžino preračunali v orale. 1 oral (joch)=0,57 Ha. Napoved donosa njiv so opravili po enotnih kriterijih. Jožefinski kataster sestavljajo glavni trije obrazci: 1. fasija osnovni sestavni del katastrskega operata in zajema podatke o velikosti in popisu izmerjenih zemljišč; 2. subreparticijski izvleček izvleček podrobnješe razdelitve; 3. posestni list. Jožefinski kataster je za Štajersko in Koroško skoraj v celoti ohranjen in dostopen v Arhivu RS. 2.3 Franciscejski kataster Veliko naprednejši kataster je dal v izdelavo cesar Franc I., ki ga je uzakonil 23. decembra Izdelala in narisala ga je vojska na terenu in je bil prvi izdelan s pomočjo merilnih inštrumentov. Za posamezno deželo so določili komisijo. Osnovna in najmanjša enota katastra je bila katastrska občina približne velikosti 7 km 2. Kot začetek meritev so določili geodetsko osnovo. Sprva so določili koordinatni sistem za celotno Avstrijo. Določili so koordinatne točke za slovensko ozemlje na hribu Schöckel pri Gradcu ter na Krimu pri Ljubljani. Te točke so bile osnova za izvedbo triangulacije ter za katastrsko izmero. Za področje Prekmurja je bila izhodiščna točka vrh hriba Gellert v Budimpešti. Izmere so se pričele z določitvijo grafične mreže za merjenje, ki je razdelila področje občine na mapne liste. Velikost mapnih listov je zajemal površino približno ene kvadratne milje. Po

16 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 6 triangulaciji so morali določiti občinske meje. Pri tem so skupno sodelovali: geometer, uradnik okrožnega ali okrajnega urada, predstojnik občine ter predstavnik sosednje katastrske občine. Meritve so se opravile z inštrumenti: vodna tehtnica, svinčnica, dioptersko ravnilo, merilna mizica, 10 col dolga merilna veriga in risalni pribor. Meritve so se opravile preko leta med pomladjo in jesenjo, pozimi pa so pridobljene podatke zbirali ter urejali. Merila so se razlikovala glede na področje izmer. Glavno merilo je bilo 1 : V mestih so uporabili 1 : 1440 ali tudi 1 : 720, na težko dostopnih področjih pa je bilo zadovoljivo tudi merilo 1 : V uporabi je bil seženjski merski sistem 1 seženj je enako 1 avstrijski klaftri, ta pa je enako današnjih 1,9 centimetra. Franciscejski kataster je bil v dveh delih, grafični ter spisovni del. V spisovnem delu so zajeli obrazce, ki so vsebovali podatke za pridobitev informacij o posameznem posestniku ali o posameznem zemljišču ter vse ostale zapise in popise, ki so jih izvedli. V grafičnem delu je bila zajeta originalna katastrska mapa, mapna kopija, indikacijska skica ter rektifikacijska mapa. Originalno katastrsko mapo so izvedli na zelo kakovostnem papirju. Velikosti listov so bile 71,5 x 58 cm s 2,5 centimetrskim predpisanim robom, ki je služil za zapis narisa katastrskih površin. Oštevilčenje listov so izvedli s tekočimi rimskimi številkami, obarvani pa so bili glede na prikazane katastrske kulture na terenu. Franciscejski kataster ni v celoti ohranjen in je na voljo v Arhivu Republike Slovenije. 2.4 Reambulančni kataster Po letu 1860 je prišlo do nekaj večjih dogajanj, ki so prinesle kot posledico doslej najbolj izpopolnjene katastrske izmere. Avstrijski vojno-geografski institut je dal izdelat na področju celotne monarhije novo in natančnejšo mrežo osnovnih geodetskih točk. Izvedli so ponovno izmero države ter izdelali nov reambulančni kataster. Pri izvedenih postopkih so se natančno držali vseh pravil, predpisanih inštrumentov ter postopkov izmer. Izvajanje del je bilo izredno obširno. Sodelovali so vsi takratni geodeti ter kartografi. Reambulančne mape se hranijo skupaj z ostalimi zgodovinskimi katastrskimi zapisi v Arhivu RS.

17 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 7 3 NEPREMIČNINSKE EVIDENCE SLOVENIJE 3.1 Zemljiški kataster Kot temeljna nepremičninska evidenca za slovensko področje služi zemljiški kataster. Osnovna enota je parcela, ki je določena s točnimi mejami, ima parcelno številko ter spada v neko katastrsko občino. Parcelne številke so zapisane na štiri različne načine (zemljiške in stavbne parcele). Tako lahko preko informacije o parceli izvemo lego, velikost, obliko, lastništvo, različne mere, upravljalca državnega ali lokalnega premoženja, dejansko rabo, lastništvo in boniteto zemljišča te parcele. Robove parcel določajo zemljiškokatastrske točke, ki so med seboj povezane v daljice. Zemljiškokatastrske točke imajo koordinate v državnem koordinatnem sistemu. Sklenjeno zaporedje daljic tvori parcelo in hkrati določa mejo do druge parcele. Zemljiški kataster je dostopen preko spletnega portala E-prostor v digitalizirani obliki in zajema celotno področje Slovenije. Za fizične osebe je javno dostopen in uporaben v različne namene. Podatke je možno pregledat in jih tudi natisnit. Občine ter druge javne ustanove uporabljajo zemljiški kataster kot osnova za izvajanje varovanja okolja, strateškega gospodarjenja z nepremičninami, umestitev objektov v prostor ter drugo Zakonska podlaga zemljiškega katastra Zemljiški kataster Slovenije je določen s pomočjo Zakona o zemljiškem katastru (ZZKat), (Uradni list SRS, št. 16/74, 42/86, Uradni list RS, št.52/00 ZENDMPE in 47/06 ZEN), v katerem se evidentirajo podatki o zemljiščih (nosilci stvarno-pravnih pravic, lega, oblika površina, vrsta rabe, katastrski razred, katastrski dohodek, rodovitnost in proizvodna sposobnost zemljišča, posebni režimi uporabe in razpolaganja z zemljišči, ki so določeni s predpisi družbenopolitičnih skupnosti, pripadnost zemljišč statističnim okolišem ter drugi podatki o zemljiščih).

18 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran Zemljiška knjiga V povezavi z zemljiškim katastrom se uporablja zemljiška knjiga. Javna listina, ki zajema podatke o stvarnih pravicah parcel zemljiškega katastra. Zemljiška knjiga se vodi okrajnega sodišča in je sestavljena iz glavne knjige, zbirke listin, parcelnikov in pomožnih evidenc, ki so kot pomoč pri določanju razmerij na zemljiščih. Glavna knjiga zajema vpis vseh nepremičnin ter lastnikov le-teh, spremembe lastništev, vsa pravna dejstva ter določene oblikacijske pravice. Sestavljajo jo trije deli: popisni list A ki se deli na A1 (katastrska občina, zaporedna številka zemljiškoknjižnega vložka, sodišče, ki ga vodi) in na A2 (spremembe posamezne nepremičnine), lastninski list B (lastninska pravica, ostale informacije) in bremenski list C, ki se deli na C1 (vpis pravic tretjih oseb), C2 (drugi vpisi) in C3 (zastavna pravica). Vpisi v zemljiško knjigo so lahko različni vpisi, izbrisi, predznambe in zaznambe. Zbirka listin zajema vso dokumentacijo, ki je bila potrebna, da se je izvedel vpis v zemljiško knjigo in je neke vrste arhiv zemljiške knjige. Osnovne listine so sklepi, ki so bili podani s strani sodišča kot razlog za vpis. V primeru, da je sodišče vpis izvedlo na osnovi predloga za vpis, je vložen tudi ta. Zbirka listin se vodi za vsako leto ločeno. Od se zbirka listin vodi v elektronski obliki. Informatizirana glavna knjiga ter informatizirana zbirka listin se vodita trajno, 10 let po pravnomočnosti so dostopne na zemljiškoknjižnem sodišču, nato pa so dodeljene pristojnemu arhivu. V nasprotju z glavno knjigo ni v celoti javna in je dostopna le osebam, ki so pravno povezane z nepremičnino. Vse parcele, ki spadajo pod isto katastrsko občino so zbrane v parcelniku in se tako vodijo ločeno za vsako katastrsko občino. Zemljiškoknjižne pravice lastnikov do nepremičnin se lahko pridobivajo, prenašajo, omejijo ali izgubijo in to samo z vpisom v zemljiško knjigo, kjer se vpisujejo naslednje pravice: služnostna pravica, odkupna, predkupna in zakupna pravica, lastninska pravica, pravica stvarnega bremena, zastavna pravica, pravica uporabe in druge pravice Zakonska osnova za zemljiško knjigo Zemljiška knjiga Slovenija je določena s pomočjo Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), (Uradni list RS, št 58/2003), ki določa vse za vpis podatkov o pravicah na nepremičninah

19 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 9 in pravna dejstva povezana z nepremičninami, za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. 3.3 Register nepremičnin ter kataster stavb Osnovna in temeljna evidenca za stavbe v Sloveniji evidentira kataster stavb, ki se povezuje z zemljiškim katastrom ter zemljiško knjigo. Kot stavba se jemlje objekt, ki je človeku dostopen v smislu bivalnih površin, poslovnih namenov ali drugim dejavnostim ter ga ni mogoče premakniti brez uničenja. Kot posamezen del stavbe je mišljen prostor ali več prostorov v isti stavbi in jih je mogoče pravno samostojno obravnavat. Je v pristojnosti Geodetske uprave RS ki ga vzpostavlja, servisira in ažurira. Vodijo se naslednji podatki o stavbah ter delih stavb: - identifikacijska oznaka, - lastnik - upravljalec, - lega in oblika, - površina, - dejanska raba, - številka stanovanja ali poslovnega prostora, - povezava z zemljiškim katastrom, - povezava z registrom prostorskih enot, - povezava z zemljiško knjigo. Vsak star ali novo izgrajen objekt je potrebno evidentirat v zemljiški kataster in v kataster stavb. Ta postopek izvede geodet na pobudo lastnika nepremičnine, investitorja gradnje, imetnika stavbne pravice, lastnika stavbe ali dela stavbe ter uporabnika ali upravnika stavbe. Geodet mora izdelat dva ločena elaborata, ki služita kot strokovna podlaga za sprožitev upravnega postopka vpisa objekta v obe evidenci. Elaborata zajemata realne izmere s strani geodeta, ki mora določiti zunanje koordinate v državnem koordinatnem sistemu ter notranje velikosti, da lahko poda bruto tlorisno površino in uporabno površino stavbe. S tem pridobi objekt in deli stavbe identifikacijske številke. Elaborata je potrebno skupaj z zahtevo za uvedbo postopka vložiti na Geodetski upravi RS.

20 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 10 Register nepremičnin je tehnična zbirka, kjer so dostopni podatki o nepremičninah na slovenskem področju v realnem stanju. Realnost podatkov se ažurira s strani lastnikov nepremičnin ter geodetske uprave. V tem smislu so mišljene nepremičnine kot samostojno zemljišče, zemljišče s stavbami, stavba ali samo del stavbe (stanovanje). Vsi deli nepremičnin imajo enakega lastnika. V slovenskem registru nepremičnin se vodi o nepremičninah: lega in velikost, dejanska raba, proizvodna sposobnost zemljišča, namenska raba, posplošena tržna vrednost, starost, uporabna površina Vsi ti podatki so prevzeti od podatkov popisa, podatkov zemljiške knjige, katastra stavb ter od vsakodnevnih podatkov lastnikov nepremičnin. Uporablja se za pridobivanje dejanskih podatkov o nepremičninah, kadar to fizične osebe potrebujejo npr. pri prodaji ali nakupu nepremičnine. Tukaj je potrebno biti pozoren, če je nepremičnina vpisana samo v Register nepremičnin in ali se skladajo podatki z zemljiškim katastrom, katastrom stavb ali zemljiško knjigo. Nepremičnine imajo vsaka svojo identifikacijsko oznako, ki je enotna za tudi za ostale nepremičninske evidence. Te številke so zakonsko določene z Zakonom o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007 Odločba US). Tako je identifikacijska oznaka za parcelo šifra katastrske občine in številka parcele, za stavbo številka katastrske občine in številka stavbe, za del stavbe: številka katastrske občine, številka stavbe in številka dela stavbe Zakonska osnova za kataster stavb in register nepremičnin Kataster stavb in Register nepremičnin sta urejena s pomočjo dveh zakonov. Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN), (Uradi list RS, št. 47/06, 65/07 odl. US in 79/12 odl. US), ki ureja evidentiranje nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, postopek urejanja in spreminjanja meje zemljiških parcel, postopek vpisa podatkov o stavbah in delih stavb v kataster stavb ter vpisa njihovih sprememb, register nepremičnin, izdajanje podatkov in druga vprašanja, povezana z evidentiranjem nepremičnin, državne meje in prostorskih enot. Evidentiranje nepremičnin po tem zakonu obsega vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin. Pravilnik o vpisih v kataster stavb (Uradni list RS, št. 73/12 in 87/14). Ta pravilnik določa vsebino in sestavine elaborata za vpis stavbe v kataster stavb, elaborata spremembe podatkov katastra stavb, elaborata za evidentiranje stavbe in elaborata za evidentiranje sprememb v katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave ter podatke iz zbirke

21 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 11 upravnih aktov na področju gradnje in ureja način določanja in evidentiranja površine stavbe in površine dela stavbe, koordinat točk tlorisa stavbe in centroida stavbe ter višine stavbe in etaže v stavbi. 3.4 Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture Kot izhodiščna točka raziskav te diplome bo služil zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju zbirni kataster GJI). Je osnovni kataster, ki združuje vse infrastrukturne objekte na slovenskem ozemlju: - prometna infrastruktura (ceste, železnice, letališča, pristanišča), - energetska infrastruktura (infrastruktura za prenos in distribucijo električne energije, zemeljskega plina, toplotne energije, nafte in naftnih derivatov), - komunalna infrastruktura (vodovod, kanalizacija, odlagališče odpadkov), - vodna infrastruktura, - infrastruktura za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja, - drugi objekti v javno korist (elektronske komunikacije). Zbirni kataster GJI v širšem pomenu razumemo kot sistem oz. okolje, v katerem se srečujejo uporabniki in upravljavci podatkov, ki na podlagi določenih procesov posredujejo podatke ali dostopajo do podatkov o objektih GJI, ki se vodijo v zbirki podatkov. V širšem smislu zbirni kataster GJI ni le tehnična rešitev, zbirka podatkov ali aplikacija, ampak je to organizacijsko-tehnični model, katerega namen je zagotavljati pogoje za uspešno evidentiranje in posredovanje podatkov o objektih GJI (Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, Geodetska uprava RS). Večina posegov v nepremičninskem segmentu je praktično neizvedljiva brez informacij o obstoječi gospodarski infrastrukturi. Zato so že leta 1968 vzpostavili kataster komunalnih naprav, ki je dopolnjeval zemljiški kataster ter kataster stavb. Zadnja velika sprememba prostorske zakonodaje se je izvedla leta 2002 z Zakonom u urejanju prostora (ZureP-1) in Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1), kjer je bil vzpostavljen poseben poudarek na zbiranju podatkov GJI.

