UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk Diplomsko delo PROSTI ČAS OTROK V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE Mentorica: izr. prof. d

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk Diplomsko delo PROSTI ČAS OTROK V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE Mentorica: izr. prof. dr. Mateja Pšunder Kandidatka: Bojana Kukovec Maribor, 2011

2 Lektorica: Suzana Grobelšek, prof. slovenskega in angleškega jezika s knjiţevnostjo Prevajalka: Suzana Grobelšek, prof. slovenskega in angleškega jezika s knjiţevnostjo

3 ZAHVALA Ţelja, da postanem učiteljica, me spremlja ţe od otroštva. Ob zaključku študija se zahvaljujem dragima mami in očetu, ki sta s svojo razumnostjo, spodbudami in podporo pripomogla k njeni uresničitvi. Prav tako se zahvaljujem fantu Boštjanu za moralno podporo in potrpeţljivost med pisanjem naloge. Hvala tudi sestrični Maji in prijatelju Mirku za vse nasvete in pomoč. Za strokovno vodenje, nasvete in pomoč pri izdelavi diplomske naloge se iskreno zahvaljujem mentorici dr. Mateji Pšunder. Hvala tudi vsem ostalim, ki ste mi vsa ta leta stali ob strani.

4 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA IZJAVA Podpisana Bojana Kukovec, roj , študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom»prosti čas otrok v prvem triletju osnovne šole«pri mentorici dr. Mateji Pšunder, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. (podpis študentke) Maribor, maj 2011

5 POVZETEK Druţina ni samo biološka struktura, je vir posameznikovega duševnega razvoja, njegove duhovne in osebnostne rasti. Vpliv druţine se ne kaţe samo v vzgoji, eksistencialno pomembno je ţe to, da daje posamezniku okrilje, v katerem doţivlja ljubezen in sprejemanje in v katerem se čuti zaţelenega in varnega. Izrednega pomena za druţino je tudi skupno preţivljanje prostega časa. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kako otroci prvega triletja osnovne šole preţivljajo prosti čas doma, v šoli in v institucijah izven šole. Pri izdelavi diplomskega dela je bil uporabljen vzorec 120 staršev otrok prvega, drugega in tretjega razreda dveh osnovnih šol. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika in obdelani z ustreznimi statističnimi postopki, in sicer na nivoju deskriptivne in inferenčne statistike. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je prosti čas otrok kvalitetno preţivet. Dejavnosti, ki jih otroci v prostem času preţivljajo z druţino, so številne in raznolike. Starši znajo prisluhnit ţeljam in interesom otrok ter temu primerno prilagoditi svoje obveznosti. Interesne dejavnosti v šoli so pogosto obiskane, otrokom so dane tudi moţnosti učenja nemškega in angleškega jezika. Udeleţba otrok v izvenšolskih dejavnostih je niţja. Prosti čas tudi danes ohranja svojo vlogo. Starši se zavedajo, da otroci skozi preţivljanje prostega časa zadovoljujejo potrebo po počitku in razvedrilu ter se hkrati učijo za ţivljenje. Ključne besede: otrok, druţina, prosti čas, igra, prvo triletje osnovne šole, interesne dejavnosti, izvenšolske dejavnosti

6 ABSTRACT A family is not only a biological structure but it is a source of a mental growth of each individual. An influence of a family is reflected not only in education but it also has an existential importance because it gives wings under which an individual experiences love and acceptances and under which he feels desirable and safe. Extraordinary important for a family is also common leisure. A purpose of my diploma paper was to determine how the children of first three years in primary school spend their leisure time at home, in school and in institutions outside school. In compiling diploma thesis I used a sample of 120 parents of children in the first, second and third grade of two primary schools. Data were collected through a survey questionnaire and processed by appropriate statistical procedures depending on a level of descriptive and inferential statistics. The survey found out that children spend their free time very qualitatively. Activities in children's free time with their families are numerously and heterogeneous. Parents are able to listen to the needs and interests of their children and accordingly adjust their obligations. Curricular activities in school are often visited and children can also learn German and English. Children's participation in extracurricular activities is lower. Leisure also today retains its role. Parents realize and aware that children through leisure satisfy a need for rest and entertainment and also learn for a life. Key words: a child, a family, a leisure, a game, first three years of a primary school, curricular activities, extracurricular activities

7 KAZALO VSEBINE 1 UVOD TEORETIČNI DEL OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV Kaj je prosti čas? Igra in prosti čas Vrste otroške igre Pomen igre za razvoj otrokove osebnosti ter igra kot terapija DRUŢINA IN PROSTI ČAS Pomen druţine za otroka Prosti čas v druţini ŠOLSKE DEJAVNOSTI V PROSTEM ČASU Interesne dejavnosti Pravljični kroţek Dramski kroţek in lutkovni kroţek Otroški pevski zbor Folklora Glasbeni kroţek Literarna delavnica Računalniški kroţek Plesni kroţek »Hura, prosti čas« Učenje tujih jezikov v osnovni šoli IZVENŠOLSKE DEJAVNOSTI V PROSTEM ČASU Otroški nogomet Otroška gimnastika Ples Glasbena šola za otroke Verouk Učenje tujih jezikov izven šole OTROCI IN MEDIJI Otroci in televizija Pozitivni vplivi televizije na otroka Negativni vplivi televizije na otroka Otroci in računalnik... 28

8 2.6 OTROCI IN BRANJE Otrok in pravljica EMPIRIČNI DEL NAMEN RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN OMEJITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA Raziskovalna vprašanja Raziskovalne hipoteze Spremenljivke Seznam spremenljivk Izvor podatkov za spremenljivke Preizkušanje odvisnih zvez med spremenljivkami METODOLOGIJA Raziskovalna metoda Raziskovalni vzorec Postopki zbiranja podatkov Organizacija zbiranja podatkov Vsebinsko-metodološke značilnosti anketnega vprašalnika Postopki obdelave podatkov REZULTATI IN INTERPRETACIJA SKLEP LITERATURA IN ELEKTRONSKI VIRI PRILOGA

9 1 UVOD Prosti čas si danes razlagamo precej drugače kot v preteklosti. Zaradi hitrega tempa ţivljenja, sluţbenih obveznosti in opravkov, ki nas čakajo doma, bi dandanes marsikdo rekel, da prostega časa sploh nima. Morebiti bi imel deloma prav, toda velikokrat smo krivi sami, ker si prostega časa preprosto ne vzamemo. In, če nimamo prostega časa zase, kako ga bomo imeli za druţino? Druţina ima v otrokovem razvoju nenadomestljivo vlogo. Starši so tisti, ki otroka vzgajajo, mu nudijo okrilje, v katerem doţivlja ljubezen in sprejemanje in v katerem se čuti zaţelenega in varnega. Druţina uči otroka vrednot, mu daje zgled in skrbi za njegov osebnostni razvoj. In prosti čas, ki ga druţina preţivi skupaj, je izredno pomemben in dragocen. Moţnosti za preţivljanje prostega časa je danes veliko. Potrebno je le izbrati tiste, ki so za otroka primerne in dosegljive. Navsezadnje je pomembno to, da se druţina skupaj zabava, ustvarja, se sprošča ter daje otroku občutek povezanosti in pripadnosti. Otrok doţivlja svet okoli sebe skozi igro. V njegovem svetu pomembno vlogo igrajo tudi vrstniki, s katerimi deli svoje interese, izkušnje in veselje. Zato je vključevanje otrok v šolske in izvenšolske prostočasne dejavnosti zelo pozitivno in dobrodošlo v naši druţbi. Za vsakega otroka se najde nekaj, pri čemer bi ţelel sodelovati, se preizkusiti v svojih spretnostih, razvijati svoje sposobnosti ter se dokazovati. Socialna integracija pozitivno vpliva na otroka samega, pripomore k razvoju otrokove samostojnosti in odgovornosti ter hkrati v otroku prebuja timski duh in ţeljo po sodelovanju ter krepi njegovo samozavest. Velik vpliv na otroke imajo danes mediji, predvsem televizija in računalnik. Čeprav mediji sami po sebi niso škodljivi in ne ogroţajo otrok, je pomembno, da starši poznajo njihove pomanjkljivosti in prednosti. Starši so otroku zgled, zato je ključnega pomena, da si vzamejo čas, prisluhnejo otroku, mu svetujejo in sodelujejo pri nekaterih aktivnostih. Ne glede na to, kako otroci preţivljajo prosti čas v druţini in izven nje, je pomembno, da ga preţivijo kvalitetno in aktivno, saj se tako razvija njihova osebnost, njihova identiteta. 1

10 2 TEORETIČNI DEL 2.1 OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV Kaj je prosti čas? Prosti čas je čas, ki ni zapolnjen z obveznosti s področja dela, šole, druţine in druţbe, ki ji pripada. To je čas, ko je posameznik resnično svoboden in lahko ta čas izpolnjuje in oblikuje po lastnih ţeljah. V prostem času se posameznik torej ukvarja z nečim, kar ga osrečuje in izpopolnjuje njegovo osebnost, njegovo identiteto. Za aktivnosti v prostem času smatramo tiste, ki se uresničujejo izven vsakodnevnih, delovnih in druţbenih obveznosti. Te aktivnosti nimajo vedno točno določenih ciljev. Pri njih gre za zelo širok razpon smiselnosti. Uresničujemo jih na osnovi nagnjenj, interesov in namer posameznika. V prostem času svobodno izbiramo dejavnosti. Zanje se odločamo na osnovi svoje volje, na osnovi zrelosti ter osebne afinitete. Svobodno izbiramo vsebino in način izrabljanja prostega časa. Zaradi svoje funkcije in pomena, zaradi svoje vloge in nalog, je prosti čas postal pomemben druţbeni čas (Hočevar, 1977). Prosti čas se pojavlja v treh osnovnih oblikah: počitku oddihu, razvedrilu zabavi, razvijanju osebnosti učenje za ţivljenje. Vse te oblike preţivljanja prostega časa so med seboj tesno povezane, se prepletajo in dopolnjujejo (Kristančič, 2007). 2

11 P o č i t e k je ena od osnovnih potreb človeka. Realizira se ţe s prenehanjem dela. Pri počitku gre za proces rekreacije, oziroma obnavljanje fizičnih in psihičnih moči, ne glede na to ali gre za aktivno ali za pasivno obliko počitka. Z a b a v a postaja vse večja potreba modernega človeka in je (zaradi hitrega tempa razvoja, avtomatizacije in zaradi zmeraj večjega pritiska monotonije) tudi vedno več potrebujemo. V tej vlogi prosti čas sluţi tudi sprostitvi. Tako sprostitev kot zabava sta zelo pomembna elementa za oblikovanje stila ţivljenja, ki omogoča ustvarjanje ustreznega razpoloţenja,vzpostavljanje komunikacij in socialnih vezi med ljudmi (Hočevar, 1977). S pedagoškega vidika je treba ocenjevati dejavnosti prostega časa: kakor dejavnosti, ki lahko vzpostavljajo osebnostno ravnoteţje med obveznim in prostim časom; kakor dejavnosti, ki osveţujejo, krepijo, zabavajo, sproščajo; kakor dejavnosti, ki omogočajo celostno izraţanje človeka po njegovih telesnih, umskih, čustvenih in ustvarjalnih sposobnostih; kakor dejavnosti, v katerih se človek tudi izobraţuje, vzgaja, razvija svojo osebnost in se socializira (Lešnik, 1982). Ločimo med p r o s t o v o l j n o in p r o s t o dejavnostjo prostega časa. P r o s t o v o l j n a d e j a v n o s t je dejavnost prostega časa, pri kateri posameznik, po svoji volji ter interesih, prevzame obveznosti in zahteve za neko aktivnost. Te dejavnosti so običajno društvene in dogovorjene. P r o s t a d e j a v n o s t je dejavnost prostega časa, pri kateri gre za samouresničevanje posameznika. To je samohotna in spontana aktivnost,ki jo subjekt hoče v danem trenutku izvajati, kakor zmore in hoče (Lešnik, 1987). 3

12 2.1.2 Igra in prosti čas Pomen igre je tesno povezan s prostim časom. Človek je med vsemi ţivimi bitji najbolj igrivo bitje. Vsaka igra je predvsem nekaj svobodnega. Otrok in ţival se igrata zato, ker jima to predstavlja zadovoljstvo. Pri odraslem pa igra, ki izvira iz zadovoljstva, lahko postane tudi potreba. Tudi odrasla oseba se igra. Tako pridemo do glavnega obeleţja igre: igra je svobodno izbrana aktivnost, ki se je udeleţujemo zaradi nje same. Igra telesno, intelektualno in duhovno dviga ţivljenjski tonus. Podobnosti med igro in prostim časom so naslednje: v svobodi, samoizraţanju, zadovoljstvu, kvaliteti, samoiniciativnosti, veselju ter doţivetju in nikjer ni prisile (Petrovič, Doupona, 1996). Igra je zelo pomemben del otrokovega ţivljenja. Igranje prispeva k telesnemu, čustvenemu in intelektualnemu razvoju. Skozi igro se otrok uči komunicirati z ljudmi in okolico in reševati probleme. Prav tako se nauči spoštovanja in prilagajanja drugim, kar je še posebej pomembno za njegov socialni razvoj. Igra sluţi tudi kot proces povezovanja, z igro otroku prenesemo druţinske vrednote in vplivamo na njegovo vedenje in odnos doma in v šoli. Igra z otrokom zdruţuje ideje in ustvarjalnost, odnose, fizično koordinacijo in čustva ter otroku pomaga, da uporabi tisto, kar ve in razume o svetu in ljudeh okoli njega. Igra je torej nujna za zdrav duševni in fizični razvoj otroka (»Zakaj se je koristno igrati?«, 2009).»Otrokovo igro je potrebno ceniti in spoštovati. Igra je eden izmed pomembnih oblikovalcev otrokove osebnosti. Brez igre ni srečnega in zdravega otroštva.«(šmid, 2005, str. 36) Igra je osnovna oblika otrokove aktivnosti in odraščanja. Otrok z igro vzpostavlja stik z okoljem, zanj je najosnovnejša oblika komuniciranja z zunanjim svetom, z njo izraţa svoje potrebe po gibanju in intelektualni aktivnosti. Za otroka je igra cilj sama po sebi, zanj ne potrebuje osmislitve. Hkrati igra spodbuja lastnosti, ki so potrebne za njegovo kasnejšo vključitev v druţbo in delo. Igra razgiba čustva, spodbuja voljo in s svojimi pravili organizira človeka. Spontana, naporna, naključna in samovoljna je toliko, da jo otrok lahko začne ali konča, kadar sam hoče (Hočevar, 1977). 4

13 Igra je otrokovo kraljestvo. Predstavlja mu izziv. Otrok je prevzet z ţeljo, da bi zmogel vse teţje in teţje naloge in da bi lahko delal vse tisto, kar delajo večji otroci in odrasli. Z igro otrok razvija psihomotorične sposobnosti, čustva, pridobiva vztrajnost in se sprošča. Kasneje, ko se začne otrok udeleţevati druţabnih iger, mu le-te nudijo razvijanje naklonjenosti do drugih, obzirnosti, solidarnosti. Otrok se nauči zmagovati, deliti, prenašati poraz in upoštevati druge člane skupine. Igra se seveda spreminja v skladu z otrokovo starostjo, zrelostjo, gibalnim razvojem, zdravstvenim stanjem, okoljem in letnim časom. V najzgodnejši otroški dobi ne obstajajo posebej izrazite razlike med dečki in deklicami, sčasoma pa se te razlike ţe pokaţejo krivo je seveda okolje s svojimi socialnimi in kulturnimi stereotipi o moški in ţenski vlogi (Šmid, 2005). J. Lever (1976, v: Erwin, 1993) je opredelila šest, med seboj povezanih, razlik v igri med deklicami in dečki: dečki se več igrajo zunaj; druţabne igre dečkov se bolj razlikujejo glede na starost kot druţabne igre deklic; deklice so se bolj pripravljene igrati deške igre kot dečki dekliške; dečki se pogosteje igrajo tekmovalne igre in za te potrebujejo veliko prostora ekipe in tekmovalnost so značilne za njihovo igro, tudi ko ne gre za gibalne in športne igre; deklice so v igri bolj sodelovalne, igrajo se na manjši površini, npr. na igralnem orodju, igrajo se s kolebnico, skačejo gumitvist; dečki vztrajajo v igri dlje časa kot deklice: 72 % vseh deških aktivnosti traja dlje kot eno uro, pri deklicah je takih aktivnosti 43 %; 5

14 druţabne igre dečkov potekajo v večjih skupinah kot druţabne igre deklic (Marjanovič Umek in Kavčič, 2006, str. 51) Vrste otroške igre Kljub temu, da ima otroška igra svoje univerzalne značilnosti in, gledano primerjalno z drugimi dejavnostmi, svoje specifičnosti, se s starostjo in razvojem spreminja. Klasifikacije otroške igre se med avtorji in avtoricami delno razlikujejo. Gre za razlike v številu različnih vrst igre, v skupinah in podskupinah, njihovem poimenovanju in vsebinski pokritosti. V Sloveniji je najbolj razširjena klasifikacija otroške igre, ki jo je izdelal Toličič (1961). Različne vrste igralnih dejavnosti umešča v štiri skupine: f u n k c i j s k a i g r a: vključuje npr. otipanje, prijemanje, metanje, tek, vzpenjanje, torej kakršnokoli preizkušanje senzomotornih shem na predmetih; d o m i š l j i j s k a i g r a: vključuje različne simbolne dejavnosti, vključno z igro vlog; d o j e m a l n a i g r a: gre za dejavnosti, kot so npr. poslušanje, opazovanje, posnemanje, branje; u s t v a r j a l n a i g r a: vključuje npr. pisanje, risanje, oblikovanje, pripovedovanje, gradnjo (Marjanovič Umek in Kavčič, 2006, str. 41). Pri ustvarjalni igri prevladuje teţnja po uspehu. Ta se izraţa v objektu, otrok nekaj naredi ustvari. Pri domišljijski in dojemalni igri pa otrok ne»ustvarja«, ampak gre predvsem za dejavnosti njegovih funkcij. Obe sta vmesni prehodni obliki k ustvarjalni igri (Toličič in Smiljanić, 1979). 6

15 Pomen igre za razvoj otrokove osebnosti ter igra kot terapija Specializirani strokovnjaki uporabljajo igro tudi v terapevtske namene. Iz dosedanjih izsledkov ugotavljamo, da igralna dejavnost v določenih pogojih sprošča otrokovo osebnost, zlasti razne zavore. V igri pridejo do izraza in sprostitve tudi podzavestne tendence. Terapevt uporablja igralno situacijo tudi za to, da otroka v zmanjšanem svetu (v svetu igre) pripravi do omejitev, ki jih zahteva druţbeno ţivljenje. V igralni terapiji otroka kultivira in socializira, seveda v skladu z otrokovimi razvojnimi zmogljivostmi, in sicer tako, da ne nastanejo kake nove čustvene motnje (Toličič in Smiljanić, 1979). Z igro lahko otroku pomagamo, da neugodno situacijo spremeni v ugodno. Igra tudi v kasnejših letih pomaga k razvijanju kreativnosti, vztrajnosti, spretnosti, tekmovalnosti Oropati otroka za igro je tako, kot bi ga oropali za odnos. Raziskave kaţejo, da odrasli še nekako vzpostavljamo kontakt preko igranja iger s pravili, igrati se z otrokom domišljijsko igro, pa nam je zelo tuje. Veliko več ţe vemo, kako zelo je igra pomembna. Tako se zgodi, da otrokom kupujemo igrače, da jim mine čas, sami pa nimamo časa, da bi se vključevali. Na ţalost je naše delo oropano kreativnosti ravno zato, ker smo v sebi zatrli otroško domišljijo. Starši, ki najdejo stik z domišljijsko igro otrok, imajo odnos z otrokom in seboj, kateri poteka preko emocij in empatije ter premosti razliko v letih in razkorak v času. Otrok se ţeli identificirati z odraslim, ţeli biti močan, spreten in pameten kot odrasli. Na ţalost se je izbor iger, pri katerih odrasli dovolimo udeleţbo otrok, vse bolj skrčil v zadnjih desetletjih. Igra pomeni za starše predvsem moţnost kontakta, za otroka pa ima tudi razvojni pomen. Odrasli naj bi svojo udeleţbo pri igri tudi omejevali, in sicer tako, da otroku pustijo samostojnost in samoaktivnost in ga podprejo, ko mu zmanjka vztrajnosti in idej. Postavlja se vprašanje, katera igra ima večjo vlogo za otroka v kasnejših letih ali igra otrok - sovrstnik ali igra otrok starši Vsaka igra ima povsem drug pomen, vendar pa se obe igri dopolnjujeta in otroku omogočata pridobivati socialne zmoţnosti, s katerimi se umešča v koordinate socialne strukture. Nihče 7

