Zbirka medijskih objav

Transkripcija

1 Zbirka medijskih objav Zdravniška zbornica Slovenije, za obdobje Število objav: 31 Internet: 16 Radio: 4 Televizija: 6 Tisk: 5 Spremljane teme: Zdravniška zbornica...: 29 Slovensko zdravniško društvo: 1 zdravstvo: 1

2 Televizija Naslov Pogovor z Mirom Cerarjem Zaporedna št. 1 Stran v zbirki: 11 Povzetek Medij; Doseg POP TV; , Slovenija 22:08 Trajanje: 7 min Rubrika, Datum 24 ur zvečer; Avtor Teme Uroš Slak Zdravniška zbornica Slovenije...ujetnice enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, zato medicinskim sestram sploh ne bo treba stavkati, ker jih ne bo več. Kako mislite skrajšati te čakalne dobe in reševati te probleme? Kaj je bilo konkretno na mizi? CERAR: Glejte, teh problemov se je potrebno lotiti večplastno. Prvič je treba dati še več denarja... Televizija Naslov Skupni odbor sestankuje Zaporedna št. 2 Stran v zbirki: 12 Povzetek Medij; Doseg POP TV; , Slovenija 19:02 Trajanje: 2 min Rubrika, Datum 24 ur; Avtor Teme Suzana Perman Zdravniška zbornica Slovenije...Celarčeve, skušali rešiti kadrovsko stisko že prihodnji torek. Jim bo uspelo izglasovati zakon? SUZANA PERMAN ( novinarka): Ja kljub nekaterim pripombam, zlasti Zdravniške zbornice, vse kaže da ja, saj da zdaj ni čas za politikantstvo in zavlačevanje. Bo pa reševanje zdravstva nedvomno najtrši oreh katerekoli vlade. No, medtem ko... Internet Naslov Poslanci kritični do dopolnitve zakona o zdravniški službi Zaporedna št. 3 Stran v zbirki: 18 Povzetek Medij; Doseg Siol.net; , Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme STA, Maša K. Brecelj Zdravniška zbornica Slovenije...odgovorila, da o konkretnih imenih ne želi in ne more govoriti, tudi ne na zaprti seji odbora. Kritičen do ravnanja ministrstva je bil tudi predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije Žiga Novak. Po njegovih besedah številne pripombe parlamentarne zakonodajno-pravne službe na zakonski predlog potrjujejo, da je ministrstvo predlog pripravilo... Internet Naslov Delo: Brez rezerve (5. 7.) Zaporedna št. 4 Stran v zbirki: 19 Povzetek Medij; Doseg Sta.si; , Slovenija Rubrika, Datum Pregled tiska; Avtor Teme STA zdravstvo...bodo toliko manjše. Pred leti je bil vik in krik zaradi napovedi zaprtja posameznih oddelkov v lokalnih bolnišnicah. Namen je, da bi kadre, znanje in denar združili in tako izboljšali oskrbo bolnikov. Zdaj se bolnišnice krčijo same od sebe. A ne lokalne, centralne. Tiste, v katerih je delo najtežje, plačilo pa nič boljše... Internet Naslov Ustavno sodišče zavrglo pobudo za oceno ustavnosti zakona o zdravstveni dejavnosti Zaporedna št. 5 Stran v zbirki: 20 Povzetek Medij; Doseg Sta.si; , Slovenija Rubrika, Datum Zdravstvo; Avtor Teme STA Zdravniška zbornica Slovenije...Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo Zdravniške zbornice Slovenije in skupine 87 zdravnikov za oceno ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti. Ministrstvo za zdravje takšno odločitev pozdravlja. V današnjem... 2

3 Internet Naslov Odbor DZ ob številnih kritikah vendarle podprl dopolnitve zakona o zdravniški službi Zaporedna št. 6 Stran v zbirki: 21 Povzetek Medij; Doseg Sta.si; , Slovenija Rubrika, Datum Državni zbor; Avtor Teme STA Zdravniška zbornica Slovenije...odgovorila, da o konkretnih imenih ne želi in ne more govoriti, tudi ne na zaprti seji odbora. Kritičen do ravnanja ministrstva je bil tudi predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije Žiga Novak. Po njegovih besedah številne pripombe parlamentarne zakonodajno-pravne službe na zakonski predlog potrjujejo, da je ministrstvo predlog pripravilo... Internet Naslov Novela zakona o zdravniški službi v DZ-ju, dvomi zdravniške zbornice Zaporedna št. 7 Stran v zbirki: 22 Povzetek Medij; Doseg Rtvslo.si; , Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; Avtor G. C. Teme Zdravniška zbornica Slovenije...stalno prisotna. Poslanske skupine glede sprejema zakona naj ne bi imele večjih pomislekov, jih je pa nekaj predložila zakonodajna pravna služba, pa tudi Zdravniška zbornica, ki nasprotuje predlagani retroaktivnosti. Preprosto rečeno, če bo zakon sprejet 10. julija, se bodo vse zaposlitve sklenjene pred tem datumom lahko smatrale... Internet Naslov Kljub dvomom in opozorilom podpora olajšanemu najemanju tujih zdravnikov Zaporedna št. 8 Stran v zbirki: 24 Povzetek Medij; Doseg Rtvslo.si; , Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; Avtor G. C., A. L. M. A. Teme Zdravniška zbornica Slovenije...Medvedova pa je odgovorila, da o konkretnih imenih ne želi in ne more govoriti, tudi ne na zaprti seji odbora. Kritična tudi zdravniška zbornica Kritičen do ravnanja ministrstva je bil tudi predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije Žiga Novak. Po njegovih besedah številne pripombe parlamentarne zakonodajno-pravne službe na zakonski predlog potrjujejo,... Internet Naslov Kljub dvomom in opozorilom podpora višjim plačam za tuje zdravnike Zaporedna št. 9 Stran v zbirki: 26 Povzetek Medij; Doseg Rtvslo.si; , Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; Avtor G. C., A. L. M. A. Teme Zdravniška zbornica Slovenije...stalno prisotna. Poslanske skupine glede sprejetja zakona naj ne bi imele večjih pomislekov, jih je pa nekaj predložila zakonodajna pravna služba, pa tudi Zdravniška zbornica, ki nasprotuje predlagani retroaktivnosti. Preprosto rečeno, če bo zakon sprejet 10. julija, se bodo vse zaposlitve, sklenjene pred tem datumom, lahko... Televizija Naslov Alarmantno stanje v zdravstvu Zaporedna št. 10 Stran v zbirki: 28 Povzetek Medij; Doseg Planet TV; , Slovenija 18:02 Trajanje: 3 min Rubrika, Datum Danes; Avtor Teme Veronika Lavrenčič Zdravniška zbornica Slovenije...plače in prenapornega dela. Kot po tekočem traku so odšli tudi otroški srčni kirurgi, trenutno nimamo niti enega. ZDENKA ČEBAŠEK TRAVNIK (predsednica Zdravniške zbornice Slovenije): Nihče ni bil pripravljen sledit, raje so zamenjali vodstvo kliničnega centra in dovolili, da ti zdravniki odidejo. LAVRENČIČ: Zdaj tudi nekateri zdravniki... 3

4 Televizija Naslov Pogovor z zastopnico pacientovih pravic Zaporedna št. 11 Stran v zbirki: 29 Povzetek Medij; Doseg TV Slovenija 1; , Slovenija 08:48 Trajanje: 18 min Rubrika, Datum Dobro jutro; Avtor Teme Helena Pirc Zdravniška zbornica Slovenije...predvideva zakon. Če pa gre, recimo strokovno, dvom v pravilno zdravljenje, v res kakšno strokovno napako, v tem primeru so pa ustrezne zbornice, recimo Zdravniška zbornica, Sestrska zbornica, Zobozdravniška zbornica, če je pa vse zelo težko, se pa konča na sodišču. Kakšne so naše pravice in kako bomo obravnavani v nekem procesu... Internet Naslov Izgubljeni v prevodu Zaporedna št. 12 Stran v zbirki: 36 Povzetek Medij; Doseg Delo.si; , Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme Alojz Ihan Zdravniška zbornica Slovenije...politično akcijo»kako iz tujih zdravnikov v petih dneh narediti Slovence«zaradi preureditve jezikovnih izpitov za tuje zdravnike poklicala predsednica zdravniške zbornice. Zaprosila me je, naj organiziram skupino jezikoslovcev in zdravnikov, da bi predrugačili jezikovni izpit, ki ga morajo trenutno opraviti tuji zdravniki,... Internet Naslov Ustavno sodišče zavrglo pobudo za oceno ustavnosti zakona o zdravstveni dejavnosti Zaporedna št. 13 Stran v zbirki: 38 Povzetek Medij; Doseg Dnevnik.si; , Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme STA Zdravniška zbornica Slovenije...Ustavno sodišče zavrglo pobudo za oceno ustavnosti zakona o zdravstveni dejavnosti Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo Zdravniške zbornice Slovenije in skupine 87 zdravnikov za oceno ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti. Ministrstvo za zdravje takšno odločitev pozdravlja. Fotografija... Tisk Naslov Kaj bo jutri z otroki, bolnimi na srcu, ni znano Zaporedna št. 14 Stran v zbirki: 40 Povzetek Medij; Doseg Delo; , Slovenija Stran: 4 Površina: 464 cm 2 Rubrika, Datum Aktualno; Avtor Sandra Hanžič, Žgajnar Brigite Ferlič, Milena Zupanič Teme Zdravniška zbornica Slovenije...zeleno luč za nadaljnjo obravnavo na torkovi izredni seji državnega zbora. Če bodo spremembe potrdili tudi tam, bo zdravnik Blaž Mrevlje na to opozoril zdravniške zbornice posameznih članic EU, saj gre»za kopico norosti, ki ogrožajo slovenske otroke s prirojeno srčno napako, in pomeni potencialna stranska vrata za vstop... Tisk Naslov Izgubljeni v prevodu Zaporedna št. 15 Stran v zbirki: 42 Povzetek Medij; Doseg Delo; , Slovenija Stran: 5 Površina: 716 cm 2 Rubrika, Datum Mnenja; Avtor Alojz Ihan Teme Zdravniška zbornica Slovenije...politično akcijo»kako iz tujih zdravnikov v petih dneh narediti Slovence«zaradi preureditve jezikovnih izpitov za tuje zdravnike poklicala predsednica zdravniške zbornice. Zaprosila me je, naj organiziram skupino jezikoslovcev in zdravnikov, da bi predrugačili jezikovni izpit, ki ga morajo trenutno opraviti tuji zdravniki,... 4

5 Radio Naslov Novoustanovljeni skupni odbor o noveli zakona o zdravniški službi Zaporedna št. 16 Stran v zbirki: 43 Povzetek Medij; Doseg Radio Slovenija 1; , Slovenija 07:03 Trajanje: 2 min Rubrika, Datum Druga jutranja kronika; Avtor Teme Snežana Ilijaš Zdravniška zbornica Slovenije...stalno prisotna. Poslanske skupine glede sprejema zakona naj nebi imele večjih pomislekov, jih je pa nekaj predložila zakonodajno-pravna služba, pa tudi Zdravniška zbornica, ki nasprotuje predlagani retroaktivnosti. ZDENKA ČEBAŠEK TRAVNIK: Torej, preprosto rečeno, če bo zakon sprejet, na pamet rečem, 10 julija, da bi se vse... Radio Naslov Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo Zdravniške zbornice Zaporedna št. 17 Stran v zbirki: 44 Povzetek Medij; Doseg Radio Slovenija 1; , Slovenija 18:00 Trajanje: 1 min Rubrika, Datum Program A 1; Avtor Teme Unknown Zdravniška zbornica Slovenije...RADIO SLOVENIJA 1, , PROGRAM A1, 18:00 Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo Zdravniške zbornice in skupine 87 zdravnikov za oceno ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti. Pobudniki so izpodbijali spremenjene pogoje za pridobitev in odvzem... Tisk Naslov Zakon o zdravstveni dejavnosti ostaja Zaporedna št. 18 Stran v zbirki: 45 Povzetek Medij; Doseg Svet24; , Slovenija Stran: 10 Površina: 64 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme Unknown Zdravniška zbornica Slovenije... Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo Zdravniške zbornice Slovenije in skupine 87 zdravnikov za oceno ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti. Ministrstvo za zdravje takšno odločitev pozdravlja. Pobudniki... Radio Naslov Skupni odbor danes o dopolnitvah zakona o zdravniški službi Zaporedna št. 19 Stran v zbirki: 46 Povzetek Medij; Doseg Radio Ognjišče; , Slovenija 09:00 Trajanje: 1 min Rubrika, Datum Poročila; Avtor Teme Petra Stopar Zdravniška zbornica Slovenije...dopolnitev omenjenega zakona je prejšnji teden na dopisni seji sprejela vlada, ki opravlja tekoče posle. Toda v nekaterih poslanskih skupinah, pa tudi v Zdravniški zbornici in zakonodajno-pravni službi že opozarjajo na neskladja... Tisk Naslov Družbena (ne)odgovornost Zaporedna št. 20 Stran v zbirki: 48 Povzetek Medij; Doseg Primorske novice; , Slovenija Stran: 19 Površina: 491 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Robert Turk Teme Zdravniška zbornica Slovenije...kirurgijo. Tudi te niso nove in vendar se ni nihče leta in leta, da ne rečem desetletja, zganil. Ne vsi dosedanji zdravstveni ministri in sekretarji, ne zdravniška zbornica, ne tisti, ki določajo, koliko študentov se bo vsako leto vpisalo na medicino, ne tisti, ki določajo, koliko specializantov te ali one. veje medicine potrebujemo,... 5

6 Televizija Naslov Zakon o zdravniški službi Zaporedna št. 21 Stran v zbirki: 49 Povzetek Medij; Doseg TV Slovenija 3; , Slovenija 21:30 Trajanje: 5 min Rubrika, Datum Žarišče; Avtor Teme Dejan Župić Zdravniška zbornica Slovenije...,da bodo zdravniki iz evropske gospodarske skupnosti odslej postavljeni v neenakopraven položaj v primerjavi z zdravniki iz tretjih držav. ŽIGA NOVAK ( Zdravniška zbornica Slovenije): Radi bi še izpostavili, da je glede na količino pripomb, ki jih je podala zakonodajno pravna služba več kot očitna časovna stiska, ki je spremljala pisanje... Radio Naslov O dopolnitvah zakona o zdravniški službi Zaporedna št. 22 Stran v zbirki: 50 Povzetek Medij; Doseg Radio Zeleni val; , Slovenija 12:35 Trajanje: 1 min Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme Unknown Zdravniška zbornica Slovenije...otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike. Sprejem dopolnitev zakona v državnem zboru naj ne bi bil pod vprašajem, imajo pa nekaj pomislekov v Zdravniški zbornici Slovenije in tudi v parlamentarni zakonodajno-pravni službi.... Internet Naslov Skupni odbor danes o dopolnitvah zakona o zdravniški službi Zaporedna št. 23 Stran v zbirki: 51 Povzetek Medij; Doseg Iusinfo.si;, Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme STA Zdravniška zbornica Slovenije...strokovno znanje, opravljali zdravstvene storitve v Sloveniji. Sprejem dopolnitev zakona v DZ naj sicer ne bi bil pod vprašajem, imajo pa nekaj pomislekov v Zdravniški zbornici Slovenije in tudi parlamentarni zakonodajno-pravni službi. Ali jih bodo poslanci upoštevali, bo znano danes, ko bodo imeli člani skupnega odbora priložnost,... Internet Naslov Skupni odbor DZ danes o dopolnitvah zakona o zdravniški službi Zaporedna št. 24 Stran v zbirki: 53 Povzetek Medij; Doseg Tatrenutek.si;, Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme STA Zdravniška zbornica Slovenije...strokovno znanje, opravljali zdravstvene storitve v Sloveniji. Sprejem dopolnitev zakona v DZ naj sicer ne bi bil pod vprašajem, imajo pa nekaj pomislekov v Zdravniški zbornici Slovenije in tudi parlamentarni zakonodajno-pravni službi. Ali jih bodo poslanci upoštevali, bo znano danes, ko bodo imeli člani skupnega odbora priložnost,... Internet Naslov NOVICA Zaporedna št. 25 Stran v zbirki: 54 Povzetek Medij; Doseg Mz.gov.si;, Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme Unknown Zdravniška zbornica Slovenije...Ustavno sodišče RS je zavrglo zahtevo Zdravniške zbornice Slovenije in skupine 87-ih zdravnikov za oceno ustavnosti Zakona o zdravstveni dejavnosti Na Ministrstvu za zdravje pozdravljamo odločitev Ustavnega sodišča RS,... 6

7 Internet Naslov Ustavno sodišče zavrglo pobudo za oceno ustavnosti zakona o zdravstveni dejavnosti Zaporedna št. 26 Stran v zbirki: 55 Povzetek Medij; Doseg Iusinfo.si;, Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme STA Zdravniška zbornica Slovenije...Ljubljana, 05. julija (STA) - Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo Zdravniške zbornice Slovenije in skupine 87 zdravnikov za oceno ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti. Ministrstvo za zdravje takšno odločitev pozdravlja. V današnjem... Internet Naslov Farmacevti podmazali slovenske zdravnike Zaporedna št. 27 Stran v zbirki: 58 Povzetek Medij; Doseg Novice.svet24.si;, Slovenija Rubrika, Datum ostalo; Avtor Teme Ž.K. Slovensko zdravniško društvo...za storitve in svetovanje (na primer predavanje zdravnika kolegom), vključno s potnimi in nastanitvenimi stroški; plačila za sodelovanje zdravnika in bolnišnice pri raziskavah in razvoju. 1,6 milijona evrovglede na podatke treh pri nas najbolj uveljavljenih farmacevtskih podjetij, Krke, Leka in Plive, so zdravniki,... Internet Naslov Odbor DZ ob številnih kritikah vendarle podprl dopolnitve zakona o zdravniški službi Zaporedna št. 28 Stran v zbirki: 62 Povzetek Medij; Doseg Tatrenutek.si;, Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme STA Zdravniška zbornica Slovenije...odgovorila, da o konkretnih imenih ne želi in ne more govoriti, tudi ne na zaprti seji odbora. Kritičen do ravnanja ministrstva je bil tudi predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije Žiga Novak. Po njegovih besedah številne pripombe parlamentarne zakonodajno-pravne službe na zakonski predlog potrjujejo, da je ministrstvo predlog pripravilo... Internet Naslov Politikis - Progresivni politično-informativni spletni portal Zaporedna št. 29 Stran v zbirki: 65 Povzetek Medij; Doseg Politikis.si;, Slovenija Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme Uredništvo Zdravniška zbornica Slovenije...odgovorila, da o konkretnih imenih ne želi in ne more govoriti, tudi ne na zaprti seji odbora. Kritičen do ravnanja ministrstva je bil tudi predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije Žiga Novak. Po njegovih besedah številne pripombe parlamentarne zakonodajno-pravne službe na zakonski predlog potrjujejo, da je ministrstvo predlog pripravilo... Tisk Naslov EUGENIJA Carl Zaporedna št. 30 Stran v zbirki: 72 Povzetek Medij; Doseg Mladina - Intervju;, Slovenija Stran: 12 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme Borut Mekina Zdravniška zbornica Slovenije Površina: cm 2...zdravnika, lahko pa je tudi zgodba o sistemu. Zimmerman je hotel čim več zaslužiti kot zasebnik. Kaj bi se zgodilo, če bi, kakor recimo ves čas zahteva zdravniška zbornica, vsi zdravniki postali zasebniki? Če bi zdravstvo šlo v tej smeri, bi seveda v Sloveniji lahko dobili Zimmermanne na deseto potenco, zaradi tega bi... 7

8 Televizija Naslov Skupni odbor razpravljal o dopolnitvah ZZdrS Zaporedna št. 31 Stran v zbirki: 74 Povzetek Medij; Doseg NOVA 24 TV;, Slovenija 19:30 Trajanje: 7 min Rubrika, Datum Novice; Avtor Teme Aleksander Rant Zdravniška zbornica Slovenije...moral dokazati vse kompetence vključno z znanjem slovenskega jezika. Predstavnik Zdravniške zbornice je vlado pograjal, da so težave na otroški kardiologiji vidne že več let, sedaj pa se gasi požare z čez noč napisanimi zakoni. ŽIGA NOVAK ( Zdravniška zbornica Slovenije): Zakon je nastal praktično čez noč, kljub dejstvu, da so bile težave na področju... 8