22 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 12 Geodetski upravi RS je bila tako zaupana naloga vzpostavitve zbirnega katastra GJI, za katerega še danes nudi osnovne pogoje za delovanje. Podatki, ki so na voljo, so vrsta in tip objekta, informacija o lokaciji v prostoru, identifikacijski podatki objekta in informacija o upravljalcu oz. lastniku objektu. Lastniki objektov infrastrukture pa so dolžni posredovati geodetski upravi RS vse podatke, ki so potrebni za ažurnost zbirnega katastra GJI. Vrste in osnovne šifre objektov GJI je na globalni ravni določil Pravilnik o dejanski rabi prostora. Preglednica 2.1: Vrste in osnovne šifre objektov GJI [1] Zakonske osnove za zbirni kataster GJI Krovni zakon na področju evidentiranja objektov GJI je Zakon o urejanju prostora ZUreP- 1 (Uradni list RS, št. 110/2002 ( 8/ popr.), 58/2003 ZZK-1, ki zapoveduje vodenje

23 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 13 zbirke dejanske rabe prostora, katere del je tudi kataster GJI. Zakon okvirno določa način evidentiranja objektov GJI in način vodenja zbirnih podatkov o objektih GJI. Dopolnjuje ga Zakon o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Ur.l. RS, št. 33/2007), 70/2008-ZVO-1B). Ta zakon ureja prostorsko načrtovanje in uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje načrtovanih prostorskih ureditev, zagotavljanje opremljanja zemljišč za gradnjo ter vodenje sistema zbirk prostorskih podatkov. Ta zakon določa tudi pogoje za opravljanje dejavnosti prostorskega načrtovanja in določa prekrške v zvezi z urejanjem prostora in opravljanjem dejavnosti prostorskega načrtovanja. Natančneje o vodenju in vzdrževanju zbirnega katastra GJI govori pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora (Uradni list RS, št. 9/2004). Tukaj je določeno dodeljevanje identifikacijskih oznak objektom GJI ter posredovanje podatkov v zbirni kataster. Pravilnik o katastru komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture (55/2015) podrobneje določa evidentiranje objektov komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture. Prvi odstavek 14. člena Zakona o elektronskih komunikacijah ZEKom-1B (Ur.l. RS, št. 109/2012,110/2013, 40/2014 ZIN-B, 54/2014 odl. US in 81/2015). Lastnik komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture mora posredovati podatke o napravah in objektih komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture neposredno Geodetski upravi RS v roku treh mesecev po končanju gradnje. Vsako spremembo podatkov, ki pomeni tudi spremembo podatkov v katastru, lastnik komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture je potrebno sporočiti Geodetski upravi RS v treh mesecih od njenega nastanka. Pravilnik določa tudi, da mora lastnik komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, zgrajenega pred začetkom veljavnosti tega pravilnika sporočiti vse manjkajoče podatke praviloma do 30. junija Vsebino posameznih katastrov gospodarske javne infrastrukture javnih služb varstva okolja (kataster javne infrastrukture državnega pomena za ravnanje z odpadki, kataster javne infrastrukture lokalnega pomena za ravnanje z odpadki, kataster javne kanalizacije ter kataster javnega vodovoda) ter posredovanje podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture določa Pravilnik o katastrih gospodarske javne infrastrukture javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 28/2011). Lastnik javne infrastrukture za ravnanje z odpadki državnega in lokalnega pomena, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo tega

24 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 14 pravilnika, mora posredovati podatke za vpis v zbirni kataster najpozneje do 31. decembra Evidentiranje objektov vodne infrastrukture podrobneje ureja Pravilnik o določitvi vodne infrastrukture (Ur.l. RS, št. 46/2005). (portal e-prostor, Uporaba zbirnega katastra GJI Zbirni kataster GJI je skupek podatkov, kjer se na enem mestu srečujejo uporabniki in upravljavci javne infrastrukture. Temeljne funkcije uporabe zbirnega katastra GJI: - splošne informacije o javni infrastrukturi, - vodenje evidence za ponovne vzpostavitve komunalnih sistemov v prostoru, - osnova za dodeljevanje soglasij potencialnim graditeljem k lokacijski in gradbeni dokumentaciji, - podlaga za projektiranje rekonstrukcij, sanacij in novogradenj. Upravljavci ali tudi privatni lastniki infrastrukture so dolžni, v roku 15 dni po dnevu pravnomočnosti uporabnega dovoljenja, poskrbeti za vpis v uradne evidence novozgrajenih gospodarske javne infrastrukture. To je določeno z zakonom o graditvi objektov (ZGO-1). Le-ti objekti morajo imeti za vpis v evidence izdelan elaborat izmere, ki ga pripravi geodet. Vpisi se izvedejo v kolikor še objekt infrastrukturen ni zaveden, po končanih novogradnjah in po končanih delih, ki so posegala v obstoječo infrastrukturo in so povzročile kakršnekoli spremembe. S posredovanjem teh podatkov s strani upravljavcev ali privatnih lastnikov je zagotovljena vsem uporabnikom ažurna informacija o realnem stanju na terenu. Tako je možno na enem mestu izvedeti zasedenost prostora na nekem območju, hkrati pa tudi opremljenosti tiste parcele. Investitorji lahko lažje urejajo, upravljajo in gospodarijo s prostorom. Prav tako je namen vseh zbranih podatkov zbirnega katastra GJI preprečevati poškodbe na obstoječih objektih infrastrukture, kadar se gre v poseg na neki lokaciji Problematika zbirnega katastra GJI v praksi Zbirni kataster GJI je zelo pomembna in uporabna zbirka podatkov ter informacij, kot smo zgoraj navedli. Kljub temu pa prihaja v vsakodnevni uporabi do marsikaterih težav. Vsi

25 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 15 podatki namreč niso javni oz. niso splošno dostopni širši javnosti. Za splošne fizične stranke je mogoče pridobit informacijo le za določeno parcelo v neki katastrski občini. Če se potrebuje več informacij, je potrebno te podatke naročit pri geodetski upravi. Glavno problematiko v praksi predstavljajo nenatančni podatki različnih infrastrukturnih vodov. Prihaja do neskladnosti podatkov, ki so na razpolago v zbirnem katastru GJI in realnim stanjem na terenu. Razlogi so različni: zastareli podatki iz zgodovine, neažuriranje podatkov v preteklosti, obstoj infrastrukture, ki je bila izvedena brez dovoljenj in zato ni nikjer zavedena, napake pri meritvah in pri prenosih podatkov do zbirnega katastra GJI. Zraven splošnih šifrantov vrste objektov GJI, so določeni tudi šifranti za: tip spremembe, topološko obliko, položajne natančnosti, višinske natančnosti, status GJI, vir, opuščenost in ostali šifranti, ki so specifični za vsako infrastrukturo posebej. Preglednica 2.2: Šifrant položajne natančnosti [1] Preglednica 2.3: Šifrant višinske natančnosti [1]

26 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 16 Preglednica 2.4: Šifrant vira [1] Slednji šifranti so pomembnejši za naše diplomsko delo, saj se naslanjajo natančnosti podatkov. Glede na obstoječe šifrante vidimo, da je lahko natančnost podatkov tudi zelo slaba npr.: vrednost atributa NAT_YX: 4 od vključno 5 do 10 metrov. Kadar imamo na obravnavanem območju za nek podzemni vod slednje natančnosti, potrebno pa je izvest izkop za nov vod, to pri izvajanju projekta v praksi privede do naslednjih težav: geodetski zaris obstoječega voda ne mora biti natančen, izvajalec izkopa se drži podatkov po šifrantih in izvede izkop, ker so odstopanja prevelika, prihaja nemalokrat do poškodb različnih obstoječih vodov. V nadaljevanju bomo pogledali konkreten primer, na katerem se je pojavilo kar nekaj podobnih slučajev. 3.5 Geografski informacijski sistemi (GIS) Geografski informacijski sistem ali GIS (angl. Geographic information system) je sistem za zajemanje, shranjevanje vzdrževanje, obdelavo, povezovanje, analiziranje in predstavitev prostorskih geokodiranih podatkov. Sestavljajo ga splošna in posebna strojna oprema, sistemska ter posebna programska oprema, integrirana baza podatkov, uporabniški programi ter vzdrževalci in uporabniki GIS-a. S pomočjo razvoja računalniške opreme je

27 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 17 bilo mogoče vzpostaviti kontrolo nad velikimi količinami podatkov in jih združiti v baze podatkov DBMS (Data Base Management System), računalniško podprte kartografije CAC (Computer Assisted Cartography) in različne statistične analize. Način prikaza je prilagojen za širšo uporabo in s pomočjo vmesnikov lahko vodljiv. Omogočeno je iskanje, prebiranje, obdelovanje, analiziranje ter razširjanje prostorskih podatkov. Velik poudarek je tudi na statističnih analizah, kot so npr.: povprečna starost in povprečna plača na določenem geografskem področju. Na slovenskem območju se v večini pojavljata dva ponudnika GIS sistemov, iobčina in PISO (prostorski informacijski sistem občin). Razvijajo in vzdržujejo jih podjetja, ki združujejo tako geodete kot računalničarje in skrbijo za ažurnost podatkov ter sodoben dizajn in seveda preglednost in uporabnost portalov. Uporabnikom nudijo dostop do različnih baz podatkov in statistik.

28 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 18 4 GEODETSKI INŠTRUMENTI Pri rekognosciranju zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture bomo potrebovali različne geodetske inštrumente. Z njimi bomo poskušali, kar se da natančno prenesti znane podatke GJI na teren. Natančnost zakoličbe obstoječih vodov je odvisna sicer predvsem od natančnosti podatkov zbirnega katastra GJI, je pa tudi odraz naprav ter natančnosti le-teh, s predpostavko opravljanja izmer brez napake človeka. Za to delo bomo uporabili elektronski tahimeter ter GPS inštrument. Zakoličene trase bomo nato preverjali s GPR aparatom, ki bo imel vodilno vlogo za določanje odstopanj, ki jih iščemo. 4.1 Teodolit Osnovni inštrument, katerega prvi opis sega v leto 1571 v zemljemerskem učbeniku Pantometria, geodetske branže je teodolit. Optično mehanska naprava namenjena zelo natančnemu merjenje horizontalnih in vertikalnih kotov. S pomočjo teh meritev lahko nato izračunamo horizontalne ter vertikalne kote med opazovanimi točkami. Glavni sestavni deli teodolita so: - horizontalni krog limb, v katerem centru se vrti zgornji del alhidada, na kateri se nahaja: - naprava za viziranje daljnogled, - libele za horizontiranje (dozna ali cevna), - naprava za pridobivanje odčitka (okular). Za izvajanje izmer se teodolit postavi na trinožni stativ nad izhodiščno geodetsko točko. S pomočjo stativa ter horizontirnih libel se teodolit pred izmerami postavi v horizontalno ravnino. Libele so lahko cevne ali dozne. Teodolit se pritrdi na stativ s pomočjo vznožnega vijaka. Daljnogled nudi povečavo med 30 do 32 krat. Znotraj okularja so nameščene nitke za natančno viziranje točk.

29 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 19 Pri izvajanju meritev s teodolitom je potrebna velika natančnost operaterja ter stalno preverjanje položaja, horizontalnosti in umerjenosti naprave. Naprava mora biti prav tako na določen čas rektificirana pri pooblaščenem serviserju. Za pravilno delovanje instrumenta ga moramo enkrat letno predat serviserjem, ki nastavijo instrument, da zadostuje naslednjim pogojem: - osi dozne in cevne libele morata biti pravokotni na vrtilno vertikalno Z os (sicer ima instrument t. i. pogrešek alhidadnih libel), - os daljnogleda (X) mora biti pravokotna na vrtilno os daljnogleda (Y) (sicer ima instrument t. i. kolimacijski pogrešek), - vrtilna os daljnogleda (Y) mora biti pravokotna na vertikalno (Z) os instrumenta (sicer ima instrument pogrešek v horizontalni Y osi), - pri horizontalni vizuri mora biti odčitek na vertikalnem krogu 90º (sicer ima instrument t. i. indeksni pogrešek). 4.2 Elektronski tahimeter V sodobni geodeziji se teodoliti uporabljajo z nekaterimi nadgradnjami. Vsi podatki so avtomatizirani ter jih je možno enostavno odčitati z ekrana. Poleg avtomatiziranega merjenja horizontalnih ter vertikalnih kotov omogočajo tudi izmere dolžinskih razdalj ter prav tako določanje pozicije s pomočjo GPS sistema. Tako več ne govorimo o teodolitih, pač pa o elektronskih tahimetrih, ponekod tudi totalnih postajah ali t. i. Multistation-ih. Inštrumenti zajemajo poleg osnovnih meritvenih sestavov tudi velike pregledne ekrane, nekateri tudi na dotik, ki uporabniku omogočajo lažje upravljanje programske opreme in s tem celotnega inštrumenta. Programska oprema je shranjena na notranjem pomnilniku in nudi različne aplikacije za različne namene. Omogočajo dodatno spominsko režo, priklope kot so USB, vse to pa je podprto s pomočjo litij-ionskih baterij za nemoteno delovanje tudi do 10 ur. Inštrumenti so vodoodporni ter protiprašno zaprti s kovinskim ohišjem.