16 ne more otroku omogočiti takšnega potrjevanja kot starši, ob igri z vrstniki pa ima otrok moţnost, da išče mesto med enakimi po horizontali. Preko sodelovanja v obeh odnosih se otrok usposablja za bodoče vloge. Ena ključnih razvojnih nalog igranja in iger je tudi to, da je ta aktivnost most med nezavednim in zavestno izkušnjo, s tem pa tudi z občutkom za realnost. Mnogim, ki te zveze ne izpostavijo, se zgodi, da imajo hude deficite ega. Nekatere igre vpeljejo otroka tudi v svet znanja. Ko otrok ţe posluša pravljice, vključuje igranje vlog, tedaj otrok ţe prepoznava zveze in razlike med domišljijo in realnostjo (Juhart, 2000). Za otroke je zelo pomembno, da si razvijejo bogato domišljijo. To jih bo izpopolnjevalo vse ţivljenje z radostjo, znali se bodo potopiti v svet iger, potovanja in sanjarjenja. Če pa pogledamo praktično stran ţivljenja, so ljudje z razvito domišljijo še bolj uspešni pri ustvarjalnih poklicih. Z drugimi besedami povedano, je človek, ki ni sposoben domišljije, marsikdaj prikrajšan za veselje. Torej pomagajmo otroku tudi z nasveti, kako pomembna razvojna naloga je shajanje s skupino vrstnikov, saj lahko odločilno vpliva na otrokove odnose v mladostništvu in odraslosti. Čeprav ne moremo prisiliti otroka, naj se igra z drugimi otroki, mu lahko z zgledi pokaţemo, kako pomembno vlogo imajo skupine v našem ţivljenju. Poskrbimo, da dobi otrok starosti in zanimanju primerne priloţnosti za pridobivanje veščin, potrebnih za sodelovanje v skupini vrstnikov.»ko boste preizkušali igre in dejavnosti s svojimi otroki, morate vedeti, da potrebujete troje: čas, zanimanje in željo, da bi uživali v vzgojnih izzivih (Shapiro).«(Juhart, 2000, str. 137) 8

17 2.2 DRUŢINA IN PROSTI ČAS Pomen druţine za otroka»v družini se rojevajo nova življenja, v družini se doživljajo prve lepote življenja in dajejo prve spodbude, da človek vse bolj postaja človek.«(marinček, 2000, str. 27) Človek ţivi druţinsko ţivljenje, odkar obstaja. Druţina ni samo biološka struktura. Je tudi temelj socialnega ţivljenja in socialnih odnosov osnovna celica druţbe. Druţina je tudi duhovna kategorija. Je vir in okvir posameznikovega duševnega razvoja, njegove duhovne in osebnostne rasti. Človek je osebnostno bitje, vsak zase je enkratna, individualna osebnost. Prav druţina je tista, v kateri nastaja in se oblikuje posameznikova osebnost. Vpliv druţine se ne kaţe samo v vzgoji, eksistencialno pomembno je ţe to, da daje posamezniku okrilje, v katerem doţivlja ljubezen in sprejemanje in v katerem se čuti zaţelenega in varnega. Druţina je tudi osnovni in za posameznika najpomembnejši posrednik ciljev, vrednot in idealov. Omogoča njihov prenos iz generacije v generacijo. Danes, ko se razmere, v katerih ţivi vsaka naslednja generacija, tako hitro spreminjajo, ostajajo temeljne vrednote eden izmed redkih faktorjev stabilnosti, ki dajejo posamezniku ţivljenjsko orientacijo in mu nudijo moţnost, da oceni in osmišlja stvari, s katerimi se v dinamičnem sodobnem svetu in ţivljenju srečuje (Musek, 1995). Otrok potrebuje druţino, katera odseva skrb in podporo drug drugemu bodisi v dobrih bodisi v teţkih ţivljenjskih situacijah. Ljubeči starši skrbijo za svoje otroke po svojih najboljših zmoţnostih, po lastnem prepričanju, kako jim nuditi najboljše, da bodo odrasli v zdrave, poštene, spoštovanja vredne osebe. Vzgajajo jih z ljubeznijo, toplino ter jim poskušajo biti zgled. Otroci starše običajno posnemajo, prevzamejo njihove vzorce obnašanja, njihova prepričanja in vrednote. 9

18 »Nobena, zunaj družine organizirana, vzgoja ne more povsem nadomestiti družine, ne more opraviti vseh tistih funkcij, ki jih imata mama in oče in družinsko življenje.«(lešnik, 1982, str. 79) Vendar kljub vsemu ne ţivijo vsi otroci v ljubečih, skrbnih in varnih druţinah. Nerazumevanje med starši, do katerega pripeljejo nezaţelene druţinske razmere (brezposelnost, prepiri, alkohol, razpad zakona idr.), ima za otroka negativne posledice. Otroci takih druţin čutijo pomanjkanje ljubezni, dostikrat so zmedeni, imajo teţave s koncentracijo, ne čutijo pripadnosti druţini, sebe krivijo za teţave, ki jih imata starša Ţal veliko staršev tega sploh ne opazi, zato lahko posledično tudi otroci sami zapadejo v kakšne teţave Prosti čas v druţini Prosti čas ali ga sploh še imamo? Današnja druţbena klima s čedalje hitrejšim tempom ţivljenja in konkurenčnostjo na trgu delovne sile vpliva na podaljšan delovni čas zaposlenih ter na intenzivno formalno in neformalno izobraţevanje. Zaradi preobremenjenosti imajo odrasli in mladi vedno manj prostega časa. Tudi otroci občutijo pomanjkanje prostega časa, saj so mnogi prezaposleni s številnimi šolskimi in izvenšolskimi dejavnostmi. Prevelika dejavnost otrok je lahko med drugim tudi posledica strahu pred šolsko neuspešnostjo in nemalokrat pred preveliko ambicioznostjo staršev. Naloga staršev je, da otrokom pomagajo poiskati prostočasne vsebine, ki jih ne bodo dodatno obremenjevale, ampak jim bodo v veselje in zabavo ter se bodo ob njih sprostili. Izrednega pomena za druţino je skupno preživljanje prostega časa. Ne gre le za počitek, temveč tudi za aktivno druţenje, na podlagi uveljavljanja skupnih interesov in potreb. Tako se ustvarjajo pozitivni in topli odnosi, občutki pripadnosti, varnosti in ljubezni. 10

19 »Ne zanima me, kako zelo si zaposlen v tvoji moči je, da si vzameš čas za svoje otroke. Lahko se z njimi pogovoriš o svojih sanjah, o tem, kako si preživel dan, o svojih strahovih. Bolj ko si zaposlen, bolj dragocen je čas, ki si ga odtrgaš za svojega otroka. Če ga ne preživiš s svojimi najmlajšimi, ne bodo razvili zdravega odnosa do družbenega življenja (Lee Salk).«(Šmid, 2005, str. 41) Prosti čas je vzajemni interes druţine, fokus interakcije in komunikacije ter priloţnost za preskus in razvoj novih druţinskih odnosov. Aktivnosti v prostem času, v katerih sodeluje vsa druţina, v večji meri pripomorejo k izboljšanju medsebojnih odnosov kot aktivnosti, v katerih sodelujejo posamezni člani. Spremembe v strukturi druţine in opredelitvi posameznih vlog se odraţajo tudi na spremembah v preţivljanju prostega časa. Velik vpliv na aktivno preţivljanje prostega časa imajo ţivljenjski pogoji, zlasti socialno-ekonomski poloţaj druţine. Če se izboljšajo ţivljenjski pogoji, se kvalitativno spreminja tudi prosti čas, ki je zelo pomemben za zdravje in kakovost ţivljenja vsakega posameznika, druţine in druţbe (Tepavčević, 2003). Starši različno preţivljajo prosti čas s svojimi otroki. Nekateri prisostvujejo pri otroški igri, drugi se rekreativno ukvarjajo z raznimi športi, sprehodi ter tako veliko časa preţivijo v naravi. Spet tretji izbirajo dejavnosti, kot so risanje, branje, igranje druţabnih iger, gledanje televizije ali igranje računalniških igric. Kaj druţina počne v prostem času, je odvisno od interesov, potreb in ţelja druţinskih članov. Moţnosti za preţivljanje prostega časa je danes veliko. Potrebno je le izbrati tiste, ki so za otroka tako primerne kakor tudi dosegljive. Navsezadnje je pomembno to, da se druţina skupaj zabava, ustvarja, se sprošča ter daje otroku občutek povezanosti in pripadnosti. Vse to vpliva na razvoj otrokove osebnosti, tako na biološki, intelektualni, estetski, etični kot tudi na socialni ravni. Preţivljanje prostega časa je tudi svobodna izbira posameznika. V današnjem času imajo otroci na razpolago veliko dejavnosti, v katerih lahko svoje interese, izkušnje in veselje delijo z vrstniki. V mislih imamo izvenšolske dejavnosti, ki jih obiskujejo otroci s soglasjem staršev. Velikokrat se otroci odločijo za športne aktivnosti, kombinirane z igro. Pri dečkih so običajno to ekipni športi (nogomet, košarka, ), ki razvijajo občutek za delovanje v skupini in sledenje pravilom. 11

20 Deklice se večkrat odločijo za dejavnosti, v katerih lahko izrazijo in izpopolnijo svoje plesne, glasbene in gibalne sposobnosti (ples, igranje na instrument, petje, gimnastika, ). Izvenšolske dejavnosti so organizirane v popoldanskem času med tednom in v dopoldanskem času ob koncu tedna. Na nek način so v njih vključeni tudi starši, čeprav posredno. Otroka morajo namreč pripraviti in ga pravočasno pripeljati na dejavnost, pomembno in skorajda nujno pa je tudi, da so prisotni na njegovih nastopih, tekmah, razstavah, S tem otroku nudijo podporo, ga spodbujajo, mu dajo vedeti, da soglašajo z njegovo odločitvijo ter mu dajejo občutek, da je njegovo početje pomembno. Ob takem ravnanju staršev otrok čuti veselje, samozavest, ljubezen in pripadnost tako svoji druţini kakor tudi pripadnost vrstnikom. 2.3 ŠOLSKE DEJAVNOSTI V PROSTEM ČASU Interesne dejavnosti V osnovnih šolah se izvajajo interesne dejavnosti, ki so namenjene vsem učencem šole. V okviru interesnih dejavnosti učenci razvijajo svoje sposobnosti in zadovoljujejo svoje interese ter ţelje. Interesi učencev so različni in temu primerna je običajno tudi pestra ponudba interesnih dejavnosti. Ker se le-te izvajajo izven časa pouka, se pravi v prostem času otrok, načeloma enkrat, je obiskovanje interesnih dejavnosti odvisno tudi od prevoza otrok domov. Nekatere šole imajo organiziran prevoz s šolskim avtobusom. Izvajalci interesnih dejavnosti so v večji meri učitelji oziroma učiteljice osnovne šole, nekatere interesne dejavnosti pa se izvajajo tudi v sodelovanju z zunanjimi sodelavci. Slednje so plačljive. Ponudba interesnih dejavnosti se od šole do šole razlikuje. Odvisna je od interesov učencev, njihovih staršev, strokovne usposobljenosti učiteljev ter tudi od same lokacije šole (mesto/vas). Ne glede na te razlike pa so nekatere interesne dejavnosti ţe leta in leta stalnica oziroma so običajne za osnovne šole nasplošno. 12

21 Po pregledu Publikacij treh osnovnih šol smo ugotovili, da se v prvem triletju (prvi, drugi in tretji razred) osnovne šole običajno izvajajo naslednje interesne dejavnosti (imenujemo jih tudi kroţki): pravljični kroţek, dramski kroţek, lutkovni kroţek, otroški pevski zbor, folklora, plesni kroţek, glasbeni kroţek, literarna delavnica, računalniški kroţek, športni kroţki, kroţki tujih jezikov,»hura, prosti čas«in mnogi drugi (Osnovna šola Bojana Ilicha, 2010; Osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj, 2010; Osnovna šola Sladki Vrh, 2010b) Pravljični kroţek Otroci imajo zelo radi pravljice, domišljijski svet, v katerem nastopajo pravljična bitja. Beg od resničnega sveta v svet, kjer je vse mogoče in kjer se, ne glede na okoliščine, zmeraj vse srečno konča. Pravljični junaki ţivijo v srcih otrok in ti se še kako radi poistovetijo z njimi. Te svoje ţelje imajo otroci moţnost uresničiti pri pravljičnem kroţku. Pravljice berejo, poslušajo, njihovo vsebino pa obnavljajo in jo izraţajo na različne načine, tudi skozi igro. Tako se naučijo osnovnih vlog v gledališču, kako deluje oder in kako se morajo gibati in govoriti v določeni vlogi. Razvijajo sposobnosti izraţanja z mimiko in kretnjami ter sposobnost za identifikacijo s knjiţevnimi osebami. Pravljični kroţek sovpada z dramskim kroţkom. Ob ustvarjanju lastne igre raste sproščenost in samozavest otrok. Skozi igranje otrok spoznava duh timskega dela ter se tako nauči spoštovati soigralce. Pri pravljičnem kroţku se otroci pogovarjajo o»pravem«gledališču in se seznanijo s pomenom besed, kot so: oder, luči, glasba. Pod okriljem mentorja pripravljajo šolske gledališke uprizoritve in tako sodelujejo na šolskih ter drugih prireditvah. Na ta način posredno razvijajo sposobnost ustvarjanja dogodkov tudi za mlade in odrasle (Osnovna šola Sladki Vrh, 2010a). 13

22 Dramski kroţek in lutkovni kroţek Cilj tako dramskega kot tudi lutkovnega kroţka je otrokom pribliţati košček umetnostnega besedila na zanimiv, igriv in zabaven način. Tako se sčasoma oblikuje pozitiven čustven odnos do umetnostnega besedila. Ob igri in nastopih otroci razvijajo svojo domišljijo in samostojnost ter si bogatijo izkušnje in mišljenje. Preizkušajo se v igri vlog z rekviziti, učijo se slovnično pravilne izgovarjave pisane besede. Sodelujejo pri izdelavi scene, lutk in kostumov ter pri izbiri glasbe. Otroci se navajajo na zdrave medosebne odnose v skupini, s čimer se razvija druţabnost in prijateljstvo. Svoje delo predstavijo šoli, vrtcu in sokrajanom, sodelujejo tudi na reviji gledaliških skupin in na lutkovnem maratonu (Osnovna šola Sladki Vrh, 2010a) Otroški pevski zbor Glasba nas spremlja vse ţivljenje. Otroci se z njo najprej soočajo v domačem okolju, v vrtcu in kasneje tudi v šoli. Svoje pevske sposobnosti imajo moţnost dokazovati tudi s sodelovanjem v pevskem zboru. V otroškem pevskem zboru otroci spoznavajo lepote slovenskih narodnih in umetnih pesmi, naučijo se jih spoštovati in ohranjati. S tehniko urjenja petja razvijajo ritmični in melodični posluh ter se učijo pesmi peti doţiveto. Spoznajo tudi pesmi drugih narodov in tujih skladateljev. Otroci s sodelovanjem v pevskem zboru razvijajo koncentracijo, discipliniranost, vztrajnost in smisel za skupno delo ter odgovornost. Z naučenimi pesmimi nastopajo na raznih prireditvah in si tako pridobivajo samopotrditev in samozavest (Osnovna šola Sladki Vrh, 2010a) Folklora Folklora je interesna dejavnost, ki je značilna zlasti za osnovne šole na podeţelju, na vasi in ne toliko za osnovne šole v mestu. Zdruţuje ples, petje in igro. Cilj folklore je otrokom pribliţati ljudske običaje domačega kraja. Tako se otroci naučijo plesnih korakov, ki so značilni za ples določene regije, seznanijo se 14

23 predvsem z ljudskimi plesi domačega kraja. K temu spadajo tudi ljudske izštevanke in rajalne igre. Ob igri in nastopih otroci razvijajo svojo domišljijo, spretnosti in samostojnost, bogatijo lastne izkušnje in znanje. Poleg predstavitve svojega dela v šoli in domačem kraju, folklora sodeluje tudi na reviji folklornih skupin, raznih tekmovanjih in delavnicah (Osnovna šola Sladki Vrh, 2010a) Glasbeni kroţek Glasbeni kroţek je interesna dejavnost, pri kateri otroci zbujajo zanimanje za različne oblike glasbenega udejstvovanja: pojejo in igrajo ter poustvarjajo glasbene vsebine. Ob glasbenih dejavnostih razvijajo glasbene sposobnosti (melodični, ritmični, harmonski posluh, estetsko oblikovanje, muzikalnost) in izvajalske spretnosti (tehniko petja in igranje glasbil šolskega instrumentarija). Otroci ustvarjajo glasbo, sproščajo lastne zvočne zamisli in domišljijo ter preizkušajo procese glasbenega delovanja. Glasbena doţivetja in predstave izraţajo gibalno rajalno, plesno, likovno in besedno. Prav tako odkrivajo zakladnico glasbene literature, njene ustvarjalce in poustvarjalce. Glasbeni kroţek običajno sodeluje z dramskim kroţkom, za katerega otroci pripravijo glasbene spremljave za igre. Velikokrat sodeluje tudi s folkloro, s katero skupaj raziskujejo krajevno ljudsko pesem (Osnovna šola Sladki Vrh, 2010a) Literarna delavnica Literarno delavnico obiskujejo otroci, ki so vešči v izraţanju pisane in govorjene besede. Pri tem kroţku otroci sestavljajo čim bolj domiselne opise, zgodbe, pesmi in pri tem razvijajo domišljijo in kreativnost. Poleg tega se urijo v sestavljanju ugank, rebusov, stripov in podobno. Po moţnosti izvajajo tudi kratke intervjuje oziroma reportaţe. Otroci pošiljajo literarne prispevke v otroška glasila ter sodelujejo na literarnih natečajih. Za literarno delavnico je značilno, da izda šolsko glasilo (razredne stopnje), v katerega vključuje tudi literarne prispevke 15

24 otrok, ki niso vključeni v ta kroţek. Otroci, vključeni v literarno delavnico, sodelujejo na kulturnih prireditvah z lastnimi stvaritvami (Osnovna šola Sladki Vrh, 2010a) Računalniški kroţek Pri računalniškem kroţku se otroci navajajo na delo z računalnikom. Računalnik najprej dobro spoznajo, nato pa se učijo osnovnih funkcij nekaterih računalniških programov. Bolj za zabavo kot zares rišejo in sestavljajo sličice, poljubno oblačijo animirane like, igrajo se spomin ter se navajajo na upravljanje z miško. S pomočjo raznih programov se urijo v štetju ter glaskovanju. Naučijo se preslikovati povedi iz otroških revij ter jih z uporabo različnih funkcij preoblikovati v Wordu. Prav tako se urijo v oblikovanju tabel ter shranjevanju podatkov. Računalniški kroţek je poleg zabave še kako poučen (Osnovna šola Sladki Vrh, 2010a) Plesni kroţek Plesni kroţek sluţi otrokom za sproščanje čustvene napetosti in za zabavo. Skozi ples otroci razvijajo svoje gibalne sposobnosti in motorične spretnosti, utrjujejo sposobnost koordinacije gibov ter gibalni spomin. Otroci spoznajo, da sta glasba in ples lahko vrednota ter da lahko sluţita kot kvalitetno preţivljanje prostega časa. Pri plesnem kroţku otroci s sodelovanjem v gibalnih in rajalnih igrah razvijajo strpnost, sposobnost sodelovanja ter upoštevanja pravil. Naučijo se sproščanja ob glasbi ter se navajajo na sproščeno javno nastopanje. Otroci si tako krepijo samopodobo in medsebojne odnose. Koreografije, ki se jih otroci naučijo pri kroţku, predstavljajo z nastopi na prireditvah v šoli in v domačem kraju. Udeleţijo se tudi vsakoletnega šolskega tekmovanja, ki ga organizira mentorica in področnega tekmovanja, ki ga organizira Plesna zveza Slovenije. Otroci pri plesnem kroţku torej izraţajo občutke ter razpoloţenja z gibanjem, z otroškim plesom in plesnimi igrami. Skozi ples dojemajo različnost v kakovosti gibanja in ta spoznanja vpletejo v gibalno izraznost (Osnovna šola Sladki Vrh, 2010a). 16

25 »Hura, prosti čashura, prosti čas«je športni program, ki ga izvajajo nekatere osnovne šole. Namenjen je otrokom in mladim, ki ţelijo svoj prosti čas po pouku, ob koncu tedna in med počitnicami preţivljati aktivno in v druţbi vrstnikov na športnih površinah. V ta namen jim šole ponujajo različne športne aktivnosti, ki običajno potekajo na zunanjih igriščih ali v telovadnici šole. Koordinator tega programa je šolski športni pedagog. Urnik vadbe in podrobnejše informacije o izvajanju posameznih športnih aktivnosti načeloma najdemo na spletni strani določene šole oziroma neposredno pri njih, v šoli (Osnovna šola Sladki Vrh, 2010b) Učenje tujih jezikov v osnovni šoli Naš svet postaja vse manjši. Tehnologija, ki ji skorajda ne moremo slediti in neštete moţnosti za komunikacijo nas navidezno zbliţujejo. Ponujeni so nam številni mediji, ki jih lahko izkoristimo za zabavo in krajšanje prostega časa, seveda pa tudi za pridobivanje novega znanja. Da pa lahko to znanje v vsej meri izkoristimo, je velikokrat potrebno poznavanje tujega jezika (Osnovna šola Sladki Vrh, 2009). Ţe v vrtcih in kasneje v osnovnih šolah ponujajo uvajanje zgodnjega učenja tujega jezika. Za primer smo pregledali Publikacije treh osnovnih šol: Osnovne šole Sladki Vrh, Osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj in Osnovne šole Bojana Ilicha Maribor. Na vseh treh osnovnih šolah ponujajo učenje nemškega jezika bodisi kot fakultativni pouk bodisi kot interesno dejavnost ali v obliki tečaja, ki ga izvajajo zunanje institucije. Na Osnovni šoli Sladki Vrh se fakultativno učenje nemškega jezika prične v drugem razredu osnovne šole in traja do šestega razreda, kasneje je učenje nemškega jezika vključeno v obvezni del učnega načrta. Proti koncu šolskega leta je učenje nemškega jezika vključeno tudi v prvi razred. Učitelji jezik poučujejo preko igre in gibalnih vaj. Otroci si brez teţav prisvojijo pravilno izgovarjavo, ki je v vsakem tujem jeziku zelo pomembna. Prav tako si v zelo kratkem času 17

