Zbirka medijskih objav

Transkripcija

1 Zbirka medijskih objav Zdravniška zbornica Slovenije, za obdobje Število objav: 7 Internet: 5 Televizija: 2 Spremljane teme: Zdravniška zbornica...: 1 Slovensko zdravniško društvo: 1 zdravstvo: 5

2 Internet Naslov V mesecu dni pričakujejo začetek gradnje bolnišničnega oddelka v Stari Gori 1 4 Medij; Doseg Sta.si; , Slovenija Rubrika, Datum Zdravstvo; STA zdravstvo...v šempetrski bolnišnici pričakujejo, da se bo gradnja bolnišničnega oddelka za invalidno mladino in rehabilitacijo v stari Gori začela v mesecu dni, saj se na odločitev o izbiri... Internet Naslov Po obravnavi tožbe jeseniške bolnišnice proti bivšemu direktorju pisna sodba 2 5 Medij; Doseg Sta.si; , Slovenija Rubrika, Datum Kronika; STA zdravstvo...na kranjskem oddelku Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani se je danes končala obravnava odškodninske tožbe Splošne bolnišnice Jesenice proti bivšemu direktorju bolnišnice Igorju Horvatu in bivši glavni medicinski sestri Zdenki Kramar zaradi domnevnega oškodovanja pri poslovanju z družbo ISS Facility Services... Internet Naslov Pregled - Slovenija do 15. ure 3 6 Medij; Doseg Sta.si; , Slovenija Rubrika, Datum Pregled dogodkov; STA zdravstvo...podpora pa se obeta predlogu zakona o socialnem vključevanju invalidov, ki invalidom prinaša nekatere dodatne pravice. IZOLA - V Splošni bolnišnici Izola so uradno odprli dnevno bolnišnico, ki bo lahko sprejela do 13 bolnikov naenkrat. Nova pridobitev bo poleg večjega udobja pacientov dolgoročno pomenila tudi precejšnje zmanjšanje... Internet Naslov Izolska bolnišnica dobila dnevno bolnišnico 4 7 Medij; Doseg Sta.si; , Slovenija Rubrika, Datum Zdravstvo; STA zdravstvo...v Splošni bolnišnici Izola (SBI) so danes uradno odprli dnevno bolnišnico, ki bo lahko sprejela do 13 bolnikov naenkrat. Nova pridobitev bo poleg večjega udobja pacientov dolgoročno pomenila tudi precejšnje... Internet Naslov Zamika se rok za podpis sanacijskih programov bolnišnic 5 8 Medij; Doseg Sta.si; , Slovenija Rubrika, Datum Zdravstvo; STA zdravstvo...sanacijski odbor je rok za oddajo sanacijskih programov bolnišnic podaljšal s konca marca na danes. Prav tako pa se podaljšuje rok za podpis teh programov. Ministrice za zdravje Milojka Kolar Celarc naj bi tako po novem... 2

3 Televizija Naslov Uporaba konoplje v medicini 6 9 Medij; Doseg TV Slovenija 1; , Slovenija 17:11 Trajanje: 1 min Rubrika, Datum Poročila ob petih; Andreja Gregorič Slovensko zdravniško društvo...uporabo konoplje, pa druga stran trdi, da učinkovitost takšnega zdravljenja še ni znanstveno dokazana. To sta na konferenci opozorili združenji toksikologov slovenskega Zdravniškega društva in ljubljanskega Kliničnega centra. ANDREJA GREGORIČ (novinarka): Dokazano je, da sintetični kanabinoidi lajšajo težave rakavih bolnikov ob kemoterapiji,... Televizija Naslov Zidovi brez urgentnih zdravnikov 7 10 Medij; Doseg TV Slovenija 1; , Slovenija 19:08 Trajanje: 5 min Rubrika, Datum Dnevnik; Petra Prešeren Zdravniška zbornica Slovenije...mesto. Danes, skoraj tri leta kasneje še vedno nimajo zaposlenega niti enega zdravnika specialista za urgentno medicino. MILENA KRAMAR ZUPAN (direktorica Bolnišnice Novo mesto): Da pa bi delo normalno potekalo bi potrebovali najmanj 16 urgentnih zdravnikov. PREŠEREN: Ob obiskih urgentnega centra, kolikor jih... 3