30 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran Laica Nova MS60 Multistation Eden izmed najsodobnejših elektronskih tahimetrov na trgu je Nova MS60 MultiStation proizvajalca Laica, ki praktično združuje tahimeter, fotogrametrijo, skeniranje in GNSSpodporo. S pomočjo nove tehnologije MergeTEC nudi združevanje različnih senzorjev v uporabno, kontaktno obliko. Vgrajeno ima programsko opremo za avtomatsko samodejno učenje, ki se prilagaja na najtežje terenske razmere. S pomočjo le-te lastnosti je sposoben razbrati med ostalimi motečimi dejavniki (npr. močna svetloba, deževno vreme, gibajoči predmeti, prah, sonce, megla) le po vaši izbiri izbran reflektor. Temu avtomatsko sledi in si ga zapomni na razdalji do 1500 m, tudi če se pojavi med njima kak premikajoč objekt. Omogoča natančnost na 1 sekundo. Nudi vse funkcije zajema prostora, kot so 3D skeniranje, razširjene zmogljivosti najbolj natančnih tahimetrov, merjenje brez reflektorja do 2 km, slikovna podpora in povezave z GNSS tehnologijo. Programska oprema Laice Nova MS60 Multistation vsebuje novo t.i. Leica Captivate, ki še najkompleksnejše podatke spremeni v realistične in dobro obdelujoče 3D modele. Z zelo lahko vodljivimi aplikacijami in tehnologijo na dotik je mogoče sproti pregledovati vse pridobljene podatke ter izmerjene dolžine. S pomočjo sistema Laica Infinity ta elektronski tahimeter sproti podatke pošilja v pisarno in tako vzdržuje popolno ažurnost podatkov projekta in omogoča takojšnje obdelovanje le-teh. Preglednica 4.1: Tehnične lastnosti Laica Nova MS60 Multstation [10] Merjenje kotov: Natančnost 1" Merjenje razdalj: Z reflektorjem (doseg/natančnost) > m / 1 mm ppm Brez reflektorja (doseg/natančnost) 2000 m / 2 mm + 2 ppm Doseg ATR na okrogli reflektor GPR1 Kotna natančnost in trajanje meritve ATR na GPR1 Skeniranje: Hitrost/največji doseg/šum 1500 m, sledenje reflektorja: 1000 m 1" / običajno 2.5 s 1000 Hz/300 m/1.0 mm na razdalji 50 m 250 Hz/400 m/0.8 mm na razdalji 50 m 62 Hz/500 m/0.6 mm na razdalji 50 m 1 Hz/1000 m/0.6 mm na razdalji 50 m

31 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 21 Motorni pogoni/hitrost Direktni piezo pogoni / 180 /s Vizualizacija Vgrajen 3D pregledovalnik s prikazom intenzitete, relanih barv, signal/šum Slikovna podpora: Vgrajeni dve kameri (ločljivost/frekvenca osveževanje) 5 MP CMOS slikovni senzor/20 Hz Lastnosti Samodejno fokusiranje, viziranje preko zaslona, digitalna skica na fotografiji Splošno: Operacijski sistem/programska oprema Windows EC7/Leica Captivate Zaslon v obeh krožnih legah 13 cm WVGA barvni zaslon na dotik, berljiv na soncu Tipkovnica 37 osvetljenih tipk Vgrajen pomnilnik/pomnilniški vmesniki 2 GB/SD kartica, USB ključ Komunikacijski vmesniki RS232, USB, Bluetooth, WLAN Baterija/avtonomija delovanja Li-Ion 5.8 Ah/7 9 ur (GEB242), možno notranje polnjenje Temperaturno območje delovanja - 20 C do + 50 C Odpornost na prah in vodo (IEC 60529)/vlago IP65 / 95 %, brez kondenziranja Topcon PS Series Robotic Total Station Robotska totalna postaja podjetja Topcon se imenuje PS Series in je namenjena nivoju profesionalcev. Sodoben dizajn nudi shranjevanje podatkov na internem spominu, ekskluziven LongLink način povezovanja. Omogoča sprotno obdelovanje pridobljenih podatkov na terenu preko barvnega zaslona na dotik. Zraven monitorja je še osvetljena abecedna tipkovnica. Vse skupaj je podprto s programsko opremo MAGNET Field. Kot prvi na trgu nudi Topcon PS Series tako imenovan TRshield. Vsak inštrument je opremljen z multifunkcijskim modulom za komunikacijo, ki zagotavlja ultimativno varnost vsakemu lastniku inštrumenta. V kolikor pride do izgube ali kraje inštrumenta, lahko pošlje lastnik kodiran signal, ki inštrument blokira in ni več zmožen delovanja. Lokacija inštrumenta ni pomembna, lahko je kjerkoli na zemlji. Ta modul prav tako omogoča dnevno prikazovanje obstoječih posodobitev sistema. Funkcija PowerTrac, poimenovana s strani Topcona, ekstremno izboljša zmožnost sledenja naprave prizmam. Vgrajena je popolnoma nova optika, laserski sistem in napredni algoritmi, ki omogočajo nemoteno sledenje

32 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 22 premikajočim prizmam, tudi v najzahtevnejših delovnih okoliščinah. S pomočjo novo razvitega LongLink-a je omogočeno izredno upravljanje totalne postaje Topcon PS Series na razdaljo do 600 metrov. Preko brezžične povezave lahko upravljalec inštrumenta s strani prizme manevrira totalno postajo in tako samostojno opravlja večino dela. Preglednica 4.2: Tehnične lastnosti Topcon PS Series Robotic Total Station [11] Teleskop Natančnost 2,5" Povečava 30x Merjenje kotov Minimalna resolucija Natančnost PS-101 1" PS-103 3" PS-105 5" Kompenziranje naklona kota Kompenzator dvoosni kompenzator Domet ±6 Merjenje razdalj: Z reflektorjem (doseg/natančnost) 6000 m/ 1.5 mm ppm Brez reflektorja (doseg/natančnost) 1000 m/ 2 mm + 2 ppm Čas meritev Natančno: 0,9 s Hitro: 0,6 s Sledenje: 0,4 s Komunikacija LongLink rover communications USB 2.0 RS-232C Serial Splošno Monitor Barvni TFT na dotik 240x320 px Dvojni monitor Tipkovnica 25 tipk z osvetlitvijo Čas baterije do 4 ure Indeks prahu/vode IP65 brezžična povezava Bluetooth klase 1 Temperatura delovanja -20 C do 50 C

33 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran Globalni navigacijski satelitski sistemi in sistem SIGNAL Globalni navigacijski satelitski sistemi ali GNSS so sistemi za določanje lokacije na zemlji. Sestavljajo ga trije segmenti: - vesoljski segment: je množica satelitov, ki oddajajo signale, - kontrolni segment: so kontrolne postaje, ki so v nenehnem preverjanju stanja satelitov, izračunavajo parametra satelitovih tirnic za izračun položajev satelitov v določenem trenutku, - uporabniški segment: uporabniki, ki iščemo s tem sistemom položaj. Natančnosti določanja položaja varirajo glede na uporabljen sprejemnik in metodo izmere. Kot osnovni navigacijski sistem se je začel NAVSTAR GPS (Navigation Satellite Timing and Ranging Global positioning system) s strani Ameriškega Ministrstva za obrambo v vojaške namene. Kasneje se je začel sistem uporabljat tudi za civilne namene. Trenutno je na svetu razpoložljivih več navigacijskih sistemov (GPS, Galileo, Glonass, Beidou). Določanje lokacije v najobširnejše namene danes nudi Global Positioning System (GPS) sistem. Deluje na podlagi določanja triangulacije med oddajniki in sprejemnikom. Meri se razdalja med satelitom, ki je na znani točki ter sprejemnikom na osnovi merjenja časa potovanja signala med njima. Deluje po osnovi izračuna enakomernega gibanja pot = hitrost x čas. Vsak satelit v orbiti je edinstven in ima svoj satelitski signal. Signali so elektro-magnetna valovanja L1 in L2 na frekvencah fl1=154 * f0=1575,42 MHz in fl =120 * f0 = 1227,6 MHz, pri čemer je f0 sinusno valovanje frekvence f0=10,23 MHz. Valovne dolžine teh valovanj so λl1 0,19 m in λl2 0,24 m. Signal sestavljajo: dva nosilna valovanja, merska koda na nosilnih valovanjih in navigacijsko sporočilo. Nosilno valovanje ima nalogo prenosa merskih kod in navigacijskega sporočila. Navigacijsko sporočilo vsebuje efemeride (pozicijo) satelita, popravke ur satelita, informacije o stanju sistema in podatke modela ionosfere. Kodirni kodi za satelitski signal se imenujeta PRN (Pseudo Random Noise navidez naključni šum) kodi. Ločimo precizno kodo P (Precise), mersko kodo C/A (Caoarse Aquisition groba natančnost) in navigacijsko kodo. Merska koda C/A nam omogoča določanje položaja na 2 do 3 metre natančno. Sprejemnik in

34 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 24 satelit v istem trenutku generirata v binarni obliki. Koda bi morala tako biti identična, ko jo sprejemnik sprejme a zaradi potovanja signala pride do zamika. Ta zamik nato služi osnovo za določanje časa potovanja. Pri opazovanju faze se uporabljata nosilna signala L1 in L2. Z merjenjem faze teh signalov lahko dosežemo milimetrsko natančnost. Merilni postopek je drugačen od prej opisanega, saj merjenje faznega zamika ne vsebuje nikakršnega podatka o času oddaje signala s satelita. Merilna metoda temelji na štetju metod nosilnega signala preko časa. Vedno sta potrebna dva sprejemnika, ki hkrati sledita nosilni signal istih satelitov (sistem temelji na Dopplerjevem efektu). Spremembe v razlikah faz obeh sprejetih signalov se nato pretvorijo v razdaljo (vektor) med referenčnim in mobilnim sprejemnikom. Omejitev je, da sta lahko do 30 km vsaksebi, tako da je vpliv ionosfere na oba signala še enak. (Stopar B., 2002, Zbornik referatov, op. cit) Sistem SIGNAL V okviru državne geodetske službe na Geodetskem inštitutu Slovenije deluje služba za GNSS, katere osnovna naloga je upravljanje omrežja stalnih GNSS postaj SIGNAL SlovenIja- Geodezija NAvigacija Lokacija. SIGNAL tvori 16 postaj, ki so enakomerno porazdeljene po celotnem področju Slovenije. Za dodatno podporo trenutno še delujejo postaje s sosednjih držav: pet iz Avstrije, ena iz Madžarske in šest iz Hrvaške. Pomembnost tega sistema je še natančnejše določanje relativnega oz. diferencialnega položaja lastnega sprejemnika preko statičnih postaj. Vse postaje zajemajo dvofrekvenčni GNSS sprejemnik z anteno, ki izvaja neprekinjena opazovanja 24 ur dnevno in vse dni v letu. Lokacije postaj so izbrane tako, da pokrijejo celotno področje in razdalja med njimi ne presega 70 km. Takšen položaj zagotavlja s pomočjo VRS opazovanj zelo visoko natančnost določanja položaja na celotnem področju Slovenije. VRS opazovanje je omogočeno za centralno vodena omrežja. Služba za GNSS vodi in upravlja sistem SIGNAL iz centra omrežja. Za določanje položaja preko navezave na VRS mora uporabnikov sprejemnik omogočati dvosmerno komunikacijo oddajanje ter sprejemanje podatkov. Pridobljen določen absolutni položaj s pomočjo NMEA sporočila (GGA stavek) pošlje v center omrežja. S pomočjo opazovanja vseh GNSS postaj se v centru omrežja ustvari model vplivovna

35 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 25 opazovanja in s tem se določijo interpolarne vrednosti za položaj uporabnika. Glede na modelirane vplive se izračunajo vrednosti opazovanj fizičnega sprejemnika na njegovi lokaciji. Pridobljene vrednosti opazovanj se imenujejo VRS opazovanja, lokacija za katero se generirajo pa VRS (Virtual Reference Station) postaja. VRS podatke posreduje center omrežja uporabniku v obliki RTCM sporočila, katerega sprejemnik obravnava, kot da ga je dobil z opazovanji GNSS postaje. Tako je določanje položaja nespremenjeno, natančnost pa zelo visoka. Slika 4.1: Sistem SIGNAL [12] Leica Viva GS15 GNSS Najbolj vsestranski GNSS sistem podjetja Leica je modularen in univerzalen GNSS sprejemnik Leica Viva GS 15. Izjemno prilagodljiv ter vodljiv, združljiv z drugimi Leicinimi instrumenti. Upravljati se ga da s pomočjo terenskega kontrolerja, tabličnega računalnika, spletnega vmesnika ali celo tahimetra. Za samostojno delovanje pa je omogočena še posebej dolga avtonomija, saj je GS15 mogoče napajati z dvema Li- Ionskima baterijama, ki jih med delovanjem lahko izmenjamo. Instrument izpolnjuje okoljsko oznako IP68 in s tem nudi vodoodpornost (pod vodo do 1 m za 30 min) ter odpornost na prah, deluje pa lahko na temperaturnem okolju med -40 C in +65 ºC. S pomočjo vgrajenih komunikacijskih vmesnikov podpira več načinov povezovanja z zunanjimi enotami in ostalimi napravami. Brezžično povezavo nudi preko Bluetooth-a ali WLAN-a. Za povezave na daljše relacije pa skrbita za nemoten signal vgrajena radijski

36 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 26 modem ali 3.5G GSM/UMTS modem. Leica Viva GS15 nudi tudi režo za SD kartico za vsa programska opravila. Vsebuje pa seveda tudi GNSS anteno t. i. SmartAntena ki se izjemno izkaže pri postavitvi za statična opazovanja in postavitvi referenčne postaje. Vsi omenjeni sestavni del so skrbno zaščiteni z robustnim ohišjem, ki preprečuje uničenja ali poškodovanja teh vitalnih delov. Preglednica 4.3: Tehnične lastnosti Leica Viva GS15 GNSS [10] Sprejemnik Podprti signali Komunikacijska vrata Zanesljivost 120 kanalni GNSS (možna nadgradnja na več kot 500 kanalov), tehnologije SmartTrack+, SmartCheck+ in SmartRTK GPS: L1, L2, L2C, L5 / GLONASS: L1, L2 / Galileo (Test): GIOVE-A, GIOVE-B / Galileo: E1, E5a, E5b, Alt-BOC / Compass / SBAS: WAAS, EGNOS, GAGAN, MSAS 3 serijski vhod RS232 Lemo, 1 USB / RS232 Lemo, 1 5 pinski Lemo za zunanje napajanje, 1 Bluetooth v EDR (class2), 1 PPS output za sinhronizacijo časa, 1 Event input Boljša kot 99,99 % z uporabo tehnologije Leica SmartCheck+ RTK podatkovni formati Sprejemanje in oddajanje: Leica, Leica 4G, CMR+, RTCM2.x, RTCM 3.x Oddajanje NMEA Podprta omrežja Osveževanje položaja NMEA 0183 V2.20 in lastna Leicina NMEA sporočila VRS, FKP, imax, MAX, Nearest Station do 20 Hz Shranjevanje surovih opazovanj RINEX, Leica GNSS raw data Podprte GNSS antene Leica AS10, AS05, AR25 Fizične lastnosti Temperaturno območje delovanja -40 C do +65 C Temperaturno območje hrambe -40 C do +80 C Teža Dimenzije Odpornost na vodo, pesek in prah Odpornost na padce 1.84 kg 220 mm 200 mm 94 mm IP68; zdrži tudi potopitev v vodo do globine 1 m Prenese močne vibracije ter prosti padec z višine 1 m

