Diapozitiv 1

Transkripcija

1 Upravljanje vodnih virov stanje voda v Sloveniji Darja Stanič Racman; darja.stanic@gov.si Neža Kodre (IZVRS) Tanja Mohorko (IZVRS) Monika Peterlin (IZVRS) Špela Petelin (IZVRS) Martina Orlando Bonaca (NIB) Joerg Prestor (GeoZS) Luka Štravs (MKO) Blažo Djurovič (IZVRS) , Posvet; FINANCE; Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

2 Voda in človek Življenje ljudi je bilo od nekdaj povezano z dostopnostjo vode. Danes ni nič drugače. Vodo potrebujemo za življenje, naravno okolje in dejavnosti. Voda se v okolju obnavlja, vendar ne predstavlja neskončen naravni vir. Zgodovinsko je človek ta odnos razumel in se prilagajal z načinom življenja in ukrepi.

3 Sodobno upravljanje voda TRADICIONALNO UPRAVLJANJE VODA vodooskrba odvajanje in čiščenje odpadnih voda prilagoditve na podnebne pojave (poplave, suša) raba vode za različne dejavnosti DANES: EU DIREKTIVE Direktiva o pitni vodi D. o odvajanju in čiščenju odpadnih voda Poplavna direktiva Kopalna D., Nitratna D., Emisijske D. STRATEŠKO-NAČRTOVALSKI PROCESI NA PODROČJU VODA MORSKA DIREKTIVA (2008) Strategija morskega okolja VODNA DIREKTIVA (2000) (D. o podzemni vodi, D. o okoljskih standardih kakovosti) Načrti upravljanja voda POPLAVNA DIREKTIVA (2007) Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti

4 Načrtovalski cikli

5 Ključne vsebine NUV opis značilnosti vodnega območja (Donava in Jadran) opis monitoringa in ocena stanja vodnih teles Analiza obremenitev in vplivov človekovega delovanja na vode ekonomska analiza storitev, povezanih z obremenjevanjem vode TEMELJNI UKREPI ali bo dobro stanje voda doseženo do leta 2015 razlogi zakaj ne DOPOLNILNI UKREPI PROGRAM UKREPOV UPRAVLJANJA VODA

6 NAČRT UPRAVLJANJA VODA - POMEN IN VSEBINA NAČRTA Ključni programski dokument za upravljanje z vodami Načrt upravljanja voda je nacionalni dokument, ki opredeljuje mehanizme za vodenje politik, ki imajo vpliv na vode in s katerim bomo dosegli, da bodo vode leta 2015 v Republiki Sloveniji v dobrem stanju. avljanja_voda_za_vodni_obmocji_donave_in_jadranske ga_morja_2009_2015/

7 OKOLJSKI CILJI Doseganje dobrega stanja voda Preprečitev poslabšanja stanja voda Postopno zmanjševanje onesnaževanja s prednostnimi snovmi Ustavitev ali postopna odprava emisij, odvajanja in uhajanja prednostnih nevarnih snovi Cilji za območja s posebnimi zahtevami Površinske vode Podzemne vode Kemijsko stanje Ekološko stanje Kemijsko stanje Količinsko stanje ZELO DOBRO DOBRO DOBRO SLABO ZMERNO SLABO ZELO SLABO DOBRO SLABO trendi DOBRO SLABO DOBRO KEMIJSKO STANJE DOBRO EKOLOŠKO STANJE (VTPV) / EKOLOŠKI POTENCIAL (MPVT) DOBRO KEMIJSKO STANJE DOBRO KOLIČINSKO STANJE

8 STANJE VODA Vodna telesa površinskih voda ( ) Kemijsko stanje DOBRO SLABO 95 % 5 % Ekološko stanje ZELO DOBRO DOBRO ZMERNO SLABO ZELO SLABO 67 % 33 %

9 STANJE VODA vodna telesa podzemnih voda ( ) Kemijsko stanje DOBRO SLABO 80 % 20 % Količinsko stanje DOBRO SLABO 100 % / %

10 Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev za VTPV % 15% 40% 10% Okoljski cilji ne bodo doseženi Okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi Okoljski cilji verjetno bodo doseženi Okoljski cilji bodo doseženi

