S podporo Programa vseživljenjskega učenja Evropske unije GRUNDTVIG MULTILATERALNI PROJEKT LED Učno okolje za invalide Evropski učni model za invalide

Transkripcija

1 S podporo Programa vseživljenjskega učenja Evropske unije GRUNDTVIG MULTILATERALNI PROJEKT LED Učno okolje za invalide Evropski učni model za invalide Referenčna številka: LLP IT-GRUNDTVIG-GMP Ta projekt je financiran s podporo Evropske komisije. Publikacija odraža samo mnenja avtorjev. Komisija ne more biti odgovorna za nobeno uporabo vsebovanih informacij

2 KAZALO Uvod - evropski projekt Učno okolje za invalide (LED)... 4 Povzetek za izvajalce Splošne opredelitve prehodnih okolij Obseg učnega modela Uvajanje učnega modela v prehodnih okoljih Opredelitev poklicnih področij Učne vsebine in vsebine usposabljanja Prenosljivost in ekonomsko-finančna vzdržljivost modela Vrste in stopnje invalidnosti uporabnikov Učno okolje in okolje usposabljanja Holistični koncept okolja Logistične zahteve in oprema Pristopi in metode v učnih procesih in procesih usposabljanja Interdisciplinarnost Pristop, osredotočen na uporabnika Osredotočanje na podjetja in njihovo perspektivo invalidnosti Poenostavitev in simulacija delovnih nalog in okolja Vključevanje invalidnih in zdravih ljudi IKT in mediji Skupinske aktivnosti Vzajemna podpora in mentorstvo Invalidi kot "strokovnjaki" in "učenje s poučevanjem" Pristopi k družbeni ozaveščenosti: aktivno državljanstvo in medkulturna usmerjenost Ukrepi in faze Ukrepi: načrt za prehodna okolja Osebno in poklicno profiliranje Spremljanje in vrednotenje napredka pri učenju in usposabljanju Osebno in poklicno spremljanje Poklicno usposabljanje Delovna namestitev Operativni vidiki prehodnih okolij Empirični okvir in fleksibilnost Podpora pravicam invalidov

3 4.3 Spopadanje s tveganjem dvojne ali multiple izključenosti Regionalno območje Regionalna omrežja Spodbujanje ozaveščenosti o invalidnosti Sklepi Dodatek: metodologija testiranja in poročila o testiranju Uvod v nacionalna poročila in sledeče primerjalno poročilo Metodološke opombe Deli učnega modela, izbrani za testiranje Specifični organizacijski vidiki Skupna mnenja partnerjev Pozitivni vidiki Problematični/težavni vidiki ter možnosti izboljšanja Rezultati vprašalnikov Sklepne pripombe o aktivnostih testiranja Seznam virov in referenc Seznam kratic in okrajšav Seznam slik in tabel

4 Uvod - evropski projekt Učno okolje za invalide (LED) Pregled dosedanjih ugotovitev Glede na študijo, ki sta jo leta 2007 Applica in CESEP izvedla za Evropsko komisijo 1, so ljudje s kroničnimi boleznimi in omejitvami gibanja podvrženi visoki stopnji diskriminacije na evropskem trgu dela: njihove kompetence, znanje in veščine so zato precej slabo integrirani v večino delovnih razmerij in panog. Invalidi predstavljajo kar šestino celotnega zaposljivega prebivalstva EU, vendar je njihova raven zaposlenosti glede na njihovo število izjemno nizka. Verjetnost, da bodo pri iskanju zaposlitve neaktivni, je kar dvakrat višja, kot pri zdravi populaciji; če pa so zaposleni, bodo skoraj zagotovo prejemali nižje plače kot njihovi zdravi sodelavci. Podjetja se povečini ne zavedajo njihovih potencialov in jih pretežno pojmujejo kot breme in ne kot zanesljiv vir. Posledično jim pogosto primanjkuje samozavesti in zavedanja lastnih sposobnosti. Tudi sedanja ekonomska kriza je pomembno zmanjšala možnosti za zaposlovanje in ohranjanje zaposlitve ranljivih družbenih skupin, še več: invalidi so skoraj zmeraj prvi, ki jih trg v takšnih okoliščinah izloči, podobno kot tiste, ki se vanj vključujejo prvič. S problematiko težav pri zaposlovanju ter na splošno težje zaposljivosti pa je povezana še druga, precej razširjena ovira, s katero se soočajo invalidi na evropski ravni: gre za nizko izobrazbo in nižjo raven poklicnih kvalifikacij v primerjavi z zdravimi ljudmi, ki še dodatno prispevata k slabšim možnostim zaposlovanja, kar slednjič privede do dvojne diskriminiranosti, in sicer pri vstopanju na trg dela ter pri vključevanju v družbo. Usposabljanje in izobrazba sta na splošno pojmovana kot ključna dejavnika za izboljšanje družbenega in poklicnega statusa in razvoja, vendar se v nasprotju s pričakovanji doslej nista izkazala kot učinkovita pri izboljšanju življenjskih in zaposlitvenih pogojev invalidov. Kljub pozitivnim prispevkom različnih nacionalnih načrtov ukrepov v zvezi z invalidno populacijo, je bilo pri doseganju povečevanja stopnje zaposlenosti invalidov, zmanjševanju neaktivnosti in ustvarjanju boljših, primernejših mest za invalide doseženega zelo malo. Skromen napredek se kaže tudi pri zagotavljanju možnosti vseživljenjskega učenja, kar kaže na neustreznost učnih pristopov, namenjenih tej ciljni skupini. Primerjalna študija, ki so jo izvedli med samim potekom projekta in se je med drugim osredotočila na metodološke vidike in vidike usposabljanja, ki so trenutno na voljo v Evropi 2, je razkrila naslednje možne skupne vzroke za obstoječe stanje stvari, ki so obenem tudi najbolj relevantni in najbolj razširjeni: pristopi poučevanja in učenja odraslih invalidov so splošni in ne specifični; usposabljanje je standardizirano, metodologije pa niso usmerjene k posameznikom; invalidi se komajda zavedajo priložnosti, ki jih ponuja trg dela in svojih potencialov; operaterji in organizatorji aktivnosti usposabljanja niso zadostno podkovani v alternativnih učnih okoljih in metodah; le malo podjetij ima na razpolago možnosti za učinkovito usposabljanje oseb z resnimi oblikami invalidnosti. Cilji projekta Poglavitni cilj projekta je bila opredelitev inovativnega skupnega učnega pristopa, namenjenega predvsem invalidom, s katerim naj bi spodbujali njihovo (re)integracijo v trg dela ter posledično tudi v 1 Raziskava Men and women with disabilities in the EU: statistical analysis of the LFS ad