37 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 27 Napajanje Baterija Zunanje napajanje Običajna poraba energije Zamenljiva in polnilna Li-Ion baterija GEB242, 5.8Ah/14.8 V Nazivna napetost 12 V DC, območje delovanja V DC 3.4W (brez RTK) Topcon GR5 Najnaprednejši GNSS inštrument proizvajalca Topcon je model GR5. Je kombinacija kompaktne oblike, revolucionarne sledilne tehnologije in mnogimi načini komuniciranja. Zaznamuje ga 226 kanalni Vanguard čip z tehnologijo univerzalnega sledenja kanalov, ki omogoča uporabniku GR5 pridobiti vse razpoložljive signale satelitov in izmere v kateremkoli trenutku. Podpira fleksibilno in dinamično avtomatsko iskanje satelitskih signalov. Podpira ne le samo GPS in GLONASS signal, temveč tudi razvijajoče signale sistemov Galileo, Beidou in QZSS. Z optimizirano programsko opremo ter možnostjo prepoznavanja vse GNSS signalov zagotavlja uporabniku izredno natančne rezultate. Vse skupaj pa omogoča patentirana t. i. Fence Antenna, ki zagotavlja super signal v najrazličnejših in najzahtevnejših delovnih okoliščinah. Za povezovanje z drugimi napravami je na razpolago možnost izbire modema: digitalni UHF, Satel UHF in interni GSM/GPRS/EDGE modem. Pridobljene podatke meritev je mogoče shraniti na SD/SDHC kartico in s tem zlahka prenest vse podatke tudi na druge medije. Ohišje Topcon-a GR5 je testirano na velike obremenitve in ščiti vse vitalne dele znotraj njega, le antena se nahaja izven njega. Energijo mu zagotavljata dve visoko zmogljivi bateriji. Sledenje Število kanalov Vrste signalov WAAS/EGNOS Vrsta antene Natančnost RTK Statično Preglednica 4.4: Tehnične lastnosti Topcon GR5 [11] 216 kanalov GPS L1, L2, L2C, L5, GLONASS L1, L2, L5 carrier, Gallileo GIOVE-A, GIOVE-B, SBAS Da Integrirana antena: Fence Antenna H: 5 mm + 0,5 ppm, V: 10 mm + 0,8 ppm H: 3,0 mm + 0,1 ppm, V: 3,5 mm + 0,4 ppm

38 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 28 Povezovanje Pomožen radio tip Integriran UHF/FH915 Osnovni radio izhod W, selektivno določljivo Podatkovna komunikacija Integrirano preko SIM kartice, GSM/GPRS Brezžična komunikacija Integrirana Bluetooth povezava verzije 1.1 Podatki in spomin Spomin Integriran, odstranljiva SD spominska kartica Frekvenca oddanih podatkov 100 Hz V živo izvoz podatkov TPS, RTCM, SC104, CMR, CMR+ ASCII izhod NMEA 0183 verzija 3.0 Upravljalnik in monitor opcijsko, zunanji, prenosni računalnik Okoljske lastnosti Ohišje Magnezijevo I-Beam ohišje Temperatura delovanja -40 C do 50 C (baterije le do -20 C) Vodoodpornost IP66 vodoodporno/prašno odporno Odpornost na padce 2 m Vlaga 100 %, brez kondenziranja 4.4 Georadar GPR inštrument Georadar oziroma GPR (Ground penetrating rader) je elektromagnetni inštrument, ki s pomočjo elektromagnetnega valovanja omogoča raziskovanje različnih naravnih in tudi umetnih objektov. Natančneje uporablja GPR za raziskovanje podpovršinskih slojev pulze visokofrekvenčnih elektromagnetnih valov (od 10 do 1600 MHz). Ta valovanja prodirajo v zemljo. V trenutku, ko naletijo na mejo dveh različnih snovi, se del valov odbije nazaj na površino, del pa nadaljuje pot naprej. Moč in količina odbitega valovanja je odvisno od sestave snovi na katero naletijo, tako lahko uporabljamo GPR inštrumente za ugotavljanje geoloških lastnosti (globina do vodne podlage v zemlji, globina zemlje ter globina in debelina sedimentov na tleh), za inženirska, arheološka in okoljska raziskovanja Sestava GPR inštrumenta GPR inštrument v osnovi sestoji iz radarske kontrolne enote, oddajne in sprejemne antene, kabelske povezave, merilnika razdalje ter naprav potrebnih za shranjevanje in prikazovanje izmerjenih podatkov.

39 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 29 Slika 4.2: Shematski prikaz sestavnih delov GPR inštrumenta [14] Radarska kontrolna enota generira visokofrekvenčni tok, ki se v oddajni anteni okrepi in dodatno oblikuje ter usmeri proti željeni površini. Preko oddajnika tako potuje v snov, ki jo raziskujemo. Kadar se valovi odbijejo od objekta se vrnejo do sprejemnika in nadaljuje pot preko optičnega kabla do radarske kontrolne enote. Oddajanje signala lahko poljubno določamo. Proženje signala lahko izvedemo s pritiskom na tipkovnico, lahko določimo časovni interval konstantnega pošiljanja valov ali pa s pomočjo avtomatskega merilnika razdalje uporabimo avtomatsko pošiljanje signalov na želenem intervalu dolžine. Radarska kontrolna enota pošilja preko oddajnika elektromagnetna valovanja frekvenc med 10 in 1600 MHz. Zaradi izmeničnega toka v antenah, ki ga radarska kontrolna enota generira, elektroni v antenah nihajo in pri tem izsevajo elektromagnetno valovanje. Z višanjem frekvence izsevanega valovanja manjšamo valovno dolžino, od katere pa je odvisno ali odboj med dvema ravnima slojema z debelino d vidimo, ali ne. Kadar je valovna dolžina dovolj majhna, sta odboja od zgornje (Slika 4.3 A) in spodnje plasti ( Slika 4.3 B) opazna. Njuna skupna odbojna sled (Slika 4.3 C) bo razločna in bomo lahko ločili plasti. Valovanja srednjih frekvenc z daljšo valovno dolžino, bodo dala komaj razločen odboj od zgornje (Slika 4.3 D) in spodnje (Slika 4.3 E) plasti in bo na skupni odbojni sledi (Slika 4.3 F) prehod med platem komaj viden. Valovanje nizkih frekvenc se bo odbilo od obeh plasti (Slika 4.3 G in H), vendar bo na skupno odbojno sled (Slika 4.3 I) vplivala konstruktivna in destruktivna interferenca obeh valov in bo vidna samo zgornja plast (Slika 4.3).

40 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 30 Slika 4.3: Prikaz odboja od dveh ravnih plasti pri različnih frekvencah elektromagnetnega valovanja [14] Valovanje z nižjo frekvenco vedno prodre globje v snov, a je ločljivost slabša kot pri valovanju z višjo frekvenco. Tako valovna dolžina neposredno določa ločljivost. Ločljivost se definira s polmerom (rf) prvega Fresnelovega območja: rf λh 2, (4.1) kjer je h globina do objekta. Če je objekt vsaj tako velik ali večji kot prvo Fresnelovo območje, bo objekt primerno viden Delovanje GPR inštrumenta Ko radarska kontrolna enota generira visokofrekvenčni tok, antena prične oddajati visokofrekvenčne elektromagnetna valove. Ti valovi potujejo skozi raziskovano snov s hitrostjo, ki je odvisna od električnih lastnosti snovi. Znana je hitrost elektromagnetnega valovanja v zraku (c0) ki znaša 3x108 m/s. S kakšno hitrostjo (c) pa se giblje valovanje v snovi pa določa dielektričnost snovi (ε). To nam podaja enačba: c c 0 1 ε. (4.2)

41 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 31 V trenutku, ko valovanje zadane ob zakopan objekt drugačne snovi, se del valovanja v objektu lomi ter nadaljuje pot navzdol, del pa se vrne na površino. Slika 4.4: Potovanje ter lom elektromagnetnega valovanja ob objektu [14] Za ugotovitev, kakšen del valovanja se odbije od objekta in potuje nazaj na površje, je potrebno detajlno pogledat odboj na meji med obema snovema. Slika 4.5: Odboj elektromagnetnega valovanja med dvema dielektrikoma [14] V vpadnem valovanju naj bo električna poljska jakost Evp, gostota magnetnega polja pa Bvp. Zveza med njima sledi:

42 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 32 E vp = B vp c 1 B vpc 0 ε 1, (4.3) kjer je ε1 dielektričnost prve snovi in c1 hitrost EM valovanja v prvi snovi. Prav tako velja v odbitem elektromagnetnem valovanju podobna zveza: E od = B od c 1 B odc 0 ε 1, (4.4) kjer je Eod električna poljska jakost in Bod gostota magnetnega polja odbitega valovanja. Na meji se ohranja tangentna komponenta električne poljske jakosti in tangentna komponenta gostote magnetnega polja: E vp = E pr + E od, (4.5) kjer je Epr električna poljska jakost valovanja, ki jo druga snov prepušča, ter: B vp = B pr B od, (4.6) kjer je Bpr gostota električnega polja, ki jo druga snov prepušča. Če združimo enačbe (3), (4), (5) in (6) dobimo naslednje: E vp = ( ε 1 ε 2 ε 1 + ε 2 ) E od, (4.7) kjer je ε2 dielektrična konstanta druge snovi. Enačba za gostoto vpadnega energijskega toka (jvp): j vp = 1 2 ε 1ε 0 E vp 2 c 1. (4.8)

43 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 33 Gostota odbitega energijskega toka (jod) je: j od = 1 2 ε 1ε 0 E od 2 c 1. (4.9) Gostota prepuščenega energijskega toka (jpr) pa je: j pr = 1 2 ε 2ε 0 E pr 2 c 2, (4.10) kjer je c2 hitrost EM valovanja skozi drugo snov. Odbojnost (R) je definirana kot: R = j od j vp, (4.11) in če sedaj vstavimo gostoto odbitega energijskega toka in gostoto vpadnega energijskega toka v enačbo (11) ter jo preuredimo, dobimo: R = ( ε 1 ε 2 ε 1 + ε 2 ) 2. (4.12) Sprejemna antena zazna odbit del elektromagnetnega valovanja. Antena je povezana z osciloskopom, na katerem lahko odčitamo amplitudo odbitega elektromagnetnega valovanja. S tem ugotovimo delež odbitega valovanja in s pomočjo določitve dielektrične konstante snovi, skozi katero je prodiralo valovanje do objekta, izvemo iz katere snovi je objekt. Georadarska kontrolna enota meri tudi čas v katerem vel potuje od oddajnika do objekta in nazaj. Ta čas se imenuje dvojni čas (t2) in je reda ns Izris 2D slike sestave snovi in objektov ter določevanje njihove globine Z vsakim oddanim pulzom georadarja se na osciloskopu sproži risanje signala. Torej vsak signal ima svojo t. i. sled, ki prikazuje potovanje valovanja od oddajne antene do

44 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 34 sprejemne antene. Kadar naleti valovanje na objekt v snovi, ki jo raziskujemo, se na osciloskopu pojavi odklon. Tako je vsaka sled sestavljena iz oddanega elektromagnetnega valovanja, ki mu sledijo odbita valovanja dobljena od objektov ali slojev. Slika 4.6: Odklon sledi na osciloskopu [14] Pri premikanju georadarja po površini na raziskovani liniji, se zapisujejo zaporedja sledi. Georadar te sledi zaporedno razvrsti ter tako formira prikaz profila podpovršinskega sloja. Ker se elektromagnetna valovanja, ki jih georadar oddaja, širijo v vse smeri, zazna georadar nek objekt proti kateremu se približujemo že preden smo nad njim. Prav tako ga bo georadar zaznal, ko bomo nad njim in ko bomo nadaljevali pot po začrtanem prerezu. Pri odboju valovanja od objekta je čas, preden smo nad objektom, daljši kot, ko smo direktno nad njim. Prav tako je ta čas daljši ko se oddaljimo od objekta. Ta čas imenujemo dvojni čas (t2), ki je tako najkrajši, ko smo z georadarjem direktno nad objektom. Glede na dvojni čas (t2)dobimo hiperboličen izris odbojev, katerega vrh je direktno nad lokacijo zakopanega objekta. Na sliki 4.7 a,b smo georadar premikali od leve proti desni in s pomočjo mnogih pulzov dobili izris hiperbole nad točkovnim objektom.

45 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 35 Slika 4.7: a) Princip georadarske meritve, b) Profil podpovršinskega sloja [14] S pomočjo dvojnega časa t2 lahko določimo globino zakopanega objekta (h), pri čemer mora biti poznana hitrost potovanja valovanja (c) v podpovršinskem sloju, kar lahko povežemo v naslednjo enačbo: h = ct 2 2 c 0t 2 2 ε, (4.13) pri čemer je ε dielektrična konstanta snovi. Elektromagnetne lastnosti snovi, skozi katero prodirajo elektromagnetni valovi, vplivajo na globino, hitrost ter amplitudo potovanja. Zrnatost, orientiranost zrn, poroznost in prisotnost soli vplivajo na elektromagnetne lastnosti snovi. Dielektričnost snovi določa gostoto električnega polja v materialu glede na električno polje v vakuumu. Višja kot je dielektrična konstanta snovi, bolje snov prepušča elektromagnetno valovanje. Višja dielektričnost določa manjšo hitrost elektromagnetnih valov. Večja kot je razlika v dielektričnosti materialov, bolj izrazit je odboj. Če je dielektričnost majhna, ali pa se ta

46 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 36 postopoma spreminja, so odčitki slabši. Pri prodiranju elektromagnetnih valov skozi snov igrajo pomembno vlogo tudi električna prevodnost in permeabilnost snovi. Sposobnost prevajanja električnega toka imenujemo električna prevodnost snovi. Če je le-ta visoka, se elektromagnetna energija močno oslabi. Sposobnost materiala, da postane magneten v prisotnosti elektromagnetnega polja pa imenujemo permeabilnost snovi. Preglednica 4.5: Lastnosti snovi: dielektričnost ε, hitrost elektromagnetnih valov c, dušenje β [14] MALA Easy Locator Za naše meritve smo uporabili GPR inštrument podjetja MALA, model Easy Locator. Njegov prvoten namen je iskanje zakopanih objektov. Izdelan je zelo priročno za uporabo na terenu in hkrati omogoča hiter in nenaporen transport na drugo lokacijo. Konstrukcija inštrumenta je kompaktna ter dobro izdelana. Nudi vse potrebno, da imamo pri roki vse za pridobitev takojšnjih rezultatov na terenu. Na spodnjem delu se nahajajo antene, GPS ter elektronika za oddajanje in prepoznavanje visokofrekvenčnih impulzov. Na zgornjem delu ogrodja je pritrjen monitor. Vse skupaj poganjata dve li-ionski bateriji, ki zagotavljata izvajanje meritev vse do 14 ur. MALA Easy Locator je postavljen na kolesih, tako lahko izvajamo meritve s hitrostjo do 25 km/h s frekvenco preko 1024 slik/sek., v kakršnih koli vremenskih pogojih, saj je izdelan odporen na vodo in prah do standarda IP65. Na velikem