26 razvijejo bogat besedni zaklad, ki ga nenehno širijo (Osnovna šola Sladki Vrh, 2009). Fakultativni pouk nemškega jezika poteka tudi na Osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru. Otroci se z nemškim jezikom prvič srečajo v tretjem razredu osnovne šole. Fakultativna oblika poučevanja traja vse do šestega razreda. Otroci Osnovne šole Bojana Ilicha imajo moţnost, da poleg izkušenj v nemškem jeziku pridobijo tudi izkušnje pri angleškem jeziku. Šola namreč ponuja tečajni pouk nemškega in angleškega jezika, ki sta za starše plačljiva (Osnovna šola Bojana Ilicha, 2010). Na Osnovni šolo Rudolfa Maistra Šentilj se otroci prvega triletja osnovne šole učijo nemški in angleški jezik v sklopu interesnih dejavnosti. Fakultativno učenje nemškega jezika sledi v petem in šestem razredu (Osnovna šola Rudolfa Maistra Šentilj, 2010). Znanje, ki si ga pridobimo v zgodnjih letih, lahko s pridom izkoriščamo in nadgrajujemo celo ţivljenje. Pri pouku tujih jezikov pa ne spoznavamo samo jezika, temveč tudi kulturo drugih narodov in s tem skušamo razvijati toleranco do drugih kultur (Osnovna šola Sladki Vrh, 2009). Uspešnost dela interesnih dejavnosti je v preteţni meri odvisna od mentorjev od njihovega znanja, interesa, programa dela, sposobnosti motiviranja učencev in resne ter temeljite priprave na delo. Mentorji odkrivajo in razvijajo različne sposobnosti in interese učencev, jih usmerjajo, širijo in bogatijo njihovo znanje ter jim pomagajo pri pridobivanju spretnosti, ali pa jih navajajo na zdrav način ţivljenja na rekreiranje in koristno izrabo prostega časa z dejavnostmi, ki sproščajo in lepšajo ţivljenje. Interesne dejavnosti so pomemben del šolskega ţivljenja in veliko prispevajo k dobremu počutju učencev in k ugledu šole kot celote. 18

27 2.4 IZVENŠOLSKE DEJAVNOSTI V PROSTEM ČASU Ţelje in interesi otrok so raznoliki, zato je raznolika tudi izraba njihovega prostega časa. Velik del svojega prostega časa otroci posvetijo obiskovanju izvenšolskih dejavnosti. Le-te so velikokrat povezane s športom. Lahko bi rekli, da je šport ena izmed najboljših šol ţivljenja: pri športu se naučimo priznavati drugega, presojati svoje odlike in šibkosti, spoštovati pravila ţivljenja v skupnosti, premagovati poraze in biti ponosni, ker smo jih sposobni premagati. Otroci se vključujejo tako v kolektivne, kakor tudi v individualne športne aktivnosti. Pri kolektivnih športih se sprosti veliko energije, otrok okuša ţivljenje skupaj z drugimi, uči se spoštovati skupna pravila in doţivlja zadovoljstvo, ker pripada skupnosti, ki si prizadeva doseči skupni cilj. Individualni športi so usmerjeni v samouveljavitev in ohranjanje svojega prostora, svoje identitete. Otroci prvega triletja osnovne šole se od športnih dejavnosti udeleţujejo predvsem nogometa, gimnastike in plesa. Poleg športnih dejavnosti otroci svoj prosti čas namenijo tudi obiskovanju glasbene šole, predvsem na podeţelju pa tudi obiskovanju verouka. Seveda obstajajo še mnoge druge izvenšolske aktivnosti, kot so npr. tenis, badminton, borilne veščine (judo, karate, ajkido), skavti, gasilci in druge dejavnosti. Izvenšolske dejavnosti otroci obiskujejo v popoldanskem času oziroma med vikendom in počitnicami Otroški nogomet Nogomet je šport, nad katerim se navdušuje ves svet bodisi z igranjem bodisi z gledanjem oziroma spremljanjem. Otroci, predvsem fantje, ţe v predšolskem obdobju gojijo zanimanje za tovrstno igro z ţogo. Dandanes obstaja veliko otroških nogometnih klubov, v katerih se otroci seznanijo s prvimi koraki v nogometu. V nogometnem klubu smejo otroci začeti trenirati s šestimi leti oziroma z vstopom v prvi razred osnovne šole. Otroški nogometni klubi so velikokrat povezani z otroškimi nogometnimi šolami. Strokovnjaki so prepričani, 19

28 da je za normalno delo kluba otroška nogometna šola prvi ter najpomembnejši temelj trdnosti nogometnega kluba. Ne smemo pozabiti, da gre pri otroški nogometni šoli mnogokrat za prve stike otroka z organiziranim nogometnim delovanjem in je zato izredno občutljivo področje, saj je od prvega vtisa odvisen odziv in navdušenje nad nogometno igro. V programu otroške nogometne šole gre predvsem za animacijo,in ne tekmovanje ter učenje. Neprestano se poudarja mnoţičnost pod geslom»nogomet za vse«. V nadaljevanju povzemamo nekaj razlogov, zakaj je nogomet tako priljubljen: je zdrav način ţivljenja, ki bogati otroštvo in mladost ter spodbuja skladen telesno duševni razvoj; pri nogometu gre za športno vzgojno delovanje na razvoj osebnosti preko samopotrditve, identifikacije ter socializacije v športni ekipi; zdruţuje ljudi različnih ras, političnih in verskih prepričanj in je zato učinkovito sredstvo proti nestrpnosti; otroška nogometna šola pomeni izvir novih nogometašev, med katerimi se skrivajo tudi vrhunski nogometni talenti; s sooblikovanjem boljše sodobne druţbe z vzgojo pozitivnih osebnostnih lastnosti skrbi za lasten ugled tako med otroci in njihovimi starši kot tudi javnimi ustanovami (šola, ministrstvo, občina ) (Nogometna zveza Slovenije, b. d.) Otroška gimnastika Gimnastika je oblika telesnih vaj, katerih glavna značilnost je izpolnjevanje časovnih in prostorskih elementov gibanja. Otroci zadovoljujejo potrebo po gibanju z izvajanjem naravnih oblik gibanja (plazenje, lazenje, hoja, tek, plezanje, skoki), razvijajo koordinacijo, gibalne in funkcionalne sposobnosti. Otroci spoznavajo osnovne elemente iz akrobatike in ritmike (prevali, stoje,»kolesa«, mostovi, premeti ) ter se seznanijo z različnimi oblikami hoje, skokov, drţ in obratov na gredi. Poleg tega izvajajo skoke na mali proţni ponjavi. Pri gimnastiki se otroci torej igrajo, zabavajo in telovadijo. Glavni cilj otroške 20

29 gimnastike je, da se postavijo temelji za pozitivno motiviranost do športnih dejavnosti in kasnejše pravilno vrednotenje športa (Športno društvo Partizan, 2007) Ples Ples je vrsta izraţanja, umetnosti in zabave. Je govorica telesa, ki se izraţa skozi ritem glasbe in lahko predstavlja stil človekovega ţivljenja. Ples je del kulturne izobrazbe vsakega posameznika in je kultura posameznega naroda (Ples, b. d.). Ples sluţi za razvijanje otrokovega občutka za disciplino in obvladovanje lastnega telesa, obvladovanje posameznih delov telesa in njegovih gibalnih sposobnosti. Ples vzgaja dobre reflekse, obvladovanje ritma in prostora in razvija celotne otrokove psihomotorične sposobnosti in spretnosti (Plesna zvezda, b.d). Otroci se imajo moţnost plesno udejstvovati v plesni šoli, v katero jih vpišejo starši. Danes imamo v Sloveniji pestro izbiro številčnih plesnih šol z raznovrstnimi ponudbami. Plesne šole pripravijo različne programe za učenje plesnih korakov. Otroci na začetku prvi dve leti spoznavajo svoje telo, prostor ter odnos do okolja, posameznikov ali skupine skozi igro. Naučijo se veliko zabavnih skupinskih plesov na najbolj popularne domače in tuje glasbene hite. Tretje leto ţe zavestno izvajajo gibe in dejavnosti, ki njihovo telo usposabljajo za nadaljevanje izobraţevanja v plesnem programu. Otroci imajo moţnost izbrati plesno zvrst, v kateri se imajo ţeljo izpopolnjevati (standardni plesi, latinskoameriški plesi, druţabni plesi, folklorni plesi, disko plesi, show plesi, orientalski plesi, balet, ) (Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, b. d.).»beseda pove samo en del, najslabši. Čim manj govorim, tem jasneje se razodevam. Ples je še nad glasbo.«(cankar, b. d.). 21

30 2.4.4 Glasbena šola za otroke Otroci, katerih ţelje in interesi zahajajo v glasbene vode, imajo moţnost, da jih starši vpišejo v katero izmed glasbenih šol. Glasbene šole ponujajo poučevanje glasbenih instrumentov (klavir, kitara, harmonika, bobni, klaviature ) in poučevanje solo petja. Veliko otrok, ki obiskuje glasbeno šolo, ima prirojen glasbeni talent, ki ga pod strokovnim vodstvom izpopolnjujejo in gojijo, da njihovo glasbeno ustvarjanje dobi pravi pomen. Obiskovanje glasbene šole je šolanje, ki ga ima otrok moţnost nadaljevati tudi v srednji šoli, kar je perspektivno za pridobitev otrokove izobrazbe Verouk Verouk je izvenšolska prostočasna dejavnost otrok, ki je povezana s pridobivanjem znanja določene religije oziroma vere. Verouk poučuje duhovnik ali katehet. Verouk deluje tudi med poletnimi počitnicami, in sicer v obliki oratorija. Besedo oratorij duhovniki prevajajo z besedami velika igralnica ţivljenja. Dejavnosti oratorija se izvajajo čez dan, običajno med 9. in 16. uro in trajajo en teden. V tem času so otroci pod vodstvom animatorjev, kateri so odgovorni za izdelavo tedenskega programa oratorija. Program vključuje igro, petje, zgodbe, molitev ter razne delavnice (npr. ročne spretnosti). Tako lahko otroci koristno preţivijo svoj prosti čas v druţbi vrstnikov (Oratorij, 2010) Učenje tujih jezikov izven šole Zgodnje učenje tujih jezikov je v današnjem času in prostoru postala evropska prioriteta. S spodbujanjem otrok k usvajanju tujih jezikov jezikovne šole otroke pripravljajo na ţivljenje v večjezični skupnosti. Poleg ostalih programov šole izvajajo tudi programe za predšolske otroke in osnovnošolce. Zaradi konkurence 22

31 na trgu si vsaka zasebna šola prizadeva otrokom ponuditi čim več za starše sprejemljivo ceno. Pregledali smo programe, ki jih ponujajo tri različne jezikovne šole v Mariboru: Jezikovna šola Doba, Jezikovni biro Lindič Eurolingua in Jezikovni center Berlitz. Zasebna jezikovna šola Doba predšolske otroke popelje v svet angleškega in nemškega jezika, osnovnošolci pa poleg teh dveh jezikov spoznajo tudi francoski, italijanski in španski jezik. Cilj programov je otroku pribliţati tuj jezik na spontan in nevsiljiv način; razviti pri otroku govorne in slušne spretnosti v tujem jeziku, tako da se bo sposoben odzvati na dana navodila, spodbude in vprašanja. Osnovne metode dela so igra, gibanje in dramatizacija, torej metode, ki so prilagojene otrokovi starosti in sposobnostim. Na jezikovni šoli Doba skrbijo za to, da otroka spodbudijo k učenju in v njem prebudijo pozitiven odnos do tujega jezika. Pričetki tečajev so v začetku šolskega leta, v majhnih skupinah do deset otrok. Tečaji potekajo na osnovnih šolah ali na sedeţu jezikovne šole (Jezikovna šola Doba, 2010). Ure tujih jezikov, obogatene z različnimi druţabnimi, gibalnimi in plesnimi igrami, pesmijo in interaktivnimi dejavnostmi, se izvajajo na jezikovni šoli Jezikovni biro Lindič Eurolingua. Otroci na zanimiv in zabaven način razvijajo slušne in govorne spretnosti. Tako kot na Dobi se tudi tukaj osnovnošolci učijo angleški, nemški, italijanski, francoski in španski jezik. Preko njihove E-šole so starši zmeraj obveščeni o poteku tečaja, predelani snovi in napredovanju njihovega otroka. Otroci, od osmega leta naprej, z ţe usvojenim osnovnim znanjem jezika, imajo moţnost opravljati mednarodni izpit iz nemškega jezika. Priprave na mednarodni izpit terjajo dodatne izobraţevalne ure, pri katerih se otroci seznanijo s poskusnimi testi in z različnimi spretnostmi: bralnim in slušnim razumevanjem, pisnim in ustnim izraţanjem. Opravljen mednarodni izpit dokazuje mednarodno določeno raven jezikovnega znanja in izboljšuje moţnosti v vsakdanjem ţivljenju. Tečaji tujih jezikov potekajo na osnovnih šolah in na sedeţu jezikovne šole. Ponujajo tudi individualno učenje tujega jezika, ki je učinkovito nadgrajevanje znanja poleg rednega pouka (Jezikovni biro Lindič Eurolingua, 2009). 23

32 V jezikovnem centru Berlitz potekajo programi učenja istih tujih jezikov kot v prej omenjenih jezikovnih šolah. Posebnost Jezikovnega centra Berlitz je v tem, da se ta ukvarja z učenjem angleškega jezika tudi med počitnicami. Jezikovni center Berlitz za otroke organizira jezikovne počitnice v kampu. Namenjene so otrokom od sedmega leta starosti naprej ne glede na izhodiščno znanje. Programi so prilagojeni otrokom glede na njihovo starost in predznanje. Jezikovne počitnice se od klasičnega pouka močno razlikujejo. Poudarek je na govoru konverzaciji. Učenje v majhnih skupinah, igre vlog in druge zanimive igre so metode, ki naredijo učenje hkrati zabavno in učinkovito. Otroci se hitro naučijo spontane uporabe tujega jezika. Program je torej kombinacija aktivnega pouka tujega jezika ter športnih in druţabnih aktivnosti. Otroci so nastanjeni v idiličnem okolju daleč stran od mestnega hrupa in nevarnih cest (Jezikovni center Berlitz, 2010). Starši imajo veliko moţnosti, da izberejo na kakšen način se bo njihov otrok seznanil s tujimi jeziki in kulturo drugih narodov. Poznavanje tujega jezika pripomore k otrokovi razgledanosti in k njegovi nadaljnji izobrazbi ter posledično veča njegove ţivljenjske moţnosti. To so samo nekatere izmed izvenšolskih dejavnosti, ki jih razni klubi in šole ponujajo otrokom. V današnjem času v isti stroki najdemo vrsto raznolikih dejavnosti in moţnosti, kako se vključiti vanje. Res je, da otrok izrazi ţeljo, starši pa so tisti, ki se na podlagi okoliščin odločijo kako ravnati. Katere izvenšolske dejavnosti bo otrok obiskoval, je odvisno od številnih dejavnikov: ţelja in interes otroka in staršev, čas in kraj poteka dejavnosti, finančna zmoţnost staršev, poznavanje kluba/šole, Preţivljanje prostega časa otrok z obiskovanjem izvenšolskih dejavnosti zna biti prijetno, koristno in smotrno, dokler so izpolnjeni pogoji, ki si jih zadajo starši skupaj z otroki. 24

33 2.5 OTROCI IN MEDIJI Nekoč so ljudje poznali le gledališče, nato je bil v srednjem veku izumljen tudi tisk in nastali so časopisi. Nekje vmes se je rodil radio, prišel pa je tudi telefon. Ko smo radio in gledališče zdruţili, se je rodila televizija. Internetu in digitalizaciji medijev pa se je v sodobnem času skoraj nemogoče upreti in skorajda ga ni več človeka, ki bi se lahko uprl skušnjavi vsakodnevne uporabe najmanj dveh od prej naštetih medijev. Tako za odrasle, kakor tudi za otroke, je dandanes uporaba medijev skorajda nujna. Naše ţelje, interese in pričakovanja v veliki meri zadovoljujejo mediji Otroci in televizija V dobi mnoţičnih medijev televizija pomeni del vsakdana. Skupaj z drugimi mediji oblikuje podobo sveta, hierarhizira sistem vrednot, razdrobljene delce kaotično neobvladljivega sveta sestavlja v enotno sliko tako imenovane medijske resničnosti in z narekovanjem dnevnega ritma strukturira čas. Nanjo lahko računamo kadarkoli. Treba je samo pritisniti na gumb. In nato nas uči, zabava, informira, odpravlja tišino, odganja samoto, razvaja, sprošča, pa tudi jezi. Televizija ţivi z nami, ob nas, v nas. Ţdi v naših glavah in se nam plazi pod koţo (Vogrinčič, 2006). Gledanje televizije je za veliko otrok najpogostejša oblika preţivljanja prostega časa. Na ta način se otroci razvedrijo, sprostijo, spočijejo in tudi kaj naučijo, čeprav se včasih tega ne zavedajo. Gledanje televizije jim predstavlja tudi beg iz konkretne realnosti vsakdana, včasih tudi stran od odgovornosti. Otroci ne bi smeli sami odločati, kdaj in katere vsebine bodo gledali na televiziji. Medijski razvoj otroka, ki ga narekuje sodobni čas, namreč predstavlja čedalje večji izziv za starše. Tako kot se uči hoditi, govoriti ali čustvovati, se mora otrok na enak način naučiti gledati televizijo, kar je seveda naloga staršev. Prvi korak se začne ţe pri samem sebi, da starši enostavno pazijo na to, kateri programi so vključeni ali koliko časa je televizija vključena, saj dobi otrok zelo hitro občutek, 25

34 kdaj se kaj predvaja. S potrpeţljivo in skrbno izbiro otrokom primernih programov in oddaj lahko starši sami na najboljši moţni način poskrbijo za medijski razvoj otroka (Preštaj, 2009). Naloga staršev, ki so (relativno) dolgo najpomembnejši ljudje v ţivljenju otrok in sploh prvi posredniki vrednot, s katerimi naj bi reševali osebne in druţinske probleme, je, da otroku omogočijo ne le izbor in organizacijo ogleda določene televizijske oddaje, ampak tudi razgovor o njeni vsebini. Razgovor mora potekati otrokovi bio-psiho-socialni doseţeni stopnji razvoja ustrezno (Bezenšek, 1996). Najbolje je skupaj gledati televizijo in se ţe od zgodnjega otroštva z otrokom pogovarjati o televizijskih vsebinah. Na tak način posamezne vsebine otroka ne pahnejo v stisko. To se lahko zgodi z vsebinami, ki jih otroci ne razumejo, in največja teţava se skriva v tem, da otroke obteţijo. Če se nimajo moţnosti o teh stvareh pogovarjati, je včasih teţava tukaj. Skupno gledanje televizije utrjuje interakcijo med otrokom in staršem Pozitivni vplivi televizije na otroka Televizija ne pomeni groţnje same po sebi, ni škatla zla in za njene slabe vplive gledanje samo ni dovolj. Televizija informira, zabava in izobraţuje; otroku ponuja sliko sveta, ki je onstran njegovega druţbeno kulturnega okvira, druţine in sosedstva, s tem pa je eden od načinov spoznavanja sveta. Seveda so pa posledice gledanja televizije nujno povezane z otrokovo druţinsko, šolsko, delovno, prijateljsko in siceršnjo ţivljenjsko izkušnjo. Televizija lahko pozitivno prispeva k otrokovemu osebnostnemu razvoju. Otrok dobi vpogled v način ţivljenja drugih in oblike medsebojnih odnosov, reševanje problemov, ki lahko zadenejo tudi njegovo druţino in njega samega. Omogoča mu vstop v fantazijski svet, kar je lahko kreativna dejavnost. Televizija posreduje veliko znanja, ki ga večina otrok sprejema z zanimanjem, predvsem pa omogoča prisotnost v številnih socialnih situacijah, ki presegajo otrokovo izkustvo. 26

35 Otrok, ki televizijske oddaje analizira skupaj s starši, veliko več ve o najrazličnejših pojavih, predmetih in procesih. Pogosto se izraţa s pestrejšim besediščem, za njegovo starost polnim»preuranjenih«izrazov (Bezenšek, 1996) Negativni vplivi televizije na otroka Negativni vplivi se kaţejo predvsem v zoţenju socialnih stikov z drugimi druţinskimi člani. Sprememba otroka iz aktivnega poznavalca sveta v pasivnega spremljevalca povzroči še vrsto sekundarnih učinkov na telesni in tudi duševni razvoj. Pretirano gledanje televizije priklene otroka na dom, kar ga odtuji od skupine vrstnikov, tovarišev v igri, saj zmanjša interes otroka za druge aktivnosti (npr. športne igre). Nekritično in pretirano gledanje številnih televizijskih oddaj (lahko) vodi v podleganje konzumerizmu, novim ideologijam in vprašljivim druţbenim gibanjem. Raziskave sociologov z michiganske univerze so pokazale, da otroci, ki gledajo televizijo, niso nič bolj napadalni kot otroci, ki je ne gledajo. Televizija torej ne povzroča napadalnega vedenja, vsekakor pa»ponudi«pobudo in vzorec za tako dejanje in je lahko sproţilec nezaţelenega agresivnega, včasih tudi kriminalnega dejanja (Bezenšek, 1996). Mediji lahko prispevajo k mnenju otrok o določenih stvareh, ne morejo pa ga povzročiti brez podpore v osebno-izkustveni realnosti. Televizijsko nasilje samo po sebi ne povzroča nasilnega obnašanja, marveč deluje kot javna potrditev legitimnosti takšnega obnašanja. Odgovornost nosimo odrasli, predvsem seveda starši. Učinki televizije na otroka niso niti stalni ali enkratni niti zgolj pozitivni ali samo negativni. Starši, vzgojiteljice in učitelji ne smemo pozabiti, da se spreminjajo in razvijajo tudi otrokovi interesi, zanimanja in potrebe; vendar pa opozarjamo na posledice prekomernega, neselektivnega in nekontroliranega gledanja televizijskih oddaj (Bezenšek, 1996). 27