4 Sta.si Doseg: :07 Vir V mesecu dni pričakujejo začetek gradnje bolnišničnega oddelka v Stari Gori V šempetrski bolnišnici pričakujejo, da se bo gradnja bolnišničnega oddelka za invalidno mladino in rehabilitacijo v stari Gori začela v mesecu dni, saj se na odločitev o izbiri izvajalca gradbenih del nihče ni pritožil. Še pred tem bodo iz treh manjših paviljonov v matično bolnišnico preseliti 52 bolnikov, med katerimi je 29 otrok. V šempetrski bolnišnici imajo že pripravljen podroben prostorski in časovni načrt za selitev bolnikov iz Stare Gore v matično bolnišnico, je po seji sveta zavoda prejšnji teden povedala predsednica javnega zavoda Anita Manfreda. "Pričakuje se, da bo selitev stekla takoj po tistem, ko bo pogodba z izvajalcem del podpisana in ko bo bolnišnici predložil terminski plan. Začetek gradnje ni odvisen samo od bolnišnice, pač pa mora pogodbo pred podpisom pregledati tudi izvajalec, vendar menim, da bodo dela stekla v roku meseca dni," je povedala Manfredova. Novo bolnišnično stavbo, ki bo namenjena tako invalidni mladini kot rehabilitaciji odraslih po poškodbah glave, bo izbrani izvajalec Kolektor Koling zgradil za evrov brez DDV oziroma evrov z DDV. Začetek gradnje novega bolnišničnega oddelka za invalidno mladino v Stari Gori je bil sprva načrtovan že v drugi polovici lanskega leta. Zaradi širitve programa za rehabilitacijo odraslih po težkih poškodbah glave pa bo novogradnja nekoliko večja od prvotno načrtovane, investicijo pa bodo izvedli v dveh fazah. V prvi fazi bodo v celoti dogradili stavbo in uredili njen pritlični del, kjer bo oddelek za invalidno mladino. V prvem nadstropju bodo dobili prostor za potrebe rehabilitacije, dokončali pa ga bodo v drugi fazi. Projekt predvideva rušitev treh paviljonov s skupno površino okoli 850 kvadratnih metrov, v katerih je nameščenih 49 postelj, ter nadomestno gradnjo s skupno površino okoli 2800 kvadratnih metrov skupaj z zunanjimi terasami in stopniščem. Prav tako je v naložbo všteta pohištvena oprema. Oddelek za invalidno mladino in rehabilitacijo šempetrske bolnišnice v Stari Gori je nameščen v štirih paviljonih, zgrajenih v letih Nazadnje so jih adaptirali v letih Zaradi slabih sanitarno-zdravstvenih pogojev je bil opravljen izredni inšpekcijski nadzor, njegova posledica pa je odločitev o gradnji novih prostorov oddelka. Na zdajšnjih objektih je namreč uporabljen azbest, neustrezni so tudi bivalni standardi, saj je v sobah tudi po šest oseb, premalo je sanitarij in drugih servisnih prostorov, oddelku primanjkuje najmanj 647 kvadratnih metrov površin za izvedbo osnovnega programa. Stanje treh paviljonov pa je tako slabo, da bi bila naložba v njihovo sanacijo negospodarna. Gradnjo bolnišničnega oddelka v Stari Gori načrtujejo že od leta

5 Sta.si Doseg: :23 Vir Po obravnavi tožbe jeseniške bolnišnice proti bivšemu direktorju pisna sodba Na kranjskem oddelku Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani se je danes končala obravnava odškodninske tožbe Splošne bolnišnice Jesenice proti bivšemu direktorju bolnišnice Igorju Horvatu in bivši glavni medicinski sestri Zdenki Kramar zaradi domnevnega oškodovanja pri poslovanju z družbo ISS Facility Services. Sodba bo izšla pisno. Svet javnega zavoda Splošna bolnišnica Jesenice je spomladi 2014 razrešil Horvata s funkcije direktorja bolnišnice in mu ob tem očital malomarno opravljanje dolžnosti ter podal ovadbo zaradi suma nezakonite porabe javnih sredstev. Med drugim naj bi bilo sporno poslovanje s storitvenim podjetjem ISS, pri čemer naj bi bolnišnica utrpela za 1,4 milijona evrov škode. Gorenjski kriminalisti so po opravljeni preiskavi zaradi zlorabe položaja kazensko ovadili Horvata in Kramarjevo ter tudi vodjo poslovne enote ISS Jesenice Binko Dedić, ki kakršnokoli sporno delovanje ali oškodovanje