47 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 37 LCD monitorju se prikazujejo vse možnosti in nastavitve, ki jih inštrument nudi. Ob začetku je potrebno nastaviti nekatere osnovne parametre, kot npr. globino in frekvenco. Z začetkom izvajanja meritev se na monitorju v živo prične prikazovati vse izmerjeno. Tako že na terenu vemo natančen položaj zakopanega objekta in ga lahko zarišemo. S pomočjo vgrajenega GPS-a pa si lahko lokacijo objektov inštrument zapomni in nam pri obdelavi podatkov nudi natančne koordinate. Vse pridobljene meritve na terenu lahko s pomočjo USB ključka prenesemo iz MALA inštrumenta na računalnik. Za obdelavo podatkov je na razpolago njihov ne plačljiv program MALA Ground Vision. Slika 4.8: Levo MALA Easy Locator, desno LCD prikaz meritev [lasten vir]

48 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 38 5 TERENSKE MERITVE TER PRIMERJAVA Z OBSTOJEČIMI PODATKI ZBIRNEGA KATASTRA GJI 5.1 Predstavitev obravnavanega območja Za pridobitev najboljših rezultatov smo izvedli vse meritve na aktualnem primeru, ki se je izvajal na področju Občine Apače. Predmet projekta je bila izvedba novega vodovodnega omrežja Žepovci Stogovci Podgorje Vratji Vrh. Pri izvedbi celotnega projekta je prišlo do večkratnih poškodb različne obstoječe javne infrastrukture, kljub pravočasnemu zakoličenju le-teh s strani pristojnih upravljalcev. Na obravnavanem območju naselja niso imela organizirane javne vodooskrbe. Lokalno so lastniki parcel skrbeli za vodo iz individualnih vodnjakov, ki pa so ob problemih kvalitete vode na tem področjih, predstavljali nezadostno rešitev. Tako je bil izdelan nov projekt za izvedbo javne vodooskrbe ter za požarne namene urediti nadtalne hidrante. Vzporedno so bili izvedeni tudi lokalni priklopi posameznih objektov na javno vodooskrbo. Celoten projekt zajema tranzitni vodovod, ki ga predstavlja veja A, ter primarne vodovode, ki so veje B, C, D, E, F G, H, H1, H2, I, J, in K. Trase vseh vej so bile predvidene pretežno po bankinah obstoječih cest. Zaradi preobilne količine podatkov in prevelike površine smo se za izvedbo naših meritev osredotočili le na vejo E. Veja E se odcepi iz veje A v Stogovcih, v vozlišču 49. Trasa veje E prečka regionalno cesto II. reda št. R2-438 in poteka v desni bankini do vozlišča 379, kjer prečka lokalno cesto in poteka naprej v levi bankini do vozlišča 395, kjer se zaključi s hidrantom in zračnikom. Dolžina veje E je 1025,0 m.

49 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 39 Slika 5.1: Situacija obravnavanega projekta vodovod Apače [lasten vir] Izvajanje izkopov je bilo izvedeno strojno ročno le v III. do IV. kategoriji zemljišča. Minimalna globina izkopa je znašala 1,2 m, kar je potrebno iz temperaturnih in prometnih razlogov. Širina izkopa je bila min. 100 cm. V vozliščih, kjer so nameščeni fazonski komadi, zasuni ali hidranti je bila izvedena razširitev izkopa. Kjer se dno jarka ni dalo pravilno poravnati je bila izvedena peščena posteljica debeline 10 cm. Zasipavanje položene cevi je bilo izvedeno do 30 cm nad temenom cevi s peščenim materialom z ročnim nabijanjem. Nad ročnim nasipom je bil zasip izveden strojno s komprimiranjem v plasteh po 30 cm. Zaradi specifičnih odsekov, kjer je cevovod pod cesto, je bilo potrebno podvrtanje ceste. Podvrtanje ceste je bilo izvedeno z vrtino po tehnologiji vodnega vrtanja fi 273 mm x 7,1 mm za uvlačenje cevi DN 125 in DN 100. Pri križanju s cesto je bil na območju cestnega telesa izveden zasip s prodno peščenim materialom, boljših mehansko fizikalnih karakteristik. Na odsekih, kjer je prišlo do prečkanja s potokom, je bilo dno potoka zaščiteno nad cevovodom z zloženim lomljencem debeline 25 cm v beton Obstoječa javna infrastruktura obravnavanega območja Za pridobitev informacij o obstoječi javni infrastrukturi na območju veje E, smo uporabili zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture. Konkretno smo črpali informacije z javnega portala iobčina, ki zajema GJI Občine Apače. Vzhodni del veje E, ki poteka po parceli 1129/1, k. o. Drobtinci, nima navezave na nobeno stanovanjsko nepremičnino, zato

50 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 40 je potek infrastrukture relativno nezanimiv za našo raziskavo. Južni del veje E poteka po parceli 1130/3, k. o. Drobtinci, na katerega se navezujejo stavbe od številke 192 do 242 po katastru stavb. Prometna infrastruktura: Na tem območju potekata na celotnem odseku dve lokalni cesti z urejenimi bankinami. Vzhodni del je asfaltirana lokalna cesta, šifra odseka Projekt je bil izveden zunaj tega telesa in ni prišlo do posegov vanj. Južni del je obstoječa lokalna cesta, šifra odseka , ki pa je bila močno dotrajana in potrebna prenove. Vzporedno s projektom je zato bilo cestno telo delno rekonstruirano ter obnovljeno. Zaradi tega posega so prilagodili projekt izgradnje javnega vodovoda in položili cevi znotraj obsega ceste in ne v bankino. Energetska infrastruktura Na obravnavanem območju ni zabeležene infrastrukture zemeljskega plina in toplotne energije. Na obeh odsekih je prisotna infrastruktura električne energije. Vzhodni del veje E dvakrat prečka polizolirani daljnovod in sicer prvič na mestu parcel 1076 ter 1008/1, obe k. o. Drobtinci in drugič na območju parcele 1063/2, k. o. Drobtinci. Južni del veje E zajema več energetskih vodov električne infrastrukture. Prva je znotraj parcele 1130/3 k. o. Drobtinci, po kateri poteka lokalna cesta , polizolirani daljnovod z drogovi javne razsvetljave. Prav tako na tem mestu, le 2 do 3 metre južneje, poteka kablovod (podzemni kabelski vod), ki napaja javno razsvetljavo. Komunalna infrastruktura Območje nima urejenega omrežja javne kanalizacije. Obstoječi objekti odvajajo fekalne odpadne vode preko troprekatnih greznic v obcestni jarek. Do izgradnje obravnavanega projekta ni bilo urejenega omrežja javnega vodovoda. Vodna infrastruktura Na tem območju ni vodne infrastrukture.

51 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 41 Druga omrežja in objekti v javni rabi Po severni strani južne veje E poteka telekomunikacijski vod kabelska napeljava na drogovih, ki na devetih mestih pod različnimi koti glede na cestno telo prečka parcelo 1130/3 k. o. Drobtinci in s tem tudi novo projektirano traso vodovodnega omrežja. Vzhodni del veje E prečka dvakrat telekomunikacijski vod in sicer na območju parcel 1063/1 ter 1063/3, obe k. o. Drobtinci, in meji kjer se priključi veja E na primarno traso veje A, parcela 1063/2, k. o. Drobtinci. Na terenu je bilo ugotovljeno drugačno stanje, kot jo podaja zbirni kataster GJI. Na južni strani veje E je položen nov telekomunikacijski vod optični kabel, katerega nismo morali zakoličit, saj nismo imeli vhodnih podatkov. Pridobljene podatke zbirnega katastra GJI smo s pomočjo programske opreme QGIS postavili na grafično podlago DOF5. Izdelali smo mapo vseh obstoječih infrastrukturnih elementov na obravnavanem območju s pripadajočo legendo in merilom. Takšni podatki so bili na razpolago ob izdelavi projektne dokumentacije za izvedbo novega vodovodnega omrežja in pred pričetkom izvajanja del. Tukaj niso vključeni vodi, ki so bili najdeni zgolj na terenu in o katerih ni podatkov v zbirnem katastru GJI.

52 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 42 Slika 5.2: Prikaz vseh vodov na obravnavanem območju po podatkih Zbirnega katastra GJI [lasten vir]

53 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran Meritve Meritve smo izvajali na lokaciji južnega dela veje E novo projektiranega vodovodnega omrežja. Natančneje je to na zgoraj omenjeni parceli 1130/3, k. o. Drobtinci. Predno smo se odpravili na teren, smo morali pripraviti obstoječe podatke. Iz zbirnega katastra GJI smo pridobljene podatke prenesli s pomočjo programa AutoCAD v datoteko dwg oblike. Pridobili smo prikaz vseh vodov v obliki linij v horizontalnem državnem koordinatnem sistemu D48/GK. Za izvajanje meritev smo se odločili na dveh različnih prerezih. Preko obstoječih vodov smo v programu izvedli ta dva prereza in s tem pridobili sečišča oziroma točke, ki so predstavljale izhodiščne točke za zakoličbo infrastrukture na terenu. Te točke smo lahko s programa odčitali in jih zaporedno prenesli v GPS inštrument. Tako smo pridobili 6 točk v koordinatnem sistemu D48/GK: Preglednica 5.1 Izbrane točke Zaporedna številka Koordinata X Koordinata Y Koordinata Z Točka Točka Točka Točka Točka Točka Točka S pripravljenimi inštrumenti in vhodnimi podatki smo se odpravili na teren v Apače. Za natančno lociranje z GPS-om smo ob prihodu postavili lokalno bazno postajo (označili smo jo s 1000), počakali da se poveže s sistemom SIGNAL in s tem pridobili centimetrsko natančnost na prenosnem GPS inštrumentu. Pričeli smo z lociranjem točk. Točke 1,2 in 3 so bile iz prvega prereza, točke 4,5 in 6 pa iz drugega prereza. Točko 1 smo locirali izven cestnega telesa na travnati površini. Označili smo jo s sprejem v obliki križa. Zaradi zelo visoke trave je bil dostop nekoliko omejen in je natančnost do 5 cm (slika 5.3 A). Točko 2 smo locirali na sredini cestnega telesa ponovno z natančnostjo 1 cm in jo z ravno črto

54 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 44 zarisali s sprejem zelene barve (Slika 5.3 B). Točko 3 smo zakoličili na južni strani cestnega telesa, ravna črta s sprejem oranžne barve (slika 5.3 C). Točka 4 je bila ponovno isti vod kot točka 1 le z odmikom cca. 200 m zahodno. Zakoličili smo jo ponovno na travnatem terenu severnega dela cestnega telesa z oranžnim križem (slika 5.3 D). Točka 5 je bila nadaljevanje točke 2. Tokrat smo jo locirali na južni bankini cestnega telesa in zarisali z ravno črto zelene barve (slika 5.3 E). Zadnja točka je bila točka 6, ki je bila prikazovala isti vod kot točka 3 in smo jo prav tako locirali na južni strani cestnega telesa ter označili z oranžno ravno črto (slika 5.3 F). Točki 1 in 4 sta bili zakoličbi telekomunikacijskega voda kabelska napeljava, ki na tem mestu še poteka po drogovih na višini cca. 4m. Napeljava tega telekomunikacijskega voda je v postopku izvedbe projekta novega telekomunikacijskega voda, ki pa bo potekal v zemlji. Točki 2 in 5 sta bili zakoličbi polizoliranega daljnovoda, ki poteka po drogovih javne razsvetljave na višini 4 m. Točki 3 in 6 sta bili zakoličbi kablovoda javne razsvetljave, ki poteka po podatkih zbirnega katastra GJI na 1m globine.

55 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 45 Slika 5.3: Zakoličbe točk [lasten vir]

56 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 46 Slika 5.4: Točke obeh prerezov [lasten vir]

57 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 47 Po zakoličbi poznanih informacij iz zbirnega katastra GJI smo pričeli s preverjanjem realnega stanja s pomočjo GPR aparata MALA Easy Locator. Pred začetkom meritev smo izvedli vse potrebne nastavitve GPR aparata glede na obravnavano lokacijo, vreme in površino terena. Med pomembnejšimi so bile naslednje nastavitve: - povezava vseh potrebnih napeljav, vzpostavitev napajanja ter zagon sistema, - prilagajanje višine kontrolne enote z antenami, da so kar se da blizu podlagi. To storimo z nastavitvijo koles ter s pasovi, ki so namenjeni temu prilagajanju, - nastavitve programske opreme: barve monitorja, globina meritev v metrih. Od teh nastavitev je odvisno ali bo zakopan objekt na ekranu sploh viden ali ne. S pravilno nastavljenim GPR aparatom smo se postavili v linijo prvega prereza, kjer smo pred tem zakoličili točke 1, 2 in 3. Teren nam ni omogočal premeriti celotnega prereza, zato je območje, kjer smo zakoličili točko 1, ostalo nepregledano. Za obravnavan projekt izgradnje vodovodnega omrežja to območje ni predstavljalo pomembne vloge, saj je bilo zunaj cestnega telesa in zunaj bankine, na severnem delu v travnatem okolju. Ob pritisku na gumb start smo se gibali v ravni liniji po celotni razdalji prereza. Ob tem smo na ekranu spremljali meritve, ki nam jih je GPR aparat v živo prikazoval na monitorju. Z aparatom smo se lahko gibali naprej in nazaj v isti liniji. Zaznani objekti zakopani v zemlji pod aparatom, so se na monitorju prikazovali kot navzdol obrnjene parabole, katere vrh je bila sredina zakopanega objekta, npr. sredina cevi kablovoda. Vsakemu zaznanemu objektu in njemu pripadajoči paraboli smo s pomočjo GPS-a, natančno določili lokacijo. To smo storili tako, da smo se gibali z GPR aparatom po liniji prereza toliko nazaj, da je bila prikazana rdeča črta na monitorju, ki prikazuje trenuten položaj GPR aparata glede na teren, direktno na vrhu posamične parabole. V takšnem položaju smo zabeležili lokacijo sredine GPR aparata s pomočjo GPS inštrumenta. To smo storili za vsako izrisano parabolo na prvi prerezni liniji. Monitor nam je prikazal štiri parabole, kar pomeni, da smo zaznali štiri zakopane objekte na prvi prerezni liniji. Te štiri točke smo na terenu zaporedno shranili kot 101, 102, 103 in 104. Ker smo vedeli že v času meritev, da novo izmerjene točke ne sovpadajo z zakoličenimi iz zbirnega katastra GJI, smo pričakovali, da bo potrebno te točke uredit in jih dodelit neznanim infrastrukturnim vodom.