36 2.5.2 Otroci in računalnik Danes je ţe kar samoumevno, da domači računalnik uporabljajo tudi mlajši otroci. Delo z njim prinaša otroku mnoge koristi, je pa povezano tudi z nevarnostmi. Te pretijo tako računalniku kot otroku zaradi njegovega pomanjkljivega znanja uporabe računalnika, morda še bolj pa zaradi pomanjkanja kritičnega odnosa do vsebin, na katere naletijo med delom z računalnikom. Teh nevarnosti se morajo zavedati predvsem starši. Zato je pomembno, da imajo starši nadzor nad otrokovo uporabo računalnika, tako časovno kakor tudi vsebinsko. Uporaba računalnika med otroki iz leta v leto narašča. V začetku večina otrok spoznava osnove računalnika ob pomoči staršev. Prvi koraki običajno zajemajo reševanje enostavnih iger, pobarvank in ugank, ki otroka spoznavajo z osnovami, kot so koordinacija z miško in tipkanje. Vse našteto pozitivno vpliva na razvoj otroka, vendar moramo pri uporabi biti zmerni. Smiselno je delo z računalnikom razdeliti na dve področji; učenje in prosti čas. Učenje v zgodnjem otroštvu večinoma zajema spoznavanje prvih korakov dela s tem orodjem, kasneje pa kot vir informacij za šolske obveznosti. Potrebno je tudi paziti, da računalnik ne zamenja branja pravljic, reševanja nalog v otroških revijah, sprehodov v naravo, pogovorov in igre s sovrstniki (»Kdaj pričeti z uporabo računalnika?«, 2009). Nekateri otroci za računalnikom preţivijo več ur dnevno. Velik del otrok računalnik preteţno uporablja za igranje iger in ogled zabavnih vsebin. Zato menim, da je uporabo računalnika otrokom smiselno omejiti. In spet smo pri starših, na katerih sloni skrb in odgovornost za otrokova dejanja. Tako kot pri vsaki dejavnosti, naj bi starši tudi pri uporabi računalnika z otrokom vzpostavili odkrit odnos in mu določili razumne meje. Televizija in internet sta znanilca velikih sprememb v druţbi, še posebej na področju vzgoje in izobraţevanja. Izjemni pozitivni in negativni vidiki razvoja obeh medijev se prepletajo, pomembno pa je, da spoznamo prednosti in jih vključimo v kakovostnejši razvoj druţbe. Zagotovo spadajo otroci v tisto druţbeno skupino, ki bi ji morali posvečati posebno pozornost pri sprejemanju 28

37 medijskih vsebin. In inštitucije, ki skrbijo za vzgojo in izobraţevanje (šole, vrtci, starši), so tiste, ki se morajo ukvarjati s tem, kako otroci vsebino sprejemajo. Primarni in najučinkovitejši nadzor je brez dvoma v krogu druţine, ki bo otroke naučila kritično in kakovostno spremljati medijske vsebine (»Izrabiti pozitivne strani medijev«, 2008). 2.6 OTROCI IN BRANJE Ali otroci danes premalo berejo? Verjetno. Zakaj je tako? Prvi odgovor bi najbrţ lahko bil, da knjig očitno ne potrebujejo, a to seveda ne drţi. Knjiga je in bo ostala pomemben dejavnik pri razvoju človeka, zato je pomembno, da starši spodbujajo otroka k branju in mu pomagajo, da vzljubi knjigo, kot je vzljubil televizijo ali računalnik. Starši pogosto mislijo, da so nekateri otroci rojeni za knjigo, drugi pa ne, kar je seveda le priročen odgovor, zakaj se njihov otrok tako teţko loteva branja, medtem ko sosedovega brez knjige sploh ne poznajo. Je res ljubezen do knjig prirojena? Temu verjetno nihče ne verjame. V prvi vrsti sta starša tista, ki sta odgovorna, da knjiga otroku priraste k srcu (Volčič, 2010). Pogosto se izpostavlja pomen branja za otrokov umski in duševni razvoj, redko pa slišimo, kako vpliva na otroka, če vidi (ali ne vidi) brati in uţivati ob knjigah starše. Če jih ne vidi brati, se lahko vpraša, zakaj ne berejo starši, če je branje knjig tako čudovito. Zakaj bi bilo branje zanj dobro, zanje pa ne. Strokovnjaki so si enotni, da morajo starši zagotavljati bogato domačo bralno kulturo in dajati otrokom dober zgled. Obiskovanje knjiţnic, kupovanje knjig, pogovori o prebranem, vse to vpliva na otroka; ta venomer opazuje in posnema. Zato nikoli ni prepozno za branje (Volčič, 2010). Na poti do vzgoje dobrega bralca je treba otroka vključevati v sodelovalen odnos z vrstniki in odraslimi, ga naučiti prepoznavati ter povezovati glasove in črke, mu predstaviti različne bralne strategije in mu ţe od malih nog ponujati čim več različnih vrst čtiva. To ne pomeni le, da mu je na voljo veliko knjig iz knjigarn in 29

38 knjiţnic, temveč tudi to, da ima nekoga, s katerim bere in se pogovarja o prebranem (Kesič, 2010). Patricia Siegfried, otroška knjiţničarka, piše o uporabnih nasvetih, kako starši lahko otroku pribliţajo knjigo in vzgojijo nadebudnega in navdušenega bralca: otrok naj bo v stiku s knjigo, povezujte branje z druţinskimi interesi in hobiji, povezujte branje in pisanje, ne vsiljujte otroku teţko razumljivih knjig, spodbujajte ga k branju preprostih knjig, primernih njegovim zmoţnostim, ţeljam, interesom; otrok naj bere za uţitek, pokaţite zanimanje; naj otrok opazi, da vas zanima, kaj bere in kakšno je njegovo mnenje o prebranem, berite otroku, tudi če zna sam ţe brati (Volčič, 2010) Otrok in pravljica Branje pravljic je lahko eno najlepših daril, ki jih da starš otroku. Lahko pomeni lep čas, ki ga preţivi druţina zelo kvalitetno skupaj, lahko pa s sabo nosijo tudi zelo močan vzgojni element. Otrok se s pravljicami sreča ţe v najzgodnejšem obdobju. Sprva mu jih pripovedujejo starši, vzgojitelji, kasneje učitelji. Z njimi se seznanja preko slikanic, filma, gledališča, lutk, s poslušanjem preko radia. Kasneje, ko pa se nauči brati, jih tudi sam prebira. Pravljica je za otroka ţivljenjskega pomena in otrok potrebuje v vsakem razvojnem obdobju ustrezno pravljico. Ob pravljici zaţivi otrok na vseh razvojnih stopnjah polno ţivljenje, saj odslikava njegov svet. Otrokov svet je pravljičen. Ima ljubke igrače in se z njimi pogovarja, veseli, se jim potoţi, jim zaupa in tako doţivlja tudi okolje, v katerem ţivi. Zanj je vse resnično, tudi kamen lahko govori, se giblje, vse se lahko spremeni. Pravljica prepušča otrokovi domišljiji, da 30

39 bo tisto, kar razkriva o ţivljenju, lahko uporabil zase. Pravljica nosi v sebi nekaj boţanskega. V njej se vse dogaja na ravni čudeţev in ti čudeţi, ki jim otrok prisluhne, so v tistem trenutku zanj resnični. Otrok se s pravljico poigrava kot v pristni igri. Čuti jo kot ţivljenje, v pravljici otrok resnično ţivi (Ambroţ, b. d.). Otroci so zlasti v predšolskem obdobju, pa še tudi v prvi triadi, zelo nestrpni in neučakani. Starši jih največkrat poskušajo prepričati samo z besedami, vendar so otroci mnogo bolj dovzetni za vzgojo z zgodbami. Pravljice otroka naučijo, da mora počakati, da se stvari zgodijo v svojem naravnem redu. Ker je glavni junak običajno njihov idol, mu prisluhnejo in se tako naučijo, da lahko obvladujejo tudi svoje negativne lastnosti (Ambroţ, b. d.). Starši naj berejo otrokom pravljice, pa naj obiskujejo vrtec ali šolo. Skozi branje pravljic vzgajamo in izobraţujemo otroka, kar pa je najpomembnejše z otrokom vzpostavljamo pristen in dober odnos. 31

40 3 EMPIRIČNI DEL 3.1 NAMEN Temeljni namen empiričnega dela diplomske naloge je analizirati, kako in s kom otroci, ki obiskujejo prvi, drugi in tretji razred osnovne šole, preţivljajo svoj prosti čas. S pridobljenim teoretičnim znanjem in samostojno analitično obdelavo konkretne tematike ţelimo predstaviti, kako in v koliki meri starši preţivljajo prosti čas s svojim otrokom, glede na spol, starost in delovni čas ter v katere šolske in izvenšolske prostočasne dejavnosti je vključen njihov otrok, glede na spol in razred. Cilji raziskave: ugotoviti, katere interesne dejavnosti oziroma kroţke otroci obiskujejo v šoli in kdo jih je za to navdušil; ugotoviti, v katere izvenšolske dejavnosti se vključujejo otroci in kako pogosto jih obiskujejo; preveriti moţnosti učenja tujih jezikov v šoli; ugotoviti, kako pogosto in na kakšne načine starši preţivljajo prosti čas s svojim otrokom; pridobiti mnenje staršev o lastnem preţivljanju prostega časa z otrokom. 32

41 3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN OMEJITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA Raziskovalna vprašanja I. VPRAŠANJA, VEZANA NA ŠOLSKE IN IZVENŠOLSKE PROSTOČASNE DEJAVNOSTI 1 Katere kroţke obiskujejo otroci v šoli? 1.1 Ali se kaţejo razlike o navedenem glede na razred? 1.2 Ali se kaţejo razlike o navedenem glede na spol? 2 Kdo navdušuje otroke za obiskovanje kroţkov? 3 Katere izvenšolske dejavnosti obiskujejo otroci? 3.1 Ali se kaţejo razlike o navedenem glede na razred? 3.2 Ali se kaţejo razlike o navedenem glede na spol? 4 Kako pogosto otroci obiskujejo izvenšolske dejavnosti? 5 Katere tuje jezike se imajo otroci moţnost učiti v šoli? 5.1 Ali obstajajo razlike o navedenem glede na razred? II. VPRAŠANJA, VEZANA NA PROSTI ČAS V DRUŢINI 6 Kako pogosto starši preţivljajo prosti čas skupaj s svojim otrokom? 6.1 Ali je preţivljanje prostega časa z otrokom odvisno od spola starša? 6.2 Ali se kaţejo razlike v preţivljanju prostega časa z otrokom glede na starost staršev? 6.3 Ali delovni čas staršev vpliva na preţivljanje prostega časa z otrokom? 7 Kaj se starši igrajo z otrokom in katere (didaktične) igrače otroci in starši najpogosteje uporabljajo pri igri? 7.1 Ali obstajajo razlike o navedenem glede na spol otroka? 8 Kaj se otroci najraje igrajo? 8.1 Ali obstajajo razlike o navedenem glede na spol? 9 S kom se otroci najpogosteje igrajo? 10 Kaj počnejo otroci skupaj s starši na računalniku? 11 Kako pogosta je uporaba računalnika pri otrocih? 11.1 Ali obstajajo razlike o navedenem glede na razred? 33

42 III. VPRAŠANJE, VEZANO NA MNENJE STARŠEV 12 Ali so starši mnenja, da s svojim otrokom preţivijo dovolj prostega časa? Raziskovalne hipoteze Hipoteze so implicitno izraţene v obliki raziskovalnih vprašanj o odvisnih zvezah in razlikah. Pri načrtovanju teh trditev smo se opirali na teoretične vsebine, ki smo jih obravnavali v prvem delu diplomske naloge Spremenljivke Seznam spremenljivk Neodvisne spremenljivke: 1. spol staršev, 2. starost staršev, 3. zaposlenost staršev, 4. delovni čas staršev, 5. spol otroka, 6. razred otroka. Odvisne spremenljivke: 7. obiskovanje kroţkov v šoli, 8. obiskovanje izvenšolskih dejavnosti, 9. učenje tujega jezika v šoli, 10. pogostost preţivljanja prostega časa z otrokom, 11. sprehodi v naravi, 12. ukvarjanje s športnimi dejavnostmi, 13. poslušanje glasbe, 14. prepevanje pesmi, 15. branje pravljic, 16. likovno ustvarjanje, 17. obisk knjiţnice ali prireditev za otroke, 18. gledanje televizije, 19. uporaba računalnika, 34

43 20. skupno nakupovanje, 21. pogovor, 22. kuhanje, priprava mize, 23. čiščenje, pospravljanje, 24. izbira igre in igrač, 25. najljubša igra otroka, 26. pogostost uporabe računalnika pri otrocih, 27. mnenje staršev Izvor podatkov za spremenljivke Podatke za spremenljivke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika za starše Preizkušanje odvisnih zvez med spremenljivkami Tabela 1: Pregled odvisnih zvez med spremenljivkami po raziskovalnih vprašanjih. Zaporedna številka raziskovalnega vprašanja Neodvisne spremenljivke Odvisne spremenljivke ,

44 3.3 METODOLOGIJA Raziskovalna metoda V nalogi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja Raziskovalni vzorec V vzorec raziskave je bilo vključenih 120 staršev naključno izbranih učencev prvega triletja osnovne šole. Zajeti vzorec staršev se razlikuje po spolu, starosti ter delovnem času, vzorec otrok pa po spolu in razredu, ki ga obiskuje otrok. Tabela 2: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) staršev glede na spol. f f % Moški 15 12,5 % Ţenske ,5 % Skupaj ,0 % Struktura staršev po spolu nam kaţe, da je anketni vprašalnik reševalo veliko več mam (87,5 %) kot očetov (12,5 %). Tabela 3: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) staršev glede na starost. f f % Do 25 let 0 0,0 % Od 25 do 30 let 15 12,5 % Od 30 do 40 let 87 72,5 % Nad 40 let 18 15,0 % Skupaj ,0 % Največji del anketiranih staršev je star od 30 do 40 let (72,5 %), medtem ko nihče od staršev ni star do 25 let (0,0 %). Manjša deleţa staršev sta stara nad 40 let (15,0 %) in od 25 do 30 let (12,5 %). 36

45 Tabela 4: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) staršev glede na delovni čas. f f % Enoizmenski 59 49,2 % Dvoizmenski 21 17,5 % Triizmenski 13 10,8 % Nezaposleni 27 22,5 % Skupaj ,0 % Skoraj polovica anketiranih staršev ima enoizmenski delovni čas (49,2 %), sledijo jim starši, ki niso zaposleni (22,5 %) in tisti, ki delajo na dve izmeni (17,5 %). Najmanj staršev ima troizmenski delovni čas (10,8 %). Tabela 5: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) otrok glede na spol. f f % Dečki 45 37,5 % Deklice 75 62,5 % Skupaj ,0 % Slabi dve tretjini otrok predstavljajo deklice (62,5 %), dobro tretjino pa dečki (37,5 %). Tabela 6: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) otrok glede na razred. f f % Prvi razred 43 35,8 % Drugi razred 40 33,3 % Tretji razred 37 30,8 % Skupaj ,0 % Število otrok po razredih je pribliţno enakomerno porazdeljeno. Prvi razred obiskuje 43 otrok (35,9 %), drugi razred trije otroci manj (33,3 %) in tretji razred obiskuje 37 otrok (30,8 %). 37

46 3.3.3 Postopki zbiranja podatkov Organizacija zbiranja podatkov Zbiranje podatkov je potekalo v začetku decembra leta Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika (v prilogi), ki smo ga izdelali sami. Vprašanja so bila namenjena staršem otrok prvega triletja osnovne šole. Z raziskavo smo seznanili ravnateljici šol, jima po dogovoru prinesli anketne vprašalnike, katere sta razdelili razrednim učiteljicam prvega triletja. Razredne učiteljice so vprašalnike razdelile naključno izbranim učencem za njihove starše. Anketiranci so vprašalnike do dogovorjenega datuma vrnili (za izpolnjevanje vprašalnika so imeli teden dni časa). Anketo smo izvajali na Osnovni šoli Sladki Vrh in podruţnični šoli Velka ter na Osnovni šoli Rudolfa Maistra Šentilj v Slovenskih goricah Vsebinsko-metodološke značilnosti anketnega vprašalnika a) Vsebinsko-formalne značilnosti Vprašalnik smo sestavili po sklopih. Uvodna vprašanja zajemajo spol, starost in delovni čas oziroma (ne)zaposlenost staršev ter spol in razred otroka. Sledijo vprašanja, vezana na šolske in izvenšolske prostočasne dejavnosti otrok: interesne dejavnosti, ki jih otroci obiskujejo v šoli ter kdo jih nad tem navdušuje, vrste izvenšolskih dejavnosti, za katere se otroci odločajo ter pogostost obiskovanja leteh ter moţnosti učenja tujih jezikov v šoli. Naslednji sklop vprašanj zajema področje preţivljanja prostega časa v druţini: dejavnosti, ki jih starši počnejo skupaj s svojim otrokom (sprehodi v naravi, športne dejavnosti, poslušanje glasbe, prepevanje pesmi, branje pravljic, likovno ustvarjanje, obisk knjiţnice ali prireditev za otroke, gledanje televizije, uporaba računalnika, skupno nakupovanje, pogovor, kuhanje/priprava mize, čiščenje/pospravljanje), igre in igrače, ki jih uporabljajo otroci in starši pri igri, najljubša igra otrok, s kom se otrok najraje igra. Temu smo dodali še vprašanje, ki je povezano z uporabo računalnika, in sicer gre za opis dejavnosti, ki jih starši skupaj z otrokom počnejo na računalniku. Zanimalo nas je tudi, če in v kolikšni meri smejo otroci uporabljati računalnik sami. V zadnjem sklopu vprašanj je samo eno vprašanje, ki 38

47 je namenjeno mnenju oziroma presoji staršev glede lastnega preţivljanja prostega časa z otrokom. Anketni vprašalnik vsebuje devet vprašanj zaprtega tipa, štiri vprašanja, ki poleg zaprtega tipa vprašanj dopuščajo tudi moţnost odprtega tipa vprašanj in štiri vprašanja odprtega tipa. Vprašalnik sestavljata tudi dve deskriptivni ocenjevalni lestvici, ena štiristopenjska in ena šeststopenjska ocenjevalna lestvica. b) Merske karakteristike Veljavnost anketnega vprašalnika smo zagotovili s presojo mentorice. Zanesljivost smo zagotovili z natančnimi navodili in enopomenskimi, specifičnimi vprašanji. Objektivnost smo zagotovili s prevlado zaprtih tipov anketnih vprašanj in s tem, da so imeli anketiranci dovolj časa za reševanje in vrnitev anketnega vprašalnika in nanje s svojo navzočnostjo nismo mogli vplivati Postopki obdelave podatkov Podatke smo obdelali z računalniškim programom R-commander in uporabili: - opisno statistiko (prikaz absolutnih in odstotnih frekvenc), - -preizkus za ugotavljanje razlik med otroki v obiskovanju kroţkov v šoli, obiskovanju izvenšolskih dejavnosti, moţnostih učenja tujih jezikov v šoli in v pogostosti uporabe računalnika. -preizkus je sluţil za ugotavljanje razlik med otroki glede na spol in razred otrok. Vprašanja odprtega tipa smo najprej prepisali in jezikovno uredili, nato smo jih kategorizirali po pomenu sorodnih empiričnih postavk ter jih razvrstili v ranţirno vrsto od najpogostejših do najmanj pogostih. Vprašanja zaprtega tipa skupaj z ocenjevalnimi lestvicami smo prikazali tabelarično in grafično, ki smo jih izdelali s pomočjo programov Word in Excel. 39

48 3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA Vprašanja, vezana na šolske in izvenšolske prostočasne dejavnosti 1 Katere kroţke obiskujejo otroci v šoli? 1.1 Ali se kaţejo razlike o navedenem glede na razred? Tabela 7: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) razredov otrok o obiskovanju kroţkov. Legenda: Hi-kvadrat preizkus Obiskovanje kroţkov Pravljični kroţek Dramski kroţek Lutkovni kroţek Otroški pevski zbor Glasbeni kroţek Likovni kroţek Računalni ški kroţek Plesni kroţek in folklora 1.razred 2. razred 3. razred Skupaj f f % f f % f f % f f % Da 16 37,2 % 11 27,5 % 2 5,4 % 29 24,2 % Ne 27 62,8 % 29 72,5 % 35 94,6 % 91 75,8 % Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,9 % ,0 % = 11,34 g = 2 p = 0,003 Da 4 9,3 % 10 25,0 % 6 16,2 % 20 16,7 % Ne 39 90,7 % 30 75,0 % 31 83,8 % ,3 % Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,9 % % = 3,684 g = 2 p = 0,158 Da 9 20,9 % 6 15,0 % 1 2,7 % 16 13,3 % Ne 34 79,1 % 34 85,0 % 36 97,3 % ,7 % Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,9 % % = 5,862 g = 2 p = 0,053 Da 11 25,6 % 13 32,5 % 13 35,1 % 37 30,8 % Ne 32 74,4 % 27 67,5 % 24 64,9 % 83 69,2 % Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,9 % % = 0,929 g = 2 p = 0,628 Da 6 14,0 % 7 17,5 % 7 18,9 % 20 16,7 % Ne 37 86,0 % 33 82,5 % 30 81,1 % ,3 % Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,9 % % = 0,383 g = 2 p = 0,826 Da 12 27,9 % 6 15,0 % 0 0,0 % 18 15,0 % Ne 31 72,1 % 34 85,0 % ,0 % ,0 % Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,9 % % = 12,148 g = 2 p = 0,002 Da 0 0,0 % 15 37,5 % 4 10,8 % 19 15,8 % Ne ,0 % 25 62,5 % 33 89,2 % ,2 % Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,9 % % = 22,88 g = 2 p = 0,000 Da 7 16,3 % 5 12,5 % 4 10,8 % 16 13,3 % Ne 36 83,7 % 35 87,5 % 33 89,2 % ,7 % Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,9 % % = 0,551 g = 2 p = 0,759 40