bolnišnice zanikajo. Bolnišnica vztraja v odškodninski tožbi, ki jo je vložila zoper Horvata in Kramarjevo. Od obeh toženih terja najmanj milijon evrov. Pogodba z ISS naj se namreč ne bi izvrševala, kot je bila zapisana, zaradi česar je bolnišnici nastajala škoda. Do oškodovanja naj bi prišlo tako pri številu oseb, ki naj bi opravljale storitve v bolnišnici, kot pri dobavi materiala. Zagovornik Kramarjeve Velimir Cugmas na drugi strani trdi, da gre za konstrukt, s katerim je prišlo do zamenjave vodstva in odstranitve direktorja z očitkom krivdne kršitve obvez. Prepričan je, da se ne Horvatu ne Kramarjevi ne more očitati nobene protipravnosti, saj so bile vse storitve naročene prek javnega razpisa, ki ga je vodil nekdo tretji, ki pa ni ne v kazenskem ne v odškodninskem postopku. Sodnica Klavdija Ana Magič bo po izvedenem postopku, ki se je zaključil danes, izdala pisno sodbo. Zaradi kompleksnosti zadeve je že napovedala, da to ne bo v 30 dneh, kakršen je sicer običajen rok za izdajo sodbe. 5

6 Sta.si Doseg: :00 Vir Pregled - Slovenija do 15. ure Pregled dogodkov v Sloveniji in mednarodne dejavnosti Slovenije do 15. ure. ZAGREB - Hrvaško zunanje ministrstvo je za STA potrdilo, da se bodo v torek, ko se izteče rok Bruslja za odgovor, pisno odzvali na slovensko pritožbo Evropski komisiji glede arbitraže. Kot so pojasnili, bodo ponovili stališče, da Hrvaška z zavračanjem lanske odločitve arbitražnega sodišča o določitvi meje med Hrvaško in Slovenijo ne krši prava EU. Hrvaška bo argumentirano odgovorila na vse slovenske navedbe ter predstavila stališče, da s svojim nesprejemanjem in neizvajanjem arbitražne sodbe ne krši prava EU, so poudarili v odgovoru na vprašanje STA ter ponovili znano stališče, da je arbitražna sodba rezultat arbitražnega postopka, ki ga je Slovenija kompromitirala in mu odvzela verodostojnost. LJUBLJANA - Banka NLB je v letu 2017, v katerem je izpolnila vse zaveze in ukrepe iz načrta prestrukturiranja v postopku državne pomoči, čisti dobiček povečala za trikrat na 189,1 milijona evrov. Predsednik uprave Blaž Brodnjak je poudaril, da je pred državo kot lastnico NLB vprašanje privatizacije in zaščite banke pred hrvaškimi izvršbami ter dvom o dovoljenju ECB za to, da bi dobila rekordno visoke dividende. "Najprej se je treba pogovoriti o zavezujočem okviru privatizacije, vse drugo je njegov izvedbeni del," je prepričan. LJUBLJANA - Državna volilna komisija je sprejela rokovnik volilnih opravil in določila, da morajo organizatorji volilne kampanje o 18. aprila odpreti posebne transakcijske račune. Od danes lahko politične stranke in volivci že predlagajo kandidate za poslance, kandidatne liste pa bo mogoče vlagati do 3. maja. Takrat se bo začela tudi volilna kampanja. LJUBLJANA - DZ je v okviru druge obravnave opravil razpravo o predlogu vladnega zakona o dostopnosti do spletišč in mobilnih aplikacij, ki bi zlasti oviranim osebam zagotovil lažji dostop do storitev in informacij javnega sektorja. Vladne stranke so v predstavitvi stališč poslanskih skupin predlog podprle, kritični pa so v SDS in Levici. Večinsko so bili poslanke in poslanci naklonjeni vladnemu predlogu novele zakona o lokalni samoupravi, ki spreminja pogoje za reprezentativnost združenj občin. Soglasna podpora pa se obeta predlogu zakona o socialnem vključevanju invalidov, ki invalidom prinaša nekatere dodatne pravice. IZOLA - V Splošni bolnišnici Izola so uradno odprli dnevno bolnišnico, ki bo lahko sprejela do 13 bolnikov naenkrat. Nova pridobitev bo poleg večjega udobja pacientov dolgoročno pomenila tudi precejšnje