58 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 48 Preglednica 5.2: Zabeležene koordinate novo lociranih točk Zaporedna številka Koordinata X Koordinata Y Koordinata Z Točka Točka Točka Točka Točka Isti postopek meritev z GPR aparatom smo opravili še na drugem prerezu, kjer smo prej zakoličili točke 4, 5 in 6. Tudi tukaj nam teren ni omogočal izvesti meritve na predelu točke 4, ki je v isti ravnini kot točka 1. Na tej ravnini drugega prereza smo na monitorju dobili prikazane tri različne parabole, ki smo jih prav tako s postavitvijo GPR aparata in GPS inštrumenta zabeležili. V GPS inštrument smo jih shranili pod številke 105, 106 in 107. Prav tako so tudi tukaj bila vidna odstopanja že na terenu. Izrecno smo pri točki 107 izvedli meritev z zamikom 2 metra, kar nam je kljub temu omogočilo natančnejše rezultate. Preglednica 5.3: Zabeležene koordinate novo lociranih točk Zaporedna številka Koordinata X Koordinata Y Koordinata Z Točka Točka Točka Točka S pridobljenimi podatki se je delo na terenu zaključilo. Shranjene točke iz GPS inštrumenta smo prenesli v pisarni na računalnik ter pričeli z obdelavo podatkov. Prav tako smo prenesli podatke iz GPR aparata. Z obdelavo podatkov smo pričeli v programu podjetja MALA MALA GroundVision for ProEx and X3M, verzija iz leta Program omogoča direktno odpiranje shranjenih podatkov iz GPR aparata v.rd3 obliki. Prvi prerez, ki je prikazal štiri parabole, smo detajlno pregledali in ugotovili globine ter približne velikosti zakopanih vodov. Isto smo storili tudi za drug prerez, kjer so bile prisotne tri parabole. Na sliki.. je vidna ena izmed parabol, ki prikazuje izmerjeno točko 102. Globina

59 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 49 vkopanega objekta je le 0,2 metra, parabola pa se je prikazala na četrtem tekočem metru prereza. Prav tako je viden odklon osciloskopa, ki je razlog, da aparat na monitorju grafično prikaže parabolo. Na desni so podani vsi parametri meritve na tej točki. Slika 5.5: Izris in podatki posnete točke [lasten vir] Glede na pridobljene parametre vsake parabole posebej in glede na izmerjene lokacije, smo pridobili osnovo za postavitev ugotovitev novo izmerjenih točk. Vsako točko smo pregledali posamično in glede na situacijo ugotovili sledeče: Prva točka Prvo točko smo shranili pod oznako 101. Shranili smo njene koordinate x= in Y= na nadmorski višini Z= m. Naše meritve so potekale po opravljenih delih polaganja novega cevovoda javnega vodovoda Apače. Točka 101 je bila locirana znotraj telesa lokalne ceste, ki je bila ob projektu rekonstruirana ter na novo asfaltirana. Prav zaradi tega je bil potek vodovoda premaknjen iz bankine na sredino lokalne ceste. Točka 101 tako predstavlja lokacijo novega vodovodnega voda, ki še seveda ni vnesen v zbirni kataster GJI. To točko smo zaradi druge tematike preimenovali v točko 100.

60 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 50 Druga točka Drugo točko smo shranili pod oznako 102. Shranili smo njene koordinate x= in Y= na nadmorski višini Z= m. Glede na dobljeno lokacijo ter informacije iz GPR aparata smo ugotovili, da je točka 102 odvod padavinske vode za lokalne stavbe in cesto. S to povezavo smo oznako druge točke preimenovali v točko 300. Tretja točka Tretjo točko smo shranili pod oznako 103. Njene koordinate so x= in Y= na nadmorski višini Z= m. Tretja in četrta točka sta bili najdeni zelo blizu, zato smo morali pripadnost teh dveh točk iskati širše. Ob opazovanju okolice na terenu, smo ugotovili, da je bilo nekoliko časa nazaj na tem mestu kopano in položen je bil telekomunikacijski vod optični kabel. S pomočjo podatkov GPR aparata smo ugotovili, da se pri tretji točki vrti okrog novo položenega optičnega kabla. Zaradi lažjega ločevanja smo tretjo točko preimenovali v točko 500. Četrta točka Četrto točko smo shranili pod oznako 104. Njene koordinate so x= in Y= na nadmorski višini Z= m. Lastnosti in lokacije četrte točke so pokazale največjo podobnost z kablovodom javne razsvetljave. Iz podatkov zbirnega GJI smo obstoječ kablovod javne razsvetljave zakoličili pod točko 3 s koordinatami X= in Y= Da smo tematsko povezali ti dve točki smo četrto točko preimenovali v točko 103. Pri tej izmeri je prišlo do največjega odstopanja. Peta točka Peto točko smo shranili pod oznako 105. Njene koordinate so x= in Y= na nadmorski višini Z= m. Njena lokacija je podobno kot pri prvi točki znotraj telesa lokalne ceste. Tudi na tem mestu je bil potek vodovoda premaknjen iz bankine na sredino lokalne ceste, zato tudi točka 105 predstavlja lokacijo novega vodovodnega voda, ki ni vnesen v zbirni kataster GJI. To točko smo povezujoč s prvo točko poimenovali na novo kot točka 200.

61 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 51 Šesta točka Šesto točko smo shranili pod oznako 106. Njene koordinate so x = in Y = na nadmorski višini Z = m. Ta točka je lokacijsko težila podobno kot druga točka k odvodu padavinske vode za lokalne stavbe in cesto. S to povezavo smo oznako šeste točke preimenovali v točko 400. Sedma točka Sedmo točko smo shranili pod oznako 107. Njene koordinate so x = in Y = na nadmorski višini Z = m. Pri tej točki smo zaradi podlage izvedli meritev z manjšim zamikom, izven linije preseka. Le tako smo lahko dobili realne rezultate. Sedma točka je lokacijsko povezana s točko 6, ki smo jo zakoličili s koordinatami X = in Y = Ti dve točki predstavljata potek voda javne razsvetljave, zato smo sedmo točko preimenovali v točko 106. Preglednica 5.4: Dobljene točke Oznaka Opis 100 Lokacija novo položenega vodovodnega voda na prvem prerezu 200 Lokacija novo položenega vodovodnega voda na drugem prerezu 300 Lokacija padavinske kanalizacije na prvem prerezu 400 Lokacija padavinske kanalizacije na drugem prerezu 500 Lokacija telekomunikacijskega voda optika 103 Kablovod javne razsvetljave na prvem prerezu 106 Kablovod javne razsvetljave na drugem prerezu

62 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 52 Slika 5.6: Dobljene točke [lasten vir]

63 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran Primerjava rezultatov z obstoječim stanjem Rezultati so pokazali kar nekaj raznolikosti od pričakovanega stanja. Stanje javne infrastrukture v naravi obravnavanega območja je že ob prihodu na teren, pokazalo odstopanja od podatkov, ki smo jih pridobili iz zbirnega katastra GJI: a) Kot prvo nas je presenetil potek telekomunikacijskega voda kabelske napeljave, ki poteka po drogovih. Glede na to, da je to nadzemeljska infrastruktura, smo pričakovali natančne podatke v zbirnem katastru GJI. Na terenu je potek tega voda sicer točna, a ni vrisanih nekaterih povezovalnih vodov, ki so očitno vidni. V naših izmerah sta ta vod predstavljali točka 1 in točka 4. b) V nasprotju s telekomunikacijskim vodom je polizoliran daljnovod vnesen v zbirni kataster GJI v celoti. Natančnost tega daljnovoda je zelo dobra. V našem primeru so bile to točke 2 in 5. c) Veliko odstopanje smo ugotovili pri vkopanem vodu javne razsvetljave. Ta vod sta pri prvem prerezu predstavljali točka 3 in točka 103 ter pri drugem prerezu točki 6 in 106. Odstopanje točke 103 pravokotno na linijo javne razsvetljave znaša kar 2,15 metra, med od točke 106 do linije javne razsvetljave pa 0,79 metra. d) Tako pri meritvah na prvem prerezu, kot tudi pri meritvah v drugem prerezu, smo z GPR aparatom locirali novo vkopan vodovodni vod. Njegov potek in lokacijo smo lahko preverili tudi glede na položaj jeklenih pokrovov v asfaltu. Te dve lokaciji sta zabeleženi pod točkami 100 in 200. Novo izgrajeno vodovodno omrežje še ni vneseno v podatkovno bazo zbirnega katastra GJI. e) Točki 300 in 400 sta bili izmerjeni ob južnem robu cestišča na isti lokaciji kot poteka daljnovodni vod. Ta poteka na višini 4 m po drogovih, zato smo morali glede na okolico poiskat pravi pomen teh rezultatov. Na vsaki strani obravnavane lokalne ceste poteka obcestni jarek. Na severni je bil v času prenove dodatno poglobljen in očiščen, na južni pa je delno kanaliziran. Z GPR

64 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 54 aparatom smo našli delno kanaliziran vod padavinske kanalizacije, ki v zbirnem katastru GJI ni vrisan. f) Tik ob točki 300 smo z GPR aparatom zaznali še eno parabolo. Tudi tukaj naj po informacijh iz zbirnega katastra GJI ne bi potekala nobena infrastrukturna napeljava. Po ogledu okolice smo našli cca. deset metrov naprej, v isti ravnini, zaključen optični kabel, ki je pripravljen za nadaljevanje izvajanje priklopov na stanovanjske objekte. Na obravnavanem območju sta bila le dva infrastrukturna voda, ki potekata pod zemeljskim površjem, vrisana v zbirni kataster GJI. Med izvajanjem meritev na terenu smo z GPR aparatom skupaj zaznali pet vodov. Dva obstoječa voda, ki potekata po drogovih, sta vrisana v zbirni kataster GJI precej natančno, razen dveh povezovalnih vodov. 5.4 Razni primeri pretrganih vodov Postopek izvajanja novih projektov na različnih lokacijah po Sloveniji običajno vključujejo zaris obstoječih vodov javne infrastrukture na terenu s strani odgovornih služb za vsako področje posebej. Podjetje, ki izvaja projekt, obvesti odgovorne službe za kakšen poseg se gre, kje se bo izvajal in s katerim datumom se dela pričnejo. Že v začetku postopka obveščanja pristojnih služb pride do problematike, če v zbirnem katastru GJI ni vrisanih vseh vodov, saj izvajalec ne mora črpati informacij iz druge baze podatkov. Odgovorne službe na terenu izvedejo lociranje svojega voda s pomočjo GPS inštrumenta in ga s sprejem označijo po celotnem območju projekta. Informacije črpajo iz zbirnega katastra GJI in eventualno iz njihovih zapiskov, če ti obstajajo. Tak postopek smo izvedli tudi mi na terenu. Na našem obravnavanem projektu je bil zgoraj opisan postopek izveden tudi s strani izvajalca projekta pred začetkom del. Kljub vsem varnostnim ukrepom in pravilnim postopkom izvajanja izkopov je prišlo do poškodb na več vodih. Izvajanje izkopov je potekalo strojno. Ob vsakem križanju nove trase z zarisanim obstoječim vodom je postopek potekal ročno. V kolikor zarisanega voda v območju dveh metrov na vsako stran ni bilo zaslediti, so izvajalci nadaljevali s strojnim izkopom. Ena izmed pomembnejših poškodb vodov se je zgodila prav na veji E, kjer se priključi na tranzitno vejo A. Na tem

65 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 55 mestu je potekal telekomunikacijski vod kabelska napeljava. Podobno kot smo pri naših meritvah na terenu ugotovili pomanjkljivosti vrisanih vodov kabelske napeljave v zbirni kataster GJI, je tudi na tem območju bilo ugotovljeno, da tega voda ni v nobeni bazi podatkov. Odzivnost pristojne službe je bila v tem primeru izredno dobra in hitra in se je problematika rešila v dveh urah. Nastale stroške je kljub temu krilo podjetje, ki izvaja projekt novega vodovodnega omrežja. Poškodbe so se pojavile v našem projektnem primeru tudi na lokalnih vodih vodovoda. Ker na obravnavanem območju do sedaj ni bilo na razpolago javnega vodovodnega omrežja, so tamkajšnji stanovalci že pred časom rešili zadevo na svoj način. Po izvedbi lokalnih vodnjakov, nekateri so že več sto let obstoječi, so izvedli med sosednjimi nepremičninami manjša vodovodna omrežja. V vodnjake so namestili vodne črpalke, ki so gnale vodo do željenih parcel. Ti vodi potekajo po nedoločenem organiziranem sistemu in seveda niso vpisano v nobeno bazo podatkov. Prav tako za nekatere napeljave ljudje še sami ne vedo, kje točno potekajo. Nedvomno so ti vodi tako imenovana črna gradnja, a za ljudi na tem območju začasna nepogrešljiva rešitev, ki jim nudi vsakodnevno normalno življenje. Ob poškodbi takšnega voda izvajalec sicer ni pravno odgovoren za poškodbo, a ima na terenu velike težave z nadaljevanjem izvajanja del, v kolikor problematike ne reši v kar najkrajšem času. V našem primeru je prišlo do poškodbe voda vodovodne cevi ter električne napeljave, ki je potekala vzporedno z vodovodno cevjo in je bila dovod za napajanje vodne črpalke. Vodovodna cev je bila speljana v sosednjo štalo, ki zajema 300 glav živine. Takšno lokalno poškodbo podjetje reši samo s pomočjo ustreznih spojk, da se sanacija izvede čim hitreje in brez zapletov. Tudi v tem primeru nosi stroške podjetje samo, ki pa niso previsoki. Z vodjo projekta v Apačah smo se odpravili na njihov drug projekt izvedbe novega plinovoda na območju Tabora v Mariboru. Tukaj je bil predmet projektne dokumentacije umeščen v strnjeno območje stanovanjskih hiš. Na tem mestu poteka veliko različne gospodarske javne infrastrukture. Prav zato so s strani izvajalca zahtevali res dosledno in korektno izvedbo zakoličbe teh obstoječih vodov. Previdnost vseh vpletenih ponovno ni preprečila poškodbe na obstoječem telekomunikacijskem vodu telefonske napeljave. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je bil ta vod pri zakoličbi spregledan s strani upravljalca. Sanacija je potekala zelo dolgotrajno. Da si je pristojna služba prišla ogledat situacijo je trajalo cel dan, nato so za sanacijo poslali drugo podjetje, ki kot podizvajalec izvaja

66 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 56 njihove projekte. Celotna sanacija je trajala štiri dni. Zaradi napake pri zakoličbi je stroške sicer krila pristojna služba, a problematika na terenu z nestrpnimi občani je ostala pri podjetju, ki je na območju nadaljevalo z izvajanjem del. Problematika poškodb obstoječih vodov ni le v natančni lokaciji vodov, temveč tudi v položeni globini, načinu pravilne položitve in ustreznega zavarovanja vodov. Slika 5.7: Primer pravilno in nepravilno zavarovanega kablovoda [lasten vir] V naši projektni dokumentaciji so bili jasno zapisani vsi napotki polaganja in izvedbe vodovodnega omrežja: Izkop in zasip Izkop strojno ročni je predviden v III. do IV. ktg zemljišča. Minimalna globina izkopa znaša 1,2 m, kar je potrebno iz temperaturnih in prometnih razlogov. Širina izkopa je predvidena min. 100 cm. V vozliščih, kjer so nameščeni fazonski komadi, zasuni ali hidranti je potrebna razširitev izkopa. Razpiranje izkopa je potrebno narediti posebno ob neugodnih atmosferskih vplivih ali v primeru, da bodo izkopi dalj časa odprti. Robove izkopov ni dovoljeno obremenjevati s prometom, gradbenimi stroji ali deponijami. Če se dno jarka ne da pravilno izravnati, je potrebno pred polaganjem cevi v izkop narediti peščeno posteljico debeline 10 cm. Pred zasipavanjem cevovoda se izvede tlačna preizkušnja na tlak v smislu obstoječih predpisov. Tlačna preizkušnja za cevi se izvaja pri delnem zasipu cevi brez zasipa stikov. Pri zasipavanju cevi se cev zasipa do 30 cm nad temenom cevi s peščenim materialom z ročnim nabijanjem. Nad ročnim zasipom je predviden strojni zasip s komprimiranjem v plasteh po 30 cm.