49 Športni kroţki Drugo Da 24 55,8 % 17 42,5 % 22 59,5 % 63 52,5 % Ne 19 44,2 % 23 57,5 % 15 40,5 % 57 47,5 % Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,9 % % = 2,512 g = 2 p = 0,285 Da 13 30,2 % 11 27,5 % 8 21,6 % 32 26,7 % Ne 30 69,8 % 29 72,5 % 29 78,4 % 88 73,3 % Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,9 % % = 0,775 g = 2 p = 0,679 *Opomba 1: Zaradi premajhnih teoretičnih frekvenc pri izračunu hi-kvadrata smo zdruţili rezultate»plesnega kroţka«in»folklore«. *Opomba 2: Med danimi odgovori so anketiranci lahko izbrali (obkroţili) več odgovorov. Podatki v tabeli kaţejo, da otroci v največji meri obiskujejo športne kroţke (52,5 %). Udeleţujejo se jih tako v prvem razredu (55,8 %), kakor tudi v drugem (42,5 %) in tretjem razredu (59,5 %). Pribliţno tretjina otrok se v drugem in tretjem razredu odloča za sodelovanje v otroškem pevskem zboru; v prvem razredu v pevskem zboru poje četrtina otrok. Otroci se odločajo tudi za obiskovanje kroţkov, ki v anketnem vprašalniku niso bili navedeni in so jih starši vpisali pod rubriko drugo. Med temi je bilo največkrat zaznati kroţka nemškega in angleškega jezika, pa tudi kulturni kroţek, planinski kroţek, literarno delavnico in šah. V prvem razredu se v tovrstne kroţke vpisuje 30,2 % otrok, v drugem razredu 27,5 % otrok in v tretjem razredu nekoliko manj otrok (21,6 %). Za plesni kroţek in folkloro se odloča manjši deleţ otrok (13,3 %). Največ otrok se v ta kroţka vpisujejo otroci v prvem razredu (16,3 %), najmanj pa v tretjem razredu (10,8 %). Število otrok pri lutkovnem in likovnem kroţku z leti prav tako upada. Dramski kroţek je najbolj priljubljen pri otrocih drugega razreda, obiskuje ga kar četrtina drugošolčkov. Kot je razvidno iz tabele 7, se je v obiskovanju kroţkov v šoli, glede na razred, pokazala statistično pomembna razlika v 3 primerih: - -preizkus ( = 11,34; p = 0,003) je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v obiskovanju kroţkov, glede na razred, v obiskovanju pravljičnega kroţka. Najpogosteje je ta kroţek obiskan s strani otrok prvega razreda (37,2 %), malo manj se vanj vpisujejo otroci drugega razreda (27,5 %), zelo velik upad pa je opaziti pri otrocih tretjega razreda, njihova udeleţba pri pravljičnem kroţku je namreč le 5,4 %. Glede na rezultate lahko sklepamo, da otrokom ţe pri osmih letih starosti pravljice niso več toliko zanimive. 41

50 - -preizkus ( = 12,148; p = 0,002) je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v obiskovanju kroţkov, glede na razred, v obiskovanju likovnega kroţka. Največje zanimanje za likovni kroţek kaţejo otroci v prvem razredu (27,9 %). Le slaba sedmina otrok drugega razreda (15,0 %) kaţe zanimanje za likovno ustvarjanje in, kar je najbolj drastično, v tretjem razredu se v likovni kroţek ni vpisal niti en sam učenec oziroma učenka. - -preizkus ( = 22,88; p = 0,000) je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v obiskovanju kroţkov, glede na razred, v obiskovanju računalniškega kroţka. Otroci prvega razreda se tega kroţka ne udeleţujejo, najverjetneje zato, ker te moţnosti še nimajo. Zanimivo je, da se nad računalniki najbolj navdušujejo otroci drugega razreda, računalniški kroţek jih namreč obiskuje kar 37,5 %. Pri otrocih tretjega razreda je ţe zaslediti upad, za računalniški kroţek se odloča le še 10,8 % otrok. Glede na rezultate lahko povzamemo, da je zanimanje za raznolike kroţke največje pri otrocih v prvem razredu. Kasneje otroci dejavnosti v posameznih kroţkih ţe poznajo, zato se omejijo na lastne interese in obiskujejo le kroţke, ki jih resnično veselijo. 42

51 1.2 Ali se kaţejo razlike o navedenem glede na spol? Tabela 8: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) spolov otrok o obiskovanju kroţkov. Obiskovanje kroţkov Pravljični kroţek Dramski kroţek Lutkovni kroţek Otroški pevski zbor Glasbeni kroţek Likovni kroţek Računalni ški kroţek Plesni kroţek in folklora Športni kroţki Drugo DEČKI DEKLICE Skupaj f f % f f % f f % Da 9 20,0 % 20 26,7 % 29 24,2 % Ne 36 80,0 % 55 73,3 % 91 75,8 % Skupaj 45 37,5 % 75 62,5 % ,0 % 43 -preizkus = 0,682 g = 1 p = 0,409 Da 5 11,1 % 15 20,0 % 20 16,7 % = 1,6 Ne 40 88,9 % 60 80,0 % ,3 % g = 1 Skupaj 45 37,5 % 75 62,5 % ,0 % p = 0,206 Da 3 6,7 % 13 17,3 % 16 13,3 % X 2 = 2,769 Ne 42 93,3 % 62 82,7 % ,7 % g = 1 Skupaj 45 37,5 % 75 62,5 % ,0 % p = 0,096 Da 7 15,6 % 30 40,0 % 37 30,8 % Ne 38 84,4 % 45 60,0 % 83 69,2 % Skupaj 45 37,5 % 75 62,5 % ,0 % Da 2 4,4 % 18 24,0 % 20 16,7 % Ne 43 95,6 % 57 76,0 % ,3 % Skupaj 45 37,5 % 75 62,5 % % = 7,88 g = 1 p = 0,005 = 7,744 g = 1 p = 0,005 Da 4 8,9 % 14 18,7 % 18 15,0 % = 2,109 Ne 41 91,1 % 61 81,3 % ,0 % g = 1 Skupaj 45 37,5 % 75 62,5 % ,0 % p = 0,146 Da 6 13,3 % 13 17,3 % 19 15,8 % = 0,338 Ne 39 86,7 % 62 82,7 % ,2 % g = 1 Skupaj 45 37,5 % 75 62,5 % ,0 % p = 0,561 Da 0 0,0 % 16 21,3 % 16 13,3 % = 11, ,0 Ne ,7 % ,7 % g = 1 % p = 0,001 Skupaj 45 37,5 % 75 62,5 % ,0 % Da 33 73,3 % 30 40,0 % 63 52,5 % = 12,531 Ne 12 26,7 % 45 60,0 % 57 47,5 % g = 1 Skupaj 45 37,5 % 75 62,5 % ,0 % p = 0,000 Da 19 42,2 % 13 17,3 % 32 26,7 % = 8,909 Ne 26 57,8 % 62 82,7 % 88 73,3 % g = 1 Skupaj 45 37,5 % 75 62,5 % ,0 % p = 0,003 *Opomba 1: Zaradi premajhnih teoretičnih frekvenc pri izračunu hi-kvadrata smo zdruţili rezultate»plesnega kroţka«in»folklore«. *Opomba 2: Med danimi odgovori so anketiranci lahko izbrali (obkroţili) več odgovorov. Tako dečki kot tudi deklice se najpogosteje vpisujejo v športne kroţke. Takih dečkov je 73,3 %, deklic pa 40,0 %. Večina deklic rada poje v otroškem pevskem zboru (40,0 %), medtem ko se dečki raje vpisujejo k drugim kroţkom, ki so jih

52 starši vpisali pod rubriko drugo: šah, kroţka nemškega in angleškega jezika, planinski kroţek, kulturni kroţek, v manjšini tudi literarna delavnica. V te kroţke je vpisanih 42,2 % dečkov. Malo obiskana sta plesni kroţek in folklora (13,3 %), zanimiv je podatek, da teh dveh kroţkov ne obiskuje niti en deček. Deklice pred dečki prednjačijo tudi v obiskovanju naslednjih kroţkov: dramski kroţek, lutkovni kroţek, glasbeni kroţek in likovni kroţek. Kot je razvidno iz tabele 8, se je v obiskovanju kroţkov v šoli, glede na spol, pokazala statistično pomembna razlika v 5-ih primerih: - -preizkus ( = 7,88; p = 0,005) je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v obiskovanju kroţkov, glede na spol, v udeleţbi pri otroškem pevskem zboru. Pri pregledu frekvenc smo ugotovili, da precej več deklic (40,0 %) poje v zboru, kot to zanima dečke (15,6 %). - -preizkus ( = 11,077; p = 0,001) je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v obiskovanju kroţkov, glede na spol, v obiskovanju plesnega kroţka in folklore. V kolikor so otroci zainteresirani za plesne dejavnosti v šoli (13,3 %), so v celoti to le deklice (21,3 %), dečkov ples ne zanima. - -preizkus ( = 7,744; p = 0,005) je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v obiskovanju kroţkov, glede na spol, v obiskovanju glasbenega kroţka. Zainteresirane za glasbeno dogajanje so predvsem deklice (24,0 %), medtem ko sta se za obiskovanje glasbenega kroţka odločila le dva dečka (4,4 %). - -preizkus ( = 12,531; p = 0,000) je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v obiskovanju kroţkov, glede na spol, v udeleţbi pri športnih kroţkih. Pri pregledu frekvenc smo ugotovili, da je velika večina dečkov (73,7 %) vpisana v športne kroţke, udeleţuje pa se jih tudi slaba polovica deklic (40,0 %). - -preizkus ( = 8,909; p = 0,003) je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v obiskovanju kroţkov, glede na spol, v udeleţbi pri kroţkih, ki so jih starši vpisali pod rubriko drugo: šah, kroţka nemškega in angleškega jezika, planinski kroţek, kulturni kroţek, literarna delavnica. Pri teh kroţkih je udeleţba deklic (17,3 %) precej niţja od udeleţbe dečkov (42,2 %). 44

53 Glede na dobljene rezultate v raziskavi lahko povzamemo, da so interesi deklic zelo fleksibilni, vpisujejo se namreč v kroţke, ki so tako ali drugače glasbeno obarvani, prav tako se ukvarjajo s športnimi dejavnostmi, izkazujejo pa tudi svoj igralski talent. Interesi dečkov so oţje usmerjeni. Zanimajo jih predvsem šport, šah in kroţka nemškega in angleškega jezika. 2 Kdo navdušuje otroke za obiskovanje kroţkov? Tabela 9: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) ljudi o navduševanju otrok nad obiskovanjem kroţkov. f f % Starši 37 33,6 % Drugo 31 28,2 % Sošolci 21 19,1 % Učiteljica 14 12,7 % Brat/sestra 6 5,5 % Dedek/babica 1 0,9 % Skupaj % *Opomba: ljudi v tabeli, ki navdušujejo otroke za obiskovanje kroţkov, smo razvrstili glede na strukturne odstotke (f %), od tistih, ki otroke najpogosteje navdušujejo, do tistih, ki otroke redkeje navdušujejo. Kdo navdušuje otroke za obiskovanje kroţkov? 28,2% 19,1% Sošolci Starši 12,7% 5,5% 33,6% Brat/sestra Dedek/babica Učiteljica 0,9% Drugo Graf 1: Strukturni odstotki (f %) ljudi o navduševanju otrok nad obiskovanjem kroţkov. 45

54 Na vprašanje o tem, kdo navdušuje otroke za obiskovanje kroţkov, je odgovorilo 110 staršev. Iz tabele 9 in grafa 1 je razvidno, da je dobra tretjina staršev (33,6 %) odgovorila, da so pravzaprav oni sami tisti, ki svoje otroke navdušujejo nad obiskovanjem kroţkov. Slaba tretjina odgovorov se je nanašala na rubriko drugo (28,2 %), kjer so starši sami vpisali svoje odgovore. Odgovorili so, da so otroci sami tisti, ki pokaţejo zanimanje in interes za določen kroţek. Določen vpliv na interese otrok imajo tudi sošolci (19,1 %) in učiteljica (12,7 %), najmanj pa na njihove interese vplivajo bratje/sestre (5,5 %) in dedki/babice (0,9 %). 3 Katere izvenšolske dejavnosti obiskujejo otroci? 3.1 Ali se kaţejo razlike o navedenem glede na razred? Tabela 10: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) razredov otrok o obiskovanju izvenšolskih dejavnosti. Legenda: Hi-kvadrat preizkus Obiskovanje izvenšolskih 1.razred 2. razred 3. razred Skupaj dejavnosti f f % f f % f f % f f % Nogomet Da 2 4,7 % 8 20,0 % 6 16,2 % 16 13,3 % Ne 41 95,3 % 32 80,0 % 31 83,8 % ,7 % Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,9 % ,0 % = 4,61 g = 2 p = 0,100 Gimnasti ka Jezikovni tečaji Plesna šola in glasbena šola Verouk Da 8 18,6 % 9 22,5 % 8 21,6 % 25 20,8 % Ne 35 81,4 % 31 77,5 % 29 78,4 % 95 79,2 % Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,9 % ,0 % = 0,211 g = 2 p = 0,900 Da 8 18,6 % 11 27,5 % 5 13,5 % 24 20,0 % Ne 35 81,4 % 29 72,5 % 32 86,5 % 96 80,0 % Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,9 % ,0 % = 2,432 g = 2 p = 0,296 Da 9 20,9 % 7 17,5 % 11 29,7 % 27 22,5 % Ne 34 79,1 % 33 82,5 % 26 70,3 % 93 77,5 % Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,9 % ,0 % = 1,743 g = 2 p = 0,418 Da 6 14,0 % 21 52,5 % 17 45,9 % 44 36,7 % Ne 37 86,0 % 19 47,5 % 20 54,1 % 76 63,3 %

55 Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,9 % ,0 % = 15,243 g = 2 p = 0,000 Da 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % Odbojka Ne % % % ,0 % Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,9 % ,0 % = 60,9 g = 5 p = 0,000 Da 4 9,3 % 6 15,0 % 8 21,6 % 18 15,0 % Drugo Ne 39 90,7 % 34 85,0 % 29 78,4 % ,0 % Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,9 % ,0 % = 2,367 g = 2 p = 0,306 *Opomba: Zaradi premajhnih teoretičnih frekvenc pri izračunu hi-kvadrata smo zdruţili rezultate»plesne šole«in»glasbene šole«. Podatki v tabeli kaţejo, da je v povprečju udeleţba otrok pri izvenšolskih dejavnostih dokaj nizka. Najbolj obiskane dejavnosti so verouk (36,7 %), plesna in glasbena šola (22,5 %), gimnastika (20,8 %) in jezikovni tečaji (20,0 %). Pri teh dejavnostih je največja udeleţba otrok, ki obiskujejo drugi razred, razen pri plesni in glasbeni šoli, v kateri se največ vključujejo otroci tretjega razreda. Otroci tretjega razreda se prav tako navdušujejo nad športom, kot sta nogomet (16,2 %) in gimnastika (21,6 %), slaba polovica jih obiskuje verouk (45,9 %), je pa tudi kar nekaj takih, ki se odločajo za izvenšolske dejavnosti, ki so jih starši dopisali pod rubriko drugo (21,6 %). Te dejavnosti so: badminton, tenis, karate, gasilci, skavti, šah in lutke. Nogometa se udeleţuje največ otrok drugega razreda (20,0 %). Prvošolčki se navdušujejo nad glasbo in plesom, saj jih kar nekaj obiskuje plesno oziroma glasbeno šolo (20,9 %), svoje gibalne sposobnosti in spretnosti pa izpopolnjujejo pri gimnastiki, katere se udeleţuje 18,6 % prvošolčkov. -preizkus ( = 15,243; p = 0,000) je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v obiskovanju izvenšolskih dejavnosti, glede na razred, v obiskovanju verouka. Zelo velik deleţ pri obisku verouka se kaţe pri drugem razredu (52,5 %) in pri tretjem razredu (45,9 %). Prvošolčki verouk obiskujejo v precej manjšem številu (14,0 %). 47

56 3.2 Ali se kaţejo razlike o navedenem glede na spol? Tabela 11: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) spolov otrok o obiskovanju izvenšolskih dejavnosti. Obiskovanje izvenšolskih dejavnosti DEČKI DEKLICE Skupaj f f % f f % f f % -preizkus Nogomet Da 14 31,1 % 2 2,7 % 16 13,3 % = 19,692 Ne 31 68,9 % 73 97,3 % ,7 % g = 1 Skupaj 45 37,5 % 75 62,5 % ,0 % p = 0,000 Gimnasti Da 8 17,8 % 17 22,7 % 25 20,8 % = 0,408 ka Ne 37 82,2 % 58 77,3 % 95 79,2 % g = 1 Skupaj 45 37,5 % 75 62,5 % ,0 % p = 0,523 Da 6 13,3 % 18 24,0 % 24 20,0 % Jezikovni Ne 39 86,7 % 57 76,0 % 96 80,0 % = 2 tečaji g = 1 Skupaj 45 37,5 % 75 62,5 % ,0 % p = 0,157 Plesna šola in glasbena šola Da 2 4,4 % 25 33,3 % 27 22,5 % Ne 43 95,6 % 50 66,7 % 93 77,5 % Skupaj 45 37,5 % 75 62,5 % ,0 % = 13,461 g = 1 p = 0,000 Da 12 26,7 % 32 42,7 % 44 36,7 % = 3,1 Verouk Ne 33 73,3 % 43 57,3 % 76 63,3 % g = 1 Skupaj 45 37,5 % 75 62,5 % ,0 % p = 0,078 Da 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % = 75 Odbojka 100,0 100,0 Ne ,0 % g = 3 % % p = 0,000 Skupaj 45 37,5 % 75 62,5 % ,0 % Da 5 11,1 % 13 17,3 % 18 15,0 % = 0,854 Drugo Ne 40 88,9 % 62 82,7 % ,0 % g = 1 Skupaj 45 37,5 % 75 62,5 % ,0 % p = 0,355 *Opomba: Zaradi premajhnih teoretičnih frekvenc pri izračunu hi-kvadrata smo zdruţili rezultate»plesne šole«in»glasbene šole«. Iz rezultatov v tabeli je razvidno, da se dečki največkrat vpisujejo v športne izvenšolske dejavnosti, predvsem k nogometu. Deklice od športa zanima gimnastika (22,7 %), vpisujejo pa se tudi v izvenšolske dejavnosti, ki so jih starši vpisali pod rubriko drugo: tenis, badminton, karate, skavti in gasilci. Tovrstnih dejavnosti se udeleţuje 17,3 % deklic. Nad glasbo in plesom se veliko bolj kot dečki navdušujejo deklice. Prav tako so rezultati pokazali, da se deklice v očitno večjem številu posluţujejo tudi jezikovnih tečajev, obiskuje jih kar četrtina deklic (24,0 %). 48

57 Kot je razvidno iz tabele 11 se je v obiskovanju izvenšolskih dejavnosti, glede na spol, pokazala statistično pomembna razlika v dveh primerih: - -preizkus ( = 19,692; p = 0,000) je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v obiskovanju izvenšolskih dejavnosti, glede na spol, v obiskovanju nogometa. Udeleţuje se ga zelo majhen deleţ deklic (2,7 %) in pričakovano dokaj visok deleţ dečkov (31,1 %). - -preizkus ( = 13,461; p = 0,000) je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v obiskovanju izvenšolskih dejavnosti, glede na spol, v obiskovanju plesne oziroma glasbene šole. Presenetljivo je, da se dečki za tovrstno dejavnost odločajo v zelo majhnem deleţu (4,4 %), medtem ko se tretjina deklic (33,3 %) učenja plesnih korakov in glasbenih spretnosti udeleţuje. Glede na rezultate lahko povzamemo, da se izmed vseh izvenšolskih dejavnosti dečki najbolj navdušujejo nad nogometom, interesi deklic pa so bolj razpršeni. 4 Kako pogosto otroci obiskujejo izvenšolske dejavnosti? Tabela 12: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) o pogostosti obiskovanja izvenšolskih dejavnosti. Nikoli 1x Več kot 2x Skupaj f f % f f % f f % f f % Nogomet ,7 % 1 0,8 % 15 12,5 % ,0 % Gimnastika 95 79,2 % 20 16,7 % 5 4,1 % ,0 % Jezikovni tečaji 96 80,0 % 6 5,0 % 18 15,0 % ,0 % Plesna šola ,3 % 7 5,8 % 7 5,8 % ,0 % Glasbena šola ,2 % 5 4,1 % 8 6,7 % ,0 % Verouk 76 63,3 % 44 36,7 % 0 0,0 % ,0 % Odbojka 100,0 120 % 0 0,0 % 0 0,0 % ,0 % Drugo ,0 % 14 11,7 % 4 3,3 % ,0 % *Opomba: Zaradi nizkih frekvenc smo zdruţili rezultate odgovorov»2x do 3x «in»več kot 3x «v odgovor»več kot 2x «. 49