zmanjšanje stroškov. Investicija je vredna evrov, bolnišnica pa jo je v celoti financirala iz lastnih sredstev. Dnevno bolnišnico so v Izoli uredili na enovitem prostoru nekdanjega urgentnega centra. S tem bodo dvignili učinkovitost in kakovost storitev, meni direktor bolnišnice Radivoj Nardin. LJUBLJANA - Protestniki si se zbrali na Trgu republike v središču Ljubljane in nasprotovali sprejetju novele zakona o nalezljivih boleznih. Po njihovem mnenju je novela neustavna, saj naj bi staršem odvzemala pravico do odločanja o vprašanjih, ki ključno vplivajo na otrokovo zdravje. Protest je organiziralo Združenje za naravni razvoj. Predsednik združenja Boris Potočar je opozoril na pravno mnenje Mateja Avblja, ki je ocenil, da je predlog novele pomanjkljiv in neprimeren za nadaljnjo zakonodajno obravnavo. CERKVENJAK - Slovenske županje so na srečanju v Vitomarcih spregovorile o lokalni politiki pod taktirko žensk. Za to, da bi bilo v vodstvih občin več žensk, je po njihovem mnenju ključna sprememba miselnosti v družbi, saj še vedno velja, da je politika domena moških. Edino, kar manjka ženskam za naskok na takšne položaje, je pogum, so soglasne. LJUBLJANA - Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu letos beleži 50. izdajo. Častni pokrovitelj jubilejnega srečanja je predsednik države Borut Pahor, med gosti pa bo v ospredju Nobelova nagrajenka za mir leta 2003 Shirin Ebadi. Jubilej bodo zaznamovali posebna slovesnost v blejski Festivalni dvorani, jubilejni zbornik ter obilo gostov z vsega sveta. LJUBLJANA - S predstavitvijo novih knjig iz zbirk Stopinje in Prišleki se je v prostorih LUD Literatura na Erjavčevi 4 začel festival bralne kulture in teden odprtih vrat Prepišno uredništvo. Letošnjo, šesto izdajo, so naslovili Mikropolitike branja, v središče pa po besedah urednika založbe Andreja Hočevarja postavili bralca. Uradno odprtje bo ob 19. uri. NOVA GORICA - Z uradnim opoldanskim odprtjem ter večernim potopisnim predavanjem se danes na Goriškem začenjajo 12. Goriški dnevi knjige. Do prihodnjega ponedeljka se bo zvrstilo več dogodkov, ki so namenjeni vsem generacijam, pripravlja pa jih 20 različnih društev in javnih institucij v organizaciji Goriške knjižnice Franceta Bevka. CLEVELAND - Film režiserja Alena Drljevića Moški ne jočejo je na pravkar končanem 42. mednarodnem filmskem festivalu v Clevelandu osvojil prvo nagrado v kategoriji filmov iz srednje in vzhodne Evrope. Na 12-dnevnem festivalu so med 500 filmi iz 72 držav prikazali tudi film Rudar Hanne Slak. PREGLED DOGODKOV, POVEZANIH Z REFERENDUMOM O ZAKONU O DRUGEM TIRU LJUBLJANA - Slovenska inženirska zveza je na posvetu o v državnem svetu vlado pozvala, naj prouči tudi druge variante železniškega tira med Divačo in Koprom ter da naj vsa nadaljnja ukrepanja v zvezi z drugim tirom prepusti svoji naslednici. 6

7 Sta.si Doseg: :21 Vir Izolska bolnišnica dobila dnevno bolnišnico V Splošni bolnišnici Izola (SBI) so danes uradno odprli dnevno bolnišnico, ki bo lahko sprejela do 13 bolnikov naenkrat. Nova pridobitev bo poleg večjega udobja pacientov dolgoročno pomenila tudi precejšnje zmanjšanje stroškov. Celotna investicija je vredna okoli evrov, bolnišnica pa jo je v celoti financirala iz lastnih sredstev. V SBI so se zaradi majhnosti in boljše izkoriščenosti prostora, sredstev in zaposlenih odločili, da dnevno bolnišnico uredijo na enovitem prostoru nekdanjega urgentnega centra. S tem bodo lahko bolje izkoristili operacijske sobe v urgenci, nov endoskopski center in mali operacijski blok, s tem pa bodo dvignili učinkovitost in tudi kakovost storitev, je ob robu dogodka povedal direktor SBI Radivoj Nardin. Zamisel o vzpostavitvi dnevne bolnišnice je zorela več let, je spomnil strokovni direktor bolnišnice Felice Žiža. Če so lani v režimu dnevne bolnišnice obravnavali okoli 1300 bolnikov, zdaj računajo, da bodo prek dnevne bolnišnice v prihodnjih letih lahko obravnavali do pet ali celo šest tisoč primerov letno. Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je izpostavila pomen nove pridobitve za celotno prebivalstvo regije. Dnevna bolnišnica namreč pomeni, da so bolniki manj časa odsotni od doma, obenem pa to predstavlja optimalno izrabo kadrov, prostora in opreme ter s tem lažje obvladovanje izdatkov, nenazadnje pa tudi zmanjšanje možnosti bolnišničnih okužb. Kot je ocenil Nardin, lahko dnevna bolnišnica na dolgi rok pomeni za 30 odstotkov manjše stroške, kot če bi pacient ostal v bolnišnici. Sicer pa je Nardin pojasnil še, da so po zavrnitvi revizije javnega razpisa le izbrali dobavitelja za nov endoskopski center. V torek se bodo tako z zaščito gradbišča začela gradbena dela, po pogodbi pa mora biti endoskopski center zgrajen in dan v uporabo v stotih dneh. Vrednost gradbenega dela in opreme za center znaša skupno skoraj 1,3 milijona evrov, denar pa je zagotovila bolnišnica sama. Kolar Celarčeva je sicer pohvalila vodstvo bolnišnice, ki da je "zgled, da ni treba čakati samo na ministra za zdravje in sistemske spremembe in več denarja, ampak je možno s požrtvovalnostjo, vztrajnostjo in vizijo marsikaj postoriti tudi v samem zavodu". Glede na privačervana sredstva in višje prilive v zdravstveno blagajno - po ocenah so na letni ravni na odhodkih privarčevali za okoli 12 milijonov evrov, dodatnih prilivov v zdravstveno blagajno pa je za okoli 30 milijonov evrov - je ministrica napovedala, da bodo poskusili v DZ doseči sprejem odloka oz. aneks k splošnemu dogovoru, s katerim bi izkoristili omenjena dodatna sredstva, in sicer v prvi vrsti za nadaljevanje skrajševanja čakalnih vrst. Prav tako je Kolar Celarčeva napovedala, da bodo, če bo šlo vse po sreči, še ta teden položili temeljni kamen nadomestne gradnje oddelka za invalidno mladino na Stari Gori. 7

8 Sta.si Doseg: :42 Vir Zamika se rok za podpis sanacijskih programov bolnišnic Sanacijski odbor je rok za oddajo sanacijskih programov bolnišnic podaljšal s konca marca na danes. Prav tako pa se podaljšuje rok za podpis teh programov. Ministrice za zdravje Milojka Kolar Celarc naj bi tako po novem programe podpisala do konca maja, so za STA potrdili na ministrstvu za zdravje. Na ministrstvu za zdravje so pojasnili, da je sanacijski odbor podaljšan rok "uskladil z rokom, ki ga imajo javni zdravstveni zavodi za oddajo finančnih načrtov" in da sta dokumenta medsebojno tesno povezana. Po prvotnem načrtu bi moralo 15 bolnišnic, ki so se znašle v sanaciji poslovanja, oddati sanacijske načrte do konca marca. A naj bi ta rok ulovil le Onkološki inštitut Ljubljana. Tako je sanacijski odbor zamaknil rok za oddajo sanacijskih programov na današnji dan, ki pa je bil sprva predviden datum za dokončno uskladitev programa z odborom. Potem ko bolnišnice pošljejo programe, jim odbor pošlje pripombe in nato bolnišnice popravljen program znova pošljejo odboru. Program je nato nared za podpis ministrici. A glede na to, da se je rok za oddajo programa zamaknil, se je za dober mesec tudi zamaknil predviden datum, do katerega naj bi Kolar Celarčeva podpisala programe. Sprva je bil predviden datum 23. april, po novem je ta rok 31. maj. Z dokončno potrditvijo sanacijskih programov pa je povezano tudi