67 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 57 Vodovodni cevovod Polaganje in spajanje cevi mora potekati skladno z navodili proizvajalca cevi ter z njihovimi predpisi o izvajanju montažnih del. Vodovodni cevovod je predviden iz nodularne litine, NL DN 125 in DN 100, VI spoj (cevi so izdelane po SIST EN 545:2002, na notranji strani so zaščitene s cementno malto, na zunaji strani so zaščitene s 400 g/m² zlitine Zn+Al in epoksijem). Spajanje cevi s fazonskimi komadi je razvidno iz shem vozlišč. V primerih potrebe redukcije pritiska na mestih odvzemov, odcepov za razdelilne cevovode ali direktnih hišnih priključkov je potrebno vgraditi reducirne ventile. Na najvišjih mestih vodovodnega cevovoda so za odzračevanje cevovoda predvideni avtomatski zračniki ( HAWLE). Na najnižjih točkah cevovoda so nameščeni izpusti za praznitev oz. za izplakovanje cevovoda. Izpust je opremljen s tremi zasuni. Cevovod je opremljen s hidranti za požarne namene. Nameščeni so ob cesti, njihova lokacija je razvidna iz priložene situacije. Hidrante je mogoče uporabiti tudi za splošne obratovalne namene kot je izpiranje cevovoda. Hidranti, nameščeni na cevi s pritiskom nad 5 bar so namenjeni za direktno gašenje, pri pritisku manj kot 5 bar, so hidranti namenjeni za posredno gašenje. Cestne kape zasunov in podzemnih hidrantov je potrebno stabilizirati z betonskimi podstavki in označiti s tablicami. V strmem terenu je potrebno stabilizirati cevovod z betonskimi pragovi na ustrezni razdalji od m v odvisnosti od naklona terena. Pred predajo cevovoda v obratovanje je potrebno cevovod izprati, dezinficirati ter izvesti klorirni šok po navodilih proizvajalca cevi. Problematika različnih vodov se stopnjuje pri različni zahtevnosti infrastrukture na nekem območju. Tako so primeri, kjer so napeljave zelo obsežne in ob napačnih vhodnih podatkih, projektant ne more predvidet realnega stanja. Posledično je projekt izveden nerealno oziroma se ga v praksi ne da izvesti.

68 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 58 6 STROŠKOVNA ANALIZA Stroškovno analizo bomo izvedli na podlagi ugotovitev s terena. Želimo predstaviti stroške, ki se pojavijo v različnih primerih in kako se jim izogniti. Izvedli bomo primerjavo med različnimi možnostmi, ki jih lahko izbere podjetje kot izvajalec, da izvede projekt na terenu brez zapletov, hitro in ugodno. Na začetku diplomskega dela smo predpostavili, da je kot najprimernejša rešitev pred izvedbo projekta izvesti pregled realnega stanja s pomočjo GPR aparata. Meritve na terenu so nam podale rezultate, ki to tezo podpirajo, vsaj kar se tiče izvedbe projekta oziroma zmanjševanja zapletov. Za končno ugotovitev pa je potrebno te rezultate preverit še skozi finančni vidik. Kot primerjavo različnih opcij bomo izvedli tri možne postopke pristopa k izvajanju projektov: A) Izračun stroškov, ki se pojavijo kot posledica poškodb na obstoječih vodih, v kolikor se ne odloči podjetje za pregled terena z GPR aparatom. B) Nakup GPR aparata s vsemi pripadajočimi stroški in izračun na določeno obdobje 5 let. C) Najem aparata oz. storitve izmere terena pred izvedbo gradbenih posegov za vsak projekt v obdobju 5 let. 6.1 Stroški kot posledica poškodb obstoječih vodov Območje, na katerem se projekti izvajajo, lahko zajema veliko različnih infrastrukturnih vodov. Zbirni kataster GJI zajema vse segmente infrastrukture, ki se na terenu lahko pojavijo in na katerih se posledično lahko tudi ob nepravilnem postopku pojavijo poškodbe. Glede na različne infrastrukturne vode so tudi sanacije le-teh tako časovno, predvsem pa finančno zelo različne. Kot primer je lahko sanacija električnega kabla, ki je zgolj lokalnega pomena ene nepremičnine, hitro in finančno nezahtevno urejena zgolj s spojko, ki jo izvajalec izvede sam. Kot skrajno nasprotje je poškodba optičnega kablovoda,

69 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 59 katerega sanacija je nov projekt, saj je potrebno zamenjati kablovod v celoti do obstoječih spojev. Takšni posegi so dolgotrajni in finančno zelo zahtevni Vodovodna infrastruktura Za pridobitev oprijemljivih podatkov smo informacije pridobili na Mariborskem vodovodu, kjer GPR aparate uporabljajo v praksi že nekaj časa. Pri primerih, kadar iščejo navezavo na obstoječ vodovod, katerega podatki niso nikjer zavedeni ali v situaciji, ko so dobili v upravljanje določen del vodovoda, ki je starejši od 50 let, se poslužijo storitve z GPR aparatom, ki jo naročijo pri zunanjem izvajalcu. Pri zaračunavanju stroškov ob poškodbi njihove infrastrukture nimajo točnega cenika. Vsaka situacija se rešuje specifično glede na dogodek in je težko točno določiti povprečen strošek. Ob pregledu preteklih dogodkov smo ugotovili naslednje stopnje: - poškodbe na vodih do premera 4 cole se stroški gibljejo do vrednosti 500 EUR, - poškodbe na vodih od 4 do 6 col so stroški med 500 in 1000 EUR, - pri poškodbah večjih premerov pa je vrednost običajno več EUR. V situaciji, ko je prišlo do poškodbe voda večjega od 6 col, je projekt sanacije zahteval veliko dela in časovno potekal 5 delovnih dni. V takšnem primeru je potrebno večinoma izvesti zaporo ceste, organizirat dvosmerno usmerjanje prometa s pomočjo semaforizacije ter cev zamenjat v obe smeri vsaj 10 metrov od poškodbe. Stroški takšnega projekta so bili v zadnjem dogodku nekaj čez EUR. Takšen primer se je na mariborskem vodovodu pojavil dvakrat v zadnjih petih letih Infrastruktura optičnega omrežja Poškodbe na vodih optičnega omrežja so zahtevnejše za popravilo in posledično tudi finančno večji zalogaj. Kljub temu, da so omrežja optike relativno mladi projekti in so vodi ustrezno zavarovani ter ažurno preneseni v zbirni kataster GJI, se pojavi veliko poškodb na teh vodih. Po pogovoru z odgovorno osebo na podjetju GVO Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij d. o. o., naj bi prišlo do takšnih poškodb povprečno 5 do 7 krat tedensko. Razlogi so najrazličnejši: od neupoštevanja projektne dokumentacije s strani izvajalcev, površno izvajanje zakoličbe, do naravnih katastrof in podobno. Stroške teh poškodb krijejo v večini izvajalci sami. Razlog visokih stroškov sanacije takšne poškodbe je postopek in način spajanja optičnih vlaken. V primeru poškodbe optičnega voda, mora

70 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 60 GVO za potrebe sanacije tega voda od točke poškodbe odkopati v obe smeri optičnega voda minimalno 20 metrov. Izkopan vod izvlečejo iz zemlje, na robovih kontrolirano prekinejo ter celotno dolžino zamenjajo z novim vodom. Spoj dveh optičnih vodov se izvede v njihovem vozilu, ki zajema napravo za spajanje optičnih vlaken. Odvisno od debeline voda oziroma števila vlaken v poškodovanem vodu se lahko odvija popravilo 48 do 120 dni, v skrajnem primeru tudi kak dan več. Za glavne povezovalne vode npr. Maribor Ljubljana ima GVO v stalni pripravljenosti dežurno ekipo, ki mora ob poškodbi tega voda sanacijo izvest v maksimalno 6 urah. Za realno predstavo stroškov, ki nastanejo ob poškodbah različnih optičnih kablov, smo s strani GVO-ja pridobili predračun sanacij za 3 različne debeline kablov: 864 vlaken, 144 vlaken in 4 vlakna, kar je razvidno v preglednici 6.1. Preglednica 6.1 Stroški sanacij na vodih optičnega omrežja Pozicija Oznaka Opis EUR z vključenim DDV 1 Optika 864 vlaken Material, sanacijska dela, ,61 meritve 2 Optika 144 vlaken Material, sanacijska dela, 4.138,41 meritve 3 Optika 4 vlakna Material, sanacijska dela, meritve 986, Izračun stroškov poškodb v obdobju 5 let Verjetnost, kdaj oziroma kolikokrat v obdobju 5 let, bo podjetje pri izvajanju svojih gradbenih del povzročilo poškodbo na obstoječih vodih, je zelo težko določit. Prav tako je tukaj spremenljivka, kateri vod in kakšne posledice lahko to pusti na izvedbi. Izračun okvirnih stroškov lahko v tem primeru izvedemo le na podlagi izkušenj iz preteklosti. Glede na pogovore z osebjem iz gradbenih podjetij ter na podlagi informacij s strani upraviteljev infrastrukture pa vemo, da je to v praksi zelo pogosto. V sklopu projekta izgradnje vodovodnega omrežja Apače je prišlo do 13 poškodb vodov. Isto gradbeno podjetje je imelo kot naslednji projekt izgradnjo plinovoda na območju Tabora v Mariboru. Tudi tukaj je prišlo do dveh poškodb. V večini primerov gre za poškodbe vodovodne, elektro ali telekom napeljave. A kot smo omenili zgoraj po informacijah GVO-ja prav tako

71 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 61 prihaja zelo pogosto tudi do poškodb optičnega omrežja. Časovno smo tako ugotovili, da pride znotraj gradbenega podjetja v enem letu, med 15 do 20 poškodb vodov, kar v petih letih znese 60 poškodb. Za lažjo predstavo smo izdelali preglednico 6.2, ki prikazuje povprečne količine poškodb, ločeno po zahtevnostnih razredih omrežij in končno prikazan celoten strošek podjetja za sanacije vseh poškodb v obdobju 5 let. Preglednica 6.2 Stroški sanacij v obdobju 5 let Št. Oznaka Količina Znesek Skupaj(EUR) 1 Poškodba , ,00 vodovodnega/elektro/telekomunikacijskega voda nižje kategorije 2 Poškodba , ,00 vodovodnega/elektro/telekomunikacijskega voda višje kategorije 3 Poškodba optičnega voda nižje , ,30 kategorije 4 Poškodba optičnega voda višje , ,83 kategorije SKUPAJ , Stroški nakupa GPR aparata s pripadajočimi komponentami Kot druga možnost smo izbrali nakup GPR inštrumenta. S tem bi preprečili nastanek stroškov omenjenih v prejšnji točki. V kolikor se podjetje odloči za nakup takšnega inštrumenta, je potrebno računati tudi na ostale stroške, ki se posledično pojavijo v praksi. Podrobnosti, kako bo podjetje delovalo z inštrumentom, so odvisne od sestave zaposlenih na podjetju in ali ima podjetje za to usposobljene ljudi. Izhajali bom iz osnovne opcije, da mora podjetje zaposliti novo osebo, ki se bo izobrazila namensko za delovanje z GPR inštrumentom. Oseba bo na podjetju delovala samo v ta namen, da prepreči poškodbe med izvajanjem aktualnega projekta.

72 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran Nakup GPR aparata Na trgu obstaja več možnosti oziroma proizvajalcev GPR inštrumentov. Za pridobitev realne analize smo kontaktirali različna podjetja, ki se ukvarjajo med drugim tudi s prodajo teh aparatur v različne namene. Odzvala so se nam samo dva podjetja, ki imasta primerne produkte za našo raziskavo. Podjetje CELAB d. o. o. iz Ljubljane nam je ponudilo njihov inštrument PIPEHAWK model e-safe+. Je georadarski sistem za lociranje komunalnih vodov, podzemnih napeljav, objektov in drugih anomalij do globine 1,5 metra. Sistem zaznava tudi napeljavo in objekte iz azbesta, optičnih vlaken, plastike (HDPE/PVC/MDPE), gline, opeke in drugih materialov. Prednost sistema e-safe je kompaktna oblika in enostavna uporaba, brez potrebe po predhodnem poznavanju ali usposabljanju iz georadarske tehnike. Na preprostem zaslonu se med uporabo prikazuje opozorilna lestvica verjetne prisotnosti napeljav, objektov in drugih anomalij. Sistem e-safe je namenjen predvsem za izogibanje napeljavi in objektom pred manjšim izkopom. Za večje izkope in mapiranja priporočajo model e-spade lite, z večjo in močnejšo anteno, ki omogoča lociranje vodov tudi do 5 metrov globine. V finančni izračun bomo vključili obe možnosti, zato smo v preglednici 6.3 predstavili cene obeh georadarjev. Preglednica 6.3 Cene GPR aparatov Pozicija Oznaka Opis EUR na kos s popustom in vključenim DDV 1 e-safe+ Georadarski sistem e-safe+ za lociranje podzemnih vodov ,50 2 e-spade lite Georadarski sistem e-spade lite za ,00 lociranje podzemnih vodov do globine 5 metrov Če želimo na terenu preprečiti kakršnekoli poškodbe na obstoječi infrastrukturi, je potrebno za izračun upoštevati inštrument, ki nudi izmere do 5 metrov globine. Tako je strošek nakupa aparata v našem primeru EUR.

73 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran Zaposlitev osebe Novo zaposlena oseba bo v podjetje vstopila z nekoliko nižjo plačo od povprečne slovenske bruto plače, ki je v aprilu 2016 znašala 1571,12 EUR. Za zaposleno osebo smo predvideli začetno bruto plačo 1200 EUR. Na sliki 6.1 je predstavljena plačilna lista takšne bruto plače, na kateri razberemo celoten strošek podjetja. Osebi bomo ponudili brezplačno izobraževanje za delovanje na GPR aparatu, saj le-to pridobimo s strani proizvajalcev opreme, tudi mi kot podjetje brezplačno. Oseba bo zaposlena za nedoločen čas, obračunsko obdobje bomo izvedli za prej določeno časovno obdobje 5 let. Pri izračunu stroškov zaposlene osebe bomo upoštevali tudi regres, ki znaša v letu 2016 minimalno 790,73 EUR bruto. Slika 6.1 Plačilna lista bruto plače 1.200,00 EUR [lasten vir] Strošek zaposlitve osebe v časovnem obdobju petih let je tako 12x1.502,64x5=90.158,40 EUR. Prišteti je potrebno še regres za celoten čas: 790,73x5=3953,65 EUR. Skupaj znaša to ,05 EUR.

