Zbirka medijskih objav

Transkripcija

1 Zbirka medijskih objav Zdravniška zbornica Slovenije, za obdobje Število objav: 20 Televizija: 8 Tisk: 12 Spremljane teme: Zdravniška zbornica...: 7 ZZZS: 0 FIDES: 0 Zdravniki: 0 MZD - Ministrstvo za zdravje: 0 Zdravstveni... bolnišnice: 0 Andrej Možina: 7 zdravstvo: 13 Dr. Vinko Dolenc: 0 Otroška srčna kirurgija: 3 prof. dr. Borut Geršak: 0 združenje zdravstvenih...: 0 Slovensko zdravniško društvo: 0 bela napotnica: 0

2 Seznam objav v zbirki: Tisk Naslov Nasilje v družini moramo ustaviti Zaporedna št. 1 Stran v zbirki: 8 Povzetek Medij; Doseg Slovenske novice; Stran: 14 Površina: 944 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Natalija Mljač Teme zdravstvo...druge okoliščine ne opravičujejo psihičnega, fizičnega ali ekonomskega znašanja nad družinskimi člani. Žrtve se po pomoč lahko obrnejo tudi na osebnega zdravnika ali zdravnico in drugo zdravstveno osebje Nasilje je nedopustno in zanj ni opravičila, zato moramo narediti vse, da ga zmanjšamo. Pri tem ima pomembno... Televizija Naslov Ministrica bo do zadnje izjave branila aktualnega v.d. direktorja kliničnega centra Zaporedna št. 2 Stran v zbirki: 10 Povzetek Medij; Doseg POP TV; :59 Trajanje: 6 min Rubrika, Datum 24 ur; Avtor Teme Jani Muhič, Petra Kerčmar, Martin Tomažin, Irena Joveva Zdravniška zbornica Slovenije, Andrej Možina...naši večerni oddaji zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc še enkrat več dokazala, da bo do zadnje izjave branila aktualnega v.d. šefa naše največje bolnišnice Andreja Baričiča in da se sama otepa vsakršne odgovornosti ali poskusa zamenjave, po načelu nič ne vidim nič ne slišim, pa se je danes vendarle oglasil... Televizija Naslov Slabo upravljanje zdravstva Zaporedna št. 3 Stran v zbirki: 11 Povzetek Medij; Doseg POP TV; :04 Trajanje: 1 min Rubrika, Datum 24 ur popoldne; Avtor Teme Petra Kerčmar Zdravniška zbornica Slovenije, Andrej Možina...poročilu, ki razkriva, da je bilo v ljubljanskem Kliničnem centru dolga leta narobe veliko več kot je pricurljalo v javnost. Tako se je izrazil prvi mož Zdravniške zbornice Andrej Možina. Dejal je, da opravljanje slovenskega zdravstva ni dobro in da so težave v Kliničnem centru odraz tega stanja. Možina je med vrsticami izrazil tudi nezaupanje... Televizija Naslov Napovednik Zaporedna št. 4 Stran v zbirki: 12 Povzetek Medij; Doseg POP TV; :58 Trajanje: 1 min Rubrika, Datum 24 ur; Avtor Teme Jani Muhič, Petra Kerčmar Zdravniška zbornica Slovenije, Andrej Možina...integritete ne more voditi kliničnega centra. Tako se je na vprašanje, ali je Andrej Baričič še vedno primeren človek za vodenje največje slovenske bolnišnice, odzval predsednik Zdravniške zbornice Andrej Možina. Zaradi nedejavnosti okoljskega ministrstva plačujemo državljani za odvoz smeti vsako leto 14 milijonov preveč, ugotavlja Računsko sodišče.... Televizija Naslov Napoved oddaje 24 ur zvečer Zaporedna št. 5 Stran v zbirki: 13 Povzetek Medij; Doseg POP TV; :58 Trajanje: 2 min Rubrika, Datum 24 ur; Avtor Teme Uroš Slak zdravstvo POP TV, , 24 UR, 19:58 JANI MUHIČ: Kaj pa bomo lahko našli in videli v naši večerni izdaji, Uroš? UROŠ SLAK: Jani, alkohol med mladoletniki. Starši, pozor. Vaši mladoletni otroci z lahkoto pridejo do alkoholnih pijač v lokalih in na prireditvah. Kar 92 odstotkov najstnikov uspe alkohol 2

3 Televizija Naslov Kakšen bi moral biti prvi človek UKC-ja? Zaporedna št. 6 Stran v zbirki: 18 Povzetek Medij; Doseg POP TV; :03 Trajanje: 13 min Rubrika, Datum 24 ur zvečer; Avtor Teme Uroš Slak, Miha Drozg Zdravniška zbornica Slovenije, Andrej Možina, Otroška srčna kirurgija...postopka za Baričičevo zamenjavo. Se je pa danes oglasil prvi mož slovenskih zdravnikov Andrej Možina, ki je jasen:»največje slovenske bolnišnice ne more voditi človek, ki nima integritete.«miha DROZG: Danes je pred novinarje stopil prvi mož slovenskih zdravnikov in povedal, kakšen bi moral biti prvi človek UKC-ja. Spomnimo, z Baričičem, ki... Televizija Naslov Strah pacientov Zaporedna št. 7 Stran v zbirki: 19 Povzetek Medij; Doseg TV Slovenija 1; :11 Trajanje: 2 min Rubrika, Datum Dnevnik; Avtor Teme Petra Prešeren Zdravniška zbornica Slovenije, Andrej Možina...bojijo se, da so na oddelku, kjer ubijajo ljudi. Tudi tako se je na poročilo o izrednem nadzoru na ljubljanski Nevrološki kliniki, odzval predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina. Sicer pa upa, da se bodo prav zaradi tega poročila razmere v zdravstvu začele izboljševati. Več Petra Prešeren. PETRA PREŠEREN: Poročilo, ki je razkrilo... Televizija Naslov Napovednik oddaje Zaporedna št. 8 Stran v zbirki: 20 Povzetek Medij; Doseg TV Slovenija 1; :58 Trajanje: 1 min Rubrika, Datum Dnevnik; Avtor Teme Dejan Ladika Zdravniška zbornica Slovenije, Andrej Možina...zadeve): Nekatere druge države so to reševale s šotorišči, mi bomo to samo v skrajni sili. LADIKA: Predsednik zdravniške zbornice ni presenečen nad nekaterimi za javnost šokantnimi odkritji nadzora na Nevrološki kliniki. ANDREJ MOŽINA: Če bi nekaj inšpekcija opravila, odkrila takšne nepravilnosti v nekem frizerskem salonu, bi bil v trenutku... Tisk Naslov Srčne operacije otrok v Sloveniji da ali ne Zaporedna št. 9 Stran v zbirki: 21 Povzetek Medij; Doseg Delo; Stran: 1 Površina: 103 cm 2 Rubrika, Datum Naslovna stran; Avtor Milena Zupanič Teme zdravstvo, Otroška srčna kirurgija...prišlo kritično poročilo iz preteklega -obdobja. MILENA ZUPANČ»Slovenija hoče in potrebuje celovite zdravstvene storitve in s tem tudi zelo kompleksno otroško srčno kirurgijo. EU je enoten prostor, in če nečesa ne noreš imeti sam, lahko to razvijaš skupaj s partnerskimi institucijami v regiji. Nekaterih objektivnih meril Slovenija... Tisk Naslov Doslej 13 krajev z možnimi centri za nastanitev Zaporedna št. 10 Stran v zbirki: 23 Povzetek Medij; Doseg Delo; Stran: 2 Površina: 707 cm 2 Rubrika, Datum Aktualno; Avtor M. K., Barbara Hočevar Teme zdravstvo...katera so dobili odgovore. V primarnem zdravstvenem varstvu bo ob prihodu večjega števila ljudi nujna krepitev zdravstvenih ekip, za kar mora poskrbeti ministrstvo za zdravje. Glede financiranja so pravila tudi jasna: nastanitev prosilcev za azil v celoti plača država, torej ne bo na plečih občinskih proračunov, po tem, ko... 3

4 Televizija Naslov Problemi v slovenskem zdravstvu Zaporedna št. 11 Stran v zbirki: 26 Povzetek Medij; Doseg Kanal A; :26 Trajanje: 7 min Rubrika, Datum Svet; Avtor Teme Andrej Peroša Zdravniška zbornica Slovenije, Andrej Možina, Otroška srčna kirurgija...kršili so se kupi internih aktov in celo slovenska zakonodaja. Kako bo UKC ukrepal in poskrbel za varnost? No tudi tega danes niso povedali. Naša največja bolnišnica pa bo morala po navodilu ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc začeti natančno in tudi dosledno vseeno poročati o prav vseh napakah in tudi zapletih... Tisk Naslov Ljubljanski UKC vendarle prekinil molk Zaporedna št. 12 Stran v zbirki: 27 Povzetek Medij; Doseg Dnevnik; Stran: 3 Površina: 228 cm 2 Rubrika, Datum V ospredju; Avtor N. K. Teme zdravstvo...zdravstvo / NADZOR Ljubljanski UKC vendarle prekinil molk V UKC Ljubljana so vendarle prekinili molk o konkretnih ukrepih, s katerimi bodo izboljševali varnost in oskrbo bolnikov. Med drugim pripravljajo jasnejše usmeritve, kako... Tisk Naslov Obala dobila veterinarsko ambulanto nad Izolo Zaporedna št. 13 Stran v zbirki: 28 Povzetek Medij; Doseg Svet24; Stran: 22 Površina: 156 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor T. P. Teme zdravstvo...čestitke veterinarski ekipi se kar vrstijo Skrbniki živali na Obali imajo od septembra na voljo novo veterinarsko ambulanto. Nad Izolo v predelu Belveder bodo oskrbo živali po novem izvajali v Veterinarski ambulanti Izola na naslovu Dobrava 1 c. Izkušena ekipa, ki jo sestavljajo doktorji veterinarske medicine Luka Gombač,... Tisk Naslov Osvajala naj bi policista Zaporedna št. 14 Stran v zbirki: 30 Povzetek Medij; Doseg Svet24; Stran: 12 Površina: 599 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor T. R. Teme zdravstvo...prištevna. V takem stanju je bila zaradi kombinacije psihične motnje in sindroma odvisnosti od alkohola. Strokovnjaki menijo, da bi bilo zanjo primerno ambulantno zdravljenje. NOVA OBTOŽNICA Na podlagi tega mnenja je včeraj tožilstvo umaknilo prvotni predlog, to je ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja,... Tisk Naslov Več kot daš, več prejmeš Zaporedna št. 15 Stran v zbirki: 32 Povzetek Medij; Doseg Posavski obzornik; Stran: 4 Površina: 571 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Smilja Radi Teme zdravstvo...regijami smo povezani na različne načine. Upravno enoto imamo v Laškem, v Hrastnik odvažamo komunalne odpadke, obiskujemo, kadar je to potrebno, seveda, bolnišnico v Trbovljah ali pa v Celju, srednješolci obiskujejo srednje šole v vseh treh regijah in še bi lahko našteval. To so vezi, ki so nastajale dalj časa in... 4

5 Tisk Naslov Posavje, potisnjeno v tišino Zaporedna št. 16 Stran v zbirki: 35 Povzetek Medij; Doseg Posavski obzornik; Stran: 3 Površina: 855 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Maruša Mavsar Teme zdravstvo...kar najbolj življenjska vprašanja. Moškonova pojasni: Seveda, to je srčika našega delovanja. Predstavljamo most med slišečo in gluho populacijo, most z zdravstvenimi domovi, občinami, zavodom za zaposlovanje, centri za socialno delo, zaposlovalci... Gluhi in naglušni pridejo po nasvet v društvo, preden gredo naprej po opravkih... Tisk Naslov Ministrica Kolarjeva, kako lahko še zaupate temu človeku? Zaporedna št. 17 Stran v zbirki: 36 Povzetek Medij; Doseg Finance; Stran: 7 Površina: 325 cm 2 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Petra Sovdat Teme zdravstvo...upravljanju. Baričič je za Dnevnik zanikal vpetost Leonarda Peklarja v njegov inštitut.»gospod Peklar nima nobene povezave z ICF,«so skopa pojasnila UKC Ljubljana. A gaje demantiral Andrej Rus, izredni profesor na FDV, Id je z Baričičem julija 2011 soustanovil inštitut ICF. Skratka, imamo dva, Id sodelovanje Peklarja... Tisk Naslov To neverjetno slovensko zdravstvo Zaporedna št. 18 Stran v zbirki: 37 Povzetek Medij; Doseg Finance; Stran: 1 Površina: 69 cm 2 Rubrika, Datum Naslovna stran; Avtor Unknown Teme zdravstvo K Y Tisk Naslov Reciklaža Zaporedna št. 19 Stran v zbirki: 38 Povzetek Medij; Doseg Finance; Stran: 16 Površina: 35 cm 2 Rubrika, Datum Zadnja stran; Avtor Teme Unknown zdravstvo...223), R Tako je pametoval Bojan Uran, vodja nabavne službe UKCL, ko nas je nekoč zanimalo, zakaj kupuje stente štirkrat dražje kot v Nemčiji. Naše bolnišnice zdaj spet močno preplačujejo ta material, pišemo na straneh 6 in Tisk Naslov Bolnišnice stente spet preplačujejo tudi za trikrat Zaporedna št. 20 Stran v zbirki: 41 Povzetek Medij; Doseg Finance; Stran: 6 Rubrika, Datum Ostalo; Avtor Teme Andreja Rednak zdravstvo Površina: cm 2...SAJ NI RES, PA JE Bolnišnice stente spet preplačujejo tudi za trikra Spijo na lovorikah, potem ko jim je lani le uspelo prihraniti; cene v Nemčiji so medtem spel t močno upadle... 5

6 Slovenske novice Petek Doseg: Stran: 14 Površina: 944 cm 2 1 / 3 Nasilje v družini Površina: 944 cm 2 moramo ustaviti Nasilje v družini še vedno prepogosto ostaja skrito za domačimi vrati, še posebno na podeželju, kar dobro vedo zlasti patronažne medicinske sestre. Zaradi naraščanja deleža starejše populacije gaje več tudi nad ostarelimi. K nasilnemu vedenju posredno pripomorejo stiske zaradi gospodarske krize, a ne ta ne katere druge okoliščine ne opravičujejo psihičnega, fizičnega ali ekonomskega znašanja nad družinskimi člani. Žrtve se po pomoč lahko obrnejo tudi na osebnega zdravnika ali zdravnico in drugo zdravstveno osebje Nasilje je nedopustno in zanj ni opravičila, zato moramo narediti vse, da ga zmanjšamo. Pri tem ima pomembno vlogo tudi zdravstvo. Gospa, ki je več kot 30 let trpela zaradi nasilja, je povedala, da v službi ni nihče vedel, zaznal ali prepoznal, kaj preživlja doma.»vidne poškodbe sem skrivala z obleko, našla izgovore... Tudi sama nisem iskala pomoči, bilo me je sram in strah. Skrajno sem bila izčrpana, ponižana, brez moči. Po enem hujših nasilnih izbruhov nekdanjega partnerja sem potrebovala zdravstveno oskrbo. Še danes r sem hvaležna 1 zdravniku, ki je j podal prijavo na i! policijo. Šele po-, tem so se začele 1 odvijati spremem- be in izstopila sem 1 iz nasilnega odno- [ sa.«izpostavljenost \ nasilju v družini ' resno ogroža tako telesno kot duševno zdravje žrtve: poleg akutnih poškodb prispeva k številnim kroničnim obolenjem in zdravstvenim težavam. Pomembno je izpostaviti, da imajo tudi otroci, ki so le opazovalci nasilja v družim, pogostejše zdravstvene in vedenjske težave. K zajezitvi nasilja lahko največ prispeva dobro sodelovanje vseh pristojnih institucij, ki se pri svojem delu srečujejo z žrtvami, torej tudi zaposlenih j v zdravstvu, a v manjših krajih je to nekoliko težje kot v velikih mestih.»bivanje v istem podeželskem okolju je oteževalna okoliščina pri odločanju zdravstvenih delavcev za prijavo v primerih, ko znaki nasilja v družini niso očitni ali pa žrtve nočejo prijaviti nasilja. Tako na primer patronažne sestre tvegajo, da jim bodo oskrbovanci za vedno zaprli vrata v dom, da bodo izgubile njihovo zaupanje,«pravijo pri projektu POND (Prepoznava in obravnava žrtev nasilja v družinivokviru zdravstvene dejavnosti), ki je zaživel februarja letos. Ena od patronažnih sester je recimo zapisala:»če se na vasi kaj zgodi, se hitro razve. Večkrat tudi sosedje nočejo prijavljati nasilja, pa domači ga skrivajo. Ženska se tudi dva dni skriva, ko je v modricah, ker jo mož pretepa. Tudi pred svojimi kolegicami. In če jaz vstopim v hišo, in jo vprašam, a te je mož pretepel, nikoli več ne bo z mano govorila.«in še:»če prideš nenačrtno, odkriješ vraga in pol, če pa prideš načrtno, ne vidiš nič, ker ti skrijejo vraga in pol. Tudi mali otrok ne bo povedal. Ne bo izdal staršev«kako pomagati"' V okviru projekta POND bodo enkrat do dvakrat mesečno od septembra do marca potekala dvodnevna usposabljanja za zdravstveno osebje. Prvi termin je bil zaseden že sredi poletja, kar dokazuje, da se zdravstveni delavci v splošni oziroma družinski medicini, pediatriji, ginekologiji, psihiatriji in patronažni službi ter v urgentnih oziroma travmatoloških ambulantah in oddelkih bolnišnic, ki jim je namenjeno izobraževanje, zavedajo pomena svoje vloge pri preprečevanju nasilja in ustrezni obravnavi žrtev. K temu jih zavezuje tudi Pravilnik o pravilih in postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti, ki ga je izdalo ministrstvo za zdravje.»prav zdravstveni sistem je pogosto prvi naslov, na katerega se žrtve nasilja v družini obrnejo po (zdravniško) pomoč. Zato je pomembno, da so zdravstveni delavci opremljeni z znanjem in veščinami, kako se ustrezno odzvati v primeru nasilja v družini. Dogaja se, da se tudi zaradi nezadostne informiranosti, slabega poznavanja postopkov in nejasnosti svojih vlog pozno in z zadržki odzivajo na pojave nasilja v družini,«je pojasnila dr. Lilijana Šprah, vodja projekta POND. V preteklih mesecih so naredili raziskavo med slovenskimi zdravnicami in zdravniki, ki je pokazala, da se jih je dobrih 78 odstotkov tistih, ki so sodelovali, pri svojem delu že srečalo s primerom nasilja v družini. Kot najpogostejšo oviro pri njegovi prepoznavi in obravnavi navajajo pomanjkanje izkušenj in znanja za ustrezno pomoč žrtvam, pomanjkanje sodelovanja z ostalimi pristojnimi institucijami in zdravstvenim osebjem, preobremenjenost z delom in pomanjkanje časa.»najbolj jih ovira pomanjkanje ustreznih kompetenc. Strinjajo se, da so izobraževanja potrebna,«pravi Šprahova. NATALIJA MUAČ 6