11 Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev za VTpodV % 15% 40% 10% Okoljski cilji ne bodo doseženi Okoljski cilji verjetno ne bodo doseženi Okoljski cilji verjetno bodo doseženi Okoljski cilji bodo doseženi

12 POMEMBNE OBREMENITVE razpršeno onesnaževanje iz kmetijskih virov, regulacije vodnega toka in morfološke spremembe površinske vode zaradi hidroenergetske rabe, zagotavljanja poplavne varnosti, potreb po zajezevanju vodnih količin, fizične spremembe strug zaradi urejanja voda odvzemi vode, čezmerno obremenjevanje na iztokih iz industrijskih naprav in/ali komunalnih čistilnih naprav,

13 Obremenitve s hranili iz kmetijstva

14 Obremenitve s hranili iz poselitve

15 Hidromorfološke obremenitve , Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

16 Obremenitve - raba voda , Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

17 FINANČNI OKVIR Temeljni ukrepi Ocena stroškov temeljnih ukrepov za obdobje TEMELJNI UKREPI OCENA STROŠKOV (v 1000 EUR) Ekonomski inštrumenti Raba voda (OP ROPI - vodooskrba ) Urejanje voda (OP ROPI poplave, sklad, vzdrževanje, sanacije, ) Varstvo voda (OP ROPI KČN, PRP )

18 Temeljni ukrepi - pomanjkljivosti Sistem hidromorfoloških obremenitev pomanjkljive baze podatkov (meja vodnih zemljišč ni določena, vodni kataster, vodna knjiga) Razpršene obremenitve iz kmetijstva ni ustreznih kazalnikov, ki bi merili zmanjševanje vpliva kmetijstva na stanje voda oz. učinkovitost ukrepov Kazalniki tudi za vpliv drugih dejavnosti ne merijo direktnega vpliva na stanje voda Obremenitve iz poselitve ukrepi niso naslovljeni ciljno glede na stanje voda; pre-ambiciozno zastavljen OP (50 PE)

19 Temeljni ukrepi - rešitev Integracija cilja doseganja dobrega stanja voda v druge politike (kmetijstvo, kohezija, strukturni skladi, obnovljivi viri energije, pomorska politika, turizem, transport ) Izboljšanje implementacije Boljše upravljanje (nadzor, organizacija, zagotavljanje stabilnih virov) Verzeli v znanju, podatki, orodja za odločanje in upravljanje Izvedba NUV bo verjetno predhodni pogoj za črpanje finančnih sredstev iz evropskih skladov , Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

20 FINANČNI OKVIR Dopolnilni ukrepi Ocena stroškov dopolnilnih ukrepov za obdobje DOPOLNILNI UKREPI OCENA STROŠKOV (v 1000 EUR) za doseganje dobrega stanja za prepreč. poslabš. stanja drugi dopolnilni ukrepi ekonomski inštrumenti 500 podnebne spremembe

21 DOPOLNILNI UKREPI Poostritev inšpekcijskega nadzora Kmetijski ukrepi (izobraževanje in usposabljanje kmetijskih svetovalcev, optimizacija Programa razvoja podeželja , subvencioniran odvoz presežkov živinskih gnojil ) Zasaditev in vzdrževanje obrežne vegetacije Tehnični ukrepi za posamezna MPVT (Gradnja prehoda za vodne organizme ali premeščanje rib, Namestitev odmrlih dreves, Strojno čiščenje zamuljenega dna vodnega telesa, Sonaravna ureditev na območjih togih asfaltnih in betonskih zavarovanj brežin ) Obnova vodotokov Informiranje, osveščanje, izobraževanje strokovne in širše javnosti (o vplivih tujerodnih vrst na vodne ekosisteme, o različnih virih onesnaževanja ) Prepovedi, omejitve in pogoji rabe vode Bolj učinkoviti postopki presoje vplivov na stanje voda Razvojno-raziskovalni ukrepi Vzpostavitve / nadgradnje baz podatkov

22 Socio-ekonomska analiza Sestavni del izvajanja Vodne direktive je tudi vključitev ekonomskega in socialnega vidika s čimer se zagotovi trajnostno upravljanje. Temeljni načeli: 1. popolno povračilo okoljskih stroškov in stroškov vode kot naravnega vira 2. obremenitelj plača V Sloveniji je potrebno na podlagi Zakona o vodi plačati vsako posebno rabo vode Denar, ki se na ta način zbere naj bi se porabil za ukrepe upravljanja voda Pomanjkljivosti: izdelava bolj primernih metodologij zagotovitev namenske rabe sredstev prilagoditev zbiranja podatkov in povezovanja baz podatkov o obremenjevanju voda za namen izdelave ekonomskih analiz , Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