9 POP TV, 24 ur zvečer - 22: Doseg: Trajanje: 07:00 ( poglej ) 1 / 3 Pogovor z Mirom Cerarjem POP TV, , 24 22:08 UR ZVEČER, Če kaj, potem je tudi zadnji dogodek v kliničnem centru dokaz, da se bo morala UROŠ SLAK: nova vlada res prioritetno lotiti urejanja področja zdravstva in tudi o tem so danes govorili na sestanku predsednikov šestih strank, ki poskušajo oblikovati koalicijo pod vodstvom Marjana Šarca. Danes je svoje prioritete možnemu mandatarju Šarcu predstavila Cerarjeva SMC, ki je v zadnjih štirih letih vodila prav njihova ministrica Milojka Kolar Celarc. Naš gost pa je predsednik stranke Miro Cerar, dober večer. MIRO CERAR: Dober večer. SLAK: Gospod Cerar, preden začneva z današnjimi temami sestanka bi vas rad vprašal takole, ali ob tem zadnjem dogodku v kliničnem centru in tudi dogajanju na otroški srčni kirurgiji še vedno menite, da je bila Milojka Kolar Celarc dobra ministrica in da je SMC dobro poskrbel za ta resor? Zdaj ni več volitev, nismo več v predvolilni kampanji. CERAR: Ja, glejte. Nas je doletelo stanje, ki se je 20 let pravzaprav slabo urejalo. Ministri so se menjali, bili smo celo v krizi, denarja ni bilo dovolj, vodenje je bilo slabo v zdravstvu in marsikaj. Mi smo naredili prve pomembne korake, da to stanje izboljšamo, denimo ni nam uspelo pri čakalnih vrstah, kar je neka frustracija, to je zdaj naloga takoj za naprej. Začeli smo neke potrebne reforme in zdaj jih je treba nadaljevati. Jaz mislim, da je ministrica naredila dosti dobrega, veliko stvari pa ni naredila in zdaj seveda tudi ni mogla, ker je bilo tega preveč. Tudi ti primeri kažejo vedno znova problem in zdaj je treba enostavno s to novo koalicijo na tem nadaljevati in to je res naša prioriteta, tudi SMC bo pri tem maksimalno pomagala. SLAK: Ampak kaj se boste zdaj naučili na tem področju, se naučili na področju zdravstva na podlagi preteklih napak? Danes se mi zdi, da ste mogoče prvič priznali, da ministrica tudi ni naredila vsega, ne. Dve gostji v oddaji sta dejali, problem tega zdravstva je tudi, da so medicinske sestre ujetnice enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, zato medicinskim sestram sploh ne bo treba stavkati, ker jih ne bo več. Kako mislite skrajšati te čakalne dobe in reševati te probleme? Kaj je bilo konkretno na mizi? CERAR: Glejte, teh problemov se je potrebno lotiti večplastno. Prvič je treba dati še več denarja za neke, za reševanje določenih problemov, tudi verjetno čakalnih vrst, kajti tukaj je potreben dodaten vložek. Potem se je treba zadeve lotiti z boljšo organizacijo, managemantom v zdravstvu, to je treba nadaljevati. Zagotoviti boljše vodenje. Tukaj smo naredili neke pomembne korake. Zdaj pa vendar bo potrebno še na področju zakonodaje in prakse s tem nadaljevati. Potem pa poglejte, ni vse v rokah politike. Tudi zdravniki sami, zbornica, potem zdravstvena zavarovalnica vsi moramo skupaj sodelovati, da te probleme rešimo in tukaj bomo mi, torej SMC, dali svoj prispevek, verjamem, da tudi koalicija. Moramo pa sodelovati vsi skupaj. SLAK: Povejte mi, ali v pogajanjih z Marjanom Šarcem res zahtevate, da se ohrani podjetje 2TDK za gradnjo drugega tira in da gre SDH pod ministrstvo za gospodarstvo? CERAR: Ja, res je to. SLAK: Zakaj? CERAR: Poglejte, prvič zato, da se SDH uvrsti pod ministrstvo za gospodarstvo je naravna, bi rekel, težnja, kajti to ministrstvo je tisto, ki lahko daje ton SDH-ju, ki se mora danes ukvarjati manj samo s tem finančnim vidikom, bi rekel, prodaje podjetij, pač pa več tudi s prestrukturiranjem podjetij, zato smo že v tem mandatu ugotovili, da bi bilo to nujno, pa smo ugotovili, da je treba nekoliko kadrovsko okrepiti to ministrstvo, da bi lahko to prenesli pod MGRT in to dobro izvajali. SLAK: Ni razlog, ni razlog to tudi, da naj bi bila eno od ministrstev, ki naj bi ga vi dobili, ministrstvo za gospodarstvo? CERAR: Ne. Ne, to smo danes govorili. Rekli smo, ne glede na to, kdo bo imel to ministrstvo, to je pametna ideja, če smo jo zmožni dobro izpeljati. Kar zadeva pa 2TDK SLAK: To me še zanima, ja. CERAR: Glejte, mi moramo nadaljevati in tukaj je soglasje, to so nam danes prisluhnili naši bodoči partnerji, verjamem, da moramo pospešeno nadaljevati s projektom drugi tir, da moramo začeti pripravljalna dela in gradnjo in zdaj je že drugi referendum potrdil, da zelena luč za to je, 9

10 POP TV, 24 ur zvečer - 22: Doseg: Trajanje: 07:00 ( poglej ) 2 / 3 mi pa smo s tem podjetjem 2TDK vzpostavili model gradnje takih projektov, kot ga imajo Danci, Nemci, Avstrijci, Italijani. To je moderen evropski mode, ki ga bomo jutri še podrobneje predstavili našim potencialnim partnerjem za koalicijo, da jim pokažemo, da je to za državo najboljši model, ker bomo na ta način razbremenili naš proračun in bomo lahko najbolj učinkovito prišli do tega drugega tira, seveda z vsemi nadzornimi mehanizmi, da ne bo korupcije, da bo transparentno. SLAK: In da ne bo več takih zgodb, kot so bile makete, če prav razumem? CERAR: Glejte, maketa je bil spodrsljaj, vendar še enkrat poudarjam, nismo porabili davkoplačevalskega denarja SLAK: dobro CERAR: ker smo preprečili izplačilo, pravočasno smo problem zaznali in seveda maketo umaknili, tako da davkoplačevalci niso bili prikrajšani. Se pa to več ne sme ponoviti. SLAK: Gospod Cerar, kaj pa kadrovski razred. SMC naj bi dobila štiri resorje, medtem ko naj bi funkcija predsednika državnega zbora štela za dva, vi naj bi se zanimal za to funkcijo oziroma naj bi vas zanimal mesto ministra za zunanje zadeve. Imamo dobre informacije? CERAR: Nimate. Namreč poglejte, do zdaj, do danes se o tem nismo pogovarjali na teh sestankih. Ti pogovori bodo zdaj stekli, verjetno že od jutri ali od naslednjega tedna naprej, kolikor bo možno, vsaj v neki osnovni fazi. Do danes smo govorili o vsebinah, kajti če vsebine niso dovolj dobro določene, kateri projekti, kje se ujemamo, kje ne, potem tudi težko govorimo, koliko so ti resorji zanimivi za koga oziroma koga rabimo na kakšnem resorju. Zagotovo, SMC ima kompetentne ljudi, to smo dokazali v tem mandatu, za vodenje več resorjev in se bomo o tem pogovarjali z drugimi v korist skupnega dobrega, kajti zdaj je potrebno predvsem zagotoviti, in to je pomembno, stabilno vlado. Če ne bo stabilnosti, to kar smo zagotavljali štiri leta, potem še tako strokovno zasedeni resorji ne bodo pomagali. In treba je dati prioritete in tukaj je dejansko zdravstvo, gospodarstvo, infrastruktura, razvoj, pa seveda te, nasloviti socialne probleme in te zadeve, ki jih moramo reševati za ljudi. SLAK: Kako to, da podpredsedniku Brglezu SMC še ni poslala sklepa o izključitvi? CERAR: Sklep o izključitvi po mojih informacijah je v fazi izdelave, prejel ga bo jutri, v prihodnjih dneh. Gre pa zato, da tak sklep je pač izredno pomemben in ga je treba oblikovati zelo natančno, da ne prekršimo kakšne pravice v postopku. SLAK: Gospod Cerar, ste iskreni s podporo levosredinski koaliciji, ne? Če bi šli v koalicijo z Janšo, bi prav gotovo lahko iztržili več kot pri Marjanu Šarcu. Poleg, po drugi strani, ne, pa nekateri napovedujejo, da SMC ni več tako zanimiv, tudi za koalicijo z Janšo, ne, ker če se bo to zgodilo, Brglez in najmanj še dva poslanca, naj bi zapustila poslansko skupino. Kje ste zdaj? CERAR: Gospod Slak, jaz sem vedno bil do zdaj iskren v teh štirih letih in sem tudi zdaj in zato mi je pravzaprav neverjetno, da kolikokrat sem že ponovil isti stavek, pa mi stalno naslavljate mediji in politični sogovorniki to vprašanje. Verjetno zato, ker ni zaupanja v te druge politike ali pa njih samih v njih. SMC se je odločila, to smo jasno povedali, ne vem kolikokrat, da gremo v sredinsko ali levosredinsko koalicijo, ki jo bo vodil gospod Marjan Šarec. Verjamemo v koalicijo, ki more biti svobodomiselna, ki mora biti razvojno naravnana in predvsem si želimo stabilne koalicije in to podpiramo in to je naša orientacija in tukaj tudi pomagamo, da do nje pride. SLAK: Najlepša hvala za tale pojasnila. CERAR: Hvala lepa. 10

11 POP TV, 24 ur zvečer - 22: Doseg: Trajanje: 07:00 ( poglej ) 3 / 3 11

12 POP TV, 24 ur - 19: Doseg: Trajanje: 02:00 1 / 1 Skupni odbor sestankuje POP TV, , 24UR, 19:02 DARJA ZGONC (voditeljica): Zaradi stanja v zdravstvu, predvsem zaradi odhodov kardiologov pa se je v parlamentu prvič sestal novoustanovljeni skupni odbor, ki je prevzel naloge odborov in komisij, ki še niso bile ustanovljene. EDI PUCER (voditelj): Njegova prva naloga bo obravnava novele zakona o zdravniški službi, ki bi omogočila hitrejši prihod tujih specialistov na oddelke, kjer jih nujno potrebujejo. V konkretnem primeru na otroško kardiologijo. Suzana Perman, novoizvoljeni poslanci naj bi z novelo zakona, ki jo je pripravilo ministrstvo, ne preveč uspešne Kolar Celarčeve, skušali rešiti kadrovsko stisko že prihodnji torek. Jim bo uspelo izglasovati zakon? SUZANA PERMAN (novinarka): Ja kljub nekaterim pripombam, zlasti Zdravniške zbornice, vse kaže da ja, saj da zdaj ni čas za politikantstvo in zavlačevanje. Bo pa reševanje zdravstva nedvomno najtrši oreh katerekoli vlade. No, medtem ko SDS na Twitterju piše, da je skrajni čas, da prevzamejo vlado, čeprav niti približno ni jasno kako oziroma še raje s kom, in da bodo čakalne vrste skrajšali v treh mesecih, so optimistični tudi na drugi strani, torej pri tistih, ki oblikujejo Šarčevo koalicijo, češ da se zdi, da bodo naposled se vendarle lahko zadinili glede svojih rešitev reševanja zdravstva. A kdaj se bodo te rešitve katerihkoli dejansko izkazale, začele izvajati v praksi je zdaj nemogoče napovedati, saj tudi po današnjem krogu pogovorov pri Šerčevih ugotavljajo, da bo Marjan Šarec jutri odšel k predsedniku Pahorju s sporočilom, da še nima potrebnih 46 poslanskih glasov. Namreč vsi poslanci Nove Slovenije, z izjemo poslanke Ljudmile Novak, so na današnjem internem sestanku poslanske skupine, pa čeprav Janševe koalicijske pogodbe sploh še niso videli, po naših informacijah izglasovali, da bodo jutri pri Pahorju povedali, da gre 6 njihovih poslanskih glasov za mandatarstvo Janezu Janši, ker da si kot zmagovalec volitev zasluži prvi poskus oblikovanja vlade. No, to da jim zagotavlja sorodnost njihovih programov, a hkrati da ta podpora Janši za mandatarja ne vpliva na nobena pogajanja, kot tudi ne na dokončno glasovanje Nove Slovenije o katerikoli vladi, pred katerim nameravajo tako ali tako med svojim članstvom izvesti referendum. ZGONC: Hvala Suzana. PUCER: Hvala. 12

13 Siol.net Poslanci kritični do dopolnitve zakona o zdravniški službi - siol.net Doseg: :35 1 / 6 Poslanci kritični do dopolnitve zakona o zdravniški službi Avtorji: STA, Maša K. Brecelj 0,03 Foto: STA Skupni odbor DZ je danes brez glasu proti podprl dopolnitve zakona o zdravniški službi, s 1/6 13

14 Siol.net Poslanci kritični do dopolnitve zakona o zdravniški službi - siol.net Doseg: :35 2 / 6 katerimi želi vlada oziroma ministrstvo za zdravje zaradi pomanjkanja domačih strokovnjakov na področju otroške kardiologije olajšati zaposlitve strokovnjakov iz držav izven EU. Poslanska razprava je ob tem postregla s številnimi kritikami na račun ministrstva. Več poslancev je vodstvu ministrstva za zdravje na čelu z ministrico, ki opravlja tekoče posle, Milojko Kolar Celarc očitalo, da se reševanja razmer na področju otroške kardiologije lotevala z "gasilskim ukrepom", ker ni pravočasno poskrbelo za sistemske ukrepe. Tako je Jelka Godec (SDS) ministrstvu navrgla, da sprejetje dopolnitev zakona po nujen postopku izsiljuje s populističnimi opozorili o ogroženosti otroških življenj, kar je po njenih besedah neodgovorno. NOVICE Levica priznala napako: Kot znani hujskač Jelinčič ne bi smel postati Miha Kordiš (Levica) je opozoril, da gasilski ukrep, ki ga je vlada oz. ministrstvo ponudilo kot rešitev za pomanjkanje domačih 2/6 14

15 Siol.net Poslanci kritični do dopolnitve zakona o zdravniški službi - siol.net Doseg: :35 3 / 6 kardiologov, v sebi skriva demontažo javnega dobrega v zdravstvu. Po njegovih besedah bo zaradi dragih podjemnih pogodb s tujimi strokovnjaki javni denar odtekal v zasebne žepe. Pojasnila ministrstva, da dopolnitve zakona ne bodo imele večjih finančnih posledic, je zato označil za neresne in zavajajoče. Jože Lenart (LMŠ) je prav tako poudaril, da dopolnitve zakona, ki jih je pripravilo ministrstvo, težav na dolgi rok ne bodo rešile. Je pa ocenil, da gre za nujen interventni ukrep, ki ga v zdajšnjih okoliščinah velja podpreti. Bolj kritična je bila Iva Dimic (NSi), ki je zakonski predlog označila za še en primer žalostne zapuščine ministrice Kolar Celarčeve in drugih vodilnih na ministrstvu, ki po njenih besedah v štirih letih niso naredili tega, kar bi morali. NOVICE Šarec v petek k Pahorju s sporočilom, da še nima 46 glasov Nekaj poslancev je ocenilo, da zakonski predlog ne določa, kdo bo preveril in odgovarjal za strokovnost tujih zdravnikov. V bran ministrstvu je stopil Igor Zorčič (SMC). Po njegovih besedah nekateri poslanci ministrstvu očitajo, da se pri dokazovanju nujnosti 3/6 15

16 Siol.net Poslanci kritični do dopolnitve zakona o zdravniški službi - siol.net Doseg: :35 4 / 6 dopolnitev zakona zateka k populizmu, pri tem pa se sami poslužujejo populističnih razlag. Dodal je, da specifičnost problema otroške kardiologije opravičuje interventni ukrep. Kolar Celarčeva se seje odbora ni udeležila. Državna sekretarka na ministrstvu Ana Medved pa se je znova dotaknila ustanovitve Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. Po njenih besedah se je ministrstvo z ustanovitvijo inštituta kot samostojnega javnega zavoda želelo izogniti monopolom v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki so tudi botrovali kadrovski stiski na področju otroške kardiologije. NOVICE "Pahor naj počaka. Če mandat podeli prehitro, lahko povzroči težave." Andrej Šircelj (SDS) je zato pozval Medvedovo, naj "v dobro slovenskega zdravstva in bolnikov" monopolom, ki jih navaja, doda imena in priimke. Predlagal je, da lahko zaradi tega sejo odbora zaprejo za javnost. Medvedova pa je odgovorila, da o konkretnih imenih ne želi in ne more govoriti, tudi ne na zaprti seji odbora. 4/6 16

17 Siol.net Poslanci kritični do dopolnitve zakona o zdravniški službi - siol.net Doseg: :35 5 / 6 Kritičen do ravnanja ministrstva je bil tudi predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije Žiga Novak. Po njegovih besedah številne pripombe parlamentarne zakonodajno-pravne službe na zakonski predlog potrjujejo, da je ministrstvo predlog pripravilo v veliki časovni stiski. Ministrico Kolar Celarčevo in njene sodelavce je zato vprašal, zakaj so čakali toliko časa. Opozoril je, da bodo trajno rešitev vprašanja otroške kardiologije prinesle zgolj sistemski ukrepi. NOVICE Bo Jelinčič potopil desno koalicijo, še preden je nastala? "Ministrstvo bo omogočilo nezakonito opravljanje zdravstvene dejavnosti tujim zdravnikom" Sicer so poslanci zavrnili dopolnila, ki jih je predlagala SDS, so pa sprejeli dopolnila odbora, ki jih je pripravilo ministrstvo na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe. Slednja je med drugim opozorila, da predlagana določba v 3. členu učinkuje za nazaj, retroaktivnost posameznih zakonskih določb pa je dopustna le, če to 5/6 17

18 Siol.net Poslanci kritični do dopolnitve zakona o zdravniški službi - siol.net Doseg: :35 6 / 6 zahteva javna korist in če ne posega v pridobljene pravice posameznika. Tudi zdravniška zbornice je nedavno opozorila, da takšna določba vnaša v pravni red retroaktivnost, ki ni v javnem interesu in ki posledično zmanjšuje varnost zdravljenja otrok. Po mnenju zbornice je ministrstvo s tem nakazalo, da bo v sodelovanju z inštitutom za otroške srčne bolezni že v času pred morebitnim sprejetjem dopolnitev zakona "omogočilo nezakonito opravljanje zdravstvene dejavnosti tujim zdravnikom". Dopolnilo k 3. členu, ki ga je sprejel odbor, zato jasneje določa krog posameznikov, za katere se bo zakonska določba uporabljala retroaktivno. Poleg tega dopolnilo izrecno opredeljuje časovno obdobje uporabe določbe. DZ bo dopolnitve zakona o zdravniški službi obravnaval predvidoma v torek na izredni seji. 6/6 18

19 Sta.si Doseg: :18 1 / 1 Delo: Brez rezerve (5. 7.) Enajst tekmovalcev igra v ekipi na svetovnem nogometnem prvenstvu. Še dvanajst dodatnih jih sedi na klopi, če bo z glavnimi kaj narobe. Slovensko zdravstvo nima nobene rezerve. Nasprotno, če bi govorili v nogometnem žargonu, bi lahko rekli, da zdravstvo igra z devetimi igralci namesto z enajstimi, piše v Delu Milena Zupanič. "Igra" traja 24 ur na dan 365 dni v letu. Oskrbuje dva milijona prebivalcev Slovenije. Tokrat se je prvič zalomilo pri medicinskih sestrah. Izčrpane odhajajo na lažja delovna mesta v državi in bolje plačana v tujini. Nobena težava se jim ne zdi oditi. Vsa Evropa potrebuje več medicinskega osebja. Počilo je na najzahtevnejši točki: pri intenzivni oskrbi. Če je do zdaj sprejemala 1200 najhuje bolnih na leto, jih bo od zdaj tretjino manj. Možnosti za preživetje v Sloveniji bodo toliko manjše. Pred leti je bil vik in krik zaradi napovedi zaprtja posameznih oddelkov v lokalnih bolnišnicah. Namen je, da bi kadre, znanje in denar združili in tako izboljšali oskrbo bolnikov. Zdaj se bolnišnice krčijo same od sebe. A ne lokalne, centralne. Tiste, v katerih je delo najtežje, plačilo pa nič boljše. Tudi na drugih delovnih področjih v državi je tako. Zahtevno delo ni cenjeno. Politika nenehno mrzlično išče nove direktorje in ministre, ki naj bi izvlekli bolnišnice in zdravstvo iz krize. Kot da bi iskali vedno nove šoferje za pokvarjeni avtomobil, ki niti bencina nima. Vztrajanje v sistemu, kakršen je zdaj, vodi zgolj navzdol, meni komentatorka. 19