7 Slovenske novice Petek Doseg: Stran: 14 2/3 Površina: 944 cm2 * *^*'_i fc rf '" j i ljš w _^_\_\\\\\_\^H n_7ini!to } ibhtt_b \ ~*t * j S^ ^ H9*Bu ^i* 1 sptjs R^^^^^^^P^1 Ev!s *_*~!S?ff^^^^^^^^^^Hi^^^^^MK K H ip "** nibntii Vedno huje Pri nasilju v družini in intimno-partnerskih odnosih je vedno v ospredju potreba povzročitelja po premoči in nadzoru žrtve. Za nasilje v odnosih z bližnjimi je značilna dinamika ponavljajočih se obdobij. Praviloma se začne s psihičnim nasiljem, ki se nadaljuje z ekonomskim, fizičnim in spolnim. Po prvem incidentu žrtev dogodek po navadi zanika. Vendar postaja odnos postopoma vse bolj nasilen. Značilno je tudi zmanjševanje življenjskega prostora, samozavesti in moči žrtve. Dinamika nasilja ima, če ni pravočasne prekinitve odnosa, tendenco naraščanja in poslabšanja. Izbruhi nasilja so vse bolj pogosti in intenzivni. V najskrajnejši obliki lahko privedejo do umora, opozarjajo pri projektu POND. " ha v nt *^^ \\\\\^^ \\\\\\\\\\\\\\_\ \ w_\\ \ \^ Ni samo fizično in i^^^^s 1... "u :'V &3& '^ *&"*S5 M* - 7

8 Slovenske novice Petek Doseg: Stran: 14 Površina: 944 cm 2 3 / 3 V ambulanti Žrtve nasilja so pogostejši obiskovalci in obiskovalke ambulant, pogosto imajo nespecifične in nekatere ponavljajoče se zdravstvene težave, ki so bodisi povezane z nasilnimi dejanji bodisi s strahom pred povzročiteljem. Nasilje deluje na družino razdiralno in uničujoče, zato je čimprejšnja prepoznava in obravnava izjemnega pomena. Prepoznava nasilja v družini v ambulanti družinskega zdravnika oz. zdravnice je mogoča na tri načine: a iz poznavanja pacienta oz. pacientke in tipičnih zdravstvenih težav, zapisov v kartonu ali poškodb zdravnik oz. zdravnica sam/a sklepa, da gre za žrtev nasilja v družini, _ '; o možnosti nasilja v družini je obveščen/a s strani drugih služb ali posameznikov in posameznic (npr. s strani patronažne sestre, policije, CSD, šole, vrtca, druge zdravstvene ustanove), S žrtev sama poroča o nasilju v družini - ta način je v praksi zelo redek, (povzeto iz Priročnika za delo z ženskami in otroki z izkušnjo nasilja, ki ga je napisala zdravnica dr. Nena Kopčavar Guček) 8

9 POP TV, 24 ur - 18: Četrtek Doseg: Trajanje: 06:00 ( poglej ) 1 / 2 Ministrica bo do zadnje izjave branila aktualnega v.d. direktorja kliničnega centra POP TV, , 24 UR, 18:59 JANI MUHIČ: Pozdravljeni. PETRA KERČMAR: Dober dan. Potem ko je sinoči v naši večerni oddaji zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc še enkrat več dokazala, da bo do zadnje izjave branila aktualnega v.d. šefa naše največje bolnišnice Andreja Baričiča in da se sama otepa vsakršne odgovornosti ali poskusa zamenjave, po načelu nič ne vidim nič ne slišim, pa se je danes vendarle oglasil prvi med zdravniki, to je predsednik Zdravniške zbornice Andrej Možina. MUHIČ: In Možina je jasen:»kliničnega centra ne more voditi človek, ki nima integritete. Upravljanje v slovenskem zdravstvu ni dobro,«pravi:»razmere v UKC-ju pa so odraz tega.«andrej Baričič, ki se skriva pred javnostjo, je namreč za 3400 evrov na mesec plus vsi dodatki, zaposlil nekdanjega šefa Vrhunca, ki ga bremeni, ne samo protikorupcijska komisija, ampak tudi poročilo o katastrofalnih razmerah v kliničnem centru. Več Martin Tomažin. MARTIN TOMAŽIN: Poročilo KPK je Simonu Vrhuncu predlani očitalo koruptivnost zaradi več kot milijonskih izplačil v programu otroške srčne kirurgije. Čeprav je očitke zavrnil, se je na svojem stolčku obdržal, sicer večinoma kot vršilec dolžnosti. Pod svojim naslednikom Andrejem Baričičem pa nadaljuje delo v naši največji zdravstveni ustanovi, kljub ostalim nepravilnostim v času njegovega direktorovanja, ki jih razkrivata poročili in afera z operacijskimi mizami. Bolj kot politiki, si očitno razmere v zdravstvu želijo razčisti sami zdravniki. ANDREJ MOŽINA (predsednik Zdravniške zbornice): Ljudje, ki bodo prevzemali to ustanovo, morajo imeti izjemne človeške lastnosti, sposobnosti sporazumevanja, odločnosti, znanja in predvsem, kot ste nakazali, integriteto. In človek brez integritete ne bo mogel voditi uspešno kliničnega centra. TOMAŽIN: Iz povedanega sklepam, da ne zaupate gospodu Baričiču? MOŽINA: No, kot pravim, integriteta je integriteta. TOMAŽIN: Goran Klemenčič, ki se je takrat podpisal pod poročilo KPK-ja, zdaj pa je pravosodni minister, danes zadeve ni komentiral. IRENA JOVEVA: Gospod minister, ali lahko eno izjavo prosim? TOMAŽIN:Njegova kolegica, zdravstvena ministrica vztraja:»vrhunec ima takšno pogodbo, da so ga dolžni zaposliti. MILOJKA KOLAR CELARC (zdravstvena ministrica): Če je pogodba sklenjena z obeh pogodbenih strank, jo je dolžno spoštovati. Vprašajte prejšnjega predsednika sveta UKC, ki je takšno pogodbo podpisal. TOMAŽIN: A ministrica kaže na svoje uradnike. Leta 2009, ko se je Vrhunec zavihtel na vrh UKC, je bila namreč predsednica UKC, uslužbenka zdravstvenega ministrstva Elda Gregorič Rogelj. Tam so nam na pet vprašanj o njeni odgovornosti danes odgovorili le, da je odšla v pokoj. Takratni minister Borut Miklavčič pa zadev ni želel komentirati. Ali bi Baričič lahko ravnal drugače v primeru zaposlitve Vrhunca, pa je ne le etično, ampak tudi pravno vprašanje. RAJKO PIRNAT (Pravna fakulteta v Ljubljani):Pravica do zaposlitve na drugem delovnem mestu je iztožljiva pravica. Jaz mislim, da bi lahko, bi rekel, delodajalec samo, če bi ugotovil, da obstoji takrat kateri od razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. TOMAŽIN: Kot so kazniva dejanja na delovnem mestu ali hujše kršitve delovnih obveznosti. Pri Vrhuncu, menijo pravniki, bi bilo treba postopke sprožiti pred dvema letoma ob poročilu KPK, zdaj bi ga podobno lahko izredno odpustili le ob nepravilnostih na zdajšnji funkciji. Več bi bilo moč sklepati le ob vpogledu v Vrhunčevo pogodbo. Njegovemu zdajšnjemu zaposlovalcu Baričiču, sicer po poročanju Dnevnika, očitajo tudi povezave z Leonardom Peklarjem, ki ga iščejo z mednarodno tiralico zaradi domnevno fiktivnih svetovalnih poslov, zdaj pa živi v Dubaju. Peklar mu je domnevno pomagal pri povezavah Baričičevih podjetij s svetovno banko. 9

10 POP TV, 24 ur - 18: Doseg: Trajanje: 06:00 ( poglej ) 2 / 2 Četrtek MUHIČ: No, in odgovornosti se ne otepa samo ministrica, ampak kar cela vlada, ki je pred in ob nastopu mandata obljubljala drugačne standarde. Še več, o šefu UKC-ja in o očitkih, ki jih je ogromno, se niti ne pogovarja. KERČMAR: In ko smo povprašali katerega od ministrov, ki seveda sedijo skupaj z ramo ob rami na seji vlade, so nas odpravili s stavkom, da naj te zadeve komentira in ureja pristojna ministrica. MUHIČ: Irena, ali torej tudi drugi člani vlade podpirajo nepravilnosti in korupcijo v naši največji bolnišnici? Najbolje je nič videti nič slišati in vse skriti pod preprogo ali kako že? JOVEVA: Očitno. V ospredju so namreč v tem trenutku druge stvari, pomembnejše, pravijo. Neuradno so nekateri sicer res razočarani nad vsemi temi razkritji, so nam povedali, ampak hkrati priznavajo, da Baričiča v resnici ne poznajo. Kmetijski minister Židan je danes dejal celo, da je vse to stvar zdravstvene ministrice, medtem ko je Kolar Celarčeva v naši včerajšnji večerni oddaji odgovornost za imenovanje članov sveta kliničnega centra, ki postavlja generalnega direktorja, prenesla na celotno vlado. Je pa dejstvo, da je Baričič za zdaj le vršilec dolžnosti. Vlada naj bi za to, če bo treba, po naših informacijah ukrepala šele, ko oziroma če se bo Baričič prijavil na razpis, s katerim bi mu, če bo izbran, dali polna pooblastila. Razpis pa naj bi objavili še ta mesec. KERČMAR: Torej počakamo. Irena, hvala lepa. MUHIČ: Hvala. 10

11 POP TV, 24 ur popoldne - 17: Četrtek Doseg: Trajanje: 01:00 1 / 1 Slabo upravljanje zdravstva POP TV, , 24UR POPOLDAN, 17:04 PETRA KERČMAR (voditeljica): Dolgoletno nedelovanje ministrstev in zdravstvene politike pa se menda končuje. Vsaj takšno je upanje v poročilu, ki razkriva, da je bilo v ljubljanskem Kliničnem centru dolga leta narobe veliko več kot je pricurljalo v javnost. Tako se je izrazil prvi mož Zdravniške zbornice Andrej Možina. Dejal je, da opravljanje slovenskega zdravstva ni dobro in da so težave v Kliničnem centru odraz tega stanja. Možina je med vrsticami izrazil tudi nezaupanje v novega vodilnega v Kliničnem centru Andreja Baričiča, ki mu očitajo nekatere domnevne sporne povezave s prejšnjim šefom Simonom Vrhuncem. ANDREJ MOŽINA (predsednik Zdravniške zbornice): Na tem mestu se vendarle pričakujejo spremembe in ljudje, ki bodo prevzemali to ustanovo morajo imeti izjemne človeške lastnosti, sposobnosti sporazumevanja, odločnosti, znanja in predvsem kot ste nakazali, integriteto. In mislim, da ta integriteta pravzaprav vse pove. Človek jo ima ali jo nima in človek brez integritete ne bo mogel voditi uspešno Kliničnega centra. 11

12 POP TV, 24 ur - 18: Četrtek Doseg: Trajanje: 01:00 1 / 1 Napovednik POP TV, , 24 UR, 18:58 JANI MUHIČ: Človek brez integritete ne more voditi kliničnega centra. Tako se je na vprašanje, ali je Andrej Baričič še vedno primeren človek za vodenje največje slovenske bolnišnice, odzval predsednik Zdravniške zbornice Andrej Možina. Zaradi nedejavnosti okoljskega ministrstva plačujemo državljani za odvoz smeti vsako leto 14 milijonov preveč, ugotavlja Računsko sodišče. In še, 5 let po odstopu tedanjega okoljskega ministra Erjavca se ni spremenilo čisto nič. PETRA KERČMAR: Slovenija lahko sprejme do 1400 beguncev, tako sporočajo iz notranjega ministrstva. A ne bo sprejemala vseh, ki bodo prišli čez mejo. Azil bodo namreč dobili le tisti, ki bežijo pred vojno, ekonomske migrante bodo policisti zavrnili. S policisti pa smo na Dolenjskem preverjali, kako varni so otroci med prevozom v šolo. Pri prevozih s kombiji in avtobusi večjih nepravilnosti niso našli, so pa ustavili mater, ki je svoje otroke v šolo peljala neprivezane in kar na sprednjem sedežu. Da je kljub težavam v šoli mogoče z vztrajnostjo doseči prav vse, pa dokazuje Gorenjec Marko Lukan. Kljub temu, da se je rodil gluh, je postal akademski slikar in pripravil svojo peto razstavo. 12

13 POP TV, 24 ur - 19: Četrtek Doseg: Trajanje: 02:00 ( poglej ) 1 / 1 Napoved oddaje 24 ur zvečer POP TV, , 24 UR, 19:58 JANI MUHIČ: Kaj pa bomo lahko našli in videli v naši večerni izdaji, Uroš? UROŠ SLAK: Jani, alkohol med mladoletniki. Starši, pozor. Vaši mladoletni otroci z lahkoto pridejo do alkoholnih pijač v lokalih in na prireditvah. Kar 92 odstotkov najstnikov uspe alkohol kupiti v trgovini, kaže zadnja raziskava. Mladoletniki pa inšpektorju niso dolžni pokazati, ali imajo v vrečki alkohol ali ne. Kdo je zatajil? Bo ministrico Milojko Kolar Celarc, ki ščiti generalnega direktorja Kliničnega centra Baričiča, ta je na pomembno funkcijo imenoval s korupcijo obremenjenega Simona Vrhunca doletela interpelacija? V opoziciji ji očitajo, da podpira nepotizem, klientilizem in korupcijo v soočenju. Milijarderka in ena najvplivnejših žensk v ZDA Marissa Mayer je s preprosto najavo, da je noseča pošteno stresla delnice svojega podjetja navzdol. Za nov potres, ki pa še traja pa je poskrbela z izjavo, da bo na porodniški le dva tedna. In še o romantični zgodbi, ki pa to ni. Izkazalo se je, da je francoska turistka, ki je po vroči noči iskala očeta svojega nerojenega otroka igralka, ki ni iskala svojega ljubimca, ampak le pozornost. Več o podobnih spletnih prevarah pa deset do enajstih. PETRA KERČMAR: Pozornost torej, Uroš, Hvala lepa. MUHIČ: Hvala. KERČMAR: In hvala za pozornost tudi vam. MUHIČ: In seveda se vidimo spet jutri. Lep večer, nasvidenje. 13