58 Obiskovanje izvenšolskih dejavnosti Drugo 3,3% 11,7% 85,0% Odbojka 0,0% 0,0% 100,0% Verouk 0,0% 36,7% 63,3% Glasbena šola 6,7% 4,1% 89,2% Več kot 2x Plesna šola 5,8% 5,8% 88,3% 1x Nikoli Jezikovni tečaji 15,0% 5,0% 80,0% Gimnastika 4,1% 16,7% 79,2% Nogomet 12,5% 0,8% 86,7% 0,0% 20,0% 40,0% 60,0% 80,0% 100,0% Graf 2: Strukturni odstotki (f %) o pogostosti obiskovanja izvenšolskih dejavnosti. Iz tabele 12 in grafa 2 je razvidno, da se relativno malo otrok vpisuje v izvenšolske dejavnosti. Največje število otrok obiskuje verouk (36,7 %), ki se izvaja 1x na teden. Prav tako se 1x na teden nekaj otrok udeleţuje gimnastike (16,7 %) in izvenšolskih dejavnosti, ki so jih starši vpisali pod rubriko drugo: tenis, badminton, karate, skavti, gasilci, šah in lutke. Teh dejavnosti se 1x na 50

59 Nemški jezik Angleški jezik teden udeleţuje 11,7 % otrok. Večji pomen otroci dajejo nogometu, katerega se večina (12,5 %) udeleţuje več kot 2x na teden. Tako pogosto otroci obiskujejo tudi jezikovne tečaje, in sicer se jih več kot 2x na teden udeleţuje 15,0 % otrok. Plesno in glasbeno šolo nekateri otroci obiskujejo 1x na teden, drugi več kot 2x na teden. Odbojke ne obiskuje noben otrok. 5 Katere tuje jezike se imajo otroci moţnost učiti v šoli? 5.1 Ali obstajajo razlike o navedenem glede na razred? Tabela 13: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) razredov otrok o moţnosti učenja tujega jezika v šoli Legenda: Hi-kvadrat preizkus 1. razred 2. razred 3. razred Skupaj f f % f f % f f % f f % Kot obvezni del učnega načrta 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % Fakultativno 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % Kot interesna dejavnost 19 44,2 % 2 5,0 % 1 2,7 % 22 18,3 % Se ne uči jezika 24 55,8 % 38 95,0 % 36 97,3 % 98 81,7 % Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,9 % ,0 % = 29,982 g = 2 p = 0,000 Kot obvezni del učnega načrta 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % Fakultativno 3 7,0 % 25 62,5 % 16 43,2 % 44 36,7 % Kot interesna dejavnost 17 39,5 % 7 17,5 % 10 27,0 % 34 28,3 % Se ne uči jezika 23 53,5 % 8 20,0 % 11 29,8 % 42 35,0 % Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,9 % ,0 % = 28,702 g = 4 p = 0,000 Otroci, ki obiskujejo prvo triletje osnovne šole, se imajo moţnost učiti v šoli tudi tuj jezik. Od anketiranih staršev smo pridobili informacijo, da se otroci tuj jezik učijo ali fakultativno ali v sklopu interesne dejavnosti, nimajo pa še ga vključenega v obvezni del učnega načrta. Šoli, vključeni v raziskavo, ponujata moţnosti učenja angleškega jezika in nemškega jezika. Kot je razvidno iz tabele 13, se je v moţnosti učenja tujega jezika v šoli, glede na razred, pokazala statistično pomembna razlika v obeh primerih: 51

60 - -preizkus ( = 29,982; p = 0,000) je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v moţnosti učenja tujega jezika v šoli, glede na razred, v učenju angleškega jezika. Angleški jezik se otroci učijo v sklopu interesne dejavnosti. Pri pregledu frekvenc smo ugotovili, da slaba polovica prvošolčkov (44,2 %) obiskuje interesno dejavnost angleškega jezika. V drugem in tretjem razredu zanimanje za angleški jezik drastično upade. V drugem razredu se ga učita le še dva otroka (5,0 %), v tretjem razredu pa samo eden (2,7 %). - -preizkus ( = 28,702; p = 0,000) je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v moţnosti učenja tujega jezika v šoli, glede na razred, v učenju nemškega jezika. Zanimanje za nemški jezik je pri otrocih prvega triletja precej večje od zanimanja za angleški jezik. Moţnost učenja nemškega jezika se ponuja kot fakultativa in tudi kot interesna dejavnost. Veliko število otrok prvega razreda (39,5 %) obiskuje nemški jezik v sklopu interesne dejavnosti. V drugem razredu se več kot polovica otrok (62,5 %) odloča za fakultativno učenje nemškega jezika, prav tako se za tovrstno učenje odločajo otroci v tretjem razredu, kjer nemški jezik fakultativno obiskuje 43,2 % otrok. Glede na rezultate lahko povzamemo, da osnovne šole nudijo učencem učenje tujih jezikov, tudi, če ti niso predvideni v obveznem delu učnega načrta. Otroci imajo moţnost, da se učijo tuj jezik bodisi fakultativno bodisi, da se odločajo za tovrstno interesno dejavnost. V našem okolju sta otrokom, starim od šest do osem let, največkrat ponujena angleški in nemški jezik. 52

61 3.4.2 Vprašanja, vezana na prosti čas v druţini 6 Kako pogosto starši preţivljajo prosti čas skupaj s svojim otrokom? 6.1 Ali je preţivljanje prostega časa z otrokom odvisno od spola starša? Tabela 14: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) spolov staršev o preţivljanju prostega časa s svojim otrokom glede na dejavnosti v naravi. Moški Ţenske Skupaj f f % f f % f f % Sprehodi v Nikoli 1 6,7 % 2 1,9 % 3 2,5 % naravi Manj kot 1x 2 13,3 % 11 10,5 % 13 10,8 % 1x 6 40,0 % 29 27,6 % 35 29,2 % 2x do 3x 5 33,3 % 40 38,1 % 45 37,5 % 3x do 6x 1 6,7 % 10 9,5 % 11 9,2 % Vsak dan 0 0,0 % 13 12,4 % 13 10,8 % Skupaj ,5 % ,5 % 0 100,0 % Igre z ţogo Nikoli 0 0,0 % 12 11,4 % 12 10,0 % Manj kot 1x 1 6,7 % 22 21,0 % 23 19,2 % 1x 3 20,0 % 31 29,5 % 34 28,3 % 2x do 3x 6 40,0 % 23 21,9 % 29 24,2 % 3x do 6x 3 20,0 % 13 12,4 % 16 13,3 % Vsak dan 2 13,3 % 4 3,8 % 6 5,0 % Skupaj ,5 % ,5 % 0 100,0 % Kolesarjenje Nikoli 2 13,3 % 24 22,9 % 26 21,7 % Manj kot 1x 3 20,0 % 24 22,9 % 27 22,5 % 1x 4 26,7 % 18 17,1 % 22 18,3 % 2x do 3x 3 20,0 % 25 23,8 % 28 23,3 % 3x do 6x 0 0,0 % 10 9,5 % 10 8,3 % Vsak dan 3 20,0 % 4 3,8 % 7 5,8 % Skupaj ,5 % ,5 % 0 100,0 % Rolanje Nikoli 8 53,3 % 66 62,9 % 74 61,7 % Manj kot 1x 4 26,7 % 19 18,1 % 23 19,2 % 1x 2 13,3 % 10 9,5 % 12 10,0 % 2x do 3x 1 6,7 % 6 5,7 % 7 5,8 % 3x do 6x 0 0,0 % 4 3,8 % 4 3,3 % Vsak dan 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % Skupaj ,5 % ,5 % 0 100,0 % Tekanje, lovljenje, skrivalnice Nikoli 0 0,0 % 15 14,3 % 15 12,5 % Manj kot 1x 0 0,0 % 14 13,3 % 14 11,7 % 1x 6 40,0 % 20 19,0 % 26 21,7 % 2x do 3x 4 26,7 % 30 28,6 % 34 28,3 % 3x do 6x 3 20,0 % 15 14,3 % 18 15,0 % Vsak dan 2 13,3 % 11 10,5 % 13 10,8 % Skupaj ,5 % ,5 % 0 100,0 % 53

62 Rezultati raziskave so pokazali, da starši relativno pogosto preţivljajo prosti čas s svojim otrokom v naravi. Tako matere kot očetje se skupaj z otrokom vsaj 1x do 3x sprehajajo v naravi. 40 % očetov se skupaj z otrokom 2x do 3x na teden igra igre z ţogo, matere (29,5 %) pri tovrstnih dejavnostih sodelujejo 1x na teden. V igrah, kot so skrivalnice, lovljenje in tekanje, prav tako sodelujejo tako matere kot očetje. Razlika je v tem, da te igre večina očetov (40,0 %) uporablja 1x, medtem ko se veliko mater (28,6 %) s svojim otrokom igra 2x do 3x na teden. Starši s svojimi otroki tudi kolesarijo, večina (23,3 %) 2x do 3x na teden, manj kot 1x na teden oziroma nikoli pa starši (61,7 %) z otrokom ne rolajo. Tabela 15: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) spolov staršev o preţivljanju prostega časa s svojim otrokom glede na ustvarjalne dejavnosti. Moški Ţenske Skupaj f f % f f % f f % Poslušanje Nikoli 0 0,0 % 7 6,7 % 7 5,8 % glasbe Manj kot 1x 0 0,0 % 2 1,9 % 2 1,7 % 1x 2 13,3 % 5 4,8 % 7 5,8 % 2x do 3x 2 13,3 % 21 20,0 % 23 19,2 % 3x do 6x 3 20,0 % 19 18,1 % 22 18,3 % Vsak dan 8 53,3 % 51 48,6 % 59 49,2 % Skupaj 15 12,5 % ,5 % ,0 % Prepevanje Nikoli 1 6,7 % 7 6,7 % 8 6,7 % pesmi Manj kot 1x 2 13,3 % 6 5,7 % 8 6,7 % 1x 1 6,7 % 21 20,0 % 22 18,3 % 2x do 3x 3 20,0 % 27 25,7 % 30 25,0 % 3x do 6x 3 20,0 % 10 9,5 % 13 10,8 % Vsak dan 5 33,3 % 34 32,4 % 39 32,5 % Skupaj 15 12,5 % ,5 % ,0 % Branje pravljic Nikoli 0 0,0 % 3 2,9 % 3 2,5 % Manj kot 1x 1 6,7 % 4 3,8 % 5 4,2 % 1x 2 13,3 % 9 8,6 % 11 9,2 % 2x do 3x 4 26,7 % 24 22,9 % 28 23,3 % 3x do 6x 4 26,7 % 19 18,1 % 23 19,2 % Vsak dan 4 26,7 % 46 43,8 % 50 41,7 % Skupaj 15 12,5 % ,5 % ,0 % Likovno ustvarjanje Obisk knjiţnice, prireditev za Nikoli 1 6,7 % 16 15,2 % 17 14,2 % Manj kot 1x 3 20,0 % 22 21,0 % 25 20,8 % 1x 4 26,7 % 23 21,9 % 27 22,5 % 2x do 3x 3 20,0 % 21 20,0 % 24 20,0 % 3x do 6x 2 13,3 % 13 12,4 % 15 12,5 % Vsak dan 2 13,3 % 10 9,5 % 12 10,0 % Skupaj 15 12,5 % ,5 % ,0 % Nikoli 2 13,3 % 19 18,1 % 21 17,5 % Manj kot 1x 9 60,0 % 51 48,6 % 60 50,0 % 1x 3 20,0 % 31 29,5 % 34 28,3 % 54

63 otroke 2x do 3x 1 6,7 % 2 1,9 % 3 2,5 % 3x do 6x 0 0,0 % 1 1,0 % 1 0,8 % Vsak dan 0 0,0 % 1 1,0 % 1 0,8 % Skupaj 15 12,5 % ,5 % ,0 % Podatki v tabeli kaţejo, da zelo velik deleţ tako mater kot očetov vsak dan z otrokom posluša glasbo (49,2 %), prepeva pesmi (32,5 %) in bere pravljice (41,7 %). Slednje uporablja več mater (43,8 %) kot očetov (26,7 %). Starši likovno ustvarjajo z otrokom 1x na teden, s tem se ukvarja več očetov (26,7 %) kot mater (21,9 %). Knjiţnico in prireditve za otroke z otrokom manj kot 1x obišče 60,0 % očetov in 48,6 % mater. Slaba tretjina mater (29,5 %) se s to dejavnostjo ukvarja 1x na teden. Tabela 16: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) spolov staršev o preţivljanju prostega časa s svojim otrokom glede na gledanje televizije. Gledanje risank Gledanje otroških oddaj Gledanje lutkovnih oddaj Gledanje oddaj o ţivalih Moški Ţenske Skupaj f f % f f % f f % Nikoli 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % Manj kot 1x 0 0,0 % 4 3,8 % 4 3,3 % 1x 1 6,7 % 10 9,5 % 11 9,2 % 2x do 3x 1 6,7 % 23 21,9 % 24 20,0 % 3x do 6x 1 6,7 % 17 16,2 % 18 15,0 % Vsak dan 12 80,0 % 51 48,6 % 63 52,5 % Skupaj 15 12,5 % ,5 % ,0 % Nikoli 0 0,0 % 9 8,6 % 9 7,5 % Manj kot 1x 1 6,7 % 12 11,4 % 13 10,8 % 1x 0 0,0 % 24 22,9 % 24 20,0 % 2x do 3x 5 33,3 % 33 31,4 % 38 31,7 % 3x do 6x 1 6,7 % 13 12,4 % 14 11,7 % Vsak dan 8 53,3 % 14 13,3 % 22 18,3 % Skupaj 15 12,5 % ,5 % ,0 % Nikoli 1 6,7 % 22 21,0 % 23 19,2 % Manj kot 1x 3 20,0 % 27 25,7 % 30 25,0 % 1x 3 20,0 % 27 25,7 % 30 25,0 % 2x do 3x 3 20,0 % 17 16,2 % 20 16,7 % 3x do 6x 1 6,7 % 5 4,8 % 6 5,0 % Vsak dan 4 26,7 % 7 6,7 % 11 9,2 % Skupaj 15 12,5 % ,5 % ,0 % Nikoli 1 6,7 % 7 6,7 % 8 6,7 % Manj kot 1x 1 6,7 % 15 14,3 % 16 13,3 % 1x 5 33,3 % 40 38,1 % 45 37,5 % 2x do 3x 3 20,0 % 25 23,8 % 28 23,3 % 3x do 6x 2 13,3 % 9 8,6 % 11 9,2 % Vsak dan 3 20,0 % 9 8,6 % 12 10,0 % Skupaj 15 12,5 % ,5 % ,0 % 55

64 Gledanje filmov Gledanje nanizank Nikoli 0 0,0 % 22 21,0 % 22 18,3 % Manj kot 1x 2 13,3 % 26 24,8 % 28 23,3 % 1x 3 20,0 % 28 26,7 % 31 25,8 % 2x do 3x 4 26,7 % 15 14,3 % 19 15,8 % 3x do 6x 1 6,7 % 8 7,6 % 9 7,5 % Vsak dan 5 33,3 % 6 5,7 % 11 9,2 % Skupaj 15 12,5 % ,5 % ,0 % Nikoli 3 20,0 % 46 43,8 % 49 40,8 % Manj kot 1x 2 13,3 % 19 18,1 % 21 17,5 % 1x 3 20,0 % 19 18,1 % 22 18,3 % 2x do 3x 3 20,0 % 11 10,5 % 14 11,7 % 3x do 6x 1 6,7 % 6 5,7 % 7 5,8 % Vsak dan 3 20,0 % 4 3,8 % 7 5,8 % Skupaj 15 12,5 % ,5 % ,0 % Starši prisostvujejo tudi pri gledanju televizije. V veliki večini so to predvsem očetje, ki vsak dan gledajo z otrokom risanke (80,0 %), otroške oddaje (53,3 %), lutkovne oddaje (26,7 %), filme (33,3 %) in nanizanke (20,0 %) ter 1x na teden oddaje o ţivalih (33,3 %). Matere vsak dan z otrokom gledajo le risanke (48,6 %) in 2x do 3x na teden otroške oddaje (31,4 %), sicer pri gledanju televizije sodelujejo največ 1x. Nanizank z otrokom nikoli ne gleda kar 43,8 % mater in 20,0 % očetov. Tabela 17: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) spolov staršev o preţivljanju prostega časa s svojim otrokom glede na preostale skupne dejavnosti. Moški Ţenske Skupaj f f % f f % f f % Uporaba Nikoli 0 0,0 % 8 7,6 % 8 6,7 % računalnika Manj kot 1x 3 20,0 % 17 16,2 % 20 16,7 % 1x 1 6,7 % 21 20,0 % 22 18,3 % 2x do 3x 1 6,7 % 30 28,6 % 31 25,8 % 3x do 6x 1 6,7 % 10 9,5 % 11 9,2 % Vsak dan 9 60,0 % 19 18,1 % 28 23,3 % Skupaj 15 12,5 % ,5 % ,0 % Skupno Nikoli 1 6,7 % 2 1,9 % 3 2,5 % nakupovanje Manj kot 1x 3 20,0 % 25 23,8 % 28 23,3 % 1x 4 26,7 % 44 41,9 % 48 40,0 % 2x do 3x 5 33,3 % 24 22,9 % 29 24,2 % 3x do 6x 2 13,3 % 5 4,8 % 7 5,8 % Vsak dan 0 0,0 % 5 4,8 % 5 4,2 % Skupaj 15 12,5 % ,5 % ,0 % Pogovor Nikoli 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % Manj kot 1x 0 0,0 % 1 1,0 % 1 0,8 % 1x 0 0,0 % 1 1,0 % 1 0,8 % 2x do 3x 0 0,0 % 4 3,8 % 4 3,3 % 56

65 Kuhanje, priprava mize Čiščenje, pospravljanje 3x do 6x 0 0,0 % 5 4,8 % 5 4,2 % Vsak dan 100,0 15 % 94 89,5 % ,8 % Skupaj 15 12,5 % ,5 % ,0 % Nikoli 1 6,7 % 4 3,8 % 5 4,2 % Manj kot 1x 0 0,0 % 5 4,8 % 5 4,2 % 1x 2 13,3 % 9 8,6 % 11 9,2 % 2x do 3x 4 26,7 % 29 27,6 % 33 27,5 % 3x do 6x 2 13,3 % 17 16,2 % 19 15,8 % Vsak dan 6 40,0 % 41 39,0 % 47 39,2 % Skupaj 15 12,5 % ,5 % ,0 % Nikoli 0 0,0 % 2 1,9 % 2 1,7 % Manj kot 1x 0 0,0 % 10 9,5 % 10 8,3 % 1x 4 26,7 % 21 20,0 % 25 20,8 % 2x do 3x 5 33,3 % 29 27,6 % 34 28,3 % 3x do 6x 2 13,3 % 8 7,6 % 10 8,3 % Vsak dan 4 26,7 % 35 33,3 % 39 32,5 % Skupaj 15 12,5 % ,5 % ,0 % Uporaba računalnika je dejavnost, pri kateri sodelujejo predvsem očetje in to v večini (60,0 %) vsak dan. Največ mater (28,6 %) z otrokom uporablja računalnik 2x do 3x na teden, nekaj mater (7,6 %) tega ne počne nikoli. V prostem času starši in otroci tudi nakupujejo, običajno 1x na teden (40,0 %), vsak dan pa starši svoje otroke vključujejo v pogovor in v hišna opravila, kot so kuhanje/priprava mize. V dejavnost čiščenja/pospravljanja največ mater (33,3 %) svoje otroke vključuje vsak dan, največ očetov (33,3 %) pa 2x do 3x. Glede na rezultate lahko povzamemo, da prosti čas z otroki preţivljajo starši obeh spolov. Res je, da očetje sodelujejo predvsem pri gledanju televizije in uporabi računalnika, kar pomeni, da starši imajo nadzor nad vsebinami, ki so oziroma niso dostopne otrokom. Matere z otroki berejo pravljice in obiskujejo knjiţnice ter prireditve za otroke. Pri vseh ostalih raznolikih dejavnostih sodelujeta oba starša in ker pri teh dejavnostih sodelujejo vsak teden, je prosti čas otroka tako z materjo kot z očetom kvalitetno preţivet. 57