20 Sta.si Doseg: :31 1 / 1 Ustavno sodišče zavrglo pobudo za oceno ustavnosti zakona o zdravstveni dejavnosti Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo Zdravniške zbornice Slovenije in skupine 87 zdravnikov za oceno ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti. Ministrstvo za zdravje takšno odločitev pozdravlja. V današnjem odzivu je ministrstvo spomnilo, da so pobudniki izpodbijali spremenjene pogoje za pridobitev in odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, omejitve zasebne zdravstvene dejavnosti ter zaostritev podeljevanja koncesij. Prav tako so nasprotovali tudi zakonski omejitvi dela zdravnikov pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev. Kot so zapisali, je ustavno sodišče presojalo, ali izpodbijani členi po temelju in neposredno učinkujejo na pobudnike. Presodilo pa je, "da zgolj predvidevanje, da bodo izpodbijani členi imeli ekonomske posledice na pobudnike, ob tem da določbe na njih sploh ne vplivajo ali vplivajo le posredno, ne zadošča in je zato zadevo zavrglo," so še navedli. DZ je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti potrdil 19. septembra lani. Njena uveljavitev se je zavlekla zaradi referendumske pobude, a na koncu Društvu za zdravje naroda ni uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma. Nekaj dni po začetku veljavnosti je združenje zasebnih zdravnikov vložilo pobudo za presojo ustavnosti, pozneje se je za isto potezo odločilo še 87 zdravnikov in zdravniška zbornica. 20

21 Sta.si Doseg: :19 1 / 1 Odbor DZ ob številnih kritikah vendarle podprl dopolnitve zakona o zdravniški službi Skupni odbor DZ je danes brez glasu proti podprl dopolnitve zakona o zdravniški službi, s katerimi želi vlada oz. ministrstvo za zdravje zaradi pomanjkanja domačih strokovnjakov na področju otroške kardiologije olajšati zaposlitve strokovnjakov iz držav izven EU. Poslanska razprava je ob tem postregla s številnimi kritikami na račun ministrstva. Več poslancev je vodstvu ministrstva za zdravje na čelu z ministrico, ki opravlja tekoče posle, Milojko Kolar Celarc očitalo, da se reševanja razmer na področju otroške kardiologije lotevala z "gasilskim ukrepom", ker ni pravočasno poskrbelo za sistemske ukrepe. Tako je Jelka Godec (SDS) ministrstvu navrgla, da sprejetje dopolnitev zakona po nujen postopku izsiljuje s populističnimi opozorili o ogroženosti otroških življenj, kar je po njenih besedah neodgovorno. Miha Kordiš (Levica) je opozoril, da gasilski ukrep, ki ga je vlada oz. ministrstvo ponudilo kot rešitev za pomanjkanje domačih kardiologov, v sebi skriva demontažo javnega dobrega v zdravstvu. Po njegovih besedah bo zaradi dragih podjemnih pogodb s tujimi strokovnjaki javni denar odtekal v zasebne žepe. Pojasnila ministrstva, da dopolnitve zakona ne bodo imele večjih finančnih posledic, je zato označil za neresne in zavajajoče. Jože Lenart (LMŠ) je prav tako poudaril, da dopolnitve zakona, ki jih je pripravilo ministrstvo, težav na dolgi rok ne bodo rešile. Je pa ocenil, da gre za nujen interventni ukrep, ki ga v zdajšnjih okoliščinah velja podpreti. Bolj kritična je bila Iva Dimic (NSi), ki je zakonski predlog označila za še en primer žalostne zapuščine ministrice Kolar Celarčeve in drugih vodilnih na ministrstvu, ki po njenih besedah v štirih letih niso naredili tega, kar bi morali. Nekaj poslancev je ocenilo, da zakonski predlog ne določa, kdo bo preveril in odgovarjal za strokovnost tujih zdravnikov. V bran ministrstvu je stopil Igor Zorčič (SMC). Po njegovih besedah nekateri poslanci ministrstvu očitajo, da se pri dokazovanju nujnosti dopolnitev zakona zateka k populizmu, pri tem pa se sami poslužujejo populističnih razlag. Dodal je, da specifičnost problema otroške kardiologije opravičuje interventni ukrep. Kolar Celarčeva se seje odbora ni udeležila. Državna sekretarka na ministrstvu Ana Medved pa se je znova dotaknila ustanovitve Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. Po njenih besedah se je ministrstvo z ustanovitvijo inštituta kot samostojnega javnega zavoda želelo izogniti monopolom v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki so tudi botrovali kadrovski stiski na področju otroške kardiologije. Andrej Šircelj (SDS) je zato pozval Medvedovo, naj "v dobro slovenskega zdravstva in bolnikov" monopolom, ki jih navaja, doda imena in priimke. Predlagal je, da lahko zaradi tega sejo odbora zaprejo za javnost. Medvedova pa je odgovorila, da o konkretnih imenih ne želi in ne more govoriti, tudi ne na zaprti seji odbora. Kritičen do ravnanja ministrstva je bil tudi predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije Žiga Novak. Po njegovih besedah številne pripombe parlamentarne zakonodajno-pravne službe na zakonski predlog potrjujejo, da je ministrstvo predlog pripravilo v veliki časovni stiski. Ministrico Kolar Celarčevo in njene sodelavce je zato vprašal, zakaj so čakali toliko časa. Opozoril je, da bodo trajno rešitev vprašanja otroške kardiologije prinesle zgolj sistemski ukrepi. Sicer so poslanci zavrnili dopolnila, ki jih je predlagala SDS, so pa sprejeli dopolnila odbora, ki jih je pripravilo ministrstvo na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe. Slednja je med drugim opozorila, da predlagana določba v 3. členu učinkuje za nazaj, retroaktivnost posameznih zakonskih določb pa je dopustna le, če to zahteva javna korist in če ne posega v pridobljene pravice posameznika. Tudi zdravniška zbornice je nedavno opozorila, da takšna določba vnaša v pravni red retroaktivnost, ki ni v javnem interesu in ki posledično zmanjšuje varnost zdravljenja otrok. Po mnenju zbornice je ministrstvo s tem nakazalo, da bo v sodelovanju z inštitutom za otroške srčne bolezni že v času pred morebitnim sprejetjem dopolnitev zakona "omogočilo nezakonito opravljanje zdravstvene dejavnosti tujim zdravnikom". Dopolnilo k 3. členu, ki ga je sprejel odbor, zato jasneje določa krog posameznikov, za katere se bo zakonska določba uporabljala retroaktivno. Poleg tega dopolnilo izrecno opredeljuje časovno obdobje uporabe določbe. DZ bo dopolnitve zakona o zdravniški službi obravnaval predvidoma v torek na izredni seji. 21

22 Rtvslo.si Doseg: :54 1 / 1 Novela zakona o zdravniški službi v DZju, dvomi zdravniške zbornice Spreminjanje zakonodaje zaradi zaposlovanja tujih zdravnikov 5. julij 2018 ob 07:53 Ljubljana - MMC RTV SLO, STA, Radio Slovenija Novoustanovljeni skupni odbor DZ-ja za dopolnitve zakona o zdravniški službi bo na prvi seji razpravljal o predlogu, s katerim naj bi reševali razmere na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike. Ocena novice: Ocena 1.0 od 1 glasov Vaša ocena: Ocenite to novico! Skupni odbor DZ-ja je bil ustanovljen na torkovi izredni seji in je prevzel naloge vseh preostalih odborov in komisij DZ-ja, ki še niso bili ustanovljeni. Njegova prva naloga bo obravnava dopolnitev zakona o zdravniški službi, na dnevnem redu četrtkove seje pa ima še nekaj predlogov stališč do različnih evropskih direktiv in uredb. Predlog dopolnitev zakona o zdravniški službi je pretekli teden na dopisni seji sprejela vlada, ki opravlja tekoče posle, in ga po nujnem postopku poslala v sprejejetje v DZ. S sprejetjem dopolnitev se mudi, saj naj bi odpravile nekatere ovire pri zaposlovanju tujih zdravnikov specialistov v Sloveniji, s čimer naj bi reševali razmere na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike. Kot je poročal Radio Slovenija, že prihodnji teden v Slovenijo prihajata otroški kardiolog in srčni kirurg iz Združenih držav, ki bosta tu stalno prisotna. Poslanske skupine glede sprejetja zakona naj ne bi imele večjih pomislekov, jih je pa nekaj predložila zakonodajna pravna služba, pa tudi Zdravniška zbornica, ki nasprotuje predlagani retroaktivnosti. Preprosto rečeno, če bo zakon sprejet 10. julija, se bodo vse zaposlitve, sklenjene pred tem datumom, lahko obravnavale kot veljavne in sprejete po tem zakonu, opozarja predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik. Ministrstvo za zdravje predlagani člen opravičuje z navedbami, da gre zgolj za primer otroške kardiologije, kjer so razmere res urgentne, vendar Čebaškova meni, da ta razlog ni z ničimer upravičen: "Če je vlada toliko časa odlašala in se ni spomnila takšnega predloga, zakaj je S spremembo zakonodaje naj bi reševali razmere na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike. Foto: Pixabay Sorodne novice 3. julij 2018 DZ: Prva izredna seja nove sestave parlamenta 28. junij 2018 DZ lahko že v torek omogoči zaposlovanje tujih zdravnikov 27. junij 2018 V UKC Ljubljana: Odstopila še vodja službe za otroško kardiologijo 22. junij 2018 Sprememba zakonodaje vendarle rešitev za otroke s srčnimi boleznimi 18. junij 2018 Slovenščina ne bi smela biti več pogoj za iskanje novega otroškega kardiologa Dodaj v Facebook treba tako na hitro sprejemati stvari, če se poskrbi za paciente. Ta razlog, da se to sprejema za nazaj, v naših očeh ni z ničimer upravičen." Odločbo za delo tujih zdravnikov, ki bo lahko veljala največ za eno leto, bo izdal minister za zdravje, a le v izjemnih primerih, ko javni zdravstveni zavodi ne bodo mogli zagotavljati neprekinjene zdravstvene dejavnosti. Tuji zdravniki pa bodo po poročanju Radia Slovenija zaposleni po podjemnih pogodbah, zaradi česar je že slišati očitke o dvotirnem sistemu in ustvarjanju zdravniških kast, redno zaposlenih in bolje plačanih s podjemnimi pogodbami. G. C. 22

23 Rtvslo.si Kljub dvomom in opozorilom podpora olajšanemu najemanju tujih zdravnikov :: Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slov Doseg: :08 1 / 2 Kljub dvomom in opozorilom podpora olajšanemu najemanju tujih zdravnikov Spreminjanje zakonodaje zaradi zaposlovanja tujih zdravnikov 5. julij 2018 ob 17:01 Ljubljana - MMC RTV SLO, STA, Radio Slovenija Novoustanovljeni skupni odbor DZ-ja za dopolnitve zakona o zdravniški službi je na prvi seji podprl predlog, ki naj bi reševal razmere na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike. Skupni odbor DZ-ja je bil ustanovljen na torkovi izredni seji in je prevzel naloge vseh preostalih odborov in komisij DZja, ki še niso bili ustanovljeni. Njegova prva naloga bo obravnava dopolnitev zakona o zdravniški službi, na dnevnem redu četrtkove seje pa ima še nekaj predlogov stališč do različnih evropskih direktiv in uredb. Predlog dopolnitev zakona o zdravniški službi je pretekli teden na dopisni seji sprejela vlada, ki opravlja tekoče posle, in ga po nujnem postopku poslala v sprejetje v DZ. S sprejetjem dopolnitev se mudi, saj naj bi odpravile nekatere ovire pri zaposlovanju tujih zdravnikov specialistov v Sloveniji, s čimer naj bi reševali razmere na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike. Kljub številnim kritikam sprejeto Več poslancev je vodstvu ministrstva za zdravje na čelu z ministrico, ki opravlja tekoče posle, Milojko Kolar Celarc očitalo, da se je reševanja razmer na področju otroške kardiologije lotevalo z "gasilskim ukrepom", ker ni pravočasno poskrbelo za sistemske ukrepe. Tako je Jelka Godec (SDS) ministrstvu navrgla, da sprejetje dopolnitev zakona po nujnem postopku izsiljuje s populističnimi opozorili o ogroženosti otroških življenj, kar je po njenih besedah neodgovorno. Miha Kordiš (Levica) je opozoril, da gasilski ukrep, ki ga je vlada oz. ministrstvo ponudilo kot rešitev za pomanjkanje domačih kardiologov, v sebi skriva demontažo javnega dobrega v zdravstvu. Po njegovih besedah bo zaradi dragih podjemnih pogodb s tujimi strokovnjaki javni denar odtekal v zasebne žepe. Pojasnila ministrstva, da dopolnitve zakona ne bodo imele večjih finančnih posledic, je zato označil za neresne in zavajajoče. Jože Lenart (LMŠ) je prav tako poudaril, da dopolnitve zakona, ki jih je pripravilo ministrstvo, težav na dolgi rok ne bodo rešile. Je pa dejal, da gre za nujen interventni ukrep, ki ga v zdajšnjih okoliščinah velja podpreti. Bolj kritična je bila Iva Dimic (NSi), ki je zakonski predlog označila za še en primer žalostne zapuščine ministrice Kolar Celarčeve in drugih vodilnih na ministrstvu, ki po njenih besedah v štirih letih niso naredili tega, kar bi morali. Nekaj poslancev je ocenilo, da zakonski predlog ne določa, kdo bo preveril in odgovarjal za strokovnost tujih zdravnikov. V bran ministrstvu je stopil Igor Zorčič(SMC). Po njegovih besedah nekateri poslanci ministrstvu očitajo, da se pri dokazovanju nujnosti dopolnitev zakona zateka k populizmu, pri tem pa samo uporablja populistične razlage. Dodal je, da specifičnost problematike otroške kardiologije upravičuje interventni ukrep. Kolar Celarčeva se seje odbora ni udeležila. Državna sekretarka na ministrstvu Ana Medved pa se je znova dotaknila ustanovitve Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. Po njenih besedah se je ministrstvo z ustanovitvijo inštituta kot samostojnega javnega zavoda želelo izogniti monopolom v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki so tudi bili vzrok za kadrovsko stisko na področju otroške kardiologije. Andrej Šircelj (SDS) je zato pozval Medvedovo, naj "v dobro slovenskega zdravstva in bolnikov"monopolom, ki jih navaja, doda imena in priimke. Predlagal je, da lahko zaradi tega sejo odbora zaprejo za javnost. Medvedova pa je odgovorila, da o konkretnih imenih ne želi in ne more govoriti, tudi ne na zaprti seji odbora. Kritična tudi zdravniška zbornica Kritičen do ravnanja ministrstva je bil tudi predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije Žiga Novak. Po njegovih besedah številne pripombe parlamentarne zakonodajnopravne službe na zakonski predlog potrjujejo, da je ministrstvo predlog pripravilo v veliki časovni stiski. Ministrico Kolar Celarčevo in njene sodelavce je zato vprašal, zakaj so čakali toliko časa. Opozoril je, da bodo trajno rešitev vprašanja otroške kardiologije prinesli zgolj sistemski ukrepi. Retroaktivnost zakona Sicer so poslanci zavrnili dopolnila, ki jih je predlagal SDS, so pa sprejeli dopolnila odbora, ki jih je pripravilo ministrstvo na podlagi pripomb zakonodajnopravne službe. Ta je med drugim opozorila, da predlagana določba v 3. členu učinkuje 1/2 23

24 Rtvslo.si Kljub dvomom in opozorilom podpora olajšanemu najemanju tujih zdravnikov :: Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slov Doseg: :08 2 / 2 za nazaj, retroaktivnost posameznih zakonskih določb pa je dopustna le, če to zahteva javna korist in če ne posega v pridobljene pravice posameznika. Tudi zdravniška zbornica je pred kratkim opozorila, da takšna določba vnaša v pravni red retroaktivnost, ki ni v javnem interesu in ki posledično zmanjšuje varnost zdravljenja otrok. Po mnenju zbornice je ministrstvo s tem nakazalo, da bo v sodelovanju z inštitutom za otroške srčne bolezni že v času pred morebitnim sprejetjem dopolnitev zakona "omogočilo nezakonito opravljanje zdravstvene dejavnosti tujim zdravnikom". Dopolnilo k 3. členu, ki ga je sprejel odbor, zato jasneje določa krog posameznikov, za katere se bo zakonska določba uporabljala retroaktivno. Poleg tega dopolnilo izrecno opredeljuje časovno obdobje uporabe določbe. DZ bo dopolnitve zakona o zdravniški službi obravnaval predvidoma v torek na izredni seji. Okrepitve iz tujine Po poročanju Radia Slovenija prihodnji teden v Slovenijo prihajata otroški kardiolog in srčni kirurg iz Združenih držav Amerike, ki bosta tu stalno prisotna. Poslanske skupine glede sprejetja zakona naj ne bi imele večjih pomislekov, jih je pa nekaj predložila zakonodajna pravna služba, pa tudi Zdravniška zbornica Slovenije, ki nasprotuje predlagani retroaktivnosti. Odločbo za delo tujih zdravnikov, ki bo lahko veljala največ za eno leto, bo izdal minister za zdravje, a le v izjemnih primerih, ko javni zdravstveni zavodi ne bodo mogli zagotavljati neprekinjene zdravstvene dejavnosti. Tuji zdravniki pa bodo po poročanju Radia Slovenija zaposleni po podjemnih pogodbah, zaradi česar je že slišati očitke o dvotirnem sistemu in ustvarjanju zdravniških kast, redno zaposlenih in bolje plačanih s podjemnimi pogodbami. Posnetek seje: G. C., Al. Ma. 2/2 24