14 POP TV, 24 ur zvečer - 23: Četrtek Doseg: Trajanje: 13:00 ( poglej ) 1 / 5 Kakšen bi moral biti prvi človek UKC-ja? POP TV, , 24 UR ZVEČER, 23:03 UROŠ SLAK: Močno odmevajo tudi izjave ministrice za zdravje, ki je sinoči v naši oddaji odločno stopila v bran prvemu človeku ljubljanskega kliničnega centra Andreju Baričiču. Čeprav je zaposlil svojega predhodnika Simona Vrhunca, ki ga bremeni tako poročilo protikorupcijske komisije, kot izsledki izrednih nadzorov na UKC in nenazadnje še afera z operacijskimi mizami. Milojka Kolar Celarc ne bo sprožila postopka za Baričičevo zamenjavo. Se je pa danes oglasil prvi mož slovenskih zdravnikov Andrej Možina, ki je jasen:»največje slovenske bolnišnice ne more voditi človek, ki nima integritete.«miha DROZG: Danes je pred novinarje stopil prvi mož slovenskih zdravnikov in povedal, kakšen bi moral biti prvi človek UKC-ja. Spomnimo, z Baričičem, ki je zdaj na čelu kliničnega centra, je Vrhunec pred šestimi leti sklenil posel o izobraževanju zaposlenih, zdaj pa je Baričič Vrhunca zaposlil kot varuha informacij. ANDREJ MOŽINA (predsednik Zdravniške zbornice Slovenije): Ljudje, ki bodo prevzemali to ustanovo, morajo imeti izjemne človeške lastnosti, sposobnosti razumevanja, odločnosti, znanja in predvsem, kot ste nakazali, integriteto. In mislim, da integriteta pravzaprav vse pove. Človek, ki jo ima ali je nima. In človek brez integritete ne bo mogel voditi uspešno kliničnega centra. MARTIN TOMAŽIN: Iz povedanega sklepam, da ne zaupate gospodu Baričiču? MOŽINA: No, kot pravim, integriteta je integriteta. DROZG: Simon Vrhunec, ki je, kot je predlani ugotovila protikorupcijska komisija, ravnal koruptivno, bremenijo ga tudi izsledki izrednih nadzorov in še afere z operacijskimi mizami, torej ostaja v naši največji zdravstveni ustanovi in to se ministrici ne zdi nič nenavadnega. MILOJKA KOLAR CELARC (zdravstvena ministrica): Glejte, najprej je treba dokazati krivdo. Pri nam velja presunkcija, da vsak človek je nedolžen, dokler se mu krivda ne dokaže. Tudi primer srčne kirurgije. Saj poročilo sploh še ni dokončno. DROZG: Pa ne le to. KOLAR CELARC: Povedali so mi v UKC, da je gospod Vrhunec imel pogodbo o zaposlitvi, ki mu daje pravico in dolžnost, da v primeru, če ne bo ponovno imenovan ali da mu preneha funkcija v.d., da je UKC dolžan zaposliti njegovi izobrazbi in izkušnjam primerno delovno mesto. DROZG: Zaradi nepravilnosti bi moral UKC ukrepati že ob poročilu protikorupcijske komisije, je prepričan Rajko Pirnat. RAJKO PIRNAT (Pravna fakulteta v Ljubljani): Jaz mislim, da če je takrat to KPK ugotovila, da bi moral pristojni organ, to je seveda svet zavoda, preizkusiti, ali obstojijo razlogi za razrešitev. To je namreč čisto nekaj drugega, kot odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar v bistvu pomeni izgubo dela. DROZG: Kaj pa poslovanje Baričičevega podjetja z UKC-jem? Ta trenutek ni nobenih razlogov, da ne bi užival mojega zaupanja, je včeraj v bran novemu šefu kliničnega centra stopila ministrica za zdravje. Danes so na dan prišle nove podrobnosti Baričičevih poslov. Po poročanju Dnevnika, naj bi sodeloval tudi z Leonardom Peklarjem, ki ga zaradi domnevno fiktivnih svetovalnih poslov iščejo z mednarodno tiralico. Z nami sta Branko Zorman, poslanec SMC-ja, in Jernej Vrtovec, poslanec Nove Slovenije. Oba sta tudi člana Odbora za zdravstvo. Dober večer obema. Poglejte, gospod Zorman, ministrica Kolarjeva zaupa gospodu Baričiču. Ali jo vi podpirate v tem zaupanju gospodu v.d. generalnega direktorja UKC-ju? BRANKO ZORMAN: Mi v poslanski skupini Stranke modernega centra zelo pozorno spremljamo vso dogajanje v UKC-ju SLAK: ampak, ali zaupate, zaupate ministrici oziroma jo podpirate v tem zaupanju gospodu Baričiču? ZORMAN: Glejte, zaenkrat ni nobenega razloga, da ne bi verjeli ministrici in zaupali njeni presoji. V končni fazi je svet UKC-ja odločil in presodil, da je v.d. direktorja, gospod Baričič, primeren kandidat in v tem, v tistem trenutku ni bilo nobenih indikacij, da to ne bi mogel biti. SLAK: Gospod Vrtovec. JERNEJ VRTOVEC: Glejte, mediji poročate dnevno o spornih poslih v UKC. Poročate dnevno tudi o aferah gospoda Baričiča. Potrebno se je zavedati tega, da ima svet UKC-ja, kateremu je v 14

15 POP TV, 24 ur zvečer - 23: Četrtek Doseg: Trajanje: 13:00 ( poglej ) 2 / 5 preteklosti predsedoval gospod Baričič, da ima noter večino vlada in vlada je odgovorna, da je gospod Baričič zdaj v.d. direktorja. In naj spomnimo, gospod Baričič je tudi odgovoren za vrsto sistemskih napak v UKC-ju kot predsednik tega zavoda in tudi za to, da je zaposlil, pogodbeno zaposlil gospoda Vrhunca, ki pa seveda mu preti veliko kazenskih ovadb in tudi kazenskih odgovornosti. Ampak tukaj glejte nista na mestu gospod Vrhunec in gospod Baričič, ampak bistveno je, poteze zdajšnje vlade, poteze ministrice, ki jih vleče. Gre tudi za kadrovske poteze. V Novi Sloveniji pa smo že v preteklosti dejali, meseca marca, da je nujno potrebna strukturna reforma zdravstvenega sistema, le želimo, da tovrstnih težav več ne bo. SLAK: Ampak ostanimo tukaj, ne. Kaj pravite na ta očitek, ne, Stranka modernega centra je stranka, ki je dejala, ne, da ne bo podpirala korupcije, klientelizma, nepotizma, ne. Torej imamo jasen primer, ko prijatelj najprej sklene pogodbo, gospod Vrhunec z gospodom Baričičem, njegovim podjetjem, svetovalno pogodbo, potem ko pa gospod Baričič postane v.d. generalnega direktorja kliničnega centra, sklene pogodbo z gospodom Vrhuncem, ki je obremenjen s korupcijo, zoper katero se boste vi borili. Ali ni to dovolj, da rečete in predlagate ministrici Kolarjevi:»Preko sveta sprožite vladni predstavniki zamenjavo gospoda Baričiča.«To so zdaj vse nova dejstva. ZORMAN: V stranki SMC še vedno zastopamo in zagovarjamo isto dejstvo SLAK: kako, če zagovarjate gospo Kolarjevo, ki pravi, da zaupa gospodu Baričiču ZORMAN: ničelno stopnjo do korupcije. Ja, ampak poglejte. Svet UKC-ja je tisti, ki bo zdaj presodil to dejstvo in se bo odločil, kaj, ali je gospod Baričič primeren za opravljanje v.d. direktorstva SLAK: ampak jaz sprašujem vas kot člana, podpredsednika Odbora za zdravstvo, a se vam po vsem tem, kar ste videli, zdi primeren vršilec dolžnosti gospod Baričič? ZORMAN: Poglejte, to je zdaj na svetu. Tudi jaz sem izvedel to informacijo v bistvu pred kratkim in ko je on bil imenovan za v.d., to dejstvo ni bilo znano, ne meni, ne svetu, ne ministrici verjetno. SLAK: Ja, ampak to vam jaz zdaj govorim. Zdaj poznate ta nova dejstva. Poznate tudi, da je prišlo poročilo kliničnega centra, v katerem piše, da je vrh odgovoren za marsikatero nepravilnost, recimo, ne vem, gospod, gospod Vrhunec je imel zaposlene štiri pomočnike, kar je v nasprotju z zakonom. Na podlagi teh dejstev, a se vam zdi, da je gospod Baričič lahko še vršilec dolžnosti, če na tako delovno, odgovorno delovno mesto zaposli gospoda Vrhunca? ZORMAN: Glejte, nepravilnosti, ki jih je gospod Vrhunec delal v preteklosti niso stvar zdajšnjega sveta zavoda, ampak to bi morali vprašati takratno predsednico sveta zavoda. SLAK: Ne. Takrat tega, ne, glejte. Ne, ne. Glejte, takrat poročila še ni bilo, nismo vedeli, kakšne so vse nepravilnosti. Poročilo je včeraj postalo javno in vemo, kakšne so nepravilnosti. Vemo tudi, kaj je zdaj počel gospod Baričič. Na podlagi teh dejstev, ne, se moramo zdaj vprašati, ali vi podpirate, da je tak človek še naprej vršilec dolžnosti kliničnega centra? Samo to je vprašanje. ZORMAN: Glejte, če se bo izkazalo ta dejstva kot resnična, potem je seveda resno za razmisliti, ampak zaenkrat, bom rekel, zaupam temu, kar je, ministričini presoji. VRTOVEC: Glejte, resnično to, da je gospod Baričič zaposlil gospoda Simona Vrhunca, ki so mu očitana številna kazniva dejanja, spomnim naj na otroško srčno kirurgijo, spomnimo na primer Radan, spomnimo na vse čakalne vrste in na čakalne dobe, na bolnike, ki so hospitalizirani v, na hodnikih, ne v sobah. Spomnimo se na neklimatizirane prostore v kliničnem centru in ta oseba, ki ni ravnala odgovorno z Univerzitetnim kliničnim centrom, ki sicer zaposluje številne dobre zdravnike in požrtvovalne medicinske sestre, ta oseba je danes imenovana za pomočnika gospoda Baričiča, ki ima podporo, kot kaže, svet UKC-ja, sicer ga svet UKC-ja, ki ga sestavlja, sestavljajo predstavniki vlade, ne bi potrdil za v.d. direktorja. Odgovornost je na vladi in gospe ministrici. ZORMAN: Tukaj se moram odzvati, ne. Zdaj dejstvo, ki ni bilo prav pojasnjeno javnosti, je sledeče. Gospod Vrhunc ni zaposlen še naprej v UKC zaradi tega, ker bi bil bodisi prijatelj od gospoda Baričiča ali pa karkoli, ampak zaradi tega, ker je to v njegovi pogodbi o zaposlitvi, individualni pogodbi o zaposlitvi bilo, takšna dikcija notri, da tudi po koncu mandata mu pripada zaposlitev, adekvatna njegovi izobrazbi in njegovim izkušnjam. In zato je gospod Vrhunc še vedno zaposlen v UKC. Na svetu zavoda pa je sedaj, da preveri vsa ta dejstva, tudi izhajajoč iz tega poročila iz nevrološke klinike, ki je pokazalo na marsikatero nepravilnost v UKC-ju, na katero sem jaz že med mnogimi sejami odbora za zdravstvo večkrat obravnaval in bil zelo kritičen do bivšega vodstva UKC, da seveda potegne poteze in predlaga določene razrešitve. 15

16 POP TV, 24 ur zvečer - 23: Četrtek Doseg: Trajanje: 13:00 ( poglej ) 3 / 5 SLAK: Ampak ne morete mimo odgovornosti, vlada ima tam večino in glejte, poznamo v pravu inštitut izredne prekinitve delovnega razmerja. Ena od razlogov je hujša kršitev, je, se mi zdi, tudi kršitev zakona. Glejte, gospod Vrhunec je imel zaposlene štiri pomočnike, lahko bi imel samo dva, da ne govorimo še o drugih nepravilnostih v kliničnem centru, ne. To je nov moment, ne. Zakaj pa svet kliničnega centra, tako kot dober gospodar v zasebnem podjetju ne najame odvetnika in sproži izredno prekinitev delovnega razmerja na podlagi teh novih dejstev? ZORMAN: Po informacijah, ki jih imam, naj bi se svet UKC-ja sestal v zelo kratkem, že naslednji teden in predvidevam, da bodo takrat potegnili potrebne korake v zvezi s tem. SLAK: Kakšne korake bo potegnila opozicija, glede ravnanja gospe Kolarjeve, v tem zadnjem primeru? VRTOVEC: Ravnanje ministrice ni bilo primerno, da je dala podporo gospodu Baričiču. V Novi Sloveniji smo pred časom že napovedali, da bomo vložili interpelacijo zoper ministrico, v kolikor ne bo izvedla reforme zdravstvenega sistema. Začeli smo jo pripravljati v Novi Sloveniji. Težave v zdravstvenem sistemu se zgolj kopičijo, rešitev pa ni in glede na to, da ministrica teh težav v zdravstvenem sistemu ne rešuje tako, kot bi morala, je vedno bolj blizu interpelacija zoper njo. SLAK: Jo boste branili? ZORMAN: Absolutno, do konca. Morem pa zelo, seveda nasprotovati kolegu Vrtovcu, ne. Zdaj zdravstvena reforma, o kateri vsi govorimo, vsi se zavedamo, da ima naš zdravstveni sistem kar nekaj težav, ne, in da ga je seveda treba reformirati. VRTOVEC: Saj ni samo zdravstvena reforma. ZORMAN: Ampak to ni enkraten dogodek, ne. To je sklop nekih ukrepov, ki se dogajajo čez čas. VRTOVEC: Gospod Zorman, dajte mi tri ukrepe, ki jih je ministrica tekom letošnejga leta, odkar je ministrica, naredila? Tri sistemske ukrepe, ki bi povrnili pacientom, državljankam in državljanom zaupanje v slovenski zdravstveni sistem? Potem bom jaz tej zdravstveni ministri zaupal. Tri ukrepe. Prosim, naštejte tri ukrepe. ZORMAN: Glejte, kot sem povedal, reforma zdravstva je sklop ukrepov. Začne se s strategijo, ki je resolucija o planu nacionalnega zdravstva, ki je ravno v javni obravnavi, hkrati poteka analiza stroškov in učinkovitosti zdravstvenega sistema in oba ta dva dokumenta posta podlaga za spremembo konkretnih zakonov. SLAK: Dobro. In o tem boste seveda govorili v prihodnosti, kot seveda tudi na seji prihodnji teden, ko boste obravnavali tudi ravnanje oziroma delo ZORMAN: razmere v UKC-ju. SLAK: Razmere v UKC-ju, tako. In seveda tudi o ministrici bo še kakšna beseda padla. Hvala, da sta bila naša gosta. Hvala. ZORMAN: Hvala za povabilo. VRTOVEC: Hvala. 16