potrjevanje letnih finančnih načrtov bolnišnic. Svet zavoda namreč lahko potrdi finančni načrt šele, ko ministrica za zdravje potrdi sanacijski program. Kljub temu pa je denimo svet onkološkega inštituta, ki mu predseduje Peter Požun, v preteklem tednu že potrdil tudi finančni načrt in program dela inštituta za letos. V sanacijo poslovanja so bile vključene tiste bolnišnice, ki so konec leta 2016 imele akumulirano izgubo iz preteklih let. Sanacija se je začela 1. decembra lani. Dan prej je bilo bolnišnicam nakazanih 135,7 milijona evrov proračunskih sredstev, kolikor je zanašalo 80 odstotkov skupne izgube konec leta Vodstva bolnišnic so z uvedbo sanacije postala sanacijske uprave. Nad potekom sanacije, ki se mora končati v štirih letih, pa bdi sanacijski odbor. 8

9 TV Slovenija 1, Poročila ob petih - 17: Doseg: Trajanje: 01:00 Uporaba konoplje v medicini TV SLOVENIJA 1, , POROČILA OB PETIH, 17:11 JASNA KRLJIĆ VREG (voditeljica): Zapravljanje o uporabi konoplje je lahko občutljiva tema. Glede njene uporabe v medicini ima stroka različna mnenja. Med tem ko ena stran želi področje urediti z ustreznimi zakoni in povečati dostopnost zdravljenja z uporabo konoplje, pa druga stran trdi, da učinkovitost takšnega zdravljenja še ni znanstveno dokazana. To sta na konferenci opozorili združenji toksikologov slovenskega Zdravniškega društva in ljubljanskega Kliničnega centra. ANDREJA GREGORIČ (novinarka): Dokazano je, da sintetični kanabinoidi lajšajo težave rakavih bolnikov ob kemoterapiji, izvlečki rastline pa so učinkoviti pri multipli sklerozi. Dr. MARJAN BRVAR (center za klinično teksikologijo in farmakologijo, UKC Ljubljana): Za vse druge bolezni pa ni dokazov, da bi konoplja kakorkoli pomagala. DUŠAN NOLIMAR (Mednarodni inštitut za kanabinoide): Znanost tudi ni vse. V situacijah, ko imamo premalo znanstvenih raziskav, potem moramo upoštevati tudi klinična mnenja kolegov zdravnikov in tudi zgodbe bolnikov. GREGORIČ: Tako se na primer kaže uspešnost zdravljenja otrok z nekaterimi najhujšimi oblikami nevroloških bolezni. Dr. BRVAR: Zdravljenje, a ne, predvsem predpisovanje zdravil s strani zdravnikov morajo temeljiti na medicini, podprti z dokazi. NOLIMAL: Gre za začarane kroge, ne. mi na eni strani rabimo več raziskav, na drugi strani pa jih ne moremo delati, zato ker pač ni pogojev za to, ker je takšna politika in takšna zakonodaja. GREGORIČ: Inštitut z deklaracijo poziva k regulaciji medicinske uporabe konoplje, češ da bi to povečalo dostopnost do njenih pripravkov. Da za zdravljenje z njimi spremembe zakonodaje niso potrebne pa meni sogovornik, ki navaja da predpisovanje teh zdravil v zadnjih letih narašča. MILAN KREK (Nacionalni inštitut za javno zdravje): Ni nobenemu zdravniku to prepovedano, ampak seveda zdravniki so previdni, ker do zdaj še nikoli niso zdravili z konopljo. GREGORIČ: Nolimal pa posebej opozarja na pomen strokovnega izobraževanja zdravnikov, pa tudi ozaveščanja bolnikov in javnosti. Za ureditev medicinske uporabe konoplje se je sicer v začetku leta zavzel SD, še korak dlje je šel SMC s predlogom o legalizaciji konoplje. A parlamentarna pot zakonov je zaradi predčasnih volitev ustavljena. 9