25 Rtvslo.si Doseg: :49 1 / 2 Kljub dvomom in opozorilom podpora višjim plačam za tuje zdravnike Spreminjanje zakonodaje zaradi zaposlovanja tujih zdravnikov 5. julij 2018 ob 17:01 Ljubljana - MMC RTV SLO, STA, Radio Slovenija Novoustanovljeni skupni odbor DZ-ja za dopolnitve zakona o zdravniški službi je na prvi seji podprl predlog, ki naj bi reševal razmere na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike. Skupni odbor DZ-ja je bil ustanovljen na torkovi izredni seji in je prevzel naloge vseh preostalih odborov in komisij DZ-ja, ki še niso bili ustanovljeni. Njegova prva naloga bo obravnava dopolnitev zakona o zdravniški službi, na dnevnem redu četrtkove seje pa ima še nekaj predlogov stališč do različnih evropskih direktiv in uredb. Predlog dopolnitev zakona o zdravniški službi je pretekli teden na dopisni seji sprejela vlada, ki opravlja tekoče posle, in ga po nujnem postopku poslala v sprejejetje v DZ. S sprejetjem dopolnitev se mudi, saj naj bi odpravile nekatere ovire pri zaposlovanju tujih zdravnikov specialistov v Sloveniji, s čimer naj bi reševali razmere na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike. Kot je poročal Radio Slovenija, so poslanci po večurni razpravi soglasno sprejeli dopolnitve zakona o zdravniški službi, ki naj bi omilile pogoje za zaposlovanje tujih specialistov iz držav, ki niso del Evropske unije, ter odpravile nujnost visoke ravni znanja slovenskega jezika. Gre za ukrep, s katerim se rešujejo alarmantne razmere na oddelku za otroške srčne bolezni, je bilo pa med razpravo slišati številne kritike, da se razmere niso reševale že prej in da so predlagane spremembe le gašenje požara, zato bodo nujni sistemski ukrepi. Veliko pomislekov je bilo tudi glede finančnih posledic zaposlovanja tujih zdravnikov. S spremembo zakonodaje naj bi reševali razmere na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike. Foto: Pixabay Sorodne novice 3. julij 2018 DZ: Prva izredna seja nove sestave parlamenta 28. junij 2018 DZ lahko že v torek omogoči zaposlovanje tujih zdravnikov 27. junij 2018 V UKC Ljubljana: Odstopila še vodja službe za otroško kardiologijo 22. junij 2018 Sprememba zakonodaje vendarle rešitev za otroke s srčnimi boleznimi 18. junij 2018 Slovenščina ne bi smela biti več pogoj za iskanje novega otroškega kardiologa Dodaj v Facebook Prav tako po poročanju Radia Slovenija prihodnji teden v Slovenijo prihajata otroški kardiolog in srčni kirurg iz Združenih držav, ki bosta tu stalno prisotna. Poslanske skupine glede sprejetja zakona naj ne bi imele večjih pomislekov, jih je pa nekaj predložila zakonodajna pravna služba, pa tudi Zdravniška zbornica, ki nasprotuje predlagani retroaktivnosti. Preprosto rečeno, če bo zakon sprejet 10. julija, se bodo vse zaposlitve, sklenjene pred tem datumom, lahko obravnavale kot veljavne in sprejete po tem zakonu, opozarja predsednica zdravniške zbornice Zdenka Čebašek Travnik. Ministrstvo za zdravje predlagani člen opravičuje z navedbami, da gre zgolj za primer otroške kardiologije, kjer so razmere res urgentne, vendar Čebaškova meni, da ta razlog ni z ničimer upravičen: "Če je vlada toliko časa odlašala in se ni spomnila takšnega predloga, zakaj je treba tako na hitro sprejemati stvari, če se poskrbi za paciente. Ta razlog, da se to sprejema za nazaj, v naših očeh ni z ničimer upravičen." Odločbo za delo tujih zdravnikov, ki bo lahko veljala največ za eno leto, bo izdal minister za zdravje, a le v izjemnih primerih, ko javni zdravstveni zavodi ne bodo mogli zagotavljati neprekinjene zdravstvene dejavnosti. Tuji zdravniki pa bodo po poročanju Radia Slovenija zaposleni po podjemnih pogodbah, zaradi česar je že slišati očitke o dvotirnem sistemu in ustvarjanju zdravniških kast, redno zaposlenih in bolje plačanih s podjemnimi pogodbami. Posnetek seje: 25

26 Rtvslo.si Doseg: :49 2 / 2 G. C., Al. Ma. 26

27 Planet TV, Danes - 18: Doseg: Trajanje: 03:00 ( poglej ) 1 / 2 Alarmantno stanje v zdravstvu PLANET TV, , DANES, SANJA HRGOTA (voditeljica): Kljub številnim nejasnostim in odprtim vprašanjem, je nekaj gotovo, jasno je, da se bo vlada, katerakoli že bo, morala nemudoma soočiti z alarmantnim stanjem v slovenskem zdravstvu. Reševala ga je že Cerarjeva vlada, zdravstvena ministrica v odhodu Milojka Kolar Celarc je postregla z vrsto tudi nespametnih rešitev, a prave ji ni uspelo najti. Zdravstvo pa še zdaleč ni edini problem, ki ga bo nova vlada nasledila od Cerarjeve v odhodu. Odprtih je torej še precej front, urediti bo treba vprašanje naše največje banke NLB, še vedno nimamo drugega tira, smo pa v času Cerarjeve dobili podjetje 2TDK, ki je bolj ali manj samo sebi namen, pa tudi tisto zloglasno maketo drugega tira, ne smemo pozabiti tudi na javni sektor, tudi tu bo nova vlada potrebovala precej energije in truda ter časa, da bo našla ustrezno rešitev, seveda pa ključni problem in nenazadnje tudi prioriteta, zdravstvo, o trenutnem stanju in načrtih za prihodnost, pa v prispevku Veronike Lavrenčič. VERONIKA LAVRENČIČ (novinarka): V ljubljanskem UKC je samo letos odšlo 115 diplomiranih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov. Odšli so zaradi preslabe plače in prenapornega dela. Kot po tekočem traku so odšli tudi otroški srčni kirurgi, trenutno nimamo niti enega. ZDENKA ČEBAŠEK TRAVNIK (predsednica Zdravniške zbornice Slovenije): Nihče ni bil pripravljen sledit, raje so zamenjali vodstvo kliničnega centra in dovolili, da ti zdravniki odidejo. LAVRENČIČ: Zdaj tudi nekateri zdravniki čivkajo in opozarjajo na krivca za takšno stanje. To naj bi bila Cerarjeva vlada in ministrica v odhodu Kolar Celarčeva in obtožujejo stranke, da pri tej temi gledajo vstran. BRANE KRALJ (LMŠ): Sigurno je zdravstvo na prvem mestu. LAVRENČIČ: Da je zdravstvo trenutno šibka točka naše države, se torej naša najverjetnejša bodoča vlada zaveda. Dogovor glede zdravstva naj bi dosegli že včeraj, a podrobnosti niso razkrili. MARJAN ŠAREC (predsednik LMŠ): Ko bomo to dogovorili, bomo morali določiti tudi roke. Zagotovo, zato sem rekel, da bi bil mogoče bolj vesel, če bi že vedeli kdo bo izvajal te projekte. LAVRENČIČ: Po njegovem je namreč minister tisti, ki igra ključno vlogo pri izvajanju projektov. ŠAREC: Da se ne bo dogajalo, kot se je v preteklosti, da ministra ni bilo zraven pri pogajanjih, potem je moral pa nekaj izvajati, lahko nastanejo težave. LAVRENČIČ: V novi vladi so glede zdravstva, najglasnejši v NSi, kjer trdijo, da bi morali težave zdravstva reševati skupaj z zasebnimi zdravniki. Ti bi lahko začasno pomagali pri čakalnih vrstah, ki jih javno zdravstvo ne zmore samo. MATEJ TONIN (predsednik NSi): Zdravstvo je v slabem stanju, ljudje žal ne morejo priti do zdravljenja v primernem času. LAVRENČIČ: Tudi prvak SD Dejan Židan je pred nekaj dnevi opozoril, da bi za zmanjšanje čakalnih vrst, morali še dodatno vložiti od 150 do 180 milijonov, poleg tega pa še: DEJAN ŽIDAN (predsednik SD): Da je potrebno kupiti dodatne usluge tako v javnih zavodih, koncesionarjih, pri zasebnikih. LAVRENČIČ: A čeprav ima vsaka stranka svojo rešitev za zdravstvo, naj bi se Šarčevih šest dogovarjalo le o splošnih in nič kaj konkretnih rešitvah. Medtem pa je Janševa SDS objavila svojo zdravstveno reformo, s katero naj bi čakalne dobe zmanjšali vsega treh mesecih. 27

28 Planet TV, Danes - 18: Doseg: Trajanje: 03:00 ( poglej ) 2 / 2 28

29 TV Slovenija 1, Dobro jutro - 08: Doseg: Trajanje: 18:00 ( poglej ) 1 / 1 Pogovor z zastopnico pacientovih pravic TV SLOVENIJA 1, , DOBRO JUTRO - POLETNI IZBOR, 8:48 (zaznamek) HELENA PIRC: Pravica do proste izbire zdravnika, pravica do spoštovanja pacientovega časa, pravica do drugega mnenja to je le nekaj pacientovih pravic. Prav je, da jih poznamo in prav je, da vemo, kako jih lahko uveljavljamo, oziroma uresničujemo. Velikokrat v primeru nezadovoljstva pogovor in medsebojno pojasnilo, eventuelno tudi, res pojasnilo druge strani privede do rešitev. Če pa to ni, pa obstaja republiška komisija pri ministrstvu za zdravje, skuša doseči sporazum. To so postopki, ki jih predvideva, ki jih predvideva zakon. Če pa gre, recimo strokovno, dvom v pravilno zdravljenje, v res kakšno strokovno napako, v tem primeru so pa ustrezne zbornice, recimo Zdravniška zbornica, Sestrska zbornica, Zobozdravniška zbornica, če je pa vse zelo težko, se pa konča na sodišču. Kakšne so naše pravice in kako bomo obravnavani v nekem procesu zdravljenja, pa je odvisno tudi od tega, kako imamo sklenjeno zavarovanje, tako obvezno kot dopolnilno. Če gre samo za obvezno zdravstveno zavarovanje, potem so določeni stroški, ta obsega določene pravice, katerih stroške krije zavarovalnica. Najtežje je za osebe brez zavarovanja. Če namreč gre za komplicirane posege, kakšne operativne, daljša zdravljenja, je nujno skleniti tudi dodatno zavarovanje. Svetuje zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore. 29

30 Delo.si Izgubljeni v prevodu Doseg: :57 1 / 7 ZDRAVNIKI SLOVENIJA Izgubljeni v prevodu Za opravljanje nekaterih poklicev je komunikacija usodnega pomena, nesporazumi pa smrtno nevarni. Objavljeno 05. julij Posodobljeno 05. julij In rešitev problema? FOTO: Reuters 1/7 30

31 Delo.si Izgubljeni v prevodu Doseg: :57 2 / 7 Alojz Ihan Naključje je hotelo, da me je ravno dva meseca pred aktualno panično politično akcijo»kako iz tujih zdravnikov v petih dneh narediti Slovence«zaradi preureditve jezikovnih izpitov za tuje zdravnike poklicala predsednica zdravniške zbornice. Zaprosila me je, naj organiziram skupino jezikoslovcev in zdravnikov, da bi predrugačili jezikovni izpit, ki ga morajo trenutno opraviti tuji zdravniki, da dobijo dovoljenje za delo v Sloveniji. Problem dosedanjega izpita je, da ga izvajajo skladu z zakonsko zahtevo po jezikovnem nivoju C1, ki ga tuji zdravniki, skupaj z našimi jugovzhodnimi sestrami (velja za oba spola), v praksi ne zmorejo prehodnost je manj kot tretjinska, neredko manj kot desetinska. Kje je problem? Po eni strani doseganje nivoja C1 ni mačji kašelj, saj ga lahko»čez prst«primerjamo z jezikovnimi veščinami»domačega«gimnazijca, ki se zna živahno pogovarjati o marsičem o 2/7 31

32 Delo.si Izgubljeni v prevodu Doseg: :57 3 / 7 opazovanju gozdnih živali, kuharskih receptih, gledališki predstavi, poteku nogometne tekme... Vsega tega tujcu ni enostavno obvladati, po drugi strani pa je seveda za opravljanje nekaterih poklicev komunikacija usodnega pomena, nesporazumi pa smrtno nevarni. V letalstvu so to rešili z obvezno uporabo angleškega jezika, kljub temu pa je bilo v zgodovini letalstva nemalo nesreč zaradi slabe angleščine ali celo zgolj neenotnih predstav, ki jih isti angleški stavek vzbudi pri Indijcu, Američanu ali Francozu. V medicini, kjer ne gre le za pogovore med profesionalci, ampak je bolnik bistven del komunikacije, pa medicinsko razvite države zahtevajo od zdravnikov, da se znajo jezikovno neoporečno pogovarjati s pacienti, saj številne tragične zgodbe o pacientih, izgubljenih med prevodom, kažejo, da iz približne jezikovne komunikacije hitro nastanejo usodne napake. S tem imajo ogromno izkušenj v večjezičnih državah, denimo v ZDA, kjer objavljajo številne študije o pacientih, izgubljenih v prevodu. Razvpit in zelo pomemben je bil primer 18-letnega Willieja Ramireza, ki so ga zaradi glavobola in motenj zavesti pripeljali k zdravniku s pojasnilom, da je»intoxicado«, kar je med kubansko diasporo na Floridi pomenilo, da mu je slabo, 3/7 32

33 Delo.si Izgubljeni v prevodu Doseg: :57 4 / 7 zdravnik pa je to zaradi asociacije z angleščino razumel kot zadrogiranost. Posledično je fant zaradi spregledane možganske krvavitve in napačnega zdravljenja postal tetraplegik, sodišče pa je nato z 71-milijonsko odškodnino temeljito spremenilo odnos ameriških bolnišnic do»banalnih jezikovnih problemov«. Sledile so resnejše analize»izgubljenih s prevodom«in pokazale, da je suboptimalna vsaka rešitev, ki ne vključuje zdravnika z dobrim razumevanjem bolnikovega jezika. Pika! Če to ni mogoče, pa je edina, vsaj za silo ustrezna rešitev prisotnost medicinsko specializiranega prevajalca v vseh fazah obravnave pacienta. Iz zgodovine so namreč znane številne povsem zgrešene operacije ali terapije, ker bolnik zaradi jezikovnega neznanja na vizitah ni mogel ugovarjati neresničnim trditvam o sebi. Študije tragičnih primerov zdravniških jezikovnih napak kažejo, da je prav tako nesprejemljivo in smrtno nevarno računati na komunikacijsko pomoč»dvojezičnih«kolegov na oddelku ali pacientovih bližnjih tovrstno šalabajzerstvo je bilo sicer»resno«predlagano na nedavni seji državnega sveta! 4/7 33

34 Delo.si Izgubljeni v prevodu Doseg: :57 5 / 7 To je še slabše, kot če zdravnik pacienta sploh ne razume takrat ta manko vsaj zavestno upošteva in išče več objektivnih podatkov. Zato resne države v dobro lastnih državljanov od tujih zdravnikov zahtevajo odlično jezikovno znanje. Zanimivo se je vprašati, zakaj taka zahteva za tuje zdravnike ni nemogoča v Nemčiji ali Avstriji, pri nas pa je glede na izpitno prakso in po trditvah ministrstva za zdravje»neživljenjska«. Dr. Ina Ferbežar, vodja Izpitnega centra na Filozofski fakulteti in članica naše skupine za novo obliko izpitov, pravi, da je del resnice o slabih jezikovnih izpitih to, da vzamejo tuji zdravniki, še zlasti z območja nekdanje Jugoslavije, izpit precej bolj lahkotno, kot bi vzeli izpit iz, denimo, nemščine. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da je slovenska medicina v zadnjem desetletju zaradi brezumne politike padla v sramoten razvojni zaostanek. Neurejena organizacija bolnišnic ne omogoča več niti zdravljenja domačih zavarovancev, kaj šele razvojne ekspanzije za zdravljenje bolnikov iz drugih držav. To, kar je bila nekoč realna vizija slovenske medicine, danes uresničujejo drugi, ki so začeli iz nižjih izhodišč, na primer Čehi. Zato tudi za zdravnike, ki k nam prihajajo z jugovzhoda, Slovenija pogosto ni niti strokovni niti materialni cilj, ampak le vmesna 5/7 34

35 Delo.si Izgubljeni v prevodu Doseg: :57 6 / 7 stopnja za pridobitev statusa EU tudi to je lahko vzrok nižje motiviranosti pri jezikovnih izpitih iz slovenskega jezika. In je hkrati velika dodatna težava za naš zdravstveni sistem in zlasti za bolnike. Če bomo iz države s premalo zdravniki postali država z zdravniki, ki si zgolj urejajo dovoljenja za naprej na zahod, bodo naši pacienti prišli z dežja pod kap. In rešitev problema? V skupini za nove izpite smo sklenili, da bomo državi predlagali znižanje zakonskega kriterija za jezikovne veščine na stopnjo B2. To pomeni, da bomo od tujih zdravnikov pričakovali le še korektno voden pogovor s pacientom o njegovih težavah, korekten zapis pogovora s pacientom in razumevanje slovenskih medicinskih tekstov do stopnje, ko se je o njih zmožen v slovenskem jeziku pogovarjati s kolegi. Od očarljivega gimnazijca, ki se zna pogovarjati o vsemogočem, se bomo spustili do obrtnika, ki zna razložiti, kakšno omaro vam lahko naredi za nerodno oblikovan kuhinjski kot. Za državne uradnike, ki bodo videli napredek v boljšem uspehu tujih zdravnikov na izpitih iz slovenskega jezika, bo ta nova ureditev najbrž bolj»življenjska«. Vprašanje pa je, kaj bo pomenila za življenja naših bolnikov. 6/7 35

36 Delo.si Izgubljeni v prevodu Doseg: :57 7 / 7 7/7 36

37 Dnevnik.si Doseg: :00 1 / 2 Ustavno sodišče zavrglo pobudo za oceno ustavnosti zakona o zdravstveni dejavnosti Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo Zdravniške zbornice Slovenije in skupine 87 zdravnikov za oceno ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti. Ministrstvo za zdravje takšno odločitev pozdravlja. Fotografija je simbolična. (Foto: Luka Cjuha) STA 5. julij julij :00 V današnjem odzivu je ministrstvo spomnilo, da so pobudniki izpodbijali spremenjene pogoje za pridobitev in odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, omejitve zasebne zdravstvene dejavnosti ter zaostritev podeljevanja koncesij. Prav tako so nasprotovali tudi zakonski omejitvi dela zdravnikov pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev. Kot so zapisali, je ustavno sodišče presojalo, ali izpodbijani členi po temelju in neposredno učinkujejo na pobudnike. Presodilo pa je,»da zgolj predvidevanje, da bodo izpodbijani členi imeli ekonomske posledice na pobudnike, ob tem da določbe na njih sploh ne vplivajo ali vplivajo le posredno, ne zadošča in je zato zadevo zavrglo,«so še navedli. 37

38 Dnevnik.si Doseg: :00 2 / 2 DZ je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti potrdil 19. septembra lani. Njena uveljavitev se je zavlekla zaradi referendumske pobude, a na koncu Društvu za zdravje naroda ni uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma. Nekaj dni po začetku veljavnosti je združenje zasebnih zdravnikov vložilo pobudo za presojo ustavnosti, pozneje se je za isto potezo odločilo še 87 zdravnikov in zdravniška zbornica. Ustavno sodišče zakon o zdravstveni dejavnosti pobude zdravniška zbornica slovenije ministrstvo 38