17 POP TV, 24 ur zvečer - 23: Četrtek Doseg: Trajanje: 13:00 ( poglej ) 4 / 5 17

18 POP TV, 24 ur zvečer - 23: Četrtek Doseg: Trajanje: 13:00 ( poglej ) 5 / 5 18

19 TV Slovenija 1, Dnevnik - 19: Četrtek Doseg: Trajanje: 02:00 1 / 1 Strah pacientov TV SLOVENIJA 1, , DNEVNIK, DEJAN LADIKA: Bolniki so prestrašeni, bojijo se, da so na oddelku, kjer ubijajo ljudi. Tudi tako se je na poročilo o izrednem nadzoru na ljubljanski Nevrološki kliniki, odzval predsednik zdravniške zbornice Andrej Možina. Sicer pa upa, da se bodo prav zaradi tega poročila razmere v zdravstvu začele izboljševati. Več Petra Prešeren. PETRA PREŠEREN: Poročilo, ki je razkrilo številne nepravilnosti na Nevrološki kliniki, tako pri zdravljenju bolnikov, predpisovanju zdravil in odnosi med zaposlenimi, naj bo učno gradivo za vse slovenske bolnišnice, svetuje predsednik Zdravniške zbornice, ki pa priznava, da ga nekatere nepravilnosti niti niso presenetile. ANDREJ MOŽINA (predsednik zdravniške zbornice): V Sloveniji smo navajeni pisati veliko nekih pravilnikov, priporočil pa vse manj gledamo na to, koliko se spoštujejo in izvajajo. PREŠEREN: In kritično dodaja: MOŽINA: Če bi neka inšpekcija odkrila takšne nepravilnosti v nekem frizerskem salonu, bi bil v trenutku zaprt, Kliničen center ne more biti zaprt, Klinični center mora delati naprej. PREŠEREN: Strokovnjak za varnost v zdravstvu Andrej Robida je prepričan, da je problem predvsem v sistemu varnosti, ki ne deluje. DR. ANDREJ ROBIDA (strokovnjak za varnost v zdravstvu): Vedno se bodo dogajale napake, ampak te napake se dajo preprečiti, da se v procese, v sistem uvedejo varovala, da te nekdo opozori, govori se o glasnem opozarjanju, kar je standardizirana komunikacija, ne da jo napišeš na papir, jo daš na intranet in misliš, da bodo to znali. To moraš ljudi strenirati, simulirati, dokler jim ne pride pod kožo. PREŠEREN: Predsednik Zdravniške zbornice je prepričan, da je kljub razkritim nepravilnostim Klinični center varna ustanova, a dogodki na Nevrološki kliniki so zasejali strah med bolnike. MOŽINA: Bolniki so prestrašeni, bojijo se pravzaprav prestopiti prag, sprašujejo, ali so na tistem oddelku, kjer ubijajo ljudi in tako dalje. PREŠEREN: Zdravniške zbornica bo v prihodnjih tednih izvedla tudi strokovni nadzor nad delom na Nevrološki kliniki, kmalu pa naj bi se zaključil tudi postopek odvzema licence Ivanu Radanu. 19

20 TV Slovenija 1, Dnevnik - 18: Četrtek Doseg: Trajanje: 01:00 1 / 1 Napovednik oddaje TV SLOVENIJA 1, , DNEVNIK, DEJAN LADIKA: Beguncem, ki so minule dni preživeli pred železniško postajo v Budimpešti, so Madžarske oblasti dovolile vkrcanje v vlake, toda po nekaj kilometrih so jih preusmerile begunske centre. Temu so se nekateri takole upirali. Slovenija lahko zdaj nastani okoli 1400 beguncev, najprej bi jih poslali v zbirne centre po vsej državi. BOŠTJAN ŠEFIC (Ministrstvo za notranje zadeve): Nekatere druge države so to reševale s šotorišči, mi bomo to samo v skrajni sili. LADIKA: Predsednik zdravniške zbornice ni presenečen nad nekaterimi za javnost šokantnimi odkritji nadzora na Nevrološki kliniki. ANDREJ MOŽINA: Če bi nekaj inšpekcija opravila, odkrila takšne nepravilnosti v nekem frizerskem salonu, bi bil v trenutku zaprt, Klinični center ne more biti zaprt. LADIKA: Slovenija se je za 95 tisoč evrov prijateljsko poravnala z nekdanjim varčevalcem Ljubljanske banke. Postojnska občina želi posojilo, ki ga je najela za nakup delnic Postojnske jame, plačevati tudi z dobičkom, ki ga jama ustvarja. Mladoletniki kljub strogemu zakonu še vedno z lahkoto pridejo do alkoholnih pijač v trgovinah. Selektor Jure Zdovc pred evropskim košarkarskim prvenstvom poudarja ekipni duh. Reprezentanca upa, da se ji nasmehne tudi sreča. 20

21 Delo Petek Doseg: Stran: 1 Površina: 103 cm 2 1 / 1 Srčne operacije otrok v Sloveniji da ali ne Ekskluzivno Andrej Baričič na čelu UKC o nujnih nalogah in pritiskih jutri v SP Ljubljana - Ali bodo program otroške kardšokirurgije v Sloveniji še izvajali ai ne, je glavno vprašanje, odkar je v strokovno javnost prišlo kritično poročilo iz preteklega -obdobja. MILENA ZUPANČ»Slovenija hoče in potrebuje celovite zdravstvene storitve in s tem tudi zelo kompleksno otroško srčno kirurgijo. EU je enoten prostor, in če nečesa ne noreš imeti sam, lahko to razvijaš skupaj s partnerskimi institucijami v regiji. Nekaterih objektivnih meril Slovenija sama ne izpolnjuje. Gre za število otrok in število operacij na kirurga. Na vsatega usposobljenega kirurga bi morali imeti od 120 do 150 operacij. Če bii hoteli imeti 24- urno oskrbo, bi morali imeti na leto 400 do peracij. Otrok v Sloveniji, ki potrebtujejo operacijo, je na leto od 80 do 100. Če bi ustanovili center, v katerega bi prihajali tudi otroci od drugod, bi v prehodnem obdobju to gotovo pomenilo negativne rezultate*, ki bi bili v naši družbi intepretiranii kot nevestno delo, neustrezno, organiziranje in nesposobnost vključenih. To bi bila zelo velika obremenitev,«je dejal Andrej Baaičič, v. d. generalnega direktorja UKC Ljubljana, v pogovoru za Sobotno prilogo. Razkril je tudi, kaj namerava kot direktor UKC narediti in odgovoril na medijske očitke, ki so se nakopičilii v treh tednih, kolikor je na funkciji. Andrej Baričič Foto. Jože Suhadolnik 21

22 Delo Petek Doseg: Stran: 2 Površina: 707 cm 2 1 / 2 Doslej 13 krajev z možnimi centri za nastanitev Priprave po Sloveniji Kje in kako bi lahko bivali prosilci za azil, če bi se migrantski tokovi preusmerili čez Hrvaško in Slovenijo Ljubljana - Znanih je 13 lokacij, kjer bi bilo mogoče nastaniti prosilce za azil v primeru večjega prihoda migrantov v Slovenijo. Včeraj so se predstavniki teh občin prvič sestali s člani operativne skupine na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ), ki vodi priprave. Barbara Hočevar Na sestanek na MNZ so bili vabljeni predstavniki občin Ljubljana, Maribor, Celje, Vrhnika, Postojna, Logatec, Črnomelj, Ankaran, Brežice, Lendava, Ilirska Bistrica, Podlehnik in Grad. Devet se jih je srečanja udeležilo, štirje so se opravičili. To so kraji, ki bi bili, če se migrantski tokovi iz zahodnobalkanske poti preusmerijo čez Hrvaško in Slovenijo, zagotovo»udeleženi«bodisi zaradi točk prečkanja meje bodisi zaradi nastanitvenih kapacitet. Vse lokacije, kjer bi bilo mogoče vzpostaviti centre za nastanitev, še niso določene, nekatere si pristojni še ogledujejo in jih ocenjujejo, občine pa imajo do 8. septembra še čas, da sporočijo, ali je na njihovem območju kakšen primeren objekt, ki lahko sprejme več kot 50 ljudi. Zaradi bližajoče se zime bi bila nastanitev primerna le v zidanih objektih, šotorišča, ki so jih postavljali v drugih državah, bi postavljali le v res izrednih razmerah. Uporabljali bodo le stavbe, ki so vseljive takoj ali so na njih potrebna le manjša dela, tiste zgradbe, ki potrebujejo obsežnejšo obnovo, pa ne pridejo v poštev. Menda je za zdaj dovolj postelj za okoli 1400 ljudi. Brez zadržkov Po besedah ankaranškega župana Gregorja Strmčnika noben od predstavnikov lokalnih skupnosti ni izrazil zadržkov, kaj šele nasprotovanja, prav tako niso imeli pomislekovzaradi tega, ker je prvo srečanje potekalo šele zdaj. Imeli pa so nekaj konkretnih vprašanj, na katera so dobili odgovore. V primarnem zdravstvenem varstvu bo ob prihodu večjega števila ljudi nujna krepitev zdravstvenih ekip, za kar mora poskrbeti ministrstvo za zdravje. Glede financiranja so pravila tudi jasna: nastanitev prosilcev za azil v celoti plača država, torej ne bo na plečih občinskih proračunov, po tem, ko posameznik že pridobi status begunca, pa sredstva za njegovo integracijo v družbo prispeva tudi evropski sklad za begunce. V kontingentnem načrtu je nekaj simulacij, kakšen finančni zalogaj prihod za več državo ljudi, bi predstavljal konkretnejšo finančno konstrukcijo pa na še pripravljajo. MNZ»Izjemno pomembno je, da se problem rešuje s sodelovanjem. V Ankaranu bomo imeli nekatere težave, ker še nimamo vzpostavljenih vseh občinskih struktur, vendar bomo to nadomestili z delom prostovoljcev. Prepričan sem, da zmoremo opraviti svoj del naloge,«je dejal župan Ankarana, kjer naj bi družine z majhnimi otroki, največ 120 ljudi, namestili v počitniške bungalove, ki so v lasti MNZ. Državni sekretar na MNZ Boštjan Šefic je povedal, da se tok migrantov na zahodnobalkanski poti še ni obrnil. Pristojni tesno sodelujejo z obema članicama EU, ki ju to neposredno zadeva, razmere spremljajo vsak dan in pripravljajo ukrepe. Zagotovil je, da so predvideni logistika, oskrba in procedure za različne skupine migrantov. Predvidevajo, da sta možni dve vstopni točki. Prvi stik s prišleki bo imela policija, nadaljnji postopki pa bodo odvisni od tega, ali bo človek prosil za mednarodno zaščito ali ne ter tudi, od kod prihaja. Migrant, prosilec, begunec Nedvomno gre pri tej humanitarni krizi za tako imenovani mešani tok migracij, v katerem so tako nesrečniki, ki bežijo pred vojno, kot tisti, ki so se podali na pot v iskanju boljšega življenja. Kakšni so postopki? Če človek na meji reče, da hoče azil, ga mora policija obravnavati po zakonu o mednarodni zaščiti. To pomeni, da mu je pri postopkih zagotovljen prevajalec, nastanjen je v azilni dom (oziroma če bo zelo veliko ljudi, v začasno izpostavo azilnega doma), njegovo gibanje po državi ni omejeno. Če je posameznik že prej zaprosil za mednarodno zaščito v kateri drugi članici EU, ga po dublinski uredbi vrnejo v to državo, da postopek izpelje do konca. Če po presoji pristojnih izpolnjuje pogoje, mu dodelijo mednarodno zaščito. To je lahko status begunca po ženevski konvenciji, za ljudi, ki so bili osebno preganjani zaradi političnih prepričanj, vere, rase, spolne usmerjenosti, etnične pripadnosti... Status begunca je neomejen in daje beguncem tako rekoč enake pravice kot državljanom, pripada pa jim tudi pomoč pri integraciji. Druga vrsta azila pa je status subsidiarne zaščite, ki je po obsegu pravic podoben statusu begunca, le da je omejen na eno leto, načeloma pa se podeljuje ljudem, ki prihajajo iz vojnih območij, torej so zbežali pred nasiljem, niso pa osebno preganjani. Če razmere, zaradi katerih je bila podeljena subsidiarna zaščita, trajajo še naprej, se lahko podaljšuje. Ce pa pristojni presodijo, da vlagatelj prošnje ne izpolnjuje pogojev za pridobitev mednarodne zaščite, vlogo zavrnejo, prosilec pa se lahko na odločitev pritoži vse do ustavnega sodišča. V zadnjih letih je več kot polovica prosilcev za azil zapustila državo, še preden je bil postopek končan, in najbrž nadaljevala pot v države severne in zahodne Evrope. Kdor ne zaprosi za mednarodno zaščito, pa se obravnava po zakonu o tujcih in velja za nezakonitega prebežnika. Nastanijo ga v centru za tujce, kjer je gibanje omejeno, in ga vrnejo bodisi v domovino, če tam njegovo življenje ni ogroženo, bodisi v državo, od koder je prišel na slovensko ozemlje, torej na Hrvaško. Če pa človek prihaja iz držav, kjer je vojna in se ga tja ne da vrniti, denimo iz Sirije, Afganistana, Eritreje, Somalije, pa dobi odločbo z dovoljenjem za zadrževanje v Sloveniji, ki velja do šest mesecev, podrobnejše pa naj bi to kategorijo opredelili na eni od prihodnjih sej vlade. Pri njej ni jasno, kakšne pravice posamezniku pripadajo. Upravičeno je pričakovati, da bodo ljudje s tem statusom nadaljevali svojo pot v ciljno državo. 22

23 Delo Doseg: Stran: 2 Površina: 707 cm 2 2 / 2 POMAGAL BI TUDI SLOVENJ GRADEC Slovenjgraški občinski svetniki so soglasno podprli predlog župana Andreja Časa za sprejem beguncev, če se bodo zatekli v Slovenijo. Konkretnega načrta o tem, koliko beguncev bi mesto, ki se ponaša z nazivom glasnik miru, lahko sprejelo in kje bi jih nastanili, še ni. Župan Andrej Čas pravi, da je za to še prezgodaj, a v nadaljevanju razmišlja, da bi begunce lahko nastanili v Partizanski dom na Kopah, ki je v občinski lasti in je od maja letos zaprt. V njem je 69 ležišč. Med možnimi lokacijami je tudi počitniški dom v Fiesi, kjer poleti letujejo otroci iz socialno šibkih družin, a bi se občina o tem prej morala pogovoriti tudi z občino Piran. Slovenjgraški župan, ki je tudi generalni sekretar mednarodne organizacije mest glasnikov miru, je o pomoči pri reševanju begunske problematike že pred sejo mestnega sveta pisal tudi predsedniku vlade Miru Cerarju, a odgovora še ni dobil. M. K. « » ' -.- t -. '?-i'-'j:vv-w-?2*, i'*&v-(---hubu ' *-: *". *!' : - ".1 - i-a ' "- - ' : ' '? čs&f&ss' -*-^>* :: 5*?jWt _. " -." *' ' :;'r»-:>i-..»*->:. «, VtiPv,. '* ' -j*" V«.*- - 1«i"» *"-i E**^ "ev*.- " F * _ * -tp,, Se K i - *" i,, '* "'-"- P"' *)\<i _. kh_l. _^K> & t W_y \\\W_i!sim '. Petek..jtif^^&T^ * j^h^mpt/^' ** ' j^v ' "' **5 ^^^ -. '-I ' '.. ' /.. '. " - ' e_i<-<- * _ '' _.,^ s * ".V '! t»; - -: ; V ^^^^^^M / *. v : '' ; '!»,.; V4S*f t V"VS ne prosi \ l za azil y^. A I ČE JE ŽE PROSIL ČE PRIHAJA IZ DRŽAV KAMOR SE 1 \ DRUGOD V EU, SE VRNE TJA NE MORE VRNITI (SIRIJA, AFGANISTAN, \ ERITREJA, SOMALIJA...) I obravnava se kot prosilec za azil dobi odločbo o začasnem / nastanitev v azilnem domu zadrževanju, ki velja 6 mesecev / prosto gibanje / I OBRAVNAVA SE KOT ILEGALNI PREBEŽNIK " namestitev v center za tujce če odobreno lahko dobi: omejeno gibanje status begunca i? po ženevski konvenciji T status subsidiarne zaščite vrnjen v domovino, ČE TAM NJEGOVO ŽIVLJENJE NI OGROŽENO, ALI V DRŽAVO TRANZITA 23