10 TV Slovenija 1, Dnevnik - 19: Doseg: Trajanje: 05:00 Zidovi brez urgentnih zdravnikov TV SLOVENIJA 1, , DNEVNIK, DEJAN LADIKA (voditelj): Raziskali smo tudi kako delujejo urgentni centri po državi. Pred štirimi leti so odprli prvega in vse kaže, da je ministrstvo ob gradnji urgentnih centrov poskrbelo predvsem za zidove in opremo, ne pa tudi za zadostno število zaposlenih. Tako imajo le v dveh od desetih centrov zaposlene zdravnike specialiste za urgentno medicino. PETRA PREŠEREN (novinarka): Tako slovesno je bilo ob odprtju Urgentnega centra Novo mesto. Danes, skoraj tri leta kasneje še vedno nimajo zaposlenega niti enega zdravnika specialista za urgentno medicino. MILENA KRAMAR ZUPAN (direktorica Bolnišnice Novo mesto): Da pa bi delo normalno potekalo bi potrebovali najmanj 16 urgentnih zdravnikov. PREŠEREN: Ob obiskih urgentnega centra, kolikor jih predvidevajo letos, kadrovsko stisko rešujejo tako, da v urgentni center razporejajo zdravnike z ostalih oddelkov bolnišnice. KRAMAR ZUPAN: Na ta račun potem seveda delamo dodatne nadure, podjemne pogodbe, vse to povečuje stroške bolnišnice. BOJAN KOSTIĆ (predstojnik Urgentnega centra Novo mesto): Ogromno je tistih pacientov, ki imajo večplastne težave in potem takšnega pacienta recimo pogledajo trije specialisti, namesto da ga pogleda samo en specialist. PREŠEREN: In tako bo še leta, saj imajo zgolj tri specialiste, ki se učijo za urgentne zdravnike ali bodo specializacijo končali šele čez pet let. KRAMAR ZUPAN: Denar za zidove in za opremo je bil, čez dobrih 10 let v najboljšem primeru, če bo šlo res vse po načrtu bomo imeli nekje približno 90 procentov potrebnih urgentnih zdravnikov. PREŠEREN: Na stotine in tisoče ur namesto v svojih ambulantah in v oddelkih v urgentnem centru preživijo tudi zdravniki iz celjske bolnišnice, kjer imajo sicer zaposlene štiri specialiste urgentne medicine, potrebovali bi jih 24. FRANC VIDNIŠAR (strokovni direktor Bolnišnice Celje): Naš specialist revmatolog je bil lansko leto na primer eden razporejen 183 ur, druga kolegica pa 321 ur na urgenco. Se pravi toliko ur bi sicer lahko ta zdravnik delal na oddelku in v ambulanti. PREŠEREN: Na prvi revmatološki pregled se v celjski bolnišnici pod stopnjo hitro čaka 230 dni, pa čeprav so revmatologe ravno zaradi tega manj razporejali v urgenco. A strokovni direktor je jasen. VINDIŠAR: Bi seveda učinkovitost njegovega dela bila v specialistični ambulanti neprimerno višja kot pa je v teh urgentnih ambulantah. Ampak prioritete so nam pa tukaj zelo zelo jasne. Najprej je treba pokriti urgentna delovišča. PREŠEREN: Ker zdravniki namesto v ambulantah delajo v urgentnem centru se čakalne vrste podaljšujejo, bolniki pa nato bližnjice iščejo v urgentnih centrih in začaran krog je tako sklenjen. LADIKA: Poglejmo še nekaj podatkov. Petra Prešeren ostaja z nami. Kje torej sploh imajo urgentne zdravnike? PREŠEREN: No pripravili smo zemljevid in lahko pokažemo, da imajo urgentne zdravnike zaposlene le v Urgentnem centru Jesenice, kjer imajo zaposlenega enega urgentnega zdravnika in pa kot rečeno v Celju štiri. Še največ zdravnikov specialistov za urgentno medicino imajo v Ljubljani 20 in ko se bodo združili v enotni urgentni center jih bodo potrebovali še 30. No v vsej državi je po podatkih Zdravniške zbornice 131 zdravnikov specialistov za urgentno medicino, potrebovali pa bi jih še trikrat toliko. Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da je specializacija iz urgentne medicine relativno nova, saj se izvaja šele od leta 2007 in da vsako leto povečujejo število razpisanih specializacij. LADIKA: No bolniki urgentne centre zardi dolgih čakalnih dob vse bolj uporabljajo kot bližnjico do zdravstvenih storitev. PREŠEREN: Ja tako je. Na primer v Urgentnem centru Nova Gorica ocenjujejo, da je od dobrih bolnikov, ki so lani pri njih poiskali pomoč, urgentno pomoč potrebovala le tretja. V Urgentnem centru Trbovlje pa je bila od bolnikov takih le petina. LADIKA: Hvala. 10