74 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran Drugi stroški in končen izračun Ob nakupu GPR inštrumenta ter zaposlitvi dodatne osebe se nastali stroški na podjetju še ne zaključijo. Vseh neposredno nastalih stroškov nismo zajeli v tej finančni analizi. Upoštevali bomo nakup računalniške opreme, ki je nujno potrebna za obdelavo podatkov ter kilometrino, ki jo zaposlena oseba porabi za realizacijo izvedbe projektov na terenu v povprečju. Računalniška oprema prenosni računalnik z osnovno opremo Izbira računalniške opreme je bila izvedena na osnovi programske opreme, ki se bo uporabljala. Izbrali smo tako tehnično kot finančno povprečno tehnično napravo. Izbran je bil prenosni računalnik HP Probook 470 G2. Specifikacija: Intel Core i5-5200u (2.2GHz), 43,9 cm (17,3'') HD AG LED, 4 GB DDR3, 1 TB SATA HDD, DVDRW, Intel HD grafika, Wi-Fi, Bluetooth, Microsoft Windows 7 Professional (64-bit)/Windows 8.1 Pro (64-bit). Računalnik je robusten za teren ter hkrati lahko prenosljiv. Tehnično bo omogočal vse potrebno za obdelavo izmerjenih podatkov na terenu. Cena takšnega prenosnika znaša na trgu trenutno 629,00 EUR. Kilometrina Kilometrina lahko močno variira glede na lokacijo ter zahtevnost oziroma obseg projektov. Predpostavimo, da za novo nastalo delovno mesto ne bomo nakupili novega prevoznega sredstva in da na podjetju ni na razpolago vozila v te namene. Tako smo se odločili na podlagi predpostavke, da prevoženih kilometrov na terenu ne bo zadostno, da bi se za podjetje to izplačalo. S tem pristopom je potrebno delojemalcu povrniti stroške kilometrine, ki so trenutno v višini 0,37 EUR na prevožen kilometer. Slika 6.2 prikazuje primerjavo stroškov med službenim in zasebnim vozilom: Nabavna vrednost vozila: EUR Letno prevoženih kilometrov na terenu: km

75 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 65 Slika 6.2 Primerjava stroškov kilometrine [15] V kolikor bi se nakup avtomobila izvedel s pomočjo financiranja, bi bilo potrebo upoštevati dodatno še te stroške. Torej predpostavimo, da se izvede na terenu do km letno, kar znaša strošek za podjetje EUR. Za obdobje 5 let skupaj ,00 EUR Izračun skupnih stroškov ob nakupu GPR aparata Izračun je prikazan v preglednici 6.4 in je vezan na vse predpostavke, ki smo jih podali. Vsako podjetje mora za natančnejši izračun prilagoditi vhodne podatke glede na svoje izhodne zmožnosti in na podlagi kratkoročnih planov podjetja. Preglednica 6.4 Stroški nakupa GPR aparata Pozicija Strošek Znesek z DDV (EUR) 1 Nakup GPR aparata ,00 2 Zaposlena oseba ,05 3 Računalniška oprema 629,00 4 Kilometrina ,00 Skupaj ,05

76 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran Najem storitve izmere GPR aparata Za najem GPR aparata smo kontaktirali več podjetij. V praksi so storitve vseh izvajalcev zelo podobne in tudi cene ne variirajo veliko. Najem aparata samega ni mogoč, temveč le kot storitev. V grobem se storitve ločijo v dve vrsti izvajanja meritev na terenu. Kot prvo nudijo podjetja zakoličbo obstoječe infrastrukture, o katerih zaradi različnih razlogov ni podatkov, ali pa je znano, da so podatki z veliko napako natančnosti. V tem primeru se izvede z GPR aparatom pregled na željenem območju in se na terenu zarišejo vodi s sprejem, kot smo izvedli tudi mi. Takšno delo ne zahteva nadaljne obdelave podatkov in je finančno zelo ugoden. V finančni analizi tega dela ne bomo obravnavali, saj je pred izvedbo novih projektov na terenu potrebno to zakoličbo naročiti pri odgovornih službah. Mariborski vodovod, Elektro Maribor in ostali od izvajalcev namreč zahtevajo, da se jih pred izvedbo obvesti o posegu in to delo z njihove strani uredi. Takšne zakoličbe so cenovno ovrednotene med 100 in 150 EUR in jih lahko zajamemo pod fiksne stroške projekta. Pomembnejša opcija storitve z GPR aparatom zajema obširnejše delo. V takšnem primeru gradbeno podjetje naroči celoten pregled obravnavanega območja. S tem naročilom mora projekt z GPR aparatom zaobjet veliko več pregledov prerezov, obravnavat višjo globino ter vse podatke obdelat in kartirat. Za naš projekt v celoti, ki zajema 11,78 km vodovodnega omrežja bi bila cena pregleda projekta z GPR aparatom 1 EUR za tekoči meter. Torej skupaj okrog EUR, če upoštevamo še dodatne manjše stroške. Pomemben podatek je skupna vrednost projekta ,00 EUR. V podjetju C&G d. o. o. iz Ljubljane so nam povedali, da ceno na tekoči meter primerno nastavijo glede na specifiko projekta, a da pod to ceno nedvomno ne bi morali izvesti pregleda področja našega vodovoda. GPR aparat v podjetju uporabljajo tudi v druge namene: določanje plasti zemljin, iskanje zakopanih predmetov tudi v arheološke namene ipd.. Delo izvajajo z več različnimi GPR aparati, saj ima vsak model boljše merilne lastnosti za določene preglede. Za izračun v preglednici 6.5 bomo predvidevali, da v sklopu vseh izvedenih projektov, maksimalno število izdelanih del ne bo prekoračilo 50 tekočih kilometrov. Vključen je tudi pribitek pri manjših projektih, ki je zaveden kot ostali stroški.

77 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 67 Preglednica 6.5 Stroški najema storitve pregleda terena z GPR aparatom Pozicija Strošek Znesek z DDV (EUR) 1 Pregled terena po izbiri (1 EUR/km) ,00 2 Ostali stroški (manjši projekti pribitek cene 15 %) 7.500,00 Skupaj , Končen finančni izračun Za končen finančni izračun smo v preglednici 6.6 zbrali stroške za vse tri opcije. Vse variante so izračunane za obdobje 5 let in vključujejo DDV. Preglednica 6.6 Finančna primerjava (brez GPR aparata, nakup, najem) Pozicija Strošek Znesek z DDV (EUR) 1 Stroški poškodb infrastrukture, brez pregleda z ,13 GPR aparatom 2 Nakup GPR aparata s pripadajočimi stroški ,05 3 Najem storitev pregleda terena z GPR aparatom ,00 Primerjava stroškov nam pokaže, da so lahko poškodbe na obstoječih vodih velik znesek v obdobju 5 let. S tem predvidevanjem in vedenjem, da so to prepogoste težave marsikaterega gradbenega podjetja, smo želeli ugotoviti finančno ugodnejšo varianto. Finančna analiza je pokazala da sam nakup GPR aparata sicer ne predstavlja velik strošek, a so ostali stroški, ki nastanejo posledično, zelo visoki. Tako je nakup GPR aparata najmanj ugodna varianta, seveda ob podanih predpostavkah. Kot najugodnejša rešitev se je izkazala tretja varianta. Podjetja, ki se ukvarjajo z GPR aparati, kot primarno storitvijo, nudijo ugodno, kvalitetno in hitro rešitev za gradbena podjetja. Zmanjšanje stroškov v obdobju 5 let za skoraj 43 %, je zadosten razlog za razmislek izvajanja pregledov terena pred pričetkom gradbenih del.

78 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 68 7 ZAKLJUČEK V diplomskem delu smo predstavili problematiko poškodb obstoječih vodov javne infrastrukture pri izvajanju novih projektov. Prav tako smo pregledali zbirni kataster GJI in ažurnost teh podatkov. Kot rešitev te problematike smo predstavili GPR aparat in način delovanja. Na konkretnem primeru smo pregledali stanje infrastrukture na terenu ter ugotovili odstopanja. Ugotovili smo, da je prišlo do velikega odstopanja in da je stanje na terenu precej drugačno kot prikazujejo podatki v zbirnem katastru GJI. Preko finančne analize smo predstavili tri opcije, ki jih lahko podjetje izbere pred izvedbo gradbenega projekta. Ugotovili smo, da je pregled terena s pomočjo GPR aparata smotrn in s tem potrdili predpostavljeno tezo. Problematika poškodb obstoječih vodov je v praksi zelo moteč in nadležen del izvajanja projekta. Izgublja se dragocen čas, nastajajo velike težave s strankami, ki so povezane s poškodbami na vodih, povečujejo se nepredvideni stroški projekta, v skrajnem primeru pa prihaja tudi do tožb podjetij. Glede na število poškodb, ki se zgodijo vsak dan na terenu, je reševanje te problematike nujno potrebno. Pregled terena s pomočjo GPR aparata je ena izmed rešitev, ki je dostopna in predvsem nudi realne in dobre podatke. Rentabilnost investicije v GPR aparat je predvsem odvisna od profila in sestave podjetja. V kolikor ima podjetje osnovne predpostavke, da lahko preglede terena izvaja oseba, ki je že zaposlena na podjetju in ima na razpolago vozilo, je to zagotovo najugodnejša in odlična rešitev. V primeru, da takšne osebe ni na razpolago, pa je zelo ugodna rešitev najem storitve pregleda terena z GPR aparatom, ki je lahko prilagojena za vsak projekt posebej. Podatki zbirnega katastra GJI bodo vsak dan boljši in ažurnost se povečuje, poškodbe obstoječih vodov pa se kljub temu ne bodo zaključile. Način izbire ali gre podjetje v investiranje takšnega aparata ali ne, ostaja odločitev posameznikov. Prav zagotovo pa je smotrno premisliti in pretehtati, ali ni vredno za

79 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 69 nekoliko drugačen pristop k gradbenim projektom, prikrajšati kar nekaj težav in s tem olajšat način življenjskega časa med delom.

80 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 70 VIRI IN LITERATURA [1] Spletna stran, Prostorski portal PROSTOR. Dostopno na: < [ ] [2] Triglav, J 2009, 'Geodetsko-katastrski fondi arhiva republike Slovenije', Geodetski vestnik 53/ Dostopno na: < [ ] [3] Spletna stran, iobčina, GIS območje Apače. Dostopno na: < [ ] [4] Kovačič, B Geodezija za gradbene inženirje. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, str [5] Kamnik R, Kovačič B Praktična geodezija v gradbeništvu. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo. [6] Zakon o zemljiškem katastru (ZZKat), (Uradni list SRS, št. 16/74, 42/86, Uradni list RS, št.52/00 ZENDMPE in 47/06 ZEN). Dostopno na: < [ ] [7] Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1), (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11 in 14/15 ZUUJFO). Dostopno na: < [ ] [8] Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN), (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 odl. US in 79/12 odl. US). Dostopno na: < [ ] [9] Pravilnik o katastrih gospodarske javne infrastrukture javnih služb varstva okolja, (Uradni list RS, št. 28/11). Dostopno na: < [ ] [9] Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom), (Uradni list RS, št. 13/07 uradno prečiščeno besedilo, 102/07 ZDRad, 110/09, 33/11 in 109/12 ZEKom-1). Dostopno na: < [ ] [10] Spletna stran, Leica, Laica Nova MS60 Multistation, Leica Viva GS15 GNSS. Dostopno na: < [ ] [11] Spletna stran, Topcon, Topcon PS Series Robotic Total Station, Topcon GR5. Dostopno na: < [ ] [12] Spletna stran, Omrežje SIGNAL. Dostopno na: < [ ]

81 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 71 [13] Spletna stran, MALA, Mala Easy Locator. Dostopno na: < [ ] [14] Seminar 2007, Novak Daniel, Georadar, str Dostopno na: < [ ] [15] Spletna stran, Data d. o. o., Dostopno na: < [ ]

82 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 72 PRILOGE Seznam slik Slika 4.1: Slika 4.2: Slika 4.3: Sistem SIGNAL 25 Shematski prikaz sestavnih delov GPR inštrumenta...29 Prikaz odboja od dveh ravnih plasti, pri različnih frekvencah elektromagnetnega valovanja Slika 4.4 Slika 4.5 Slika 4.6 Slika 4.7 Slika 4.8 Slika 5.1 Slika 5.2 Potovanje ter lom elektromagnetnega valovanja ob objektu Odboj elektromagnetnega valovanja med dvema dielektrikoma.31 Odklon sledi na osciloskopu a) Princip georadarske meritve, b) Profil podpovršinskega sloja 35 Levo MALA Easy Locator, Desno LCD prikaz meritev.37 Situacija obravnavanega projekta vodovod Apače.. 39 Prikaz vseh vodov na obravnavanem območju po podatkih Zbirnega katastra GJI Slika 5.3 Slika 5.4 Slika 5.5 Slika 5.6 Slika 5.7 Zakoličbe točk Točke obeh prerezov 46 Izris in podatki posnete točke.. 49 Dobljene točke Primer pravilno in nepravilno zavarovanega kablovoda

83 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 73 Seznam preglednic Preglednica 3.1 Preglednica 3.2 Preglednica 3.3 Preglednica 3.4 Preglednica 4.1 Preglednica 4.2 Preglednica 4.3 Preglednica 4.4 Preglednica 4.5 Preglednica 5.1 Preglednica 5.2 Preglednica 5.3 Preglednica 5.4 Vrste in osnovne šifre objektov GJI..12 Šifrant položajne natančnosti Šifrant višinske natančnosti Šifrant vira Tehnične lastnosti Laica Nova MS60 Multstation Tehnične lastnosti Topcon PS Series Robotic Total Station...22 Tehnične lastnosti Leica Viva GS15 GNSS Tehnične lastnosti Topcon GR Lastnosti snovi Izbrane točke Zabeležene koordinate novo lociranih točk...48 Zabeležene koordinate novo lociranih točk...48 Dobljene točke

84 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 74 Ponudbe Ponudba Topcon inštrumentov Geoizmera d. o. o.

85 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran Ponudba sanacije optičnih vodov - GVO d. o. o.

86 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 76

87 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran 77

88 Rekognosciranje katastra gospodarske infrastrukture Stran Ponudba GPR inštrumenta Celab d. o. o.