24 Kanal A, Svet - 18: Četrtek Doseg: Trajanje: 07:00 ( poglej ) 1 / 3 Problemi v slovenskem zdravstvu KANAL A, , SVET NA KANALU A, GREGOR TREBUŠAK: Bo včeraj objavljeno poročilo o dogajanju na nevrološki kliniki le dovolj? Zatajili so varnostni mehanizmi, zaposleni so molčali, kršili so se kupi internih aktov in celo slovenska zakonodaja. Kako bo UKC ukrepal in poskrbel za varnost? No tudi tega danes niso povedali. Naša največja bolnišnica pa bo morala po navodilu ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc začeti natančno in tudi dosledno vseeno poročati o prav vseh napakah in tudi zapletih. Šele tako, da bi o napakah v zdravstvu spregovorili javno, bi se lahko z njih tudi kaj naučili in končno vzpostavili varnost za bolnike, kar je najbolj važno. Za sedaj je to naša največja težava, ugotavlja Urša Trebušak. URŠA TREBUŠAK: Poročilo, ki smo ga brali včeraj, je le vrh ledene gore, pravi strokovnjak za varnost Andrej Robida. ANDREJ ROBIDA (strokovnjak za varnost v zdravstvu): To ne pomeni samo tole kar se je zdajle zgodilo primer z otroško srčno kirurgijo in pa primer s kalijem, da je pa sedaj to edina stvar, samo to se nam dogaja, vse ostalo imamo pa urejeno. Če se bo tako razmišljalo, potem lahko čakamo spet na naslednjo katastrofo. Predsednik Zdravniške zbornice o tem, da se teh 200 strani tiče vsega zdravstva. ANDREJ MOŽINA (predsednik Zdravniške zbornice): Kajti prav lahko se omeni nepravilnosti, ki so v tem poročilu odkrite, dogajajo tudi v vseh slovenskih bolnišnicah. U. TREBUŠAK: Kar pomeni, da imamo v Sloveniji varnost na papirju,m v praksi pa ne. Sedaj pričakujete, da bo recimo UKC oziroma tudi ostale bolnišnice, da bodo začeli natančno, dosledno javljati varnostne zaplete, odklone in vse kar se pač zgodi? To je ministrica sedaj zahtevala. ROBIDA: Ne bodo. zaradi tega, ker imamo ogromno oviro in ta ovira je v kazenskem zakoniku. U. TREBUŠAK: Ta namreč zdravniške napake kriminalizira in zato se je pri nas razvila kultura strahu in prikrivanja napak. ROBIDA: Pripisujejo napakam, če jih ne morejo skriti komplikacijam, to je bilo pa zaradi bolezni, to je bilo pa zaradi postopka. U. TREBUŠAK: Po ocenah Sveta Evrope varnostne zaplete doživi med 8 in 12 % pacientov, za UKC, ki letno hospitalizira dobrih ljudi, to pomeni, da naj bi sami javili najmanj 8000 neželenih dogodkov, dejansko jih zaznajo Kar je le nekaj več kot 3 %. Tudi ti podatki kažejo, da pri nas ob napakah zavlada tišina. ROBIDA: Tudi v enem delu tega, tega poročila, ko je, ko je starejša zdravnica mlajši rekla o tem pa ne govoriti, to ni bila zdravniška molčečnost, to je bila molčečnost o tem kaj se je zgodilo. U. TREBUŠAK: K temu se sedaj pridružuje še molj vodstva UKC-ja oziroma njihova skopa sporočila. MOJCA PRELESNIK (informacijska pooblaščenka): Noben organ ne more reči oziroma organ javnega sektorja, ne more reči, z mediji pač ne bom komuniciral oziroma ne smem molčati ne. Zakon o medijih zahteva, da vsak organ odreagira, da se odzove na vprašanje. U. TREBUŠAK: Še posebej, ko gre za vprašanja, kako izboljšati varnost pacientov. TREBUŠAK: Urša dober večer, še vedno pa ni vseh odgovorov ne. Zdravniška zbornica še vedno ni zaključila svojega nadzora strokovnosti na Nevrologiji? U. TREBUŠAK: Ja strokovnega nadzora niso zaključili in pa postopkov odvzema licence Ivanu Radanu. Zadevi sta povezani. Gre za to, da so ključni dokumenti, ki jih potrebujejo ta trenutek zaseženi na sodišču. Zdravniška zbornica se je morala v bistvu celo dogovoriti za termin, da bodo njeni strokovnjaki prišli na sodišče, kjer dokumente sedaj pregledajo. Preučili naj bi jih v kratkem, nekako v treh morda štirih tednih, pa bo zadeva tudi končana. TREBUŠAK: Urša najlepša hvala za tole pojasnilo. No mi pa čakamo tudi pojasnila novega šefa naše največje bolnišnice Andreja Baričiča, glede lastništva številnih svetovalnih podjetij tudi v tujin. Poleg sporne pogodbe o izobraževanju, ki jo je njegovo podjetje podpisalo z UKC-jem, sedaj bode v oči tudi njegovo sodelovanje z Leonardom Peklarjem, nad Peklarjem je zaradi 24

25 Kanal A, Svet - 18: Četrtek Doseg: Trajanje: 07:00 ( poglej ) 2 / 3 domnevnega odtekanja državnega denarja, razpisana mednarodna tiralica. No povsem jasno pa je tudi, danes mož zdravništva Andrej Možina dal vedeti, da dvomi v izbiro Andreja Baričiča za generalnega direktorja Kliničnega centra. MOŽINA: Mislim, da integriteta pravzaprav vse pove. Človek jo ima ali jo nima in človek brez integritete ne bo mogel voditi uspešno Kliničnega centra. TREBUŠAK: Ja pomanjkanje integritete je očitno kar bolezen, ki pesti ljubljanski Klinični center in žal sta med bolniki celo Pediatrična klinika in program otroške srčne kirurgije. Tudi tu je poročilo tujih strokovnjakov razkrilo kar so starši otrok s prirojeno srčno napako že dolgo opozarjali. Sporočilo upanja in podpore pa je tudi zato danes prinesel ameriški pianist Paul Cardall. Sam se je rodil s težko okvaro srca.»če sem jaz zmogel, boste tudi vi«, je danes dejal našemu novinarju Andreju Peroši, ki ima ravno tudi sam leto in pol staro hčerko, ki je prestala operacijo srca. Jutri pa bo ob 20h v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani, prek svojih sklad povedal tudi svojo zgodbo in spodbudil odgovorne, da skupaj s starši le najdejo rešitve. ANDREJ PEROŠA: Paul Cardall se je rodil leta 1973, v okviru takratnih zdravstvenih zmožnosti so ocenili, da bo živel le nekaj dni. 36-let kasneje je prestal uspešno presaditev srca. Po štirih operacijah srca, je tudi moja leto in pol stara hčerka Ota, danes lahko pozdravila prihod svetovno priznanega pianista v našo prestolnico. Preden prispemo v salon, kjer si bo Cardali izbral klavir za jutrišnji dobrodelni koncert mi pove, da ga veseli, da sem s seboj pripeljal Oto, saj je pomembno, da starši srčnih otrok delimo svoje izkušnje. PAUL CARDALL (pianist): Če lahko jaz to preživim, lahko to vlije upanje drugim, ki morajo preživeti. PEROŠA: Slovenija pa potrebuje novo poglavje, doda predsednik Društva srčnih otrok. DAMIJAN SVETINA (predsednik Društva srčnih otrok): Simbolika tega obiska je to, da pokažemo, da ljudje, ki so bili operirani na srcu zaradi prirojene srčne napake, lahko dosežejo izredno veliko v svojem življenju. PEROŠA: Po zahvali kirurgov v Münchnu, Ota lahko pleše ob skladbi, komponirani za srčne otroke. 8-letna srčna Hana Leš s svojim vzornikom zaigra nekaj not. Starši okoli 200 otrok letno upajo, da bodo tudi njihovi malčki nekega dne lahko ponovili te besede: HANA MLAKAR: Meni je kar všeč, da so mi to napako znali popravit, pa da sem se rodila v tem času. Pa tudi všeč mi je, da sedaj lahko delam karkoli hočem. CARDALL: Tam, kjer so cestne zapore, jih lahko odstranimo. Tam, kjer so zidovi, jih lahko zrušimo. To je sporočilo upanja in optimizma, ki ga prinašam v Slovenijo. PEROŠA: In zato je čas, da pristojni za program srčne kirurgije, stopijo skupaj s starši in srčnim otrokom ponudijo roko. MLAKAR: Bom držala pesti, da vsem nam uspe kar hočemo. TREBUŠAK: Ja, te pesti bomo seveda držali tudi vsi ostali. 25

26 Kanal A, Svet - 18: Četrtek Doseg: Trajanje: 07:00 ( poglej ) 3 / 3 26

27 Dnevnik Petek Doseg: Stran: 3 Površina: 228 cm 2 1 / 1 ZDRAVSTVO / NADZOR Ljubljanski UKC vendarle prekinil molk V UKC Ljubljana so vendarle prekinili molk o konkretnih ukrepih, s katerimi bodo izboljševali varnost in oskrbo bolnikov. Med drugim pripravljajo jasnejše usmeritve, kako bolnikom lajšati bolečine in druge težave, preverjali pa bodo tudi, kako obremenjeni so zaposleni. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so vendarle prekinili molk in predstavili ukrepe, ki so jih uvedli po skrb zbujajočih ugotovitvah upravnega nadzora v primeru Radan. Potem, ko so nadzorniki od zaposlenih na nevrološki kliniki izvedeli, da paliativno oskrbo umirajočih vsak zdravnik izvaja po svoje, bodo denimo natančneje določili, kaj naj pomeni lajšanje bolečin in drugih težav bolnikov. Zaposlene prepričujejo, da skrivanje odklonov škodi Zaposlene medtem dodatno poučujejo, kaj pomeni varovanje poklicne skrivnosti in kako obravnavati varnostne zaplete.»prepričujemo jih, da je za kliniko slabo, če ima javljenih premalo odklonov.«prav tako jih seznanjajo, kako v prihodnje naznaniti morebitne sume kaznivih dejanj v bolnišnici. V bolnišnici pa se bodo morali bolj vestno odzivati tudi na težave svojih zaposlenih. Po novem bodo morali preverjati, kako obremenjen je posamezni zdravstveni delavec. Zdravila bodo morali shranjevati bolj pazljivo kot doslej - še zlasti, če vsebujejo psihotropne substance. Dosledneje in bolj sproti bodo morali skrbeti tudi za nadzor. Pri nekaterih ukrepih pa časovne roke, ki jih je zastavilo ministrstvo za zdravje, v UKC Ljubljana ocenjujejo kot prekratke. Večji red pri predpisovanju zdravil naj bi tako dosegli s prehodom na elektronsko poslovanje, a naj bi to trajalo vsaj eno leto. Na ministrstvu za zdravje so od bolnišnice pričakovali, da bo to uredila v dveh mesecih. Pa prihodnost? Še naprej bodo odpravljali težave, na katere so pokazali nadzori (poleg upravnega sta se doslej zaključila še nadzor ministrstva za zdravje nad zdravstveno nego na nevrološki kliniki in nadzor, ki so ga v bolnišnici uvedli sami), so obljubili. Ne le pacientom, skrb bodo posvečali tudi zaposlenim na Nevrološki kliniki, da bi delo lahko opravljali z veseljem in dobro, so obljubili. Pokazati želijo, da je ta klinika vredna zaupanja. Napredek so zdaj pripravljeni pokazati javnosti Vse to so pripravljeni pokazati tudi medijem, so zatrdili v največji bolnišnici, kjer so novinarjem ob sredini objavi rezultatov upravnega nadzora poslali le skopo informacijo, da bodo zahteve ministrstva upoštevali. Dodatnih izjav sprva niso želeli dajati, češ da je poročilo upravnega nadzora z ukrepi»dvostranska zadeva med UKC Ljubljana in ministrstvom za zdravje«. Kot smo že poročali, je informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik opozorila, da UKC Ljubljana kot organ javnega sektorja h komuniciranju z javnostjo zavezuje veljavna zakonodaja, vsak molk javnih organov pa je nesprejemljiv in ne doprinese k zaupanju. Globa, ki javnim zavodom grozi ob neodzivnosti na novinarska vprašanja, lahko znaša vse do evrov. x nk Po novem bodo morali preverjati, kako obremenjen je posamezni zdravstveni delavec. Zdravila bodo morali shranjevati bolj pazljivo kot doslej, še zlasti, če vsebujejo psihotropne substance. Dosledneje in bolj sproti bodo morali skrbeti tudi za nadzor. 27

28 Svet Petek Doseg: Stran: 22 Površina: 156 cm 2 1 / 1 Obala dobila veterinarsko ambulanto nad Izolo Čestitke veterinarski ekipi se kar vrstijo Skrbniki živali na Obali imajo od septembra na voljo novo veterinarsko ambulanto. Nad Izolo v predelu Belveder bodo oskrbo živali po novem izvajali v Veterinarski ambulanti Izola na naslovu Dobrava 1 c. Izkušena ekipa, ki jo sestavljajo doktorji veterinarske medicine Luka Gombač, Marko Gombač in Maja Bogataj, bo skušala s svojim znanjem nuditi vso pravo oskrbo kosmatincem. Očitno jim dela ne bo zmanjkalo, saj predvsem družina Gombač velja za priljubljene veterinarje, nafacebookujecelo ustanovljena javna skupina Naj veterinar Marko Gombač. Pozitivni so tudi komentarji, na spletu ob obvestilu odprtjajeenaod prebivalk zapisala:»končno, zdaj smo se iz Izole vozili v Koper in še to samo takrat, ko so nam po telefonu zagotovili, da je Marko Gombač v ambulanti...«(tp, foto: VP Izola) 28

29 Svet Doseg: Stran: 12 Površina: 599 cm 2 1 / 2 Razkazovanje mišic OSVAJALA naj bi policista Petek HRAM PRAVICE Sodni izvedenci so ocenili, daje bila Alenka Martine, ko naj bi udarila policistko, bistveno zmanjšano prištevna. M^^ I^H rimer 50-letne ki je včeraj sedla B na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča, je vzela pod drobnogled komisija za izvedenska mnenja. Ta je ocenila, da obtoženka, doma iz Kr- škega z začasnim naslovom v Kamniku, pred petimi leti, ko je vinjena udarila policistko po roki, ni bila neprištevna, temveč bistveno zmanjšano prištevna. V takem stanju je bila zaradi kombinacije psihične motnje in sindroma odvisnosti od alkohola. Strokovnjaki menijo, da bi bilo zanjo primerno ambulantno zdravljenje. NOVA OBTOŽNICA Na podlagi tega mnenja je včeraj tožilstvo umaknilo prvotni predlog, to je ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, saj je pred omenjenim mnenjem menilo, da je bila Martinčeva v času kaznivega dejanja neprištevna. Zato je tožilstvo vložilo novo obtožnico zoper obtoženko zaradi istega kaznivega dejanja, s tem da je zapisalo, da je bila v kritičnem času bistveno zmanjšano prištevna. Kdaj bo razpisan novi narok, še ni znano. NEGODOVALA GLEDE ALKOTESTA Martinčeva se zagovarja zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi. Klobčič zgodbe seje začel odvijati, ko sta policistka in policist prejela obvestilo, da voznik punta v okolici Domžal vijuga po cesti in da bi lahko povzročil nesrečo. Kmalu sta zagledala opisani avto in voznico ustavila na avtobusni postaji pri trzinski industrijski coni. Tam so se začela pregovarjanja. Voznica, okoli katere je vel zadah po alkoholu, sprva ni želela iz avta niti izročiti dokumentov, negodovala je tudi glede preizkusa alkoholiziranosti. Ko ji je policistka le dala alkotest z ustnikom, je malo pihnila, veljala za pogrešano oseb, o čemer so policisti obvestili javnost. 2,11 promila alkohola v krvi naj bi imela obtoženka. Peter Pregelj, psihiater Za Alenko Martine predlagamo ambulantno zdravljenje. a premalo, da bi bil viden kakšen rezultat. Bsvoj čas je obtožena OBVLADALA NAJ BI BORILNE VEŠČINE Voznica je nato kar naenkrat udarila policistko po roki in se hvalila, da obvlada borilne veščine. Njeno vročo kri je policistka umirila s strokovnim prijemom. Potem sta jo s kolegom odpeljala na strokovni pregled na inštitut za sodno medicino. Med vožnjo je bila njuna sopotnica precej gostobesedna in je policista povabila na kavo. Toksikološka preiskava pa je razkrila, da sta policista zaustavila močno vinjeno voznico - Martinčeva je imela v krvi kar 2,11 promila alkohola. (tr, foto: sta) 29

30 Svet Petek Doseg: Stran: 12 Površina: 599 cm 2 2 / 2 (^ 7 M * fp* < >VV$! -.. " )*;, :> Okoli 12-krat naj bi»i t li4( Mp ' - " a i dmv'/ i \'\^~^X3t 'f >W\?1 V r V ) Ijenjevbolms- jr / - ' 411 AWwtr vl^ ' a^ ' ( - ' sr e,in b tm_c&a \i /t r ' " k vp ' jk) A Y4: 7j l/l/enfco/vlart/ne #^ '"'' f /4 ' _^^^^^^^^^^^^^^^^^B^'S^ B^B!Sm^S^^7^^ Jl_v-.^L. *^_A^ a *li W\Tx * '/vk -^ i ft^^^^^^- ^^^*-*****PSS5^ *-gff^vjf^ i^!-^"i i ft»- 1 *^ K,/j. *- **- r -j.,^""* «s^^^^^^^^^7 ^ Hli?r^-"Mk ^ l 30