39 Delo Petek Doseg: Stran: 4 Površina: 464 cm 2 1 / 2 Kaj bo jutri z otroki, bolnimi na srcu, ni znano Poenostavljeno zaposlovanje tujih specialistov Vladni zakon včeraj prestal prvo sito - Prihodnji teden poslanci o njem na izredni seji Ljubljana - Medtem ko novi poslanci po nujnem postopku spreminjajo zakon o prihodu tujih zdravnikov za zdravljenje otroških src v Slovenijo, slovenski zdravnik Samo Vesel in Stevan Bajič, ki kot zadnja otroška kardiologa zapuščata oddelek, danes male paciente iz svojih rok predajata v roke vodje v odstopu, kardiologinje za odrasle prof. dr. Mirte Čez Koželj. vikend otroškega kardiologa - po naših informacijah - v UKC ne bo. In prihodnji teden? Milena Zupanič Sandra Hanžič Brigite Ferlič Žgajnar Poslanci skupnega odbora so včeraj zakonu, čeprav je bilo slišati številne polemike glede tega, da tujim zdravnikom pri njihovem delu ne bo treba govoriti slovensko in da zanje nimamo ustreznih tolmačev, vseeno dali zeleno luč za nadaljnjo obravnavo na torkovi izredni seji državnega zbora. Če bodo spremembe potrdili tudi tam, bo zdravnik Blaž Mrevlje na to opozoril zdravniške zbornice posameznih članic EU, saj gre»za kopico norosti, ki ogrožajo slovenske otroke s prirojeno srčno napako, in pomeni potencialna stranska vrata za vstop potencialno spornih zdravnikov v Evropsko unijo«. Ena večjih ovir, ki so jo videli razpravljavci, je nizko plačilo slovenskih zdravnikov, ki se zato odločajo za odhod, medtem ko tuje zdravnike država ustrezno plačuje. Državna sekretarka z ministrstva za zdravje Ana Medved je priznala, da bodo»uvoženi«zdravniki sicer dražji, vendar bodo ves čas na voljo za konzultacije domačim zdravnikom, ki se bodo vmes poklicno dovolj razvili za samostojno opravljanje dela. Pri tem bodo sodelovali tudi tolmači, ki imajo znanje iz medicinske stroke. Nacionalni inštitut za bolezni otroških src (Nios), ki ga je vlada ustanovila lani in naj bi začel 1. junija delovati, da bi bilo bolje poskrbljeno za zdravljenje otrok, v ponedeljek še ne bo začel delati.»nič še ni odločeno. O tem odloča svet zavoda oziroma vlada,«je včeraj povedal Andrej Robida, član sveta zavoda Nios, upokojeni zdravnik.»če tega UKC ne bo delal več, bodo otroke pošiljali v tujino. Rekli smo, da ne bomo začeli delati, dokler ne bomo imeli dovolj ljudi. Imamo tri kirurge in enega kardiologa. Dva sta iz ZDA, eden iz EU, eden iz tretjih držav. Če bodo v ponedeljek res prišli pogledat, kakšno je stanje v UKC, bo jasno, ali bodo prišli. Težko si je misliti, da bi se zdravniki preselili v Slovenijo iz ZDA. Če bi jih dobili dovolj, bi se lahko menjevali. Z njimi nismo še ničesar podpisali, ker je treba najprej spremeniti zakon,«je dejal Robida. Robida je bil tudi član mednarodne preiskovalne komisije, ki jo je vodil profesor Igor Gregorič in je leta 2015 izdala kritično poročilo o stanju na otroški kardiokirurgiji v UKC. Kako je danes?»danes je najslabše,«je odgovoril. Z današnjim odhodom zadnjih dveh otroških kardiologov oddelek do prihoda novih zdravnikov ne obstaja. UKC je s podjemnimi pogodbami zagotovil ambulantno obravnavo otrok, ni pa mu uspelo zagotoviti 24-urne oskrbe bolnikov. UKC: Pogodba v pripravi Odgovora na to, kdo bo od sobote delal v službi za otroško kardiologijo na pediatrični kliniki, skrbel za interventno otroško kardiologijo in fetalno kardiologijo, nam iz UKC Ljubljana včeraj niso posredovali. Jasno je, da pospešeno iščejo kardiologe doma in po svetu. Samo Vesel je na twitterju objavil, da je vodja službe za pediatrično kardiologijo v odstopu Mirta Koželj klicala njegovo doktorantko v Zagreb, ali jim lahko pride na pomoč, a jih je ta zavrnila. Informacije, da naj bi se v Ljubljano iz Munchna vračal kardiolog Blaž Kosmač - delal naj bi na Nios -, nam Kosmač ni potrdil. Čeprav teče voda v grlo, v ljubljanski porodnišnici nočejo niti za en dan zadržati Vesela, smo pred dnevi poročali v Delu. Da bi ostal, mu je bilo po ovinkih ponujeno mizerno plačilo. Za 45 minut dela naj bi mu ponudili okoli 12 evrov neto. Medtem hrvaški intenzivisti v UKC Ljubljana dobijo 50 evrov neto za uro dela, neuradno pa naj bi za delo v pediatrični kardiološki ambulanti hrvaški kardiologi prejemali 75 evrov neto za uro. V ljubljanskem kliničnem centru so nam v torek povedali, da za Vesela pripravljajo predlog podjemne pogodbe za opravljanje storitev UZ-preiskav ploda, skladno s pravilnikom o sklepanju pogodb v UKC Ljubljana:»Po naših informacijah dva kardiologa ostajata v javnem zdravstvenem sistemu in bodo storitve UZ ploda na voljo v eni izmed regijskih bolnišnic.«državna sekretarka Ana Medved pa je včeraj napovedala, da se bo v ponedeljek ljubljanskemu UKC pridružil en pediatrični kardiokirurg, en pa še jeseni. O imenih ni želela govoriti. Tuji zdravniki bodo ves čas na voljo za konzultacije kom. domačim zdravni- Robida: Nios še ne deluje, ker nima dovolj zdravnikov. UKC je zagotovil ambulantno obravnavo otrok, ne pa njihove 24-urne oskrbe. 39

40 Delo Petek Doseg: Stran: 4 Površina: 464 cm 2 2 / 2 PROBLEMATIKA POSTELJNIH STENIC V času urejanja tekočih poslov vlada ne more celostno urediti problematike posteljnih stenic, na katero jo je opozoril varuh človekovih pravic, saj je treba za to spremeniti zakon, je včeraj zapisala vlada v sporočilu za javnost. Gre za množični pojav stenic v nekdanjem hotelu Lipa v Ljubljani, kjer so zdaj stanovanja. Na problemtiko je varuh oktobra lani opozoril več inšpekcijskih služb, a seje izkazalo, da nobena nima zakonske podlage za ukrepanje. Varuh je zato že lani pozval k takojšnjemu ukrepanju vlado, ki mu je odgovorila, da gre za kompleksno medresorsko vprašanje in da bo ustrezno zakonodajo pripravila v prvi polovici leta Tega ni storila, zato jo je varuh 5. junija spet opozoril na problematiko, saj se stenice širijo. Najbolj ogrožajo otroke, je zapisal varuh človekovih pravic. Z današnjim odhodom zadnjih dveh otroških kardiologov oddelek do prihoda novih zdravnikov ne obstaja. 40

41 Delo Petek Doseg: Stran: 5 Površina: 716 cm 2 1 / 2 Alojz Ihan dr. medicinskih znanosti, imunolog, pisatelj in publicist Izgubljeni v prevodu Naključje je hotelo, da me je ravno dva meseca pred aktualno panično politično akcijo»kako iz tujih zdravnikov v petih dneh narediti Slovence«zaradi preureditve jezikovnih izpitov za tuje zdravnike poklicala predsednica zdravniške zbornice. Zaprosila me je, naj organiziram skupino jezikoslovcev in zdravnikov, da bi predrugačili jezikovni izpit, ki ga morajo trenutno opraviti tuji zdravniki, da dobijo dovoljenje za delo v Sloveniji. Problem dosedanjega izpita je, da ga izvajajo skladu z zakonsko zahtevo po jezikovnem nivoju Cl, ki ga tuji zdravniki, skupaj z našimi jugovzhodnimi sestrami (velja za oba spola), v praksi ne zmorejo - prehodnost je manj kot tretjinska, neredko manj kot desetinska. Kje je problem? Po eni strani doseganje nivoja Cl ni mačji kašelj, saj ga lahko»čez prst«primerjamo z jezikovnimi veščinami»domačega«gimnazijca, ki se zna živahno pogovarjati o marsičem - o opazovanju gozdnih živali, kuharskih receptih, gledališki predstavi, poteku nogometne tekme... Vsega tega tujcu ni enostavno obvladati, po drugi strani pa je seveda za opravljanje nekaterih poklicev komunikacija usodnega pomena, nesporazumi pa smrtno nevarni. V letalstvu so to rešili z obvezno uporabo angleškega jezika, kljub temu pa je bilo v zgodovini letalstva nemalo nesreč - zaradi slabe angleščine ali celo zgolj neenotnih predstav, ki jih isti angleški stavek vzbudi pri Indijcu, Američanu ali Francozu. V medicini, kjer ne gre le za pogovore med profesionalci, ampak je bolnik bistven del komunikacije, medicinsko razvite države zahtevajo od zdravnikov, da se znajo jezikovno neoporečno pogovarjati s pacienti, saj številne tragične zgodbe o pacientih, izgubljenih med prevodom, kažejo, da iz približne jezikovne komunikacije pa hitro nastanejo usodne napake. S tem imajo ogromno izkušenj v večjezičnih državah, denimo v ZDA, kjer objavljajo številne študije o pacientih, izgubljenih v prevodu. Razvpit in zelo pomemben je bil primer 18-letnega Willieja Ramireza, ki so ga zaradi glavobola in motenj zavesti pripeljali k zdravniku s pojasnilom, da je»intoxicado«, kar je med kubansko diasporo na Floridi pomenilo, da mu je slabo, zdravnik pa je to zaradi asociacije z angleščino razumel kot zadrogiranost. Posledično je fant zaradi spregledane možganske krvavitve in napačnega zdravljenja postal tetraplegik, sodišče pa je nato z 71-milijonsko odškodnino temeljito spremenilo odnos ameriških bolnišnic do»banalnih jezikovnih problemov«. Sledile so resnejše analize»izgubljenih s prevodom«in pokazale, da je suboptimalna vsaka rešitev, ki ne vključuje zdravnika z dobrim razumevanjem bolnikovega jezika. Pika! Če to ni mogoče, pa je edina, vsaj za silo ustrezna rešitev prisotnost medicinsko specializiranega prevajalca v vseh fazah obravnave pacienta. Iz zgodovine so namreč znane številne povsem zgrešene operacije ali terapije, ker bolnik zaradi jezikovnega neznanja na vizitah ni mogel ugovarjati neresničnim trditvam o sebi. Študije tragičnih primerov zdravniških jezikovnih napak kažejo, da je prav tako nesprejemljivo in smrtno nevarno računati na komunikacijsko pomoč»dvojezičnih«kolegov na oddelku ali pacientovih bližnjih - tovrstno šalabajzerstvo je bilo sicer»resno«predlagano na nedavni seji državnega sveta! To je še slabše, kot če zdravnik pacienta sploh ne razume - takrat ta manko vsaj zavestno upošteva in išče več objektivnih podatkov. Zato resne države v dobro lastnih državljanov od tujih zdravnikov zahtevajo odlično jezikovno znanje. Zanimivo se je vprašati, zakaj taka zahteva za tuje zdravnike ni nemogoča v Nemčiji ali Avstriji, pri nas pa je glede na izpitno prakso in po trditvah ministrstva za zdravje»neživljenjska«. Dr. Ina Ferbežar, vodja Izpitnega centra na Filozofski fakulteti in članica naše skupine za novo obliko izpitov, pravi, da je del resnice o slabih jezikovnih izpitih to, da vzamejo tuji zdravniki, še zlasti z območja nekdanje Jugoslavije, izpit precej bolj lahkotno, kot bi vzeli izpit iz, denimo, nemščine. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti, da je slovenska medicina v zadnjem desetletju zaradi brezumne politike padla v sramoten razvojni zaostanek. Neurejena organizacija bolnišnic ne omogoča več niti zdravljenja domačih zavarovancev, kaj šele razvojne ekspanzije za zdravljenje bolnikov iz drugih držav. To, kar je bila nekoč realna vizija slovenske medicine, danes uresničujejo drugi, ki so začeli iz nižjih izhodišč, na primer Čehi. Zato tudi za zdravnike, ki k nam prihajajo z jugovzhoda, Slovenija pogosto ni niti strokovni niti materialni cilj, ampak le vmesna stopnja za pridobitev statusa EU - tudi to je lahko vzrok nižje motiviranosti pri jezikovnih izpitih iz slovenskega jezika. In je hkrati velika dodatna težava za naš zdravstveni sistem in zlasti za bolnike. Če bomo iz države s premalo zdravniki postali država z zdravniki, ki si zgolj urejajo dovoljenja za naprej na zahod, bodo naši pacienti prišli z dežja pod kap. In rešitev problema? V skupini za nove izpite smo sklenili, da bomo državi predlagali znižanje zakonskega kriterija za jezikovne veščine na stopnjo B2. To pomeni, da bomo od tujih zdravnikov pričakovali le še korektno voden pogovor s pacientom o njegovih težavah, korekten zapis pogovora s pacientom in razumevanje slovenskih medicinskih tekstov do stopnje, ko se je o njih zmožen v slovenskem jeziku pogovarjati s kolegi. Od očarljivega gimnazijca, ki se zna pogovarjati o vsemogočem, se bomo spustili do obrtnika, ki zna razložiti, kakšno omaro vam lahko naredi za nerodno obliko- 41

42 Delo Petek Doseg: Stran: 5 Površina: 716 cm 2 2 / 2 van kuhinjski kot. Za državne uradnike, ki bodo videli napredek v boljšem uspehu tujih zdravnikov na izpitih iz slovenskega jezika, bo ta nova ureditev najbrž bolj»življenjska«. Vprašanje pa je, kaj bo pomenila za življenja naših bolnikov.. j Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva. Za opravljanje nekaterih poklicev je komunikacija usodnega pomena, nesporazumi pa smrtno nevarni. m!* L J 42

43 Radio Slovenija 1, Druga jutranja kronika - 07: Doseg: Trajanje: 02:00 1 / 1 Novoustanovljeni skupni odbor o noveli zakona o zdravniški službi RA SLOVENIJA 1, , DRUGA JUTRANJA KRONIKA, 7:03 V državnem zboru bo danes prvič zasedal na novoustanovljeni skupni odbor, ki se bo opredelil tudi do novele zakona o zdravniški službi. Gre za spremembe, s katerimi naj bi omilil pogoje za zaposlovanje tujih specialistov in odpravili nujnost visokega znanja slovenskega jezika. O spremembah naj bi poslanci glasovali v torek. Snežana Ilijaš. SNEŽANA ILIJAŠ: Predlagane spremembe, ki bodo v izjemnih primerih omilile zaposlovanje tujih zdravnikov naj bi vsaj delno reševale skrb vzbujajoče razmere na otroški kardiologiji, ki jo jutri zapušča še zadnji otroški kardiolog. S sprejetjem se zato še kako mudi. Že prihodnji teden namreč v Slovenijo prihajata otroški kardiolog in srčni kirurg iz Združenih držav i bosta tu stalno prisotna. Poslanske skupine glede sprejema zakona naj nebi imele večjih pomislekov, jih je pa nekaj predložila zakonodajno-pravna služba, pa tudi Zdravniška zbornica, ki nasprotuje predlagani retroaktivnosti. ZDENKA ČEBAŠEK TRAVNIK: Torej, preprosto rečeno, če bo zakon sprejet, na pamet rečem, 10 julija, da bi se vse zaposlitve, sklenjene pred tem datumom lahko smatrale kot veljavne in sprejete po tem zakonu. ILIJAŠ: Ministrstvo predlagani člen opravičuje z navedbami da gre zgolj za primer otroške kardiologije, kjer so razmere res urgentne in se z zagotovitvijo zdravnikov zelo mudi. A predsednice Zdravniške zbornice Zdenke Čebašek Travnik to ne prepriča. ČEBAŠEK TRAVNIK: Če je vlada toliko časa odlašala, pa bom rekla, se ni spomnila takšnega predloga narediti, zakaj je treba zdaj, tako na hitro stvari sprejemati, ko vendarle se za paciente poskrbi in je ta razlog, da se to za nazaj sprejema v naših očeh, ni z ničemer opravičen. ILIJAŠ: Odločbo za delo tujih zdravnikov, ki bo lahko največ za eno leto, bo izdal minister za zdravje, a le v izjemnih primerih, ko javni zdravstveni zavodi ne bodo mogli zagotavljati neprekinjene zdravstvene dejavnosti. Bodo pa tuji zdravniki zaposleni po podjemnih pogodbah, zaradi česar je že slišati očitke o dvotirnem sistemu in ustvarjanju zdravniških kast redno zaposlenih in tistih, bolje plačanih s podjemnimi pogodbami. 43

44 Radio Slovenija 1, Program A 1-18: Doseg: Trajanje: 01:00 1 / 1 Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo Zdravniške zbornice RADIO SLOVENIJA 1, , PROGRAM A1, 18:00 Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo Zdravniške zbornice in skupine 87 zdravnikov za oceno ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti. Pobudniki so izpodbijali spremenjene pogoje za pridobitev in odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, omejitve zasebne zdravstvene dejavnosti ter zaostritev podeljevanja koncesij. Prav tako so nasprotovali zakonski omejitvi dela zdravnikov pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev. Ministrstvo za zdravje pozdravlja takšno odločitev ustavnih sodnikov. 44

45 Svet Petek Doseg: Stran: 10 Površina: 64 cm 2 1 / 1 '' Zakon o zdravstveni dejavnosti ostaja Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo Zdravniške zbornice Slovenije in skupine 87 zdravnikov za oceno ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti. Ministrstvo za zdravje takšno odločitev pozdravlja. Pobudniki so izpodbijali spremenjene pogoje za pridobitev in odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, omejitve zasebne zdravstvene dejavnosti ter zaostritev podeljevanja koncesij. Prav tako so nasprotovali zakonski omejitvi dela zdravnikov pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev. 45

46 Radio Ognjišče, Poročila - 09: Doseg: Trajanje: 01:00 1 / 1 Skupni odbor danes o dopolnitvah zakona o zdravniški službi RADIO OGNJIŠČE, , POROČILA, 09:00 PETRA STOPAR (voditeljica): Ob 11. uri se bo na prvi seji sestal novoustanovljeni skupni odbor Državnega zbora. Njegovi člani imajo na mizi dopolnitve zakona o zdravniški službi. O predlogu, s katerim naj bi reševali razmere na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike, bo že prihodnji teden odločal tudi Državni zbor na izredni seji. Predlog dopolnitev omenjenega zakona je prejšnji teden na dopisni seji sprejela vlada, ki opravlja tekoče posle. Toda v nekaterih poslanskih skupinah, pa tudi v Zdravniški zbornici in zakonodajno-pravni službi že opozarjajo na neskladja. 46

47 Primorske novice Petek Doseg: Stran: 19 Površina: 491 cm 2 1 / 2 BUČI, BUČI, MORJE ADRIJANSKO! Družbena (ne)odgovornost Včasih se pošalim, da je nekdo, ki na postavljeno vprašanje ne odgovori, preprosto neodgovoren. Običajno gre šala na račun tega ali onega ministrstva. Največkrat na račun Ministrstva za okolje, prostor in prazno embalažo. ki zanjo običajno nočejo slišati. Ka- ko jo prelagamo z ramen na ra- korkoli, objektivna ali ne, odgovor- mena, ali s pisarne na pisarno, z nost ni ena, odgovornosti je več. V oddelka na oddelek, z ministrstva slovarju slovenskega knjižnega jezika je odgovornost opredeljena kot na ministrstvo, ali pač malo mešano. V nedogled. To posebej dolžnost, kot lastnost ali značilnost, včasih pa tudi kot odnos, pri katerem velja takrat, ko se določa odgovornost za kakšne velike zadeve. Ob je potrebno pojasnilo za svoje delo ali ravnanje. Takšna bi najbrž bila, že omenjenih velja vsekakor spomniti na težave z otroško srčno ki- denimo, politična odgovornost Na povolilni strani Alp je bilo rurgijo. Tudi te niso nove in vendar se ni nihče leta in leta, da ne rečem Robert Turk naravovarstvenik Seveda na Ministrstvu za okolje, prostor in prazno embalažo niso edini in tudi niso vedno neodgovorni. Včasih odgovorijo. Tako kot so oni dan odgovorili prav v zvezi s prazno embalažo, ki se, bolj ali manj vzorno ločena, nabira na dvoriščih komunalnih podjetij. Menda so najprej na vrsti okoljski inšpektorji. Škoda, da niso novinarji vprašali, koliko okoljskih inšpektorjev je sploh na razpolago. Kolikor vem, kaj posebno množični niso. Približno tako množični so kot tisti za delo, ali naši za naravo. Sploh pa je vprašanje, zakaj se problema prazne embalaže niso lotili že prej. Pa ne inšpektorji, (neodgovorni na ministrstvu. Bi pa človek po teh kupih prazne embalaže lahko sklepal, da gre pri odpadkih za nekakšno ponavljajočo zaroto proti dotičnemu ministrstvu. Za Karla, ministra za vse čase in koalicije ter donedavnega predvsem velikega šaljivca, so bile usodne kante za smeti, Ireni pa so le sreči rekli lahko noč že prej, sicer bi bila zanjo kaj lahko usodna prazna embalaža. Ja, objektivna odgovornost, pravijo tisti, zadnja leta o njej veliko govora. Stalnica v razpravah o politični odgovornosti je že nekaj časa TEŠ 6, tu je tudi bančna luknja, pa izbrisane podrejene obveznice, pa zamujanje pri gradnji drugega tira, in vse kaže, da z ugotavljanjem tovrstne odgovornosti tudi v prihodnje ne bo dolgčas. Kaj kmalu bomo, kot kaže, poslušali debate o odgovornosti za polom z arbitražnim sporazumom. Na ustrežljivi strani Alp se namreč veselo odpovedujemo zaselkom, spreminjamo mejo krajinskega parka v Sečoveljskih solinah, grozimo s tožbami, s katerimi potem raje malo počakamo, in še kaj bi se našlo, o podobnem ravnanju naših sosedov pa ni in najbrž ne bo ne duha ne sluha. In tudi na prijatelje iz Bruslja lahko pozabimo. Tudi tam je največ vredna našost. A pustimo to Dimitrijem, Karlom, Borutom, Jadrankam in drugim mojstrom diplomatskega parketa. Te razprave o politični odgovornosti tako ali tako nimajo kakšnega posebnega učinka. Pogosto se mi zdi, da so namenjene le temu, da naše izvoljence poslušamo tudi takrat, ko jih sicer ne bi bilo treba. Vsekakor pa pride pri teh razpravah na dan ena pomembna značilnost (neodgovornosti, in to je njena izmuzljivost. Povedano drugače, lah- desetletja, zganil. Ne vsi dosedanji zdravstveni ministri in sekretarji, ne zdravniška zbornica, ne tisti, ki določajo, koliko študentov se bo vsako leto vpisalo na medicino, ne tisti, ki določajo, koliko specializantov te ali one. veje medicine potrebujemo, in tako dalje in tako naprej. In tu ni več govora samo o politični (ne)odgovomosti, pač pa najbrž tudi o tisti, omenjeni v današnjem naslovu, o družbeni (ne)odgovornosti. Ta je običajno opredeljena kot obveznost uresničevanja skupnih ciljev. Seveda jih je treba postaviti. Na nivoju planeta v konvencije, dogovore in podobne dokumente, na nacionalnem nivoju v ustavo in zakone, na nivoju lokalne skupnosti pa so običajno del bolj operativnih načrtov. Vsi nivoji so seveda pomembni. Strokovnjaki, zbrani okoli Konvencije o biotski raznovrstnosti, se pravkar pripravljajo na dve pomembni srečanji, na katerih bodo opredelili smernice in cilje ohranjanja biotske raznovrstnosti po znamenitem letu Do tega leta naj bi namreč zaustavili upadanje biotske raznovrstnosti, pa temu ne bo tako. Niti slučajno. Ne na planetu in tudi v našem rajskem vrtu pod Alpami ne. Skrajno neodgovorno. Eno sve- 47