66 Tekanje, lovljenje, skrivalnice Rolanje Kolesarjenje Igre z ţogo Sprehodi v naravi 6.2 Ali se kaţejo razlike v preţivljanju prostega časa z otrokom glede na starost staršev? Tabela 18: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) starosti staršev o preţivljanju prostega časa s svojim otrokom glede na dejavnosti v naravi let let Nad 40 let Skupaj f f % f f % f f % f f % Nikoli 0 0,0 % 2 2,3 % 1 5,6 % 3 2,5 % Manj kot 1x 4 26,7 % 7 8,0 % 2 11,1 % 13 10,8 % 1x 2 13,3 % 28 32,2 % 5 27,8 % 35 29,2 % 2x do 3x 6 40,0 % 32 36,8 % 7 38,9 % 45 37,5 % 3x do 6x 1 6,7 % 10 11,5 % 0 0,0 % 11 9,2 % Vsak dan 2 13,3 % 8 9,2 % 3 16,7 % 13 10,8 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % Nikoli 0 0,0 % 11 12,6 % 1 5,6 % 12 10,0 % Manj kot 1x 5 33,3 % 13 14,9 % 5 27,8 % 23 19,2 % 1x 3 20,0 % 25 28,7 % 6 33,3 % 34 28,3 % 2x do 3x 5 33,3 % 20 23,0 % 4 22,2 % 29 24,2 % 3x do 6x 1 6,7 % 13 14,9 % 2 11,1 % 16 13,3 % Vsak dan 1 6,7 % 5 5,7 % 0 0,0 % 6 5,0 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % Nikoli 3 20,0 % 20 23,0 % 3 16,7 % 26 21,7 % Manj kot 1x 5 33,3 % 18 20,7 % 4 22,2 % 27 22,5 % 1x 5 33,3 % 13 14,9 % 4 22,2 % 22 18,3 % 2x do 3x 1 6,7 % 22 25,3 % 5 27,8 % 28 23,3 % 3x do 6x 0 0,0 % 9 10,3 % 1 5,6 % 10 8,3 % Vsak dan 1 6,7 % 5 5,7 % 1 5,6 % 7 5,8 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % Nikoli 8 53,3 % 55 63,2 % 11 61,1 % 74 61,7 % Manj kot 1x 2 13,3 % 17 19,5 % 4 22,2 % 23 19,2 % 1x 3 20,0 % 9 10,3 % 0 0,0 % 12 10,0 % 2x do 3x 1 6,7 % 3 3,4 % 3 16,7 % 7 5,8 % 3x do 6x 1 6,7 % 3 3,4 % 0 0,0 % 4 3,3 % Vsak dan 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % Nikoli in manj kot 1x 5 33,3 % 18 20,7 % 6 33,3 % 29 24,2 % 1x in 2x do 3x 7 46,7 % 43 49,4 % 10 55,6 % 60 50,0 % 3x do 6x in vsak dan 3 20,0 % 26 29,9 % 2 11,1 % 31 25,8 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % *Opomba 1: Zaradi majhnih frekvenc smo zdruţili rezultate pri rubriki»tekanje, lovljenje, skrivalnice«. Glede na podatke v tabeli ni opaziti kakih večjih odstopanj v preţivljanju prostega časa z otrokom glede na starost staršev. 58

67 Likovno ustvarjanje Branje pravljic Prepevanje pesmi Poslušanje glasbe Starši, stari od 25 do 30 let, se v velikem številu (40,0 %) sprehajajo z otrokom 2x do 3x na teden, tako pogosto tudi igrajo igre z ţogo (33,3 %) in se lovijo, tekajo ter igrajo skrivalnice (46,7 %). 1x na teden kolesarijo (33,3 %) in se rolajo (20,0 %). Najpogostejša starost staršev, ki so izpolnjevali anketni vprašalnik, je 30 do 40 let. Teh staršev je kar 72,5 %. Tudi starši te starosti s svojimi otroki preţivijo precej prostega časa. 2x do 3x na teden gredo z otroki v naravo (36,8 %) in kolesarijo (25,3 %), 1x na teden pa igrajo igre z ţogo (28,7 %). Pribliţno polovica staršev (49,4 %) se z otroki lovi in igra skrivalnice do 3x na teden. Starši, stari nad 40 let, so še zmeraj dejavni in aktivni pri preţivljanju prostega časa z otrokom. Veliko (38,9 %) se jih skupaj sprehaja 2x do 3x na teden, tako pogosto s svojim otrokom tudi kolesarijo (27,8 %) ali se igrajo skrivalnice (55,6 %). Pri igrah z ţogo tretjina staršev te starosti sodeluje 1x. Tabela 19: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) starosti staršev o preţivljanju prostega časa s svojim otrokom glede na ustvarjalne dejavnosti let let Nad 40 let Skupaj f f % f f % f f % f f % Nikoli 0 0,0 % 6 6,9 % 1 5,6 % 7 5,8 % Manj kot 1x 0 0,0 % 2 2,3 % 0 0,0 % 2 1,7 % 1x 1 6,7 % 5 5,7 % 1 5,6 % 7 5,8 % 2x do 3x 5 33,3 % 13 14,9 % 5 27,8 % 23 19,2 % 3x do 6x 1 6,7 % 21 24,1 % 0 0,0 % 22 18,3 % Vsak dan 8 53,3 % 40 46,0 % 11 61,1 % 59 49,2 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % Nikoli 2 13,3 % 5 5,7 % 1 5,6 % 8 6,7 % Manj kot 1x 1 6,7 % 6 6,9 % 1 5,6 % 8 6,7 % 1x 3 20,0 % 14 16,1 % 5 27,8 % 22 18,3 % 2x do 3x 2 13,3 % 25 28,7 % 3 16,7 % 30 25,0 % 3x do 6x 0 0,0 % 12 13,8 % 1 5,6 % 13 10,8 % Vsak dan 7 46,7 % 25 28,7 % 7 38,9 % 39 32,5 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % Nikoli 1 6,7 % 2 2,3 % 0 0,0 % 3 2,5 % Manj kot 1x 2 13,3 % 3 3,4 % 0 0,0 % 5 4,2 % 1x 1 6,7 % 7 8,0 % 3 16,7 % 11 9,2 % 2x do 3x 3 20,0 % 23 26,4 % 2 11,1 % 28 23,3 % 3x do 6x 1 6,7 % 17 19,5 % 5 27,8 % 23 19,2 % Vsak dan 7 46,7 % 35 40,2 % 8 44,4 % 50 41,7 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % Nikoli in manj kot 1x 5 33,3 % 30 34,5 % 7 38,9 % 42 35,0 % 1x in 2x do 3x 6 40,0 % 41 47,1 % 4 22,2 % 51 42,5 % 59

68 Gledanje lutkovnih oddaj Gledanje otroških oddaj Gledanje risank Obisk knjiţnice, prireditev za otroke 3x do 6x in vsak dan 4 26,7 % 16 18,4 % 7 38,9 % 27 22,5 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % Nikoli 4 26,7 % 16 18,4 % 1 5,6 % 21 17,5 % Manj kot 1x 7 46,7 % 46 52,9 % 7 38,9 % 60 50,0 % 1x 3 20,0 % 23 26,4 % 8 44,4 % 34 28,3 % 2x do 3x 1 6,7 % 1 1,1 % 1 5,6 % 3 2,5 % 3x do 6x 0 0,0 % 1 1,1 % 0 0,0 % 1 0,8 % Vsak dan 0 0,0 % 0 0,0 % 1 5,6 % 1 0,8 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % *Opomba 1: Zaradi majhnih frekvenc smo zdruţili rezultate pri rubriki»likovno ustvarjanje«. Pribliţno polovica staršev, starih od 25 do 30 let, vsak dan z otrokom posluša glasbo, prepeva pesmi in bere pravljice. Pri likovnem ustvarjanju sodelujejo do 3x na teden (40 %), manj kot 1x pa obiščejo knjiţnico oziroma prireditve za otroke (46,7 %). Tudi starši, stari od 30 do 40 let, se z otrokom glasbeno in literarno udejstvujejo vsak dan, likovno pa zelo redko. Knjiţnico jih večina (52,9 %) obiskuje manj kot 1x. Večina staršev, starih nad 40 let, vsak dan z otrokom posluša glasbo, prepeva pesmi in bere pravljice. 3x do 6x se 38,9 % staršev ukvarja z likovnim ustvarjanjem, 1x pa jih 44,4 % obišče knjiţnico. Tabela 20: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) starosti staršev o preţivljanju prostega časa s svojim otrokom glede na gledanje televizije let let Nad 40 let Skupaj f f % f f % f f % f f % Nikoli 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % Manj kot 1x 0 0,0 % 4 4,6 % 0 0,0 % 4 3,3 % 1x 3 20,0 % 7 8,0 % 1 5,6 % 11 9,2 % 2x do 3x 3 20,0 % 17 19,5 % 4 22,2 % 24 20,0 % 3x do 6x 1 6,7 % 13 14,9 % 4 22,2 % 18 15,0 % Vsak dan 8 53,3 % 46 52,9 % 9 50,0 % 63 52,5 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % Nikoli 1 6,7 % 7 8,0 % 1 5,6 % 9 7,5 % Manj kot 1x 4 26,7 % 8 9,2 % 1 5,6 % 13 10,8 % 1x 3 20,0 % 17 19,5 % 4 22,2 % 24 20,0 % 2x do 3x 1 6,7 % 30 34,5 % 7 38,9 % 38 31,7 % 3x do 6x 3 20,0 % 10 11,5 % 1 5,6 % 14 11,7 % Vsak dan 3 20,0 % 15 17,2 % 4 22,2 % 22 18,3 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % Nikoli 4 26,7 % 15 17,2 % 4 22,2 % 23 19,2 % Manj kot 1x 2 13,3 % 25 28,7 % 3 16,7 % 30 25,0 % 1x 4 26,7 % 19 21,8 % 7 38,9 % 30 25,0 % 2x do 3x 3 20,0 % 14 16,1 % 3 16,7 % 20 16,7 % 60

69 Gledanje nanizank Gledanje filmov Gledanje oddaj o ţivalih 3x do 6x 1 6,7 % 4 4,6 % 1 5,6 % 6 5,0 % Vsak dan 1 6,7 % 10 11,5 % 0 0,0 % 11 9,2 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % Nikoli 1 6,7 % 4 4,6 % 3 16,7 % 8 6,7 % Manj kot 1x 2 13,3 % 13 14,9 % 1 5,6 % 16 13,3 % 1x 6 40,0 % 33 37,9 % 6 33,3 % 45 37,5 % 2x do 3x 3 20,0 % 19 21,8 % 6 33,3 % 28 23,3 % 3x do 6x 2 13,3 % 8 9,2 % 1 5,6 % 11 9,2 % Vsak dan 1 6,7 % 10 11,5 % 1 5,6 % 12 10,0 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % Nikoli in manj kot 1x 6 40,0 % 36 41,4 % 8 44,4 % 50 41,7 % 1x in 2x do 3x 7 46,7 % 36 41,4 % 7 38,9 % 50 41,7 % 3x do 6x in vsak dan 2 13,3 % 15 17,2 % 3 16,7 % 20 16,7 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % Nikoli 3 20,0 % 41 47,1 % 5 27,8 % 49 40,8 % Manj kot 1x 6 40,0 % 11 12,6 % 4 22,2 % 21 17,5 % 1x 4 26,7 % 14 16,1 % 4 22,2 % 22 18,3 % 2x do 3x 1 6,7 % 10 11,5 % 3 16,7 % 14 11,7 % 3x do 6x 1 6,7 % 5 5,7 % 1 5,6 % 7 5,8 % Vsak dan 0 0,0 % 6 6,9 % 1 5,6 % 7 5,8 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % *Opomba 1: Zaradi majhnih frekvenc smo zdruţili rezultate pri rubriki»gledanje filmov«. Veliko število staršev, starih od 25 do 30 let, z otrokom gleda televizijo: vsak dan z otrokom gleda risanke 53,3 % staršev, do 3x na teden gleda z otrokom filme 46,7 % staršev in 1x na teden starši (40,0 %) gledajo z otrokom oddaje o ţivalih. Starši, stari od 30 do 40 let gledajo risanke z otrokom vsak dan (52,9 %), otroške oddaje z otroki spremlja 2x do 3x na teden 34,5 % staršev. Do 3x na teden si z otrokom ogleda kakšen film 41,4 % staršev, 1x na teden pa oddaje o ţivalih 37,9 % staršev. Najmanj gledane so nanizanke, 47,1 % staršev te starosti nikoli z otrokom ne gleda nanizank. Tudi starši, stari nad 40 let, najpogosteje skupaj gledajo risanke, kar polovica staršev jih z otrokom gleda vsak dan, 27,8 % staršev nikoli z otrokom ne gleda nanizank in 44,4 % staršev z otrokom nikoli ne gleda filmov oziroma jih gleda manj kot 1x. 61

70 Čiščenje, pospravljanje Kuhanje, priprava mize Pogovor Skupno nakupovanje Uporaba računalnika Tabela 21: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) starosti staršev o preţivljanju prostega časa s svojim otrokom glede na preostale skupne dejavnosti. Nikoli in manj kot 1x 1x in 2x do 3x 25 30let let Nad 40 let Skupaj f f % f f % f f % f f % 5 33,3 % 18 20,7 % 5 27,8 % 28 23,3 % 6 40,0 % 43 49,4 % 4 22,2 % 53 44,2 % 3x do 6x in vsak dan 4 26,7 % 26 29,9 % 9 50,0 % 39 32,5 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % Nikoli 0 0,0 % 3 3,4 % 0 0,0 % 3 2,5 % Manj kot 1x 6 40,0 % 15 17,2 % 7 38,9 % 28 23,3 % 1x 5 33,3 % 40 46,0 % 3 16,7 % 48 40,0 % 2x do 3x 3 20,0 % 21 24,1 % 5 27,8 % 29 24,2 % 3x do 6x 0 0,0 % 5 5,7 % 2 11,1 % 7 5,8 % Vsak dan 1 6,7 % 3 3,4 % 1 5,6 % 5 4,2 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % Nikoli 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % Manj kot 1x 0 0,0 % 1 1,1 % 0 0,0 % 1 0,8 % 1x 0 0,0 % 0 0,0 % 1 5,6 % 1 0,8 % 2x do 3x 1 6,7 % 3 3,4 % 0 0,0 % 4 3,3 % 3x do 6x 3 20,0 % 2 2,3 % 0 0,0 % 5 4,2 % Vsak dan 11 73,3 % 81 93,1 % 17 94,4 % ,8 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % Nikoli 1 6,7 % 4 4,6 % 0 0,0 % 5 4,2 % Manj kot 1x 2 13,3 % 3 3,4 % 0 0,0 % 5 4,2 % 1x 2 13,3 % 9 10,3 % 0 0,0 % 11 9,2 % 2x do 3x 3 20,0 % 25 28,7 % 5 27,8 % 33 27,5 % 3x do 6x 2 13,3 % 13 14,9 % 4 22,2 % 19 15,8 % Vsak dan 5 33,3 % 33 37,9 % 9 50,0 % 47 39,2 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % Nikoli 1 6,7 % 1 1,1 % 0 0,0 % 2 1,7 % Manj kot 1x 2 13,3 % 7 8,0 % 1 5,6 % 10 8,3 % 1x 3 20,0 % 18 20,7 % 4 22,2 % 25 20,8 % 2x do 3x 3 20,0 % 26 29,9 % 5 27,8 % 34 28,3 % 3x do 6x 1 6,7 % 9 10,3 % 0 0,0 % 10 8,3 % Vsak dan 5 33,3 % 26 29,9 % 8 44,4 % 39 32,5 % Skupaj 15 12,5 % 87 72,5 % 18 15,0 % ,0 % *Opomba 1: Zaradi majhnih frekvenc smo zdruţili rezultate pri rubriki»uporaba računalnika«. Velik deleţ staršev (40 %), starih od 25 do 30 let, sodeluje pri uporabi računalnika do 3x na teden, je pa tudi veliko takih (33,3 %), ki pri dejavnostih z računalnikom prisostvujejo manj kot 1x oziroma nikoli. Z otrokom se večina staršev (73,3 %) pogovarja vsak dan, tretjina staršev pa z otrokovo pomočjo vsak dan kuha/pripravlja mizo in čisti/pospravlja. Kar polovica staršev (49,4 %), starih od 30 do 40 let, sodeluje pri uporabi računalnika do 3x na teden. Vsak dan se starši z 62

71 otrokom pogovarjajo (93,1 %), kuhajo/pripravljajo mizo (37,9 %) in pospravljajo/čistijo (29,9 %). Skupnega nakupovanja se tretjina staršev udeleţuje 1x, medtem ko se starši drugih starosti s tem ukvarjajo manj kot 1x. Uporaba računalnika je zelo pogosta pri starših, starih nad 40 let, skoraj vsak dan ga z otrokom uporablja kar polovica staršev. Pogovor, kuhanje/priprava mize in čiščenje/pospravljanje so dejavnosti, ki jih starši in otroci počnejo vsak dan. Glede na rezultate lahko povzamemo, da glede na starost staršev ni bistvenih razlik v preţivljanju prostega časa z otrokom. Starši vseh starosti v prostem času svojim otrokom posvečajo veliko časa, v katerem se ukvarjajo z raznovrstnimi dejavnostmi. 63

72 Tekanje, lovljenje, skrivalnice Rolanje Kolesarjenje Igre z ţogo Sprehodi v naravi 6.3 Ali delovni čas staršev vpliva na preţivljanje prostega časa z otrokom? Tabela 22: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) delovnega časa staršev o preţivljanju prostega časa z otrokom glede na dejavnosti v naravi. Pogostost izvajanja aktivnosti Enoizmenski Dvoizmenski Triizmenski Nezaposlen Skupaj f f % f f % f f % f f % f f % Do 1x 5 8,5 % 5 23,8 % 2 15,4 % 4 14,8 % 16 13,3 % Do 3x 41 69,5 % 14 66,7 % 6 46,2 % 19 70,4 % 80 66,7 % Več kot 3x 13 22,0 % 2 9,5 % 5 38,5 % 4 14,8 % 24 20,0 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % Do 1x 16 27,1 % 8 38,1 % 4 30,8 % 7 25,9 % 35 29,2 % Do 3x 29 49,2 % 11 52,4 % 7 53,8 % 15 55,6 % 62 51,7 % Več kot 3x 14 23,7 % 2 9,5 % 2 15,4 % 5 18,5 % 23 19,2 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % Do 1x 22 37,3 % 10 47,6 % 7 53,8 % 14 51,9 % 53 44,2 % Do 3x 28 47,5 % 9 42,9 % 2 15,4 % 10 37,0 % 49 40,8 % Več kot 3x 9 15,3 % 2 9,5 % 4 30,8 % 3 11,1 % 18 15,0 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % Do 1x 42 71,2 % 18 85,7 % 11 84,6 % 25 92,6 % 96 80,0 % Do 3x 15 25,4 % 2 9,5 % 1 7,7 % 2 7,4 % 20 16,7 % Več kot 3x 2 3,4 % 1 4,8 % 1 7,7 % 0 0,0 % 4 3,3 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % Do 1x 12 20,3 % 5 23,8 % 1 7,7 % 11 40,7 % 29 24,2 % Do 3x 30 50,8 % 12 57,1 % 8 61,5 % 10 37,0 % 60 50,0 % Več kot 3x 17 28,8 % 4 19,0 % 4 30,8 % 6 22,2 % 31 25,8 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % *Opomba 1: Zaradi prevelikega obsega tabele smo zdruţili rubrike in skrajšali naslednje besedne zveze:»nikoli in manj kot 1x = do 1x «;»1x in 2x do 3x = do 3x «;»3x do 6x in vsak dan = več kot 3x «. 64

73 Likovno ustvarjanje Branje pravljic Prepevanje pesmi Poslušanje glasbe Glede na podatke v tabeli ni opaziti večjih odstopanj v preţivljanju prostega časa z otrokom glede na delovni čas staršev. Starši, ki so v delovnem razmerju in tudi starši, ki niso zaposleni, veliko časa preţivijo z otroki v naravi. Do 3x na teden se sprehajajo in igrajo igre z ţogo. Zaposleni starši se tako pogosto tudi igrajo z otroki skrivalnice in se lovijo, medtem ko večina nezaposlenih staršev (40,7 %) tega ne počne nikoli oziroma to počnejo manj kot 1x. Starši, ki imajo enoizmenski delovni čas, z otroki kolesarijo do 3x, ostali starši pri kolesarjenju sodelujejo manj kot 1x na teden oziroma nikoli. Tabela 23: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) delovnega časa staršev o preţivljanju prostega časa z otrokom glede na ustvarjalne dejavnosti. Pogostost izvajanja aktivnosti 65 Enoizmenski Dvoizmenski Triizmenski Nezaposlen Skupaj f f % f f % f f % f f % f f % Do 1x 6 10,2 % 1 4,8 % 0 0,0 % 2 7,4 % 9 7,5 % Do 3x 16 27,1 % 5 23,8 % 4 30,8 % 6 22,2 % 31 25,8 % Več kot 3x 37 62,7 % 15 71,4 % 9 69,2 % 19 70,4 % 80 66,7 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % Do 1x 9 15,3 % 0 0,0 % 1 7,7 % 6 22,2 % 16 13,3 % Do 3x 22 37,3 % 13 61,9 % 6 46,2 % 11 40,7 % 52 43,3 % Več kot 3x 28 47,5 % 8 38,1 % 6 46,2 % 10 37,0 % 52 43,3 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % Do 1x 3 5,1 % 1 4,8 % 0 0,0 % 4 14,8 % 8 6,7 % Do 3x 11 18,6 % 10 47,6 % 8 61,5 % 10 37,0 % 39 32,5 % Več kot 3x 45 76,3 % 10 47,6 % 5 38,5 % 13 48,2 % 73 60,8 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % Do 1x 15 25,4 % 10 47,6 % 5 38,5 % 12 44,4 % 42 35,0 % Do 3x 27 45,8 % 8 38,1 % 4 30,8 % 12 44,4 % 51 42,5 % Več kot 3x 17 28,8 % 3 14,3 % 4 30,8 % 3 11,1 % 27 22,5 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 %