31 Posavski obzornik Četrtek Doseg: Stran: 4 Površina: 571 cm 2 1 / 2 V^oibf Miran Prnaver, nagrajenec Občine Radeče: Vec kot daš, več prejmeš " M,ran Nepogrešljiv je v župnijski Karitas, je glavni urednik glasila Prometnik in soavtor knjige o plemiški družini Gutmansthal-Benvenuti. V V radeškem občinskem svetu ste edini, ki ste svetnik že vseh šest mandatov. Čemu to pripisujete? Na to vprašanje je težko odgovoriti, upam pa, da gre v prvi vrsti za zaupanje ljudi, ki spremljajo moje delovanje v občinskem svetu, kjer se trudim za dobrobit naše skupnosti. Ali je bila odločitev pred dobrimi 20 leti, da postane občina Radeče samostojna, pravilna? Ta odločitev je bila pravilna, saj je pomenila možnost hitrejšega razvoja, kakršnega naša občina v večji enoti ne bi mogla doseči. Včasih je slišati očitek, da imajo manjše občine preobsežne in predrage občinske uprave, a za našo tega ne morem reči. Občina Radeče stopa po samostojni poti in išče nove poti za izboljšanje življenjskega standarda vsakega posameznika. Z majhnimi koraki bomo dosegli želeni cilj, le potrpežljivi bomo morali biti. Radeška občina je del posavske regije. Je bila tudi to prava odločitev? Eno obdobje smo bili vezani na Zasavje, eno na Savinjsko regijo, a moje mnenje je, da je bila odločitev za regijo Posavje pravilna. S preostalimi petimi posavskimi občinami lepo sodelujemo in vzpostavili smo enakovreden dialog. Tudi geografsko bolj spadamo v območje Posavja kot Zasavja, saj se Radeče odpirajo v smeri proti prostranemu krškemu in brežiškemu polju v tej spodnjesavski dolini. Lepo je zaživelo tudi sodelovanje z Regionalno razvojno agencijo Posavje, s pomočjo katere smo se že tudi prijavili na kar nekaj razpisov. So še prisotne vezi, ki občino povezujejo s kraji ob Savinji in z zasavsko regijo? Našo občino doživljam kot i Prnaver - kl se» e,e tos srečal z abrahamom, je član radeškega občinskega sveta vse od leta domači občini je tudi največkrat daroval kri, in sicer 128-krat Za vse našteto pa se je potrebno truditi, stvari niso same po Odlikuje vas sebi umevne. neke vrste stičišče vseh treh regij, od savinjsko-celjske do zasavske in posavske. Z vsemi tremi regijami smo povezani na različne načine. Upravno enoto imamo v Laškem, v Hrastnik odvažamo komunalne odpadke, obiskujemo, kadar je to potrebno, seveda, bolnišnico v Trbovljah ali pa v Celju, srednješolci obiskujejo srednje šole v vseh treh regijah in še bi lahko našteval. To so vezi, ki so nastajale dalj časa in trudili se bomo še naprej za dobre medsosedske odnose. Kje vidite razvojne priložnosti vaše občine? Prvo področje, ki mu je potrebno posvetiti pozornost, je vsekakor gospodarstvo, ki je temelj kakovostnega življenja. Zelo dobro se še spominjam zelo težkih časov, ki so prišli po stečaju tovarne Radeče Papir. Danes je proizvodnja delno obnovljena in mnogi imajo spet delo ter delovna mesta. Brez uspešnega gospodarstva nadaljnjega razvoja občine skoraj ne moremo pričakovati in omenjena tovarna je trenutno naš največji delodajalec. Nove priložnosti pa vidim tudi v podjetništvu in obrti, tako da bi bilo potrebno ustvariti primerne pogoje za zagon novih dejavnosti in to predvsem za tiste, ki želijo živeti in delati v domači občini. Priložnosti so seveda tudi na področju turizma, še posebej sedaj, ko smo ob izlivu potoka Sopota v Savo zgradili turistično-rekreacijski center Savus. Radeče so že nekaj časa znane po splavarjenju in tudi tukaj bi lahko še izboljšali ponudbo, dodali še kakšno aktivnost, s katero bi privabili turiste. Lepe možnosti so tudi na področju kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi. Številne dobrote naših kmetij pa lahko po novem kupimo na novi, res lepi tržnici na Starograjski ulici v središču mesta. Po ureditvi kliče območje nekdanjega kazensko-poboljševalnega doma na Hotemežu... Hotemež je bil včasih, pred mojo selitvijo v Radeče, moj dom in še vedno se rad spominjam časov, ko objekti KPD-ja na tej ravnici med Savo in glavno cesto niso bili v tako žalostno propadajočem stanju. Žal so v preteklosti denacionalizacijski postopki trajali nenormalno dolgo, v našem primeru več kot deset let, in rezultat je današnje stanje. Obnova objektov, ki so bili dalj časa brez uradnega lastnika, je skoraj nemogoča. Zadeva je sedaj na žalost takšna, kot je, prepričan pa sem, da bi lahko bilo ob nekem boljšem sodelovanju popolnoma drugače. Lokacija je lepa in zanimiva, območje je malo umaknjeno iz centra in ima dokaj dobro cestno povezavo, zato upam, da se bo našel dober gospodar, ki bo prepoznal ta del pokrajine kot svojo novo poslovno priložnost. Kakšen napredek bi pomenila izgradnja hitre železnice in 3. razvojne osi, ki sta že nekaj časa v načrtu države? Dobra železniška in cestna infrastruktura sta od nekdaj pomenili okno v svet. To je dobro vedela že avstroogrska cesarica Marija Terezija, ki je dala zgraditi železnico skozi naše kraje. Umeščanje omenjenih povezav v naš posavski prostor je že nekaj let v državnem načrtu in prepričan sem, da bi oba projekta prinesla mnogo koristi na vseh področjih družbenega delovanja, a glede na to, kar se dogaja, moramo biti realisti - projekti še niso do konca pripravljeni, tako da je vprašanje, če bodo kdaj uresničeni. Upajmo na najboljše. poseben čut za ljudi v socialni ali materialni stiski. Kako prihajate v stik z njimi, kako jim pomagate? Ljudje svoje stiske, svojo notranjo bolečino, svoje težave pogosto skrivajo, a sam sem spoznal osebe, ki so mi omogočile, da sem prišel v stik s tistimi, ki so potrebovali oziroma še vedno potrebujejo pomoč. Mnogo priložnosti za pomoč, predvsem v materialnih stiskah, mi omogoča domača župnijska Karitas, kjer opravljam prostovoljno delo tajnika. To delo mi sicer vzame veliko prostega časa, vendar sem zadovoljen, da mi je bila dana ta priložnost, saj sem prepričan, da drži rek: Več, ko človek daje, več dobi. Občutek, da imaš mo- 31

32 Posavski obzornik Četrtek Doseg: Stran: 4 Površina: 571 cm 2 2 / 2 znost pomagati ljudem, je posebno zadoščenje. Še posebno pa sem počaščen in srečen, ko mi ljudje zaupajo kakšno svojo težko preizkušnjo, strtost, bolečino... To pomeni, da so v meni prepoznali človeka, ki je vreden zaupanja, na katerega se lahko obrnejo in prosijo za pomoč. Pri tem ugotavljam, da je potrebno vsakemu posamezniku prisluhniti, se mu posvetiti in mu dati občutek, da je pomemben, da kot človek ni prav nič slabši od tistih, ki živijo v boljših materialnih pogojih. Sem pa tudi podporni član Aninega sklada, ki pomaga družinam z več otroki. S pomočjo tega sklada sem imel priložnost pomagati tudi družinam iz naše občine. Skupaj z ženo, ki me razume, podpira in bodri, kadar je to potrebno, sva se odločila še za botrstvo, tako da omogočava šolanje otrokoma v Etiopiji. Kaj najbolj cenite pri ljudeh? Pri ljudeh cenim poštenje, odgovornost in zanesljivost. Nekoč smo imeli v volilni kampanji geslo 'Beseda velja' in v njem se skriva pomembno sporočilo, da velikokrat ne pomagajo niti takšne niti drugačne pogodbe ter različni sporazumi in podpisi, če se ne moreš zanesti na besedo. V še ne tako daljni preteklosti so se ljudje marsikaj dogovorili samo na osnovi besede in tega, se mi zdi, v današnjih časih manjka, manjka zaupanje v dano ustno besedo. Zelo cenim tudi pozitiven odnos do življenja in do ljudi ter do vsega, kar se dogaja okoli nas; posebej pa se mi zdi pomembno, da v vseh stvareh ohranjamo upanje, da se bodo stvari izboljšale. Pogosto se spomnim tudi misli slovensko-argentinskega misijonarja na Madagaskarju, Pedra Opeke, ki je nekoč dejal, da na Madagaskarju opoldne nihče ne ve, ali bo imel zvečer kaj jesti, a kljub temu ni malodušja - ljudje so veseli, nihče ni v stresu, nihče ni na tabletah, nihče nima povišanega krvnega tlaka in nihče ne rabi psihologa in psihiatra. Seveda so za normalno preživetje potrebni neki osnovni materialni pogoji, vendar se mi velikokrat zdi, da na tem področju pretiravamo. Vse bolj postajamo izrazita potrošniška družba in k potrošniški miselnosti nas dodatno vabijo lepo okrašene izložbe, reklame... Če bi presegli to miselnost, bi kmalu ugotovili, da v materialnih stvareh ne moremo najti svojega zadovoljstva in, v končni fazi, z denarjem si ne moremo kupiti niti sreče niti zdravja. Tisto, kar najbolj potrebuje vsakdo izmed nas, je čas, ki ga namenimo drug drugemu, zato so med vrlinami, ki jih cenim pri ljudeh, tudi potrpežljivost, sočutje in dobrosrčnost. Smilja Radi Miran Prnaver 32

33 Posavski obzornik Četrtek Doseg: Stran: 3 Površina: 855 cm 2 1 / 3 Ob mednarodnem dnevu gluhih Posavje, potisnjeno v tišino POSAVJE - Kako bi bilo, ko bi vas naenkrat zajela tišina in bi namesto pogovora vaših bližnjih lahko opazo vali le premikanje njihovih ustnic in kretnje teles? Gluhi in naglušni, predvsem tisti, ki so to že od rojstva, njihovi tišini? naš svet doživljajo povsem drugače. Kako? In kakšno je Posavje, v Društvo gluhih in naglušnih s katerimi se gluhi in naglušni dobijo posebne vavčerje. Pri Posavja je že več kot 50 let eno vsakodnevno srečujejo. ostalem se morajo znajti sami. aktivnejših posavskih društev. Posledica izostanka govorne komunikacije, sprejema- 47, ljudi, ki potrebujejo njihovo Uradnih tolmačev je v Sloveniji Kljub temu nas, bodimo odkriti, večina slišečih" Posavcev le nja ter prepoznavanja zvokov, pomoč, pa vsaj bežno pokuka v svet gluhote vpliva tudi na to, da v povprečju gluhi prejmejo iz okolja bi- GRADIJO MOST MED na kateri izmed njihovih prireditev. Le redki so tisti, ki si stveno manj informacij ali pa SLIŠEČIMI IN GLUHIMI ob tem, ko se z gluhimi in naglušnimi srečajo, poskušajo Ravno jezik je sredstvo za iz- so te informacije nepopolne. zares predstavljati njihovo žiražanje osebnostne in družbe- vljenje. Življenje, ki je, navkljub prizadevanjem posameznikov in nekaterih organizacij, zaradi pomanjkanja sodelovanja in necelovite obravnave socializacije, izobraževanja ter zaposlovanja gluhih, še vedno (pre) pogosto napolnjeno z občutki nemoči, strahovi obeh strani in precejšnjo osamljenostjo gluhih in naglušnih. Pred tretjo soboto v septembru, ki jo je že leta 1959 Svetovna organizacija gluhih razglasila za mednarodni dan gluhih, opozarjamo, da je v Posavju vsaj 473 gluhih in naglušnih, od tega najmanj 17 otrok. NEVIDNA, A RESNA INVALIDNOST Gluhost je po mnenju mnogih strokovnjakov ena težjih oblik invalidnosti in telesnih okvar. 0 tem mi, ki slišimo, preprosto nimamo celovite predstave. Gluhi navzven, do začetka komunikacije, z ničimer ne izstopajo. VlastaMoškon, Kakor pogosto pojasnjujeta strokovni sodelavec nacionalne zveze društev gluhih in naglušnih Matjaž Juhart in Vlasta Moškon, ki je pravzaprav glavni motor Društva gluhih in naglušnih Posavja, gre za družbeno slabo prepoznano invalidnost. S tem, ko so njihove težave nevidne navzven, namreč pride do zelo okrnjenega pogleda na ovire, ne identitete. Nekatere gluhe je prikrajšanost z informacijami privedla do težav z razumevanjem abstraktnih pojmov, razmišljajo predvsem konkretno, težje si interpretirajo kompleksnejše pojave in čustva. Ker je njihov svet tako drugačen, se čutijo nerazumljene (op. a.: seveda pa je tudi ta pogled na odsotnost sluha nepopoln in je osebnostni razvoj, kar dokazujejo mnogi družabni in uspešni gluhi in težko naglušni, v veliki meri odvisen od posameznika, časa, ko je izgubil sluh, njegovih ostalih prirojenih sposobnosti, vztrajnosti, volje po učenju, poguma pri komunikaciji, razumevanja ter podpore okolice ipd.). Mnogi gluhi kot logičen obrambni mehanizem razvijejo precejšnjo mero nezaupanja do okolice, počutijo se manjvredne, včasih celo ogrožene. Strahove lažje potisnejo na stran šele, ko so v okolju sebi enakih, zato so društva, kakršno je DGN Posavja, tako velikega pomena. Gluhi uporabljajo slovenski znakovni jezik, ki temelji na uporabi rok, mimike, gibov telesa, oči in ustnic ter je v večini enak mednarodnemu. A nasprotno od tega, kakor mnogi menimo, znakovni jezik ni enak naši zapisani besedi. Gre pravzaprav za različna jezika in nikakor ne za enostavno prevajanje pojmov, zato so nujno potrebni tolmači. Odrasli gluhi imajo pravico do 30 plačanih ur tolmača v celem letu, dijaki in študentje pa 100 ur, za kar Eno izmed 13-ih medobčinskih slovenskih društev, Društvo gluhih in naglušnih Posavja, ki ima sedež v Krškem, povezuje gluhe in naglušne iz občin Krško, Brežice, Sevnica in Kostanjevica na Krki. Dejavnosti društva so že na papirju neizčrpne: primarno gre predvsem za svetovanje ter pomoč gluhim v vsakodnevnih situacijah, velik poudarek dajejo podpori staršem, otrokom, odraslim pri soočanju z gluhostjo, skozi aktivnosti krepijo vključevanje gluhih in naglušnih na različna področja kulture in omogočajo ustvarjanje kulturnih dogodkov, organizirajo tematska in uporabna izobraževanja z najrazličnejšimi delavnicami v znakovnem jeziku (s področja prava, zdravstva, zavarovalništva, gospodinjstva), ustvarjalne delavnice itn. Moškonova, sekretarka društva, pojasni:..aktivnosti so namenjene predvsem temu, da preprečimo socialno izključenost Ponudimo jim možnosti, da se enakovredneje vključujejo v. družabno življenje. Dobro so sprejeti tudi programi športa, saj je šport tisti, ki povezuje, in se z njim identificirajo tako gluhi kot slišeči." Po nekaj urah obiska v prostorih društva v Krškem pa je jasno, da omenjeno društvo nikakor ni le nek uradni" povezovalni organ. Je kraj vsakodnevnih pristnih srečevanj, prijateljskih objemov, stiskov. sproščenega smeha. Gluhi in naglušni so pred našim obiskom ravno končali z rednim sredinim srečanjem, na kate- 33