48 Primorske novice Petek Doseg: Stran: 19 Površina: 491 cm 2 2 / 2 tl ih izjem predstavlja naša najmlajša obalna lokalna skupnost, Občina Ankaran. Ankarančani so rekli, tako po taborniško, gremo mi po svoje", in se odločili, da bodo malodane tretjino svoje občine namenili ohranjanju narave. Na kopnem in pod morsko gladino. S tem so postavili protiutež vzhodnemu delu občine, kije in bo verjetno tudi v prihodnje pomembno obremenjen z luškimi dejavnostmi. Korist od ohranjenega Debelega rtiča bo imela v prvi vrsti narava, seveda pa tudi in predvsem Ankarančanke in Ankarančani in ne nazadnje vsi, desetih odstotkov morja, vključenega v učinkovito upravljana zavarovana območja ali v druge ukrepe, namenjene ohranjanju morske biotske raznovrstnosti. Najlepša hvala Ankaran! ki jim morje pomeni več kot bazen, ribarnica, parkirišče ali plovna pot. Vsekakor zelo odgovorno. In če dobro pomislim, je imel župan Gregor kar prav, ko je ob nedavni razglasitvi sprejetja odloka o Krajinskem parku Debeli rtič na dan poletnega solsticija dejal, da je park darilo Ankarana Sloveniji ob prazniku državnosti. Ne nazadnje se bo država lahko pohvalila, da je nekoliko bliže obljubljenemu cilju 48

49 TV Slovenija 3, Žarišče - 21: Doseg: Trajanje: 05:00 1 / 1 Zakon o zdravniški službi TV SLOVENIJA 3, , AKTUALNO, 21:30 DEJAN ŽUPIĆ (voditelj): Na prvi seji skupnega odbora državnega zbora so poslanci pričakovano potrdili dopolnitve zakona o zdravniški službi s katerimi bi odpravili nekatere ovire o zaposlovanju tujih zdravnikov, ki ne prihajajo iz držav članic evropske unije. To je namreč eden izmed ukrepov s katerim naj bi predvsem reševali razmere pri obravnavi otrok s srčnimi boleznimi. V soboto namreč iz ljubljanskega kliničnega centra odhaja še zadnji otroški kardiolog. Vendar vsi niso pozdravili rešitve, ki jih je pripravilo Ministrstvo za zdravje. S strani zdravniškega ceha je bilo slišati očitek,da bodo zdravniki iz evropske gospodarske skupnosti odslej postavljeni v neenakopraven položaj v primerjavi z zdravniki iz tretjih držav. ŽIGA NOVAK (Zdravniška zbornica Slovenije): Radi bi še izpostavili, da je glede na količino pripomb, ki jih je podala zakonodajno pravna služba več kot očitna časovna stiska, ki je spremljala pisanje predloga novele. Zakon je nastal praktično čez noč, kljub dejstvu, da so bile težave na področju otroške kardiologije poznane že veliko prej. Zato je na mestu pomislek zakaj je bilo potrebno čakati toliko časa na sprejem ustrezne zakonodaje, ki omogoča reševanje nastale situacije. BOJAN POPOVIĆ (FIDES):je verjet vprašanje če noveliramo pravi zakon. Vemo, da osnovni problem je seveda pač zakon o sistemu plač v javnem sektorju. To pač vemo oziroma doktor Koštril mi je izrecno naročil, da pač v bistvu naročim, da je problem samo v pravnem sporazumu o plačah, ki ga imamo še vedno po padcu socializma že trideset let. Izrecno poudarjam to, da je koordinacija zdravniških organizacij absolutno podpira vse ukrepe zato,d ase akutna situacija pač reši in seveda zaradi tega kot samim predlogom zakona ne nasprotujemo rešitvam. Se pravi poizkusimo, da se zadeva reši. Ampak to da se pa rešuje na tak način, da resnice vlada pravzaprav priznava z nekimi internetnimi ukrepi. Pravzaprav nekaj kaj bi moral rešit v neki drugi zakonodaji. ŽUPIĆ: Poslanci so dopolnitve zakona sprejeli brez glasu proti a ne soglasno. Mnogi so problematizirali odpravo nujnosti visoke ravni znanja slovenskega jezika. Med samo razpravo pa je bilo slišati kritike, da se razmere niso reševale že prej in da so predlagane spremembe le gašenje požara. Veliko pomislekov je bilo tudi glede finančnih posledic novele. MIHA KORDIŠ (LEVICA): Pri tej noveli naj bi šlo za gasilski ukrep reševanja otroške srčne kirurgije, ampak ne moramo mimo konteksta v katerem se dogaja. Ta kontekst je demontaža javnega dobrega. Zaradi tega ker je izvorni predlog napisan širše. Je širše in naj bi veljal za cel terciar za katero koli specializacijo in tukaj nimamo pač nobene resne obrazložitve zakaj je to pravzaprav potrebno. IVA DIMIC (NSi): Naši zdravniki specialisti ne hodijo v tujino samo zaradi plač. Dajmo si to enkrat naliti čistega vina. Oni hodijo zaradi pogojev dela, ki jih imajo tam. Ne sedaj meni govorit kdo sedaj koncesionarji zajedajo in tako. Ne. Mi smo zaspali na razvoju. Na celotna država, še na gospodarstvu. Razvoj je tisti in omogočiti, da se oni s sodobnimi tehnologijami srečujejo. To kar ima tujina. NADA BRINOVŠEK (SDS): Sedaj tukaj v tem gradivu v svoji obrazložitvi vlada navaja zunanji strokovnjaki pri pripravi gradiva niso sodelovali. Predlog zakona so pripravili strokovnjaki znotraj javne uprave. Se pravi kolegi danes ne bomo sprejemali neko spremembo zakona, ki je osnovana na podlagi neke stroke ampak bomo sprejemali nek politični zakon. ROBER POLNAR (DeSUS): Kaj bi se zgodilo v kolikor zakona o dopolnitvi zdravniške službe danes ne sprejmemo v takem obsegu in predlogu kot je pred nami. Alternativa je najverjetneje to, da ne bo možno zagotoviti ustreznega zdravstvenega varstva za tisti del populacije, ki je pravzaprav še zelo rosnih let in še nima niti opravilne sposobnosti. DIMIC: Vlada v štirih letih ni naredila svojega dela. Oziroma ministrstvo, če lahko bolj podrobno rečem ali celo ministrica Milojka Kolar Celarc. To je njeno zatečeno stanje in e delovanje pri odpravljanju težav. KORDIŠ: Zakon ne predvideva finančnih posledic. Eksplicitno te finančne posledice niso opredeljene oziroma je zatrjeno, da do teh finančnih posledic ne bo prišlo, čeprav vsi vemo, da bo do teh finančnih posledic prišlo. ŽUPIĆ: Državni zbor bo dopolnitve zakona o zdravniški službi obravnaval predvidoma v torek na izredni seji. 49

50 Radio Zeleni val, Ostalo - 12: Doseg: Trajanje: 01:00 1 / 1 O dopolnitvah zakona o zdravniški službi RADIO ZELENI VAL, , NOVICE, VODITELJICA: Na prvi seji se bo sestal novoustanovljeni skupni odbor državnega zbora. Njegovi člani imajo na mizi dopolnitve zakona o zdravniški službi. Predlog je minuli teden sprejela vlada, ki opravlja tekoče posle, in ga po nujnem postopku poslala v državni zbor. S sprejemom dopolnitev se mudi, saj naj bi odpravili nekatere ovire pri zaposlovanju tujih zdravnikov specialistov v Sloveniji, s čimer naj bi reševali razmere na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike. Sprejem dopolnitev zakona v državnem zboru naj ne bi bil pod vprašajem, imajo pa nekaj pomislekov v Zdravniški zbornici Slovenije in tudi v parlamentarni zakonodajno-pravni službi. 50

51 Iusinfo.si Doseg: 08:01 1 / :57 Skupni odbor danes o dopolnitvah zakona o zdravniški službi Ljubljana, 05. julija (STA) - Na prvi seji se bo sestal novoustanovljeni skupni odbor DZ. Njegovi člani imajo na mizi dopolnitve zakona o zdravniški službi. O predlogu, s katerim naj bi reševali razmere na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike, bo že prihodnji teden odločal tudi DZ na izredni seji. Nadaljujejo se tudi pogovori šestih strank o koalicijski pogodbi. Skupni odbor je bil ustanovljen na torkovi izredni seji, prevzel pa bo naloge vseh preostalih odborov in komisij DZ, ki še niso bili ustanovljeni. Njegova prva naloga bo obravnava dopolnitev zakona o zdravniški službi, na dnevnem redu današnje seje pa ima še nekaj predlogov stališč do različnih evropskih direktiv in uredb. Predlog dopolnitev zakona o zdravniški službi je minuli teden na dopisni seji sprejela vlada, ki opravlja tekoče posle, in ga po nujnem postopku poslala v sprejem DZ. S sprejemom dopolnitev se namreč mudi, saj naj bi odpravile nekatere ovire pri zaposlovanju tujih zdravnikov specialistov v Sloveniji, s čimer naj bi reševali razmere na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike. Po predlogu bo lahko minister za zdravje v izjemnih primerih izdal odločbo, na podlagi katere bodo lahko zdravniki specialisti, ki imajo pridobljeno poklicno kvalifikacijo v tretji državi in imajo posebno strokovno znanje, opravljali zdravstvene storitve v Sloveniji. Sprejem dopolnitev zakona v DZ naj sicer ne bi bil pod vprašajem, imajo pa nekaj pomislekov v Zdravniški zbornici Slovenije in tudi parlamentarni zakonodajno-pravni službi. Ali jih bodo poslanci upoštevali, bo znano danes, ko bodo imeli člani skupnega odbora priložnost, da besedilo popravijo z dopolnili. Ko bo zakonski predlog pripravljen, ga bo obravnaval DZ na izredni seji, ki bo predvidoma v torek, 10. julija. Predsedniki LMŠ, SD, SMC, NSi, SAB in DeSUS pa bodo danes nadaljevali pogovore o koalicijski pogodbi. Po torku, ko so pregledali programske predloge NSi, so se v sredo lotili predlogov SD, danes pa bo na vrsti SMC. Predsednik LMŠ Marjan Šarec je v sredo zanikal kakšna večja nesoglasja med posameznimi strankami. Po njegovih besedah so ugotovili, da so cilji enaki in dosegljivi, so pa različne poti do njih. 51

52 Tatrenutek.si Doseg: 08:02 1 / 2 Skupni odbor DZ danes o dopolnitvah zakona o zdravniški službi SLOVENIJA 05. julij Insajder / STA Na prvi seji se bo sestal novoustanovljeni skupni odbor DZ. Njegovi člani imajo na mizi dopolnitve zakona o zdravniški službi. O predlogu, s katerim naj bi reševali razmere na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike, bo že prihodnji teden odločal tudi DZ na izredni seji. Nadaljujejo se tudi pogovori šestih strank o koalicijski pogodbi. Skupni odbor je bil ustanovljen na torkovi izredni seji, prevzel pa bo naloge vseh preostalih odborov in komisij DZ, ki še niso bili ustanovljeni. Njegova prva naloga bo obravnava dopolnitev zakona o zdravniški službi, na dnevnem redu današnje seje pa ima še nekaj predlogov stališč do različnih evropskih direktiv in uredb. 52

53 Tatrenutek.si Doseg: 08:02 2 / 2 Predlog dopolnitev zakona o zdravniški službi je minuli teden na dopisni seji sprejela vlada, ki opravlja tekoče posle, in ga po nujnem postopku poslala v sprejem DZ. Predlog dopolnitev zakona o zdravniški službi je minuli teden na dopisni seji sprejela vlada, ki opravlja tekoče posle, in ga po nujnem postopku poslala v sprejem DZ. S sprejemom dopolnitev se namreč mudi, saj naj bi odpravile nekatere ovire pri zaposlovanju tujih zdravnikov specialistov v Sloveniji, s čimer naj bi reševali razmere na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike. Po predlogu bo lahko minister za zdravje v izjemnih primerih izdal odločbo, na podlagi katere bodo lahko zdravniki specialisti, ki imajo pridobljeno poklicno kvalifikacijo v tretji državi in imajo posebno strokovno znanje, opravljali zdravstvene storitve v Sloveniji. Sprejem dopolnitev zakona v DZ naj sicer ne bi bil pod vprašajem, imajo pa nekaj pomislekov v Zdravniški zbornici Slovenije in tudi parlamentarni zakonodajnopravni službi. Ali jih bodo poslanci upoštevali, bo znano danes, ko bodo imeli člani skupnega odbora priložnost, da besedilo popravijo z dopolnili. Ko bo zakonski predlog pripravljen, ga bo obravnaval DZ na izredni seji, ki bo predvidoma v torek, 10. julija. Predsedniki LMŠ, SD, SMC, NSi, SAB in DeSUS pa bodo danes nadaljevali pogovore o koalicijski pogodbi. Po torku, ko so pregledali programske predloge NSi, so se v sredo lotili predlogov SD, danes pa bo na vrsti SMC. Predsednik LMŠ Marjan Šarec je v sredo zanikal kakšna večja nesoglasja med posameznimi strankami. Po njegovih besedah so ugotovili, da so cilji enaki in dosegljivi, so pa različne poti do njih. 53

54 Mz.gov.si Doseg: 12:16 1 / Ustavno sodišče RS je zavrglo zahtevo Zdravniške zbornice Slovenije in skupine 87-ih zdravnikov za oceno ustavnosti Zakona o zdravstveni dejavnosti Na Ministrstvu za zdravje pozdravljamo odločitev Ustavnega sodišča RS, ki je zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti več členov Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je vložila Zdravniška zbornica Slovenije skupaj s skupino 87-ih zdravnikov. Pobudniki so izpodbijali spremenjene pogoje za pridobitev in odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, omejitve zasebne zdravstvene dejavnosti ter zaostritev podeljevanja koncesij. Prav tako so nasprotovali tudi zakonski omejitvi dela zdravnikov pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev. Ustavno sodišče RS je presojalo, ali izpodbijani členi po temelju in neposredno učinkujejo na pobudnike. Ustavno sodišče RS je presodilo, da zgolj predvidevanje, da bodo izpodbijani členi imeli ekonomske posledice na pobudnike, ob tem da določbe na njih sploh ne vplivajo ali vplivajo le posredno, ne zadošča in je zato zadevo zavrglo. 54

55 Iusinfo.si Doseg: 14:40 1 / :09 Ustavno sodišče zavrglo pobudo za oceno ustavnosti zakona o zdravstveni dejavnosti Ljubljana, 05. julija (STA) - Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo Zdravniške zbornice Slovenije in skupine 87 zdravnikov za oceno ustavnosti več členov zakona o zdravstveni dejavnosti. Ministrstvo za zdravje takšno odločitev pozdravlja. V današnjem odzivu je ministrstvo spomnilo, da so pobudniki izpodbijali spremenjene pogoje za pridobitev in odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, omejitve zasebne zdravstvene dejavnosti ter zaostritev podeljevanja koncesij. Prav tako so nasprotovali tudi zakonski omejitvi dela zdravnikov pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev. Kot so zapisali, je ustavno sodišče presojalo, ali izpodbijani členi po temelju in neposredno učinkujejo na pobudnike. Presodilo pa je, "da zgolj predvidevanje, da bodo izpodbijani členi imeli ekonomske posledice na pobudnike, ob tem da določbe na njih sploh ne vplivajo ali vplivajo le posredno, ne zadošča in je zato zadevo zavrglo," so še navedli. DZ je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti potrdil 19. septembra lani. Njena uveljavitev se je zavlekla zaradi referendumske pobude, a na koncu Društvu za zdravje naroda ni uspelo zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma. Nekaj dni po začetku veljavnosti je združenje zasebnih zdravnikov vložilo pobudo za presojo ustavnosti, pozneje se je za isto potezo odločilo še 87 zdravnikov in zdravniška zbornica. 55

56 Novice.svet24.si Svet24.si - Farmacevti podmazali slovenske zdravnike Doseg: 19:34 1 / 3 Farmacevti podmazali slovenske zdravnike Ž.K. / Novice Svet :30 Deli Tweet Deli Pin Znano je, da velika farmacevtska podjetja vsako leto velike zneske namenjajo za plačila zdravnikom. Letos je prvič znano, kdo jih je dobil in koliko. 36 odstotkov zdravnikov je dalo soglasje za objavo podatkov. Foto: Profimedia Kodeks transparentnosti Evropske zveze farmacevtske industrije in združenj (EFPIA) predpisuje, da morajo farmacevtska podjetja javno objaviti podatke o 1/3 56

57 Novice.svet24.si Svet24.si - Farmacevti podmazali slovenske zdravnike Doseg: 19:34 2 / 3 plačilih zdravnikom, zdravniškim organizacijam in podjetjem, ki so v lasti zdravnikov. Javni podatki V Sloveniji deluje več kot 20 podjetij in podružnic multinacionalk s področja farmacije in znano je, da proizvajalci zdravil velike zneske namenjajo podpiranju dejavnosti zdravnikov in zdravnic. Lani je imel Lek za evrov takih plačil, Krka za , Pliva pa za okoli evrov. Zaradi tega so pogosto tudi tarče namigovanj, da naj bi šlo za prikrite podkupnine, ki naj bi varuhe zdravja prepričale, da bi bolj zagnano predpisovali njihova zdravila. Da bi bilo sodelovanje med farmacijo in medicino čim bolj transparentno, so podatki o transakcijah javni. Objavljeni morajo biti vse donacije in plačila za izobraževanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev; plačila za kritje stroškov dogodkov, kot so kongresi in simpoziji (sponzorske pogodbe, kotizacije, stroški potovanj, tudi letalske vozovnice, in nastanitev hoteli); plačila za storitve in svetovanje (na primer predavanje zdravnika kolegom), vključno s potnimi in nastanitvenimi stroški; plačila za sodelovanje zdravnika in bolnišnice pri raziskavah in razvoju. 1,6 milijona evrov Glede na podatke treh pri nas najbolj uveljavljenih farmacevtskih podjetij, Krke, Leka in Plive, so zdravniki, njihova podjetja in organizacije, znotraj katerih delujejo, lansko leto prejeli 1,6 milijona evrov. V glavnem gre za zneske v višini nekaj sto evrov, ki so bili posameznikom izplačani bodisi kot nadomestilo za storitev in svetovanje, bodisi kot donacija, bodisi kot povračilo stroškov. Poleg največjih medicinskih ustanov, kot sta klinična centra v Ljubljani in Mariboru, je največ denarja dobilo Slovensko zdravniško društvo, ki so mu farmacevti namenili skupaj kar evrov. Poleg največjih medicinskih ustanov, kot sta klinična centra v Ljubljani in Mariboru, je največ denarja dobilo Slovensko zdravniško društvo, ki so mu farmacevti namenili skupaj kar evrov. Med večjimi prejemniki je tudi razvpiti kardiolog Marko Gričar, ki je prek dveh od svojih štirih podjetij prejel več kot evrov. Gričar, ki je sicer zaposlen v UKC Ljubljana in je znan po tem, da naj bi bil osebni kardiolog tajkuna Ivana Zidarja, je s svojimi štirimi podjetji ustvari kar 1,8 milijona evrov prihodkov. Med nasprotniki cepljenja pa je veliko razburjenja povzročil podatek, da sta na seznamu prejemnikov donacij tudi Marko Pokorn in Alojz Ihan, ki se v javnosti pogosto pojavljata kod advokata cepljenja. Prvi je po dostopnih podatkih s strani farmacevtskih podjetij v obdobju treh let prejel evrov, drugi pa evrov. 2/3 57