74 Obisk knjiţnice, prireditev za otroke Do 1x Do 3x Več kot 3x 41 69,5 % 16 76,2 % 5 38,5 % 19 70,4 % 81 67,5 % 17 28,8 % 4 19,0 % 8 61,5 % 8 29,6 % 37 30,8 % 1 1,7 % 1 4,8 % 0 0,0 % 0 0,0 % 2 1,7 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % *Opomba 1: Zaradi prevelikega obsega tabele smo zdruţili rubrike in skrajšali naslednje besedne zveze:»nikoli in manj kot 1x = do 1x «;»1x in 2x do 3x = do 3x «;»3x do 6x in vsak dan = več kot 3x «. Zelo pogosto, od 3x do 6x na teden oziroma vsak dan, večina vseh staršev z otroki posluša glasbo (66,7 %), prepeva pesmi (43,3 %) in bere pravljice (60,8 %). Z otrokom berejo pravljice od 3x do 6x na teden oziroma vsak dan starši, ki niso zaposleni in starši, ki delajo v eni izmeni. Starši, ki delajo v dveh izmenah, z otrokom berejo pravljice do 3x na teden (47,6 %), enak deleţ teh staršev to počne tudi do 6x na teden oziroma vsak dan. Najmanj pogosto, in sicer do 3x na teden z otroki berejo pravljice starši, ki delajo v treh izmenah. V likovnem ustvarjanju se do 3x na teden udejstvujejo starši, ki niso zaposleni (44,4 %) in starši, ki delajo v eni izmeni (45,8 %), ostali ustvarjajo manj pogosto. Največkrat z otrokom obiščejo knjiţnice in prireditve za otroke starši, ki delajo v treh izmenah. 61,5 % teh staršev obišče knjiţnice do 3x, ostali starši, ki imajo drugačen delovni čas oziroma niso zaposleni, obiščejo knjiţnice manj kot 1x. 66

75 Gledanje nanizank Gledanje filmov Gledanje oddaj o ţivalih Gledanje lutkovnih oddaj Gledanje otroških oddaj Gledanje risank Tabela 24: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) delovnega časa staršev o preţivljanju prostega časa z otrokom glede na gledanje televizije. Pogostost izvajanja aktivnosti Enoizmenski Dvoizmenski Triizmenski Nezaposlen Skupaj f f % f f % f f % f f % f f % Do 1x 3 5,1 % 1 4,8 % 0 0,0 % 0 0,0 % 4 3,3 % Do 3x 17 28,8 % 3 14,3 % 7 53,8 % 9 33,3 % 36 30,0 % Več kot 3x 39 66,1 % 17 81,0 % 6 46,2 % 18 66,7 % 80 66,7 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % Do 1x 10 16,9 % 3 14,3 % 2 15,4 % 6 22,2 % 21 17,5 % Do 3x 31 52,5 % 12 57,1 % 7 53,8 % 14 51,9 % 64 53,3 % Več kot 3x 18 30,5 % 6 28,6 % 4 30,8 % 7 25,9 % 35 29,2 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % Do 1x 27 45,8 % 11 52,4 % 5 38,5 % 11 40,7 % 54 45,0 % Do 3x 27 45,8 % 7 33,3 % 6 46,2 % 11 40,7 % 51 42,5 % Več kot 3x 5 8,5 % 3 14,3 % 2 15,4 % 5 18,5 % 15 12,5 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % Do 1x 14 23,7 % 4 19,0 % 1 7,7 % 5 18,5 % 24 20,0 % Do 3x 37 62,7 % 14 66,7 % 10 76,9 % 13 48,2 % 74 61,7 % Več kot 3x 8 13,6 % 3 14,3 % 2 15,4 % 9 33,3 % 22 18,3 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % Do 1x 28 47,5 % 5 23,8 % 4 30,8 % 13 48,2 % 50 41,7 % Do 3x 27 45,8 % 11 52,4 % 5 38,5 % 10 37,0 % 53 44,2 % Več kot 3x 4 6,8 % 5 23,8 % 4 30,8 % 4 14,8 % 17 14,2 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % Do 1x 36 61,0 % 13 61,9 % 5 38,5 % 17 63,0 % 71 59,2 % Do 3x 18 30,5 % 7 33,3 % 4 30,8 % 6 22,2 % 35 29,2 % Več kot 3x 5 8,5 % 1 4,8 % 4 30,8 % 4 14,8 % 14 11,7 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % 67

76 Kuhanje Pogovor Skupno nakupovanje Uporaba računalnika *Opomba 1: Zaradi prevelikega obsega tabele smo zdruţili rubrike in skrajšali naslednje besedne zveze:»nikoli in manj kot 1x = do 1x «;»1x in 2x do 3x = do 3x «;»3x do 6x in vsak dan = več kot 3x «. Večji del staršev gleda z otrokom risanke vsak dan, le starši, ki delajo v treh izmenah, to počnejo do 3x na teden. Nezaposleni starši in starši z enoizmenskim delovnim časom z otroki gledajo filme manj kot 1x oziroma nikoli, starši z dvoizmenskim in triizmenskim delovnim časom gledajo filme do 3x na teden. Pri gledanju otroških oddaj in oddaj o ţivalih večina vseh staršev sodeluje do 3x, manj kot 1x oziroma nikoli pa se večina staršev ne ukvarja z gledanjem nanizank. Tabela 25: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) delovnega časa staršev o preţivljanju prostega časa z otrokom glede na preostale skupne dejavnosti. Pogostost izvajanja aktivnosti Enoizmenski Dvoizmenski Triizmenski Nezaposlen Skupaj f f % f f % f f % f f % f f % Do 1x 18 30,5 % 4 19,0 % 0 0,0 % 6 22,2 % 28 23,3 % Do 3x 28 47,5 % 9 42,9 % 6 46,2 % 10 37,0 % 53 44,2 % Več kot 3x 13 22,0 % 8 38,1 % 7 53,8 % 11 40,7 % 39 32,5 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % Do 1x 12 20,3 % 5 23,8 % 5 38,5 % 9 33,3 % 31 25,8 % Do 3x 40 67,8 % 13 61,9 % 8 61,5 % 16 59,3 % 77 64,2 % Več kot 3x 7 11,9 % 3 14,3 % 0 0,0 % 2 7,4 % 12 10,0 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % Do 1x 1 1,7 % 0 0,0 % 0 0,0 % 0 0,0 % 1 0,8 % Do 3x 1 1,7 % 1 4,8 % 2 15,4 % 0 0,0 % 4 3,3 % Več kot 100,0 3x 57 96,6 % 20 95,2 % 11 84,6 % 27 % ,8 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % Do 1x 5 8,5 % 1 4,8 % 0 0,0 % 3 11,1 % 9 7,5 % Do 3x 20 33,9 % 8 38,1 % 8 61,5 % 9 33,3 % 45 37,5 % 68

77 Čiščenje, pospravljanje Več kot 3x 34 57,6 % 12 57,1 % 5 38,5 % 15 55,6 % 66 55,0 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % Do 1x 5 8,5 % 2 9,5 % 0 0,0 % 4 14,8 % 11 9,2 % Do 3x 32 54,2 % 7 33,3 % 8 61,5 % 14 51,9 % 61 50,8 % Več kot 3x 22 37,3 % 12 57,1 % 5 38,5 % 9 33,3 % 48 40,0 % Skupaj 59 49,2 % 21 17,5 % 13 10,8 % 27 22,5 % ,0 % *Opomba 1: Zaradi prevelikega obsega tabele smo zdruţili rubrike in skrajšali naslednje besedne zveze:»nikoli in manj kot 1x = do 1x «;»1x in 2x do 3x = do 3x «;»3x do 6x in vsak dan = več kot 3x «. Uporaba računalnika je pogostejša pri starših, ki delajo v treh izmenah in pri starših, ki niso zaposleni. Do 6x oziroma vsak dan računalnik z otrokom uporablja 53,8 % staršev, ki delajo v treh izmenah in 40,7 % staršev, ki niso zaposleni. Starši in otroci skupaj kuhajo od 3x do 6x na teden oziroma vsak dan, le pri starših s triizmenskim delovnim časom je to redkeje, in sicer do 3x na teden. Do 3x na teden večina staršev skupaj z otrokom nakupuje in čisti/pospravlja, le starši, ki delajo na dve izmeni se s čiščenjem/pospravljanjem ukvarjajo več kot 3x na teden. Pogovor z otrokom je veščina, ki jo starši zelo cenijo, skoraj vsi jo uporabljajo do 6x ne teden oziroma vsak dan. Glede na rezultate lahko povzamemo, da starši preţivljajo prosti čas z otrokom, ko imajo to moţnost oziroma, ko niso v sluţbi. Tako je povsem razumljivo, da pri nekaterih dejavnostih manj sodelujejo starši, ki delajo na dve oziroma na tri izmene. Tabela prikazuje, da pa ne glede na delovni čas oziroma zaposlenost vsi starši sodelujejo pri preţivljanju prostega časa z otrokom. 69

78 7 Kaj se starši igrajo z otrokom in katere (didaktične) igrače otroci in starši najpogosteje uporabljajo pri igri? 7.1 Ali obstajajo razlike o navedenem glede na spol otroka? Na vprašanje o tem, katere igre starši igrajo z otrokom in katere didaktične igrače uporabljajo, je odgovorilo vseh 120 staršev. Tako starši dečkov kot tudi starši deklic so kot najpogosteje igrane igre navedli druţabne igre, ki si sledijo od najpogosteje do najmanj pogosto navedenih. Tabela 26: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) uporabljenih druţabnih iger med otroci in starši Druţabne igre f f (%) Človek ne jezi se 40 33,3 % Karte Črni Peter in Enka 29 24,2 % Spomin 23 19,2 % Sestavljanka 12 10,0 %»Monopoli«10 8,3 %»Junior Activity«2 1,7 % Štiri v vrsto 2 1,7 %»Scrable«1 0,8 % Potapljanje ladjic 1 0,8 % Skupaj ,0 % Starši s svojimi otroki, ne glede na spol otroka, uporabljajo tudi naslednje igre oziroma dejavnosti: branje pravljic, risanje in barvanje ter ustvarjanje iz plastelina, papirja in kartona. 70

79 Glede na ostale navedbe staršev pa lahko povzamemo, da obstaja nekaj razlik pri izbiri iger glede na spol otroka. Starši so zapisali naslednje: Tabela 27: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) dečkov o uporabi iger s starši Uporaba iger s starši Dečki f f (%) Igre z ţogo 15 33,3 % Igre z lego kockami 10 22,2 % Šah 8 17,8 % Rolanje, kolesarjenje 4 8,9 % Igre z balonom, frizbijem 3 6,7 % Poučne igre, ki so v pomoč pri učenju 3 6,7 % Pečenje piškotov 2 4,4 % Skupaj ,0 % *Opomba: Igre, ki se jih dečki igrajo skupaj s starši, smo razvrstili glede na strukturne odstotke (f %) od najpogosteje navedenih do najmanj pogosto navedenih. Tabela 28: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) deklic o uporabi iger s starši Uporaba iger s starši Deklice f f (%) Igre s punčkami in igračami iz pliša 20 26,7 % Izmišljene igre, igre vlog (trgovina, knjiţnica) 17 22,7 % Prepevanje in ples 15 20,0 % Športne igre 10 13,3 % Miselne, besedne igre (kriţanke, uganke, vislice, črkovanje, ime in priimek) 7 9,3 % Pantomima 6 8,0 % Skupaj ,0 % *Opomba: Igre, ki se jih deklice igrajo skupaj s starši, smo razvrstili glede na strukturne odstotke (f %) od najpogosteje navedenih do najmanj pogosto navedenih. Razumljivo je, da so se pri izbire iger pokazale nekatere razlike glede na spol otroka. Starši se s svojimi sinovi več igrajo z ţogo in lego kockami, s hčerami pa sodelujejo pri igrah s punčkami ter pri petju in plesu. 71

80 8 Kaj se otroci najraje igrajo? 8.1 Ali obstajajo razlike o navedenem glede na spol? Otroci imajo svoje ţelje in interese predvsem, ko govorimo o igri. Raziskava je pokazala, da se vsi otroci, dečki in deklice, najraje igrajo druţabne igre (najpogosteje Človek ne jezi se in karte Črni Peter in Enka) in športne igre (najpogosteje igre z ţogo in skrivalnice). Pri odgovorih na zastavljeno vprašanje je bilo zaznati tudi nekaj razlik, ki se kaţejo glede na spol otroka. Starši so navedli naslednje igre, ki se jih njihovi otroci najraje igrajo: Tabela 29: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) dečkov o izbiri iger Izbira iger Dečki f f (%) Igre z avtomobilčki in traktorji 15 33,3 % Igre z roboti in ostalimi otroškimi junaki (npr ,3 %»bakugani«) Igre z lego kockami 10 22,2 %»Nintendo«igre 4 8,9 % Igre z namišljenim prijateljem 1 2,2 % Skupaj ,0 % *Opomba: Igre, ki se jih dečki najraje igrajo, smo razvrstili glede na strukturne odstotke (f %) od najpogosteje navedenih do najmanj pogosto navedenih. Tabela 30: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) deklic o izbiri iger Izbira iger Deklice f f (%) Igre s punčkami in z barbikami (npr.»winx«) 19 25,3 % Igre s»filly-konjički«in z igračami iz pliša 17 22,7 % Izmišljene igre, igre vlog (zdravniki, šola, trgovina) 17 22,7 % Petje in igranje na glasbila, ples 15 20,0 % Risanje in barvanje 6 8,0 % Igre na računalniku»modri Janko«1 1,3 % Skupaj ,0 % *Opomba: Igre, ki se jih deklice najraje igrajo, smo razvrstili glede na strukturne odstotke (f %) od najpogosteje navedenih do najmanj pogosto navedenih. 72

81 Glede na rezultate lahko povzamemo, da otroci velikokrat izbirajo igre, ki so stereotip za njihov spol. Tega se sami sicer ne zavedajo. Zaradi današnje vzgoje in okolja, v katerem ţivimo, imamo privzgojeno prepričanje, da so punčke igrače za deklice in avtomobilčki igrače za dečke. Razlike v izbiri igre, glede na spol otroka, so dandanes bolj kot ne samoumevne. 9 S kom se otroci najpogosteje igrajo? Raznovrstne igre so namenjene različnemu številu igralcev, česar pa otroci ne jemljejo zmeraj kot pravilo. Dandanes so otroci zelo iznajdljivi in ustvarjalni, znajo si igro prirediti in se igrati tudi sami. Na vprašanje o tem, s kom se otrok najpogosteje igra, je odgovorilo vseh 120 staršev. Starši so zapisali naslednje odgovore, ki si sledijo od najpogosteje do najmanj pogosto navedenih: Tabela 31: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) ljudi, ki se najpogosteje igrajo z otrokom Otrok se najpogosteje igra: f f (%) s sestro/z bratom 40 33,3 % sam 22 18,3 % z mamo 15 12,5 % z očetom 13 10,8 % s prijatelji 10 8,3 % s sestrično/z bratrancem 7 5,8 % z vrstniki 6 5,0 % z babico/z dedkom 5 4,2 % s sosedovimi otroki 2 1,7 % Skupaj ,0 % *Opomba: ljudi, s katerimi se otroci najpogosteje igrajo, smo razvrstili glede na strukturne odstotke (f %) od najpogosteje navedenih do najmanj pogosto navedenih. Otroci se torej najpogosteje igrajo z ljudmi, ki so jim blizu. V prvi vrsti so to vsekakor druţinski člani, ki jim otroci zaupajo, ob njih se počutijo ljubljene in varne. Potem pa so tu še ljudje, pri katerih otroci najdejo podobne interese (vrstniki, sosedovi otroci). 73

82 10 Kaj počnejo otroci skupaj s starši na računalniku? Ţivimo v časih, ko je tehnologija ţe tako napredovala, da naše ţivljenje in ţivljenje otrok brez nje skorajda ni mogoče. Tako ima danes zelo pomembno vlogo tudi računalnik, katerega ima ţe skoraj vsak dom. Otroci začnejo uporabljati računalnik ţe zelo zgodaj, pri vstopu v šolo ga skorajda ni otroka, ki ţe ne bi imel stika z računalnikom. Prvi, ki otroku pomagajo spoznavati to čudo tehnologije, so seveda starši. O tem, kaj vse starši skupaj z otrokom počno na računalniku, so starši opisali pri tem vprašanju. Navedli so dejavnosti, ki si sledijo od najpogosteje do najmanj pogosto navedenih: 1. Igranje iger, poučnih za otroke: Tabela 32: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) iger, poučnih za otroke Igre f f (%) Oblačenje in spreminjanje otroških junakov 20 20,8 % Iskanje parov 15 15,6 % Spomin 14 14,6 % Sestavljanka 14 14,6 % Vislice 10 10,4 % Labirint 8 8,3 %»Tetris«8 8,3 % Kriţanke, uganke 7 7,3 % Skupaj ,0 % *Opomba: Igre, ki jih otroci skupaj s starši igrajo na računalniku, smo razvrstili glede na strukturne odstotke (f %) od najpogosteje navedenih do najmanj pogosto navedenih. 74

83 2. Uporaba interneta: Tabela 33: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) o uporabi interneta Uporaba interneta f f (%) Iskanje in reševanje učnih listov, ki so v skladu z učno snovjo v šoli 30 31,3 % (računanje, pisanje) Prebiranje novic, gledanje slik 25 26,0 % (»raziskovanje sveta«) Branje in pisanje elektronskih sporočil 15 15,6 % Učenje tujega jezika 10 10,4 % Gledanje videoposnetkov (videospoti, 7 7,3 % videosmešnice) Obisk šolske spletne strani 5 5,2 % Poslušanje pravljic in pesmi, snemanje 4 4,2 % zgoščenk Skupaj ,0 % *Opomba: Dejavnosti, ki jih otroci skupaj s starši uporabljajo na internetu, smo razvrstili glede na strukturne odstotke (f %) od najpogosteje navedenih do najmanj pogosto navedenih. 3. Uporaba zgoščenk (gledanje risank, naloge na zgoščenki BIM BAM). 4. Uporaba programa Word (pisanje). 5. Uporaba programa Slikar (risanje, barvanje, radiranje, ). Dejavnosti, ki jih starši z otrokom izvajajo na računalniku, so številne in raznolike. Otroci se imajo moţnost naučiti veliko novega in zanimivega. 10 staršev (8,3 %) je zapisalo, da niso prisotni, ko je njihov otrok na računalniku, 14 staršev otrok prvega razreda (32,6 %) pa je navedlo, da njihov otrok računalnika še ne uporablja. Vsi ostali starši v tovrstnih dejavnostih sodelujejo. 75

84 11 Kako pogosta je uporaba računalnika pri otrocih? 11.1 Ali obstajajo razlike o navedenem glede na razred? Tabela 34: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) razredov otrok o pogostosti uporabe računalnika. Legenda: Hi-kvadrat preizkus Uporaba 1. razred 2. razred 3. razred Skupaj računalnika f f % f f % f f % f f % Nikoli in manj kot 1x 21 48,8 % 10 25,0 % 7 18,9 % 38 31,7 % 1x in 2x do 3x 12 27,9 % 14 35,0 % 17 45,9 % 43 35,8 % 3x do 6x in 10 23,3 % 16 40,0 % 13 35,1 % 39 32,5 % vsak dan Skupaj 43 35,8 % 40 33,3 % 37 30,8 % ,0 % = 10,183 g = 4 p = 0,037 *Opomba: Zaradi premajhnih teoretičnih frekvenc pri izračunu hi-kvadrata, smo zdruţili nekatere rezultate. -preizkus je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v pogostosti uporabe računalnika pri otrocih glede na razred. Slaba polovica otrok prvega razreda (48,8 %) računalnika ne uporablja nikoli oziroma ga uporablja manj kot 1x. Otroci v tretjem razredu v večini (45,9 %) uporabljajo računalnik od 1x do 3x na teden, medtem ko se največ otrok drugega razreda (40,0 %) s tovrstno dejavnostjo ukvarja od 3x do 6x na teden oziroma vsak dan. Iz tabelaričnega prikaza je razvidno, da otroci prvega razreda redkeje uporabljajo računalnik. V drugem in tretjem razredu so otroci vse bolj vešči računalniških programov in bolj samostojni, računalnik namreč uporabljajo vse pogosteje. 76

85 3.4.3 Vprašanje, vezano na mnenje staršev 12 Ali so starši mnenja, da s svojim otrokom preţivijo dovolj prostega časa? Tabela 35: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) mnenj staršev o preţivljanju prostega časa s svojim otrokom. Mnenje staršev f f % Da, po zmoţnostih ,3 % Ne, premalo ,5 % Da, povsem ,2 % Skupaj ,0 % *Opomba: Mnenja staršev o preţivljanju prostega časa s svojim otrokom smo razvrstili glede na strukturne odstotke (f %) od najpogosteje obkroţenih do najmanj pogosto obkroţenih. Ali se vam zdi, da s svojim otrokom preţivite dovolj prostega časa? 19,2% 27,5% 53,3% Da, po zmoţnostih. Ne, premalo. Da, povsem. Graf 3: Strukturni odstotki (f %) mnenj staršev o preţivljanju prostega časa s svojim otrokom. Na vprašanje o tem, ali starši menijo, da s svojim otrokom preţivijo dovolj prostega časa, je odgovorilo vseh 120 staršev. Dobra polovica je takih (53,3 %), ki menijo, da z otrokom preţivijo dovolj prostega časa, in sicer po zmoţnostih. Manj kot tretjina staršev (27,5 %) meni, da s svojim otrokom preţivijo premalo prostega časa. Najmanj staršev (19,2 %) je pri tem vprašanju obkroţilo odgovor, da s svojim otrokom preţivijo povsem dovolj prostega časa. Mnenja staršev so torej v večini pozitivno naravnana in rezultati kaţejo na to, da so starši zadovoljni z obsegom časa, ki ga preţivijo v prostem času z otrokom. 77