34 Posavski obzornik Četrtek Doseg: Stran: 3 Površina: 855 cm 2 2 / 3 rem se pogovarjajo v znakovnem jeziku in izmenjujejo vtise preteklih dni. Prihajajo od blizu in daleč. Tu so povsem sprejeti. Tu je njihov drugi dom. Tekom celega popoldneva so nato različne generacije prihajale in odhajale ter na sekretarko, ki znakovni jezik govori že 26 let, naslavljale kar najbolj življenjska vprašanja. Moškonova pojasni: Seveda, to je srčika našega delovanja. Predstavljamo most med slišečo in gluho populacijo, most z zdravstvenimi domovi, občinami, zavodom za zaposlovanje, centri za socialno delo, zaposlovalci... Gluhi in naglušni pridejo po nasvet v društvo, preden gredo naprej po opravkih. Skupaj urejamo papirje, pomagamo jim voditi vse postopke ali jim zagotoviti ustrezno pomoč. Pri nas se seznanjajo z vsemi novostmi, tehničnimi pripomočki, obvestili, ki jim lajšajo življenje. Velikokrat namreč preprosto naletijo na' visok zid, ko bi morala steči komunikacija s svetom, ki sliši. Tako pa ne ostanejo sami." Pohvalno, da ima gluha in naglušna skupnost zares varen pristan, zavetje. A kaj, ko društvo iz leta v leto težje preživi, saj ni urejeno nikakršno sistemsko financiranje. Sredstva za delovanje dobesedno krpajo skupaj preko Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) v Republiki Sloveniji, razpisov občin in redkih donacij. Ves čas morajo dokazovati upravičenost svojega obstoja in braniti programe, ki gluhim omogočajo dostojno življenje.»želim SI SAMOSTOJNOSTI" Ker je tok delovanja naše družbe in predvsem šolskega sistema izrazito verbalen in prilagojen slišečim, naglušnim pa so vsaj v delno pomoč na voljo različni tehnični pripomočki, gluhi žal ostajajo nizko izobraženi in težje zaposljivi, čeprav veljajo za vestne in pridne delavce. Okoli 60 odstotkov gluhih konča največ poklicno šolo, okoli 30 odstotkov jih zaključi osnovnošolsko izobraževanje, samo en odstotek pa ima višjo oziroma visoko izobrazbo. Prav vsaka zaposlitev gluhega je zato izredno pomembna. V društvu si prizadevajo, da omogočijo vsaj kakšno zaposlitev. Letos sta pri njih v različnih programih zaposlena tudi mladi Matija iz Sobenje vasi in petintridesetletna Vlatka iz Ravnega pri Raki. Matija, ki je kot otrok obiskoval center Suvak v Zagrebu (op. a.: danes se starši večinoma odločajo, da otroke integrirajo v normalne šole, še pred nekaj leti pa so otroci večinoma obiskovali predvsem specializirane zavode), je zaposlen na društvu od februarja. Služba mu ogromno pomeni in vidno vpliva Matija na njegovo samopodobo, ga povleče iz trenutkov žalosti, jeze, osamljenosti: Tako sem bistveno bolj samostojen. Poleg tega se tu družim, sem koristen." Matija, ki svojo okolico bolj slabo pozna in tu nima veliko sorodnikov, si čas najraje krajša s psičko Loti in mislijo, da bo zjutraj spet prišel v službo, bil v pomoč in prebral kaj zanimivega na spletu, posebej s področja tehnike in zemljepisa, ki ga veselita. Elektronska komunikacija mu je, kot mnogim gluhim, spremenila življenje na bolje, pojasni. Ljudje se me vedno razveselijo in povedo, da so pogrešali mojo družbo in pomoč," zaupa nasmejana Vlatka, ki so jo v društvu zaposlili kot osebno asistentko za starejše gluhe.-opiše svoje delo: enkrat na teden obišče ostarele na njihovem domu, se z njimi govarja o po- novostih, jim prebere časopis ali poročila, pomaga pri manjših gospodinjskih delih, prebira Vlatka jim navodila za zdravila, izmeri pritisk, gre z njimi k zdravniku ali na sprehod. Pojdiva na kavo, Vlatka," mi rečejo, in jih odpeljem, da se malo podružimo. Naenkrat niso več tako osamljeni in žalostni." Ko Vlatke ni, jo starejši, ki nimajo pogosto možnosti prihajati na sedež društva, zelo pogrešajo. Vlatka je zelo vzljubila Posavje, kamor jo je pred več kot petnajstimi leti pripeljala ljubezen. Pohvali tukajšnji svež zrak, naravo, ljubeče spregovori o svoji družini, ki jo sestavljajo tudi njeni trije sliseci otroci, prijateljih, sosedih, domačih živali. Ampak služba mi res veliko pomeni. Tudi jaz lahko prispevam, svojim otrokom omogočam boljše življenje. In zraven še pomagam tistim gluhim, ki pomoči slišečih ne sprejmejo. Ki rabijo pomoč v znakovnem jeziku in topel pogovor." Na društvu so se borili za možnost zaposlitve Vlatke. Tako kot Matija jim je tudi Vlatka za to zelo hvaležna.»slišečim bi predlagala, da se nas ne bojite. Govorite razločno, kratke stavke. In bolj počasi. Gluhim in naglušnim pa predlagam, da pridejo na društvo, da se družimo," se še nasmehne. Na tem mestu velja pohvaliti, da se posavska podjetja pri zaposlovanju gluhih dobro izkazujejo. Med aktivnimi iskalci zaposlitve, ki se obrnejo tudi na DGN Posavja, je večinoma manj kot deset takih, ki službe dolgo ne bi našli. Resda gluhi opravljajo večinoma fizična dela in zasedajo osnovna delovna mesta v proizvodnjah, a vsako delo je dobrodošlo, tako zanje kot zaposlovalca in državo. To je eden izmed pozitivnih vidikov življenja v naši regiji, ki ga gluhi in naglušni tudi jasno poudarijo. POSAVJE -ŠE VELIKO MOŽNOSTI ZA POMOČ Konec koncev je Posavje za mnoge gluhe pravzaprav omejeno le na ožje družinske kroge, nekaj sodelavcev ter prostovoljne dejavnosti društev, ki jih velja podpreti. Vmes se njihovo življenje odvrti okoli obveznih opravkov v uradih, pri katerih potrebujejo pomoč tolmača (katerega je treba vnaprej naročiti!), in obiskom le redkih tukajšnjih prireditev, ki omogočajo, da jim gluhi in naglušni prisostvujejo. Predvsem v infrastrukturnem smislu je naša regija za vse ljudi, ki so prikrajšani sluha - in teh je vedno več - še vedno zelo neprijazna. Pomislite na povsem osnovno 34

35 Posavski obzornik Četrtek Doseg: Stran: 3 Površina: 855 cm 2 3 / 3 prilagoditev: koliko posavskih čakalnic ima posebne svetlobne oznake ali vsaj ekrane z napisi, na katerih bi ljudje jasno videli, kdaj so na vrsti? Ker niti teh osnovnih, tehnično povsem enostavnih prilagoditev še ni, se zgodi, da gluhi v uradih in ambulantah presedijo tudi nekaj ur, ker pač ne slišijo klicanja! Ravno pred kratkim so si v DGN Posavja izborili pravico do predlaganja posebne nalepke, s katerimi naj bi v zdravstvenih domovih označili zdravniške kartone ljudi z okvarami sluha, da bo osebje vedelo, da mora te ljudi v čakalnici poiskati. Pohvalno, a po drugi strani kar ironično za življenje v 21. stoletju, se vam ne zdi? Tehničnih pripomočkov za gluhe je na trgu že veliko, še več pa je pripomočkov za naglušne. Naglušnih smo se tokrat le dotaknili, čeprav bi si zaslužili poseben prispevek. Od tistih, ki so naglušni in težje naglušni že od rojstva, ali vedno večjega števila tistih, ki izgubijo sluh zaradi bolezni in starosti. Oni so tisti, ki jim tehnična podpora in razumevanje lokalne skupnosti omogočata vključitev v družbeno življenje. Zaenkrat so bile te možnosti v Posavju zelo omejene, zato so se naglušni na prireditve vozili v Ljubljano, čeprav bi si želeli domačih vsebin in stikov z ljudmi. Uporabljajo slušne aparate, ki pa jih menda narobe razumemo, saj niso neka očala". Slušni aparat je neuporaben v velikih prostorih in množicah, če v teh prostorih ni tehničnih prilagoditev. Povsem osnovni sta npr. t. im. indukcijska zanka (ki je tudi uzakonjena) in prenosni FM-sistemi (ki jih uporabljajo tudi otroci v šolah). Glede na pridobljene podatke je že nekaj prireditvenih prostorov, ki naj bi bili naglušnim prijazni: Kulturna dvorana Sevnica, Albert Felicijanova dvorana na Gradu Sevnica, cerkev sv. Nikolaja v Sevnici, Kulturni dom Krško in cerkev na Vidmu, v občini Brežice pa v javnih objektih še nismo zasledili indukcijske zanke. Seveda je pomembno, da se zanka tudi vključi, saj je šele tako naglušnim omogočeno sprejemanje čistega zvoka mikrofona. Za konec: samoumevno nam je, da slišimo zvoke v naravi, prisluhnemo glasbi, da kot otroci zaslišimo materin glas, alarm, sledimo učiteljevem glasu, da nas prebudi zvonenje budilke ali dojenčkov jok sredi noči. Samoumevno nam je tudi, da gremo na najbolj intimen, ginekološki ali urološki pregled, brez tolmača in da lahko brez pomoči druge osebe uredimo obveznosti na banki, pošti, gremo na pot, na volitve, sodišče. Če se težko postavimo v njihovo kožo, pa se vsaj vprašajmo: kaj lahko še storimo zanje? Maruša Mavsar Gluhi in dišeči" se pogosto izmikamo medsebojni komunikaciji. Gluhi se nam izognejo na podlagi neprijetnih izkušenj - ko namreč spregovorijo, tako pravijo, se Jih ustrašimo ali pa nam kaj hitro zmanjka potrpljenja za pogovor. Njihovi povsem normalno razviti govorni organi in povsem enake ali še boljše intelektualne sposobnosti se žal pogosto skrijejo za na pol izgovorjenimi glasovi. Gluhi in naglušni pa so hkrati pozorni na drugi, še glasnejši del" naše komunikacije: neverbalno, telesno komunikacijo. Z njo sporočamo veliko več, kot si mislimo. Iskrenost pri stiku in dotiku sta žito izrednega pomena. Utrinek iz gledališke predstave Drevo ima srce. Predstavo bodo člani društva znova odigrali 4. septembra na pravljičnopripovedovalskem festivalu v Valvasorjevi knjižnici, s katero že desetletja gluhi in naglušni posebej dobro sodelujejo. 35

36 Finance Petek Doseg: Stran: 7 Površina: 325 cm 2 1 / 1 Ministrica Kolarjeva, kako lahko še zaupate temu človeku? PETRA SOVDAT petra. sovdat@_.nance. si Je Andrej Baričič, ki je posloval z ubežnikom Leonardom F. Peklar jem, res primeren za šefa UKCL, ki se že tako utaplja v nepravilnostih in neučinkovitosti?»ni nobenih razlogov ta trenutek, da ne bi užival mojega zaupanja,«je v sredinih Odmevih zatrdila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Vsak dan bolj spoznavamo ozadje novega generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKCL) Andreja Baričiča. Najprej je postal znan po tem, daje takoj po imenovanju odšel na dopust, ena njegovih prvih potez v kliničnem centru pa je bil podpis pogodbe o zaposlitvi s svojim predhodnikom Simonom Vrhuncem (več o tem na finance.si/ ). Sodelovanje s Peklar jem pri nas ne zbuja zaupanja Časopis Dnevnik je razkril, da je Baričič, ki danes upravlja javni denar, med drugimi sodeloval tudi z Leonardom F. Peklarjem, najbolj znanim slovenskim ubežnikom, za katerim je še vedno razpisana mednarodna tiralica. Peklarja in Baričiča po pisanju časnika druži inštitut International Chairmen's Forum (ICF) s sedežem v Londonu, kije od ustanovitve leta 2011 v rokah Baričiča. Peklar seje v poslovni javnosti predstavljal kot ustanovitelj in programski direktor in- J_H_iri l H H Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celcarc kljub povezavi šefa UKCL Andreja Baričiča (levo) z ubežnikom Leonardom F. Peklarjem ne dvomi o njem oziroma o svetu zavoda, ki ga je izbral. stituta ICF. V njegovem imenuje še leta 2012 predaval o korporativnem upravljanju. Baričič je za Dnevnik zanikal vpetost Leonarda Peklarja v njegov inštitut.»gospod Peklar nima nobene povezave z ICF,«so skopa pojasnila UKC Ljubljana. A gaje demantiral Andrej Rus, izredni profesor na FDV, Id je z Baričičem julija 2011 soustanovil inštitut ICF. Skratka, imamo dva, Id sodelovanje Peklarja potrjujeta, in Baričiča, ki to zanika. Povej, s kom se družiš... Zakaj je pomembno, ali sta Baričič in Peldar sodelovala? Ker Baričič upravlja javni denar in ker iz UKCL že leta frli davkoplačevalki denar, tega pa nihče ne ustavi. Kaj vse je narobe v UK- CL, lahko preberete na podstrani Finance ZDRAVSTVO, kjer smo razkrivali sume koruptivne prakse ( domnevno izsiljevanje zdravnikov za donacije ( si/ ) in domnevno podkupovanje ( Spomnimo, Peklarja iščejo zaradi suma zlorabe položaja. Peklar naj bi bil v ozadju družbe Big trading - ta je bila uradno sicer v lasti švicarske družbe -, kateri tožilstvo očita fiktiven posel z SCT. Gradbinec naj biji plačal 300 tisoč evrov za nikdar opravljene storitve. Peklar je sredi junija obljubil, da se bo vrnil v Slovenijo ( si/ ),ajezatožnaklopkonec avgusta spet samevala. Peklarja še vedno čaka tudi zaslišanje v zadevi Bados Consulting. Državni Mobitel je pred leti s švicarsko družbo Bados Consulting sldenil več domnevno navideznih poslov in ji zanje plačal 1,94 milijona evrov, izplačilo pa je odobril takratni šef Mobitela Anton Majzelj. Peldar je bil v času največje moči LDS predsednik nadzornega sveta Telekoma - več o tem v članku na si/ ). Baričič, Id je v eni od svojih nepremičnin, tisti na Bledu, sosed svojega predhodnika Vrhunca, novinarje, Id so razkrivali nepravilnosti pri porabi denarja vzdravstvu, označuje za»plačance«, in jih uči, o čem bi morali poročati, pred dnevu paje Portalu Plus na očitke o njegovih povezavah poslal cinično osebno izpoved, kako mu je plesen uničila blejski paradižnik.»dokler ima Andrej Baričič podporo sveta zavoda, ima podporo ministrice«ministrica pravi, da zaupa odločitvi sveta kliničnega centra, Id je izbral Baričiča. Svet zavoda vodi Tomaž Glažar, generalni direktor direktorata za zdravstveno ekonomiko na ministrstvu za zdravje. Glažar nam je ob imenovanju Baričiča povedal, daje bil ta edini, ki mu plača direktorja UKCL ni premajhna. Ministrici smo poslali vprašanja, ali po razkritju sodelovanja s Peklarjem Baričiču še vedno zaupa in ali še zaupa svetu zavoda, Id gaje izbral. Odgovornavajamo v celoti:»prosimo, da na vprašanja, Id zadevajo generalnega direktorja osebno, poiščete odgovor v UKC Ljubljana. Prav tako vam v UKC Ljubljana lahko odgovorijo o dejstvih vzvezizzaposlitvijo Simona Vrhunca. Kot je ministrica že povedala, o imenovanjugeneralnegadirektorjainv. d. generalnega direktorja odloča najprej svet zavoda. Kot prav gotovo veste, ministrica oz. Vlada RS dajeta samo (ne)soglasje na predlog sveta zavoda. Dolder ima Andrej Baričič podporo sveta zavoda, ima podporo ministrice.«36

37 Finance Petek Doseg: Stran: 1 Površina: 69 cm 2 1 / 1 B^AA \\\\\\\\\\\\wwwwwww^ykk^ \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\_W/ K /\/y Y '^ -*^^- v^^^^^^^^^^^^^^^^^^h ' ^-^ JBB^^n^n^n^n^n^n^n^Hm 37

38 Finance Petek Doseg: Stran: 16 Površina: 35 cm 2 1 / 1 RECIKLAŽA Stenti pač niso džins čili zemlje. Njihovi prodajni kanali so drugačni. (Vir: Finance.19. novembra 2013, št. 223), R Tako je pametoval Bojan Uran, vodja nabavne službe UKCL, ko nas je nekoč zanimalo, zakaj kupuje stente štirkrat dražje kot v Nemčiji. Naše bolnišnice zdaj spet močno preplačujejo ta material, pišemo na straneh 6 in 7. 38