58 Novice.svet24.si Svet24.si - Farmacevti podmazali slovenske zdravnike Doseg: 19:34 3 / 3 Sramežljivi zdravniki V skladu s slovenskimi predpisi zneske na ravni posameznega zdravnika razkrijejo samo, če je ta dal za objavo soglasje, sicer pa farmacevtska družba objavi zbirni znesek. Na ravni podjetij, društev in espejev se objavi ni mogoče izogniti. Zdravniki so pri razkrivanju svojih prejemkov še vedno zelo skrivnostni, saj je po poročanju časnika Finance le 36 odstotkov zdravnikov farmacevtom dalo soglasje za objavo svojih podatkov. 3/3 58

59 Tatrenutek.si Odbor DZ ob številnih kritikah vendarle podprl dopolnitve zakona o zdravniški službi Insajder.com - Objektivno. Odkrito. Točno. Doseg: 20:33 1 / 4 Odbor DZ ob številnih kritikah vendarle podprl dopolnitve zakona o zdravniški službi SLOVENIJA 05. julij Insajder / STA Skupni odbor DZ je danes brez glasu proti podprl dopolnitve zakona o zdravniški službi, s katerimi želi vlada oz. ministrstvo za zdravje zaradi pomanjkanja domačih strokovnjakov na področju otroške kardiologije olajšati zaposlitve strokovnjakov iz držav izven EU. Poslanska razprava je ob tem postregla s številnimi kritikami na račun ministrstva. Več poslancev je vodstvu ministrstva za zdravje na čelu z ministrico, ki opravlja tekoče posle, Milojko Kolar Celarc očitalo, da se reševanja razmer na področju otroške kardiologije lotevala z "gasilskim ukrepom", ker ni pravočasno poskrbelo za sistemske ukrepe. Tako je Jelka Godec (SDS) ministrstvu navrgla, da sprejetje dopolnitev zakona po nujen postopku izsiljuje s populističnimi opozorili o ogroženosti otroških življenj, kar je po njenih besedah neodgovorno. 1/4 59

60 Tatrenutek.si Odbor DZ ob številnih kritikah vendarle podprl dopolnitve zakona o zdravniški službi Insajder.com - Objektivno. Odkrito. Točno. Doseg: 20:33 2 / 4 Miha Kordiš (Levica) je opozoril, da gasilski ukrep, ki ga je vlada oz. ministrstvo ponudilo kot rešitev za pomanjkanje domačih kardiologov, v sebi skriva demontažo javnega dobrega v zdravstvu. Po njegovih besedah bo zaradi dragih podjemnih pogodb s tujimi strokovnjaki javni denar odtekal v zasebne žepe. Miha Kordiš (Levica) je opozoril, da gasilski ukrep, ki ga je vlada oz. ministrstvo ponudilo kot rešitev za pomanjkanje domačih kardiologov, v sebi skriva demontažo javnega dobrega v zdravstvu. Po njegovih besedah bo zaradi dragih podjemnih pogodb s tujimi strokovnjaki javni denar odtekal v zasebne žepe. Pojasnila ministrstva, da dopolnitve zakona ne bodo imele večjih finančnih posledic, je zato označil za neresne in zavajajoče. Jože Lenart (LMŠ) je prav tako poudaril, da dopolnitve zakona, ki jih je pripravilo ministrstvo, težav na dolgi rok ne bodo rešile. Je pa ocenil, da gre za nujen interventni ukrep, ki ga v zdajšnjih okoliščinah velja podpreti. Bolj kritična je bila Iva Dimic (NSi), ki je zakonski predlog označila za še en primer žalostne zapuščine ministrice Kolar Celarčeve in drugih vodilnih na ministrstvu, ki po njenih besedah v štirih letih niso naredili tega, kar bi morali. Nekaj poslancev je ocenilo, da zakonski predlog ne določa, kdo bo preveril in odgovarjal za strokovnost tujih zdravnikov. V bran ministrstvu je stopil Igor Zorčič(SMC). Po njegovih besedah nekateri poslanci ministrstvu očitajo, da se pri dokazovanju nujnosti dopolnitev zakona zateka k populizmu, pri tem pa se sami poslužujejo populističnih razlag. Dodal je, da specifičnost problema otroške kardiologije opravičuje interventni ukrep. Kolar Celarčeva se seje odbora ni udeležila. Državna sekretarka na ministrstvu Ana Medved pa se je znova dotaknila ustanovitve Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. Po njenih besedah se je ministrstvo z ustanovitvijo inštituta kot samostojnega javnega zavoda želelo izogniti monopolom 2/4 60

61 Tatrenutek.si Odbor DZ ob številnih kritikah vendarle podprl dopolnitve zakona o zdravniški službi Insajder.com - Objektivno. Odkrito. Točno. Doseg: 20:33 3 / 4 v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki so tudi botrovali kadrovski stiski na področju otroške kardiologije. Andrej Šircelj (SDS) je zato pozval Medvedovo, naj "v dobro slovenskega Andrej Šircelj (SDS) je zato pozval Medvedovo, naj "v dobro slovenskega zdravstva in bolnikov" monopolom, ki jih navaja, doda imena in priimke. Predlagal je, da lahko zaradi tega sejo odbora zaprejo za javnost. zdravstva in bolnikov" monopolom, ki jih navaja, doda imena in priimke. Predlagal je, da lahko zaradi tega sejo odbora zaprejo za javnost. Medvedova pa je odgovorila, da o konkretnih imenih ne želi in ne more govoriti, tudi ne na zaprti seji odbora. Kritičen do ravnanja ministrstva je bil tudi predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije Žiga Novak. Po njegovih besedah številne pripombe parlamentarne zakonodajno-pravne službe na zakonski predlog potrjujejo, da je ministrstvo predlog pripravilo v veliki časovni stiski. Ministrico Kolar Celarčevo in njene sodelavce je zato vprašal, zakaj so čakali toliko časa. Opozoril je, da bodo trajno rešitev vprašanja otroške kardiologije prinesle zgolj sistemski ukrepi. Sicer so poslanci zavrnili dopolnila, ki jih je predlagala SDS, so pa sprejeli dopolnila odbora, ki jih je pripravilo ministrstvo na podlagi pripomb zakonodajnopravne službe. Slednja je med drugim opozorila, da predlagana določba v 3. členu učinkuje za nazaj, retroaktivnost posameznih zakonskih določb pa je dopustna le, če to zahteva javna korist in če ne posega v pridobljene pravice posameznika. Tudi zdravniška zbornice je nedavno opozorila, da takšna določba vnaša v pravni red retroaktivnost, ki ni v javnem interesu in ki posledično zmanjšuje varnost zdravljenja otrok. Po mnenju zbornice je ministrstvo s tem nakazalo, da bo v sodelovanju z inštitutom za otroške srčne bolezni že v času pred morebitnim sprejetjem dopolnitev zakona "omogočilo nezakonito opravljanje zdravstvene dejavnosti tujim zdravnikom". 3/4 61

62 Tatrenutek.si Odbor DZ ob številnih kritikah vendarle podprl dopolnitve zakona o zdravniški službi Insajder.com - Objektivno. Odkrito. Točno. Doseg: 20:33 4 / 4 Dopolnilo k 3. členu, ki ga je sprejel odbor, zato jasneje določa krog posameznikov, za katere se bo zakonska določba uporabljala retroaktivno. Poleg tega dopolnilo izrecno opredeljuje časovno obdobje uporabe določbe. DZ bo dopolnitve zakona o zdravniški službi obravnaval predvidoma v torek na izredni seji. 4/4 62

63 Politikis.si Odbor DZ ob številnih kritikah zdravstvene ministrice vendarle podprl dopolnitve zakona o zdravniški službi Politikis Doseg: 20:28 1 / 3 Odbor DZ Ob Številnih Kritikah Zdravstvene Ministrice Vendarle Podprl Dopolnitve Zakona O Zdravniški Službi Avtor: Urednistvo Datum: 5. Jul 2018 DRŽAVNI ZBOR SLOVENIJA 0 Deli s prijatelji Skupni odbor DZ je danes brez glasu proti podprl dopolnitve zakona o zdravniški službi, s katerimi želi vlada oz. ministrstvo za zdravje zaradi pomanjkanja domačih strokovnjakov na področju otroške kardiologije olajšati zaposlitve strokovnjakov iz držav izven EU. Poslanska razprava je ob tem postregla s številnimi kritikami na račun ministrstva. Več poslancev je vodstvu ministrstva za zdravje na čelu z ministrico, ki opravlja tekoče posle, Milojko Kolar Celarc očitalo, da se reševanja razmer na področju otroške kardiologije lotevala z gasilskim ukrepom, ker ni pravočasno poskrbelo za sistemske ukrepe. Tako je Jelka Godec (SDS) ministrstvu navrgla, da sprejetje dopolnitev zakona po nujen postopku izsiljuje s populističnimi opozorili o ogroženosti otroških življenj, kar je po njenih besedah neodgovorno. 1/3 63

64 Politikis.si Odbor DZ ob številnih kritikah zdravstvene ministrice vendarle podprl dopolnitve zakona o zdravniški službi Politikis Doseg: 20:28 2 / 3 Miha Kordiš (Levica) je opozoril, da gasilski ukrep, ki ga je vlada oz. ministrstvo ponudilo kot rešitev za pomanjkanje domačih kardiologov, v sebi skriva demontažo javnega dobrega v zdravstvu. Po njegovih besedah bo zaradi dragih podjemnih pogodb s tujimi strokovnjaki javni denar odtekal v zasebne žepe. Pojasnila ministrstva, da dopolnitve zakona ne bodo imele večjih finančnih posledic, je zato označil za neresne in zavajajoče. Jože Lenart (LMŠ) je prav tako poudaril, da dopolnitve zakona, ki jih je pripravilo ministrstvo, težav na dolgi rok ne bodo rešile. Je pa ocenil, da gre za nujen interventni ukrep, ki ga v zdajšnjih okoliščinah velja podpreti. Bolj kritična je bila Iva Dimic (NSi), ki je zakonski predlog označila za še en primer žalostne zapuščine ministrice Kolar Celarčeve in drugih vodilnih na ministrstvu, ki po njenih besedah v štirih letih niso naredili tega, kar bi morali. Nekaj poslancev je ocenilo, da zakonski predlog ne določa, kdo bo preveril in odgovarjal za strokovnost tujih zdravnikov. V bran ministrstvu je stopil Igor Zorčič (SMC). Po njegovih besedah nekateri poslanci ministrstvu očitajo, da se pri dokazovanju nujnosti dopolnitev zakona zateka k populizmu, pri tem pa se sami poslužujejo populističnih razlag. Dodal je, da specifičnost problema otroške kardiologije opravičuje interventni ukrep. Kolar Celarčeva se seje odbora ni udeležila. Državna sekretarka na ministrstvu Ana Medved pa se je znova dotaknila ustanovitve Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni. Po njenih besedah se je ministrstvo z ustanovitvijo inštituta kot samostojnega javnega zavoda želelo izogniti monopolom v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki so tudi botrovali kadrovski stiski na področju otroške kardiologije. Andrej Šircelj (SDS) je zato pozval Medvedovo, naj v dobro slovenskega zdravstva in bolnikov monopolom, ki jih navaja, doda imena in priimke. Predlagal je, da lahko zaradi tega sejo odbora zaprejo za javnost. Medvedova pa je odgovorila, da o konkretnih imenih ne želi in ne more govoriti, tudi ne na zaprti seji odbora. Kritičen do ravnanja ministrstva je bil tudi predstavnik Zdravniške zbornice Slovenije Žiga Novak. Po njegovih besedah številne pripombe parlamentarne zakonodajno-pravne službe na zakonski predlog potrjujejo, da je ministrstvo predlog pripravilo v veliki časovni stiski. Ministrico Kolar Celarčevo in njene sodelavce je zato vprašal, zakaj so čakali toliko časa. Opozoril je, da bodo trajno rešitev vprašanja otroške kardiologije prinesle zgolj sistemski ukrepi. Sicer so poslanci zavrnili dopolnila, ki jih je predlagala SDS, so pa sprejeli dopolnila odbora, ki jih je pripravilo ministrstvo na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe. Slednja je med drugim opozorila, da predlagana določba v 3. členu učinkuje za nazaj, retroaktivnost posameznih zakonskih določb pa je dopustna le, če to zahteva javna korist in če ne posega v pridobljene pravice posameznika. Tudi zdravniška zbornice je nedavno opozorila, da takšna določba vnaša v pravni red retroaktivnost, ki ni v javnem interesu in ki posledično zmanjšuje varnost zdravljenja otrok. Po mnenju zbornice je ministrstvo s tem nakazalo, da bo v sodelovanju z inštitutom za otroške srčne bolezni že v času pred morebitnim sprejetjem dopolnitev zakona omogočilo nezakonito opravljanje zdravstvene dejavnosti tujim zdravnikom. 2/3 64

65 Politikis.si Odbor DZ ob številnih kritikah zdravstvene ministrice vendarle podprl dopolnitve zakona o zdravniški službi Politikis Doseg: 20:28 3 / 3 Dopolnilo k 3. členu, ki ga je sprejel odbor, zato jasneje določa krog posameznikov, za katere se bo zakonska določba uporabljala retroaktivno. Poleg tega dopolnilo izrecno opredeljuje časovno obdobje uporabe določbe. DZ bo dopolnitve zakona o zdravniški službi obravnaval predvidoma v torek na izredni seji. (sta) 3/3 65

66 Mladina - Intervju Petek Doseg: Stran: 12 Površina: cm 2 1 / 7 y j BB fl5p& Mfl j HP& SPf&t«, _...n i,>ii- m - - ' M few "' i** i' j J KjnB w«y. JM HNM TC ]n«h jt0&s 66

67 Mladina - Intervju Petek Doseg: Stran: 12 Površina: cm 2 2 / 7 EUGEN1JA Čari RAZISKOVALNA NOVINARKA pri- Eugenija Carl, morska dopisnica RTV Slovenija, publike ne pušča neprizadete ali v p&: Borut Mekina Foto: dvomu glede tega, kaj želi povedati. Ko ji je leta 2013 revija Jana podelila nagrado Slovenka leta, je o njej zapisala, daje»temperamentna novinarka«, ki se zna odločno postaviti po robu ne samo zlorabi moči, ampak tudi nekritičnim kolegom. A kot je mogoče razbrati iz tega intervjuja, ki smo ga imeli s pogledom»na najlepši del slovenske obale«, kakor je Carlova opisala pogled iz Bernardina, je njena temperamentnost predvsem posledica dela, ki ga vloži v prispevke. Da dela dobro in prav, smo spoznali tudi sami. Po pogovoru jo je presenetil klic iz uredništva, daje na njen naslov prišla pošiljka z belim prahom. S katero temo se zdaj ukvarjaš? Trenutno se ukvarjam z raziskovanjem nekaterih nerazumljivih naložb v energetiki. Bo to afera večjih ali manjših razsežnosti? Težko napovem. Vem pa, da oseba, ki izvaja te»čudne«naložbe, tega denarja niti v 400 milijonih let ne bi mogla zaslužiti. Za zdaj še ne vem, ali bom sploh kam prišla, ker je»slamnata«lastništva težko dokazati. Približno polovica informacij, ki jih preverjam ali preiskujem, je podobna tej zgodbi, tako (jroš Abram da včasih dobim občutek, kot da v tej državi nihče več ni pošten. Verjetno poznaš tisti standard: naloga novinarja je, da zgolj poroča in družbi nastavlja ogledalo. Kar srh me je spreletel. Ti si pri svojem delu zelo angažirana, marsikdo te vidi, kako z mikrofonom tečeš do glavnih igralcev svojih poročil in od njih terjaš izjavo. Tečem, če menim, da so izjavo dolžni dati. Nihče medijem ne more reči, da ne bo dal izjave oziroma naj se obrnemo na njegovega odvetnika ali kaj podobno izmikajočega. Ti si tukaj, ker si naredil nekaj narobe, in to boš pojasnil, jaz pate bom poiskala - to je eden izmed mojih motov. Ampak saj veš, marsikdo bi rekel, da bi morala biti novinarjeva vloga bolj pasivna. Novinar se ne bi smel boriti ali si za kaj prizadevati. To predstavo o novinarskem poklicu, ki je resda zelo razširjena v naši skupnosti, bi morali čim prej odpisati. Pomeni, da lahko neki oblastnik, politik ali kdo drug, prek novinarjev prodaja karkoli. Prepričanje, da bi moral novinar zgolj poročati in ostati neangažiran, celo nekritičen, je pravzaprav posledica strahu nekaterih. Je posledica oportunizma, ideološkosti in pomanjkanja poguma. Resje, številni so še vedno raje prepisovalci, najraje spremljajo tiskovne konference ali druge usmerjene informacije in 67

68 Mladina - Intervju Petek Doseg: Stran: 12 Površina: cm 2 3 / 7 z njih poročajo na videz objektivno. A to ni neodvisno novinarstvo. Kaj pa potem je? Za kaj se zavzemaš ti? Tisti, ki imajo ekonomsko ali politično moč, tako ali tako imajo besedo in vpliv. Sama svojo vlogo vidim na drugi strani, pri tistih, kijimje bila beseda odvzeta ali kijih je strah spregovoriti. Ker moč nekaterih v zadnjem obdobju raste, se na drugi strani širi krog nemočnih in nevidnih, ki imajo vse manj možnosti, da se uprejo pritiskom. Dokler bom lahko, se bom poskušala zavzemati za te ljudi in biti njihov glas. Kako in kje opažaš, da se prepad med enimi in drugimi veča ali daje vse več tistih, ki ne morejo spregovoriti? Novinar, ki bi po mojem prepričanju moral biti glas marginalnih družbenih skupin, pogosto postaja glas PR-ovcev. To niti ni presenetljivo, če samo pomislimo, koliko denarja se danes vlaga v propagando in krepitev korporativnega komuniciranja. dobivamo vse več kvazimedijev, Predvsem na spletu ki so namenjeni krepitvi posameznih centrov ideološke ali gospodarske moči in za katere delajo ali pišejo ljudje, ki niso novinarji. Namesto da bi se torej z razvojem demokracije civilna družba krepila in z njo novinarstvo, se po mojem mnenju gibljemo v nasprotni smeri. Bralec je verjetno pri odgovoru na prejšnje vprašanje pomislil: kaj pa družabna omrežja? Kaj pa če bodo tvoje delo kdaj nadomestila ta omrežja? Ali zgodbe, ki sijih doslej objavila, ne Celoten sistem proizvaja prestrašene ljudi. Smo družba prestrašenih ljudi, kije verjetno veliko hujša, kot je bila nekoč. Prestrašenostje zame nevidna Udba. r bi ugledale luči sveta, če bi imeli zgolj družabna omrežja? Načeloma se z vsako zgodbo ukvarjam razmeroma dolgo. Dokler se mi vsa zgodba in ves problem ne izkristalizirata, se ne odločim za objavo. Včasih se to res lahko zgodi že v enem samem dnevu, navadno pa proces traja dlje, lahko tudi več mesecev. V tem času preverjamo informacije pri različnih virih in čakamo na uradne podatke ali odgovore. Nihče, ki se danes priklopi na računalnik, da morda tu in tam malce izrazi mnenje ali jezo, ne more brez izkušenj in ustrezne podpore prodreti globlje. Družabna omrežja novinarstva ne morejo nadomestiti, časniki nikoli ne bodo ugasnili, vsaka družba bo potrebovala to obrt, kiji pravimo novinarstvo. Katera od tvojih zgodb pa je bila doslej najbolj delovno intenzivna? Mislim, da zgodba o zdravniku, žilnem kirurgu Janezu Zimmermannu. Vedno imam varovalko: kaj pa če sem kaj spregledala? Tudi vtem primeru se nismo odločili za objavo, dokler nismo dobili končne potrditve svojih domnev, saj se vsi zelo dobro zavedamo, da lahko takšna zgodba nekemu človeku naredi nepopravljivo škodo. S primerom Zimmermann smo se ubadali več kot tri mesece. Vse informacije, ki smo jih dobili, so kazale na pravilnost naših domnev, a smo vendarle hoteli narediti še zadnji preskus. K njemu smo poslali vabo. Našli smo mlajšo žensko, ki stajo pregledala dva žilna kirurga in ugotovila, da ni z njenimi nogami popolnoma nič narobe. Nato smo jo ozvočili in jo poslali k dr. Zimmermanu, češ da ima v nogah krče in da jo bolijo. Na kratko jo je pregledal s prenosnim ultrazvokom, leva noga je ok, je dejal, desna pa o, u, u, in že čez nekaj dni jo je naročil na operacijo v Trst. Šele ko smo dobili to potrditev, smo se odločili za objavo - čeprav so vsi žilni kirurgi v Sloveniji ponavljali, daje Zimmermann šarlatan in da morajo za njim popravljati napake. To je seveda lahko individualna zgodba nekega zdravnika, lahko pa je tudi zgodba o sistemu. Zimmerman je hotel čim več zaslužiti kot zasebnik. Kaj bi se zgodilo, če bi, kakor recimo ves čas zahteva zdravniška zbornica, vsi zdravniki postali zasebniki? Če bi zdravstvo šlo v tej smeri, bi seveda v Sloveniji lahko dobili Zimmermanne na deseto potenco, zaradi tega bi lahko kratko potegnili pacienti. Zimmermann se v tožbi proti meni zaradi omenjenih prispevkov sklicuje na poslovni odnos med njim in pacienti. Trdi, daje ta odnos njegova zasebna stvar, da ni zaposlen v javnem zdravstvenem sistemu, da nima koncesije, zaradi česar na televiziji o njem sploh ne bi smeli poročati, še manj ga prikazovati. Si mislite?! Kako si prišla do te zgodbe? Zgodbe dobivam vsak dan. Ker me ljudje poznajo, dobivam vsak dan na mizo ogromno pisem, dobivam klice in sporočila. Lahko bi ves dan preživela na - jaz jim rečem informativnih - kavah. A na Zimmermanna sem postala pozorna, ker je imela z njim zelo slabo izkušnjo mamina soseda in je morala potem poiskati zdravniško pomoč. Ko sem začela spraševati o njem, se je izkazalo, da njegovo delo pozna marsikdo. Pandorina skrinjica se 68

69 Mladina - Intervju Petek Doseg: Stran: 12 Površina: cm 2 4 / 7 E. V H H H B: B H H H je odprla. Sedaj raziskujem podobno zadevo. Nekateri želijo ljudi naplahtati z obljubami o nekakšnem notranjem prečiščevanju. K sebi novačijo tudi paciente, ki bi potrebovali strokovno zdravniško pomoč, s čimer ogrožajo njihovo življenje. Si specialistka za Primorsko - kako se je Primorska spremenila v zadnjih tridesetih letih? Takoj po osamosvojitvi seje razvoj na Primorskem za nekaj časa ustavil, tisto poletje in še nekaj sezon za tem je turizem životaril zaradi vojn na območju nekdanje Jugoslavije. Potem pa jc marsikdo dobil zelo velikopotezne zamisli. Vsi so želeli našo Obalo spremeniti v meko elitnega turizma. V zadnjih tridesetih letih nam to ni uspelo, Obala v tem času ni našla pravega koncepta, po njej seje razraslo nekakšno kapitalsko vrtičkarstvo. Če danes pogledate od blizu, se zdi, kot da bi kdo turizem po obali nastreljal s fračo. Nobena resna destinacija danes recimo ni brez letališča, tukaj pa je letališče nebodigatreba. Čisto nič se ne morejo dogovoriti že ne vem koliko let. Vsak vleče v svojo smer. Posamezni hotelski kompleksi se med seboj ne morejo dogovoriti, zasebniki hočejo nekaj tretjega. Imamo hotel Kempinski in nasproti cestni kebab. In staro tržnico s kitajsko robo. Kaj pa politični razvoj? Primorska je območje s spominom na avtoritarne voditelje. Hkrati pa so tukaj zdaj številni navdušeni nad takšnimi voditelji, kot je koprski župan Popovič. Kako to? Koprčani večinoma menijo, daje Popovič ogromno naredil za Koper, zato mu marsikaj opravičijo ter se ga hkrati bojijo. Koper je tako danes navzven bleščeče mesto, navznoter pa je prestrašen. Zupan vlada po načelu: kdor ni z mano, je proti meni. In kdor je proti njemu, mu ni lahko. Institucije v Kopru, razen državnih - od lokalne skupnosti do raznoraznih podjetnikov, uslužbencev danes pod Popovičem trepetajo. Alije to v davek, ki gaje treba plačati za razvoj mesta? Ne vem, dvomim. Vsa mesta v Sloveniji so zadnjih letih doživela razvoj. Celje danes ni več Celje iz devetdesetih let, Ljubljana in Maribor imata popolnoma drugačno podobo in tudi Koper nima več tistega socialističnega pečata. To je seveda v redu, ampak ima pa Koper tudi - tega se marsikdo ne zaveda - izredno velik dolg. Tisti, ki bo prišel za Popovičem, bo ohromljen, ker iz blagajne zaradi visoke zadolženosti ne bo več veliko vzeti. Kako se je to zgodilo? mogel Lokalne volitve, na katerih je Popovič v Kopru zmagal, niso bile volitve zanj, ampak volitve proti bivšemu županu Dinu Pucerju. Koprčani so se uprli stari oblasti, ki se je prebivalcem zdela zaspana in usmrajena, a so 69

70 Mladina - Intervju Petek Doseg: Stran: 12 Površina: cm 2 5 / 7 v Številni so še vedno raje prepisovalci, najraje spremljajo tiskovne konference ali druge usmerjene informacije in z njih poročajo navidez objektivno. A to ni neodvisno novinarstvo. sedaj dobili koprskega sončnega kralja, ki bo verjetno vladal tako dolgo, kolikor bo sam hotel. Težko je danes kandidirati proti Popoviču, ker si potem takoj deležen diskreditacij. Popovič - to - priznam ima karizmo, ima dovolj energije, da se loti zadev, s katerimi se marsikdo drug ne bi ukvarjal. Verjamem, da ni slab človek, lahko bi županoval drugače, bolj odprto in strpneje, če ga ne bi oblast tako obsedla. S tem namreč duši vse druge dobre zamisli, čeprav teh nima samo on. Zdaj je pač tako: če je kakšna zamisel drugačna od njegove, skoraj ne pride v poštev. Izola je recimo lepo mesto, ki se, se mi zdi, razvija drugače, postopoma, bi rekla, da z večjo preudarnostjo. V Kopru pa je razvoj impulziven. Župan gre na dopust v Dubaj, vidi stolp in reče, v Kopru bomo imeli še večjega. Potem gre v Miami, tam vidi nekaj in je že zamisel za Koper, pa najsi bo še tako bizarna. Kakšen pa je vajin odnos? Župan ima povsem izkrivljeno predstavo o novinarstvu. Meni, da bi morali biti novinarji kot njegovi PR-ovci. Ne vem, od mene očitno pričakuje, da hvalim mestne fontane, palme in park...pa saj tudi velikokrat v televizijskih prispevkih pohvalimo za ljudi všečne poteze. A to ne more biti vse, gledalci zaslužijo več; razkritje ozadij, če ta so. Mislim, da res ne razume vloge medijev. Nekdo bi mu moral že enkrat dopovedati, daje on oblastnik in da sem mu jaz dolžna gledati pod prste, da sem za to tukaj, da je to naše poslanstvo, on pa vse to jemlje kot osebne napade nase. Zdaj me recimo toži zaradi neke»razžalitve«. Na sodišče je prinesel vezano knjigo mojih tekstov od leta 2013, s katero želi dokazati napade ad personam. To je absurdno. Sama nimam z njim nobenega osebnega odnosa, zgolj opravljam svoje delo. Brezkompromisno in kritično. Si kdaj razmišljala, zakaj to strašenje vse bolj deluje? Da, celoten sistem proizvaj a prestrašene ljudi. Prestrašeni smo za svoje družine. Prestrašeni smo za svoje zdravje. Smo družba prestrašenih ljudi, kije verjetno veliko hujša, kot j e bila nekoč. Prestrašenost je zame nevidna Udba. Nekoč so ti po zasebnem življenju brskali agenti tajne policije, danes se strah v naše življenje plazi nevidno in nezavedno. Ljudi je danes res strah. Poglejte recimo ta povsem nepolitični shod proti sovraštvu, ki je bil v Ljubljani konec maja. Nanj so prišli v glavnem mladi, kar me sicer zelo veseli. Kje pa so bili novinarji? Jaz sem prišla na ta 70

71 Mladina - Intervju Petek Doseg: Stran: 12 Površina: cm 2 6 / 7 Tisti, ki bo prišel za Popovičem, bo ohromljen, ker iz blagajne zaradi visoke zadolženosti ne bo več mogel veliko vzeti. shod iz Primorske. Kje so bili gledališčniki? Umetniki, kulturniki, ki na odrih kritizirajo in pa korektnost so besede, ki pri nas nočejo iz mode. Ko slišim besedo korektnost, mi smo: Je bil sodnik res napaden? Očitno nekdo ni imel hrbtenice napisati približno tako: ravno to, kar je kritiziral ta shod - nestrpnost, izključevanje, zastraševanje? Nisem jih videla veliko. Kje je bila estrada, kje so bili pevci? Ali ni potem sklep, da postajamo prestrašeni oportunisti, legitimen? Se nemara spomniš, kako je potem RTV Slovenija poročala o tem shodu? Bi najraje pozabila. Vključili smo izjavo skrajnega gibanja Generacija identitete. Gibanje, ki mu v drugih državah zapirajo profile na družabnih omrežjih, dobi prostor na nacionalni televiziji. Moram priznati, da mi je kar sapo vzelo. Mi smo uravnoteževali shod, ki seje postavil za nesporne civilizacijske vrednote. Uravnoteževanje je po mojem mnenju največja bolezen nacionalke. Uravnoteževanje, iskanje neke nevtralne pozicije gredo lasje pokonci. Za to besedo se skrivajo nesposobnost, neznanje in predvsem strah. Ne upati si. Previdnost. Zelo pogosto se v novinarstvu za 'objektivnostjo' skriva navadno politično trgovanje. To je novinarstvo, od katerega bi sama najraje pobegnila. Nevtralnost, korektnost in uravnoteženost - kaj to pomeni? Kako bi v skladu s tem morala delati? Nikomur se ne smemo zameriti - ker kaj pa če kdaj pride na oblast. Nikakor naj ne bi bilo dovoljeno izraziti svojega mnenja. V prispevkih lažem ne smemo reči, da so laži, nestrpnosti, daje nestrpnost, zavajanju, daje zavajanje, sprenevedanju sprenevedanje. Kako smo recimo naslovili prispevek o vrhovnem sodniku? Z vprašajem na koncu. Napisali Vrhovni sodnikje pred meseci trdil, dagaje pri vhodu grobo napadel pravosodni policist..., a posnetek, ki ga objavljamo zdaj, dokazuje vse kaj drugega, in sicer, daje bil varnostnik zelo blag in vljuden in da je ravnal pravilno. Kako lahko RTV Slovenija ohrani hrbtenico v odnosu z Janezom Janšo, ki se javno hvali, da ne plačuje RTV-prispevka, in to še priporoča drugim, žali novinarje...lani seje moral šef avstrijskih svobodnjakov ob takšnih izjavah novinarju avstrijske nacionalne televizije javno opravičiti. Poznam ta primer. Avstrijska televizija je zahtevala opravičilo, sprožila je postopke, dvignila se je javnost. Poznam tudi primer, kako seje odzval direktor srbske Pink TV, ko je neki politik obračunal z njegovo novinarko 71

72 Mladina - Intervju Petek Doseg: Stran: 12 Površina: cm 2 7 / 7 Ni prav, da si kolegi na vplivnih položajih v moji domači RTV-hiši jemljejo pravico in izkoriščajo moč, da ljudi pod pretvezo enakih možnosti pozivajo k nestrpnosti. - tistemu politiku je jasno in odločno dejal, da tako ne bo ravnal z njegovimi zaposlenimi in da nima več vstopa v njegov medij. Ko je prvak opozicije mene in kolegico Mojco Šetinc Pašek označil za prostitutki, pa je bila tišina. Šele pod medijskim pritiskom sta nato takratni generalni direktor in direktorica televizije čez nekaj dni napisala neko generično pismo, neko splošno nestrinjanje. In kako smo recimo s kolegialnega vidika ali z zornega kota podpore kolegicama»shendlali«zadevo? Tako, daje naslednji dan na televiziji v nekem prispevku prvak opozicije spet nastopal, čeprav za to ni bilo nobene (zakonske) potrebe. Ali ne bi bilo prav, da bi takšnemu politiku, če že dobi prostor, najprej postavili vprašanje, zakaj ne plačuje RTV-prispevka? To sem takrat, ko je bilo aktualno, tudi sama predlagala, ker so o tem že vsi poročali, ampak ni šlo skozi uredniško sito. Prvak opozicije je zelo pogosto v naših studiih in mu tega vprašanja nihče jasno in glasno ne postavi. V drugih primerih, recimo glede spornega kreditiranja stranke SDS in finančnih injekcij iz tujine, pa mu navadno pustimo, da pove svoj pamflet in odide. To je to. In zdaj me sprašujete, kako naj RTV Slovenija ohrani svojo podobo, obraz pred javnostjo? Tako gotovo ne. Do nekaterih smo zelo prizanesljivi. Zadnji mesec, če se ne motim, so se spravili tudi na tvojo družino. Zadnja informacija, ki sem jo slišala na Obali, je, da nekdo celo zbira sporne informacije o meni in za to ponuja nagrade. Nedavno so udarili po hčerki, češ da je dobila službo v Elesu. Te metode, da napadajo družino, poznamo še iz prejšnjega sistema. Očitno moji otroci ne smejo nikjer delati. Hčerka je pred tem poslala več kot 80 prošenj za delo, nato pa je dobila službo za določen čas za delo pri nekem projektu. Hčerka meje tajila. Nisem bila njena vstopnica, nasprotno, bila bi prej ovira. Še dobro, da pri Elesu niso vedeli, da sem njena mati, ker potem tam službe gotovo ne bi dobila, saj sem v preteklosti pripravila več kritičnih prispevkov v povezavi s tem podjetjem. Kritična si do RTV, ampak tudi ti si, ker si del kolektiva, odgovorna za takšne razmere. Si si kdaj prizadevala, da ta vprašanja razčistite od znotraj? Sem velika in goreča zagovornica nujnosti obstoja javne televizije kot branike demokratičnih vrednot ter promotorja odprte, strpne in solidarne družbe. Strankarski škornji ne morejo lomastiti po njej, še nedopustneje pa je, da si to pravico jemljejo nekateri kolegi, ki svoje politične preference brezsramno vtkejo v na videz nevtralno poročanje. O tem ne želim molčati, saj je že dovolj drugih, ki molčijo ali se pretvarjajo, da je vse v redu, ali pa se bojijo oglasiti. Sama ne sodim ne v eno ne v drugo skupino ljudi, poklicnih oportunistov. Ne, ni prav, da si kolegi na vplivnih položajih v moji domači RTV-hiši jemljejo pravico in izkoriščajo moč, da ljudem pod pretvezo enakih možnosti in pod krinko javnega interesa prodajajo dogodke, goste, izjave, v katerih ti hujskajo, pljuvajo, pozivajo k nestrpnosti, blatijo novinarje, javno televizijo in oglašujejo stranke ter demokratične države nevredna načela. Prav zato, ker verj amem v neodvisno javno televizijo, sem toliko bolj občutljiva za vse politične odklone, ki smo jim priča v zadnjem času in so dosegli vrhunec v predvolilnem Čutim obdobju. dolžnost, da nanje opozarjam kot novinarka in državljanka. Kaj je zate uravnoteženje? Mislim, da vsi z vsaj osnovnim znanjem novinarstva dobro vedo, kaj to pomeni. Seveda je treba dobiti izjavo druge strani, ampak ne v vsakem primeru ali za vsako ceno. Če je propaganda sovražna proti migrantom, kijih ni, če je sovražna proti ljudem, žaljiva do manjšine, do ranljivih skupin in če pri tem problematizira najvišje že zagotovljene človekove pravice, zakaj moramo to uravnoteževati? Shodu proti nestrpnosti denimo, ki kot ga, rečeno, ni pripravila politika, ampak skupina svobodomiselnih ljudi, bi moral biti posvečen samostojen prispevek. smo še celo tega uravnotežili z Če izjavo skrajnega desničarja, se sprašujem, zakaj tudi potem ne uravnotežimo pedofilije. Tudi to problematiko bi po analogiji lahko predstavili tako, daje eden za in eden proti. Dejansko smo na tak način že predstavili vprašanje splava. Čeprav je pravica do splava pri nas zapisana v ustavi, smo začeli s pro in kontra polemiko. Zakaj se v prispevku ne smem postaviti bolj na stran materinskega doma, katerega gradnjo hoče kdo preprečiti s požigom, linčem... Mar nismo tu zato, da branimo temelje civilizacije? Ko pa se s kabinetno-skalpelnimi pisarijami vključi še varuhinja gledalčevih pravic, te pa tako ali tako vse mine. Pred dnevi sem enemu od urednikov povedala, da če mi še kdaj v življenju omeni varuhinjo, se bo na tej točki naj ino sodelovanje končalo. Njeno glavno orodje, ki ga s svojim posredovanjem želi vsiliti novinarjem, je avtocenzura. Slutim pa tudi veliko subjektivnosti. Se ti kljub vsemu ne zdi, da v Sloveniji še zmeraj nekako shajamo? Če pogledaš politične razmere v bližini, čez mejo v Italiji, če pogledaš moč skrajne desnice v Avstriji ali avtoritarni režim na Madžarskem - Slovenija je v tej perspektivi videti kot otok svobode. Ne vem. Tudi Slovenija je podivjana država. Pa to dušebrižništvo. Kar naprej smo lažno zaskrbljeni za rodnost, zaradi migrantov, za zgodovino. Vse nas ogroža. Kar bi naprej radi drug drugemu vsiljevali vzorce, po katerih je treba živeti. Tukaj redkokdo živi v skladu s tisto znano frazo, živi in pusti drugemu, naj živi, kakor hoče. Neprestano se moramo vtikati v druge, se brigati za duše drugih, skrbi nas, kaj drugi razmišlja. Nove grožnje naj bi zdaj prihajale iz ust žensk bolj svobodomiselnih nazorov, od družin istospolno usmerjenih. V vsakem dejanju vidimo nevarnost za državo. V trebuhu, ovitem z zastavo, je nevarnost za državo. V knjigi pravljic je nevarnost, v policistu, ki opravlja svoje delo, je nevarnost... To vse je zame res noro. Zdi se mi, daje odjemalcev teorij zarote v Sloveniji vedno več in nismo daleč od tega, da sprejmemo večinski volilni sistem, lustriramo sodstvo, medije in javni sektor, da nam podelijo navodila, kako naj živimo in razmišljamo in amen. To je perspektiva, se nam nakazuje. ki Pa se ti ne zdi, da s kritičnostjo ali angažiranostjo vendarle kaj premakneš? Ja, morda so zaradi našega poročanj a kdaj odstranili kak prepoln koš za smeti, sicer pa ne morem biti zadovoljna z učinkom. Čeprav smo naredili vse te prispevke o žilnem zdravniku, smo nazadnje izvedeli, daje še naprej dobival plačila zdravstvene zavarovalnice. Črna gradnja Vitoslava Turka še naprej stoji in j o bo družini verj etno uspelo legalizirati. Nelegalni prodajalci sadja so še vedno na svojih mestih. Mi pa smo lajali in lajali. Pogosto zato razmišljam, da bi najraje šla iz novinarstva. Ukvarjala bi se z dobrodelnostjo in v času doma prostem v miru kuhala marmelado. Ampak si nazadnje vedno rečem: samo še to zgodbo moram končati. x 72