23 Socio-ekonomska analiza Pogoj za črpanje EU sredstev v finančni perspektivi bo najverjetneje tudi člen 9 vodne direktive: Države članice zagotovijo: -da cenovna politika za vodo porabnike ustrezno vzpodbuja, da gospodarno uporabljajo vodne vire in tako prispevajo k okoljskim ciljem te direktive; - ustrezen prispevek različnih rab vode, razdeljenih vsaj na industrijo, gospodinjstva in kmetijstvo, k povračilu stroškov storitev za rabo vode, ki temelji na ekonomski analizi, izvedeni skladno s Prilogo III, in upošteva načelo "plača povzročitelj obremenitve" , Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

24 DAJATVE ZARADI OBREMENJEVANJA VODA DAJATVE ZARADI OBREMENJEVANJA VODA V REPUBLIKI SLOVENIJI (podatki za leto 2009, oziroma za leto 2008) VODNO POVRAČILO PLAČILO ZA VODNO PRAVICO OKOLJSKA DAJATEV za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda VODNO DOVOLJENJE KONCESIJA Odmera: 21,9 mio EUR Plačilo za vodno pravico še ni urejeno Odmera: 24,6 mio EUR Odmera v letu 2008: 32,7 mio EUR 79 mio EUR/leto 60% od leta 2010 dalje MOP-SKLAD ZA VODE 25 mio EUR Prenos iz 2008: 5,7 mio EUR INTEGRALNI PRORAČUN RS 6 mio EUR OBČINSKI PRORAČUNI

25 Načrt upravljanja morskega okolja 1. Faza 2012

26 Foto: UNIC-SUB, L. Fonda Cilji Direktive o strategiji morij in NUMO Dobro gospodarjenje in upravljanje morij v okviru Evrope in globalno Foto: OMEGA STUDIO, A. Primčič oto: OMEGA STUDIO, A. Primčič Foto: OMEGA STUDIO, A. Primčič Zaščita in obnova strukture in funkcije morskih ekosistemov Postopno zmanjševanje onesnaževanja in omejitev rabe morskih virov Doseganja dobrega stanja morskega okolja do leta 2020

27 Območje pristojnosti Direktive in drugih relevantnih politik Direktiva o strategiji morij VSEBINSKA IN GEOGRAFSKA POVEZAVA MED POLITIKAMI

28 Priprava strokovnih podlag za načrt upravljanja z morskim okoljem 2012 Začetna presoja stanja morskega okolja Določanje dobrega stanja okolja Oblikovanje okoljskih ciljnih vrednosti Javna obravnava jun.- sep _podrocja/voda/okvirna_direktiv a_o_morski_strategiji/posvetova nje_z_javnostmi/ 2014 Program spremljanja stanja (člen 11) 2015 Programi ukrepov (člen 13) Izjeme (člen 14) Oblikovanje okoljskih ciljev (čl.10) 2012 Določanje dobrega stanja okolja (čl. 9) 2014 Program spremljanja stanja (čl. 11) PRVI CIKEL 2012 Začetna presoja stanja morskega okolja(čl. 8) 2015 Programi ukrepov (čl. 13) 2016 Implementacija programa ukrepov (čl. 13) Revizija okoljskih ciljev (čl.10) Revizija opisa dobrega stanja okolja (čl. 9) NASLEDNJI CIKLI Ocena stanja morskega okolja(čl. 8) Izvajanje monitoringa (čl. 11) Programi ukrepov (čl. 13)

29 Delo do poročila Začetna presoja stanja morskega okolja Opis bistvenih lastnosti morskega okolja Pregled prevladujočih pritiskov in vplivov Uporaba WFD izkušenj WFD indikatoji v obalnem morju (1nm) Kemijsko st. teritorialno m. (v vodi) Obremenitve iz zaledja Določanje dobrega stanja okolja Analiza gospodarskega pomena rabe morja z upoštevanjem pomembnih ekonomskih in socialnih dejavnikov ter stroškov poslabšanja morskega okolja Izbor vrste značilnosti, ki bodo najbolje opisali dobro stanje Oblikovanje okoljskih ciljnih vrednosti za izbrane značilnosti in kazalnike

30 IZVRS- ZVDLj PODVODNI HRUP D11 NIB-MBP, ZVNRS BIOTSKA RAZNOVRSTNOST D1 TUJERODNE VRSTE D2 NIB-MBP, ZVNRS IZVRS-Eco Vitae, DOPPS VURS, NIB- MBP ODPADKI D10 ONESNAŽEVALA V MORSKI HRANI D9 OPIS STANJA MORSKEGA OKOLJA RIBJI STALEŽ D3 PREHRANJEVALNE VERIGE D4 ZZRRS ZZRRS, NIB MBP, ZVNRS IJS, ZVDMb, NIB- MBP ONESNAŽENJE MORSKEGA OKOLJA D8 HIDROGRAFSKE LASTNOSTI D7 NIB-MBP OHRANJENOST MORSKEGA DNA D6 ONESNAŽENJE S HRANILI D5 NIB-MBP, ZVNRS NIB-MBP

31 Osnova za vzpostavitev monitoring programa 56+ D11 Podvodni hrup D10 Morski odpadki D9 Onesnaževala v ribah D8 Koncentracije onesnaževal D7 Hidrografski pogoji D6 Neoporečnost morskega dna D5 Evtrofikacija D4 Vsi elementi morskih prehranjevalnih D3 Populacije vseh rib in lupinarjev D2 Neavtohtone vrste D1 Biotska raznovrstnost Število indikatorjev v monitoring programu Število deloma razvitih indikatorjev Število manjkajočih indikatorjev Opomba vsak izmed indikatorjev ima številne elemente/parametre (npr. onesnaževala 33PS+70NRS)

32 Ključne zaznane pomanjkljivosti 2012 Pomanjkanje podatkov v Sloveniji in regiji Mediteran: verjetno glavno vprašanje v teh dveh regijah. Velike dele obalnih območij, s redke evidenc... Spremembe v produktivnosti je treba določiti, povezane z antropogenih obremenitev hranil Kartiranje habitatov je bilo storjeno na majhnih območjih Procesi, poti in usoda onesnaževal niso znani Viri antropogenih obremenitev mora biti jasno opredeljen Biološki učinki onesnaževal na dolge razdalje, mora biti določen Poznavanje ribolova je treba izboljšati Kakovost statistike ribištva še vedno ena od glavnih pomanjkljivosti Stalno spremljanje stanja je redko in ni prisotno za nivo regije; izboljšati je treba zmogljivosti spremljanje stanja Onesnaženje s TBT predvidoma marine + neidentificiran vir Ribiški sektor nevarnost prelova Poškodbe morskega dna ni podatkov za oceno, predvidoma kritično Balastne vode podpis konvencije Usklajevanje programa za interevencijo v primeru nesreč na morju s sosednjimi državami , Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

33 Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 1. Faza 2012

34 Priprava strokovnih podlag za načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti 2012 Predhodna ocena poplavne ogroženosti Določitev območji pomembnega vpliva poplav Javna obravnava jul.- sep _podrocja/voda/poplavna_direkti va/posvetovanje_z_javnostmi/ 2013 Karte poplavne nevarnosti in ogroženosti 2015 Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti

35 Določitev območji pomembnega vpliva poplav

36 Pomembnejši načrtovalski mejniki Direktiva/ cilj Vodna / Dobro stanje voda Morska / dobro stanje morskega okolja Poplavna/ zmanjšana poplavna ogroženost Izvajanje programa ukrepov -Predhodna ocena stanja morskega okolja -Določitev stanja in ciljev -Predhodna ocena poplavne ogroženosti -Določitev območji pomembnega vpliva poplav -Nadgradnja analize obremenitev in vplivov -Določitev stanja - Karte poplavne nevarnosti in ogroženosti Objava osnutka II načrta Vzpostavitev monitoringa II Načrt upravljanja voda I. Načrt upravljanja morskega okolja I. Načrt zmanjševanj a poplavne ogroženosti III načrt II načrt II načrt

37 Hvala za pozornost.