39 Finance Doseg: Stran: 6 Površina: cm 2 1 / 3 SAJ NI RES, PA JE Bolnišnice stente spet preplačujejo tudi za trikra Spijo na lovorikah, potem ko jim je lani le uspelo prihraniti; cene v Nemčiji so medtem spel Petek t močno upadle ANDREJA REDNAK andreja.rednak@_inance.s_ Preverjamo, kaj se po skoraj dveh letih dogaja s cenami koronarnih žilnih opornic (stentov) v štirih slovenskih bolnišnicah. Ali se tam odgovorni sploh zavedajo, da so cene tega materiala medtem v Nemčiji spet močno upadle, z 200 na zgolj 90 do 100 evrov za kos? In da zdaj stente pri nas spet dva- do štirikrat predrago kupujejo? Ne. O tem dejstvu očitno spet nimajo pojma niti tega ne komentirajo. Spet in še kar mečejo denar skozi okno. Zavarovanci pa plačujemo. Kdo se okorišča? Policija in tožilstvo še vedno nič. Zgodba s stenti je znana in razvpita. Novembra 2013 smo v Financah razkrili, da štiri slovenske bolnišnice, ki zdravijo bolnike z zoženimi in poapnelimi žilami, kupujejo stente tudi po štirikrat višjih cenah, kot so bile takrat v Nemčiji in na Poljskem, hkrati pa leta in leta niso naredile skoraj nič za to, dabi ali znižale cene domačih preprodajalcev ali pa kupovale neposredno v tujini - saj imamo enoten evropski trg, mar ne (več na Prihranili in mislili, da lahko spet zaspijo Pol leta po tem pa seje izkazalo, kaj se vendarle zgodi, če se pri nabavah kdo potrudi in stisne domače dobavitelje in nekatere vodilne zdravnike za vrat: cene za UKCL so strmoglavile s na okoli 300 evrov za stent in samo UKCL bo, smo takrat pisali, pri tem materialu prihranil 2,5 milijona evrov na leto ( Marsikdo v UKCL, tudi vodstvo, se je po tem trkal po prsih in si pripisal zasluge, češ, poglejte, kaj nam je uspelo. Naj jasno povemo, da seje nabavna služba UKCL pri stentih potrudila šele, ko soji res redki posamezniki v UKCL, zdravniki, ki so imeli dovolj domnevno koruptivnega razmetavanja denarja in bi si za svoj boj proti lobijem res zaslužili priznanje, a se nočejo izpostavljati, prinesli cene stentovvtujini in ugodno ponudbo poljskega dobavitelja. Da ne bo pomote, ta ni ponujal poceni kitajskega blaga, ampak stente uglednih svetovnih proizvajalcev, bistveno ceneje kot dolgoletni slovenski dvorni dobavitelji. In čeprav v UKCL tega ne priznajo, smo nekaj malega k ugodnemu razpletu prispevali tudi na Financah, kjer smo natančno spremljali, kaj počnejo domači dobavitelji ( V drugih bolnišnicah so, ko so le uvideli, kaj je možno, takrat pozvali dobavitelje stentov k znižanju cen in ti so jih nekoliko celo res spustili tudi zanje. Čeprav večinoma ne na takšno raven kot v UKCL (več v nadaljevanju). Zakaj se ni končalo srečno? Se nočejo nič naučiti? Zgodba s stenti bi se lahko končala srečno, zavarovanci in bolniki niso na slabšem, bolnišnice prihranijo, na slabšem so le lobiji. Pravimo, lahko bi se končala srečno... če bi se bolnišnice iz tega primera kaj naučile in začele na podoben način dosledno ravnati pri drugih dragih materialih. In če bi se hkrati povsod uspešno uprli nekaterim vodilnim zdravnikom, ki so pod krinko strokovnih argumentov in domnevno tudi zaradi lastnih koristi leta preprečevali široko zastavljene javne razpise in jih raje pisali na kozo izbranim dobaviteljem, stroški za material pa so šli v nebo. Desetine, če ne stotine milijonovbi lahko vbolnišnicah prihranili pri nabavah materialov, kar bi jih rešilo rdečih številk in omogočilo nakup novih aparatov, plačilo nadur zaposlenim in krajšanje čakalnih vrst. No, žal to ni pravljica in ni se končalo srečno. Ne, niso se naučili. Ali se pač nočejo. Nekoč pet milijonov, zdaj dva, lahko bi bilo še pol manj Letos do polletja so vse štiri slovenske bolnišnice za stente skupaj odštele milijon evrov, torej bodo dva milijona v vsem letu (še leta 2012 je skupni letni strošek znašal pet milijonov!). Velik prihranek, ni res? Da, ampak v primerjavi s cenami v tujini je jasno, daje tudi to - dva milijona na leto - veliko preveč. Bolnišnice še kar čakajo, da jim nižje cene iz tujine padejo z neba Kaj delajo in kaj pravijo v bolnišnicah?»javno naročilo za nabavo stentovje vedno objavljeno tudi v uradnem listu EU, torej lahko oddajo ponudbo tudi tuji ponudniki.«tako vukc Maribor, ki ga že dolga leta vodi Gregor Pivec, pomaga pa mu poleg strokovnega direktorja še pet pomočnikov, odgovarjajo na vprašanje, ali aktivno iščejo cene oziroma dobavitelje in cenejše materiale v tujini. Cene najpogostejših stentov so sicer od leta 2013 do zdaj znižali za 14 do 54 odstotkov. Dodajajo, da imajo pogodbe sklenjene do konca leta, za leto 2016 pa glede preostalega dragega materiala še čakajo, kaj bo pri napovedanem skupnem javnem razpisu (naprimerzakatetre) naredila država. Tudi v SB Celje, ki jo vodi Marjan Ferjanc, tudi s petimi pomočniki, navajajo, da objavljajo razpise v evropskem uradnem listu, in dodajajo:»v primeru, da bi nabave materiala izvajali brez javnega naročila, bi kršili veljavno zakonodajo.«kot pravijo, so lani dosegli znižanje cen nekaterih koronarnih stentov za 19 do 44 odstotkov, maja letos pa so spet preverili cene za obdobje 24 mesecev pri ponudnikih, s katerimi imajo podpisane okvirne štiriletne sporazume. V SB Nova Gorica, ki jo vodi vršilka dolžnosti direktorja Nataša Fikfak, pa glede stentov pravijo, da so lani dobavitelje pozvali k znižanju cen in to pri dveh najbolj uporabljanih tudi dosegli (za 29 do 44 odstotkov). Vendar pa:»aktualnih cen v Nemčiji nismo pridobili.«na vprašanje, ali so preverjali cene v tujini in pritisnili na domače dobavitelje tudi pri drugih dragih materialih, kot so srčni spodbujevalniki in zaklopke, ortopedski in rentgenološki material, katetri..., pa pravijo samo:»ne. V pripravi imamo nove razpise.«komentarfinanc: Se van i zdijo številke o že doseženem znižanju impresivne? Samo na prvi pogled, če odmislimo, kako močno so stente do takrat preplačevali, če so dobavitelji nenadoma lahko spustili cene za polovico. In zaradi znižanja cen odtlej ni še noben propadel. Če pa podatke o zdajšnjih cenah v Sloveniji primerjate s tujino (v infografiki), potem je jasno, da to, kar počnejo v bolnišnicah, ni dovolj.nižje cene bolnišnicam ne bodo kar same padle z neba, zgolj pozivanje dobaviteljev ni dovolj, zgolj objave v evropskem uradnem listu tudi ne. Zato poziv pristojnim: Zaslužite si plačo, kupujte po cenah, primerljivih s tujino, ali pa odidite! UKCL potarnal: Zaradi medijev so nam zvišali cene V UKCL, ki mu je do pred kratkim direktoroval Simon Vrhunec, zdaj An- 39

40 Finance Petek Doseg: Stran: 6 Površina: cm 2 2 / 3 drej Baričič, zatrjujejo, da»smo v preteklosti, sedaj in bomo tudi v prihodnje budno spremljali dogajanja na področju cen materialov tako v Sloveniji kot v tujini«. S tem so se, kot pravijo, ukvarjali že veliko pred medijskimi objavami. Trdijo, da so znižali tudi cene drugih dragih materialov, a tega s podatki niso podkrepili. Z obžalovanjem pa ugotavljajo, da je imela za UKCL»medijska pozornost glede cen stentov v Sloveniji zgolj negativni učinek«, ker da jim je tuji dobavitelj stenta (Wallstent), od katerega so lahko prej kupovali neposredno po 550 evrov, ceno dvignil na 750, pa še to samo ob naročilu vsaj 100 kosov. Komentar Financ: UKCL teh stentovkupuje zelo malo (25 do 35 kosov na leto), torej tudi če je zgornje res, je bil UKCL po naši oceni»oškodovan«zgolj za kakih pet tisoč evrov na leto. Kar je res zanemarljivo v primerjavi z 2,5 milijona evrov letnega prihranka, kolikor je UKCL dosegel morda vsaj malo tudi zaradi medijske pomoči. In koliko koristi ima od tega, da - tudi zaradi objav v Financah - dobavitelji vedo, da so pod drobnogledom in da zdaj pač ne morejo več kar tako diktirati kakršnihkoli cen? UKCL kliče na pomoč državo in AVK V UKCL tudi pravijo, da so z utemeljenimi sumi, da nekateri principali (matične družbe) bolnišnici ne dovolijo neposrednih nabav v tujini, ampak samo prek svojih distributerjev za posamezno državo, že pred časom seznanili ministrstvi za finance in za zdravje, agencijo za varstvo konkurence (AVK) ter tudi kriminaliste. Gre za sume dogovarjanja dobaviteljev in omejevanje prostega pretoka blaga in storitev na enotnem evropskem trgu. Zato pričakujejo,»dabodo pristojni državni organi zaščitili javno premoženje in interes in sprožili ustrezne postopke tako na nivoju države kot EU«. Po njihovem gre za kršitve slovenske in evropske zakonodaje. AVK vrača žogo: Glavna težava so omejevalne določbe v razpisih Na AVK, ki ga vodi Andrej Krašek, pravijo, da se v postopku po prijavi UKCL»v konkretni zadevi sumi niso potrdili, drugih dokazov o morebitnem nedopustnem dogovarjanju med proizvajalci, distributerji pa agencija ni zaznala ali prejela«. Brez konkretnih dokazov o nedopustnih dogovorih ali praksah so pristojnosti AVK močno omejene, pravijo. Po njihovem iz pregleda področja in pogovorov s predstavniki zdravstva»izhaja, daglavno težavo predstavljajo omejevalne določbe javnih razpisov in nekonkurenčnost slovenskega trga«. AVK naročnike, bolnišnice, tudi poziva,»naj posežejo po vzporednem uvozu, naj neposredno kontaktirajo tuje dobavitelje, proizvajalce, naj združijo naročila s tujimi naročniki, naj se informirajo o cenah, stanju na trgu«. Bo končno šlo? I * # Ima Darko Zorman novega najljubšega dobavitelja? Iz UKCL nam kljub dvakrat poslanim vprašanjem o nabavi In porabi posameznih vrst stentov o tem niso poslali nobenih številk. Poslali pa so nam povezavo do 350-stranskih tabel v PDF vseh nabav UKCL. češ, podatke si kar sami poiščite. Cene so, kot kaže. take kot na razpisu. Zanimalo nas sicer je, ali res v UKCL po navodilih vodje katetrskega laboratorijadarkazormana. i l.i { nabavljajo in uporabljajo predvsem stente Orsiro dobavitelja Bormia (o tem je pisal portalplus.si) oziroma ali res in zakaj spet prihaja do dajanja prednosti eni vrsti stentov? Kot je znano, je v preteklosti Zormaiiprisegal na stente proizvajalca Abbott Vascular, ki jih je po zelo visokih cenah dobavljala di užba Mark Medical v lasti zamejskili Slovencev iz Italije (KB1909), ti stenti so imeli v UKCL okoli 70-odstotni tržili delež, čeprav so bili na trgu še številni drugi primerljive kakovosti. A do pravega konkurenčnega boja med njimi dolgo ni bilo, saj so nekateri ključni zdravniki v bolnišnicah pač želeli Abbottove. V zvezi s tem so se pojavljali tudi sumi korupcij e, a na policiji in tožilstvu konkretno ne odgovarjajo na vprašanja, ali to podjetje in posameznike v z vezi s stenti sploh kaj preiskujejo. Dodajmo še, da sta med lastniki Bormie tudi Boris Cotič in Igor Bogateč (zadnji je sicer, po A JPES sodec, pred nekaj tedni iz lastništva izstopil), ki sta nekoč delala za Mark Medical. Por talplus.si j e nedavno pisal o tem, da naj bi bil Zorman med drugim opažen na zasebni jadrnici enega od lastnikov firme, katere žilne opornice trenutno množično uporablja - Zormanovih odgovorov pa niso dobili. Zakaj si zastopniki še kar podajajo kljuko? V UKCL trdijo, da ne drži, da bi nabavljali predvsem Bormijine stente Orsiro, ampak da je bilo največ nabavljenih stentov vrste Promus, kijih dobavlja Pro-Gem. Ta je, kot je znano, dobil največji del posla na lanskem razpisu, druga izbrana za nekaj manjše količine pa jebila Bormia. Hkrati pa v UKCL pravijo, da stent Orsiro»odlikujeb oljša dostavljivost v koronarno arterijo«, pa še najcenejši je trenutno pri nas. Številk o količinah in cenah pa nam, kot rečeno, niso poslali. V UKCL trdijo tudi, da je pri njih nabava in poraba stentov»odvisna od strokovnihzahtev.ki jih ocenjuje vsak od 12 izvajalcev interventnih posegov na koronarnih arterijah«ter da»darko Zorman ne daje nobenih 'navodil' glede nabav ali razpisov in ne naroča stentov ali drugih materialov«. Komentar Financ: Če Darko Zorman res ne vplivana nič, kot trdijo v UKCL, je zares nenavadno, zakaj si potem dobavitelji in zastopniki tako rekoč dnevno podajajo kljuko Zormanove pisarne; tako namreč poročajo viri. Se Mark Medicalu spet obeta posel? V UKCL napovedujejo, da bodo kmalu objavili javni razpis tudi za nabavo biološko razgradljivih stentov (ti so še nekajkrat dražji od običajnih),»kriteriji so že pripravljeni«. V UKCL obžalujejo, da letos niso mogli nabaviti nobene tovrstne opornice, firma Abbott, ki jozastopa Mark Medical, namreč ni uspela na lanskem razpisuje pa lani sedem biorazgradljivih stentov donirala. Ker takih stentov v UKCL trenutno ne morejo kupovati, to, pravijo,»predstavlja izgubo stika s trendi sodobne interventne kardiologije in žal tudi izgubo zanekatere potencialne bolnike«. Na Financah bomo z zanimanjem spremljali, kaj se bo na tem raz pisu dogajalo. 40

41 Finance Doseg: Stran: 6 Površina: cm 2 3 / 3 Darko Zorman ne daje nobenih»navodil«glede nabav ali razpisov in ne naroča stentov ali drugih materialov. Tako odgovarjajo v UKCL na očitke, da spet prihaja do pref eriranja določenih stentov, kar se je v preteklosti že dogajalo. Viri sicer trdijo, da si zastopniki podajajo kljuko Zormanove pisarne. Javno naročilo za nabavo stentov je vedno objavljeno tudi v uradnem listu EU, torej lahko oddajo ponudbo tudi tuji ponudniki. To pravijo v UKC Maribor in tudi v bolnišnici Celje. Kaj pa če se tuji ponudniki negnetejo?seje treba s tem kar sprijazniti? O aktivnem iskanju nižjih cen v tujini ne duha ne sluha. Za kaj vas plačujemo? Kdo so največji dobavitelji stentov pri nas? V Sloveniji jedo lani največ stentov prodal Mark Medical iz Sežane, ki zastopa proizvajalca Abbott Vascular. Posel v UKCL je lani izgubil (drugi so pač bolj znižali cene), v druge bolnišnice pa še prodaja. Močno se krepi novogoriško podjetj e Bormia s stenti proizvajalca Biotronik. Ljubljanski Pro-Gem zastopa stente proizvajalca Boston Scientif ic. Salus in Kastor M. D. prodajata stente Medtronica, Thomy F. E. je zastopal Terumo (menda je zastopstvo izgubil), stente Hexacath pa v Sloveniji prodaja Vasc-med. Večinoma vse domače distributerske družbe poslujejo z velikimi dobički. Sicer pa so tudi med slovenskimi bolnišnicami še vedno velike razlike v zneskih, ki jih odštej ejo za enak stent. Na primer stent Nobori (dobavitelj Thomy F. E.) v UKC Maribor kupujejo po 348 evrov, v Celju pa galetos kupujejo po 653 in v Novi Gorici po 654 evrov. Stent Promus (Element in Premier) proizvajalca Boston Scientif ic, zastopnik je Pro-Gem, pa v UKC Ljubljana kupuj ejo po 284 in v UKC Maribor po 444 evrov. Halo?! Petek Nemške bolnišnice 90"lOO GVITO V UKC Ljubljana evtov^^b Maribor evtov^^^^b celje evrov*^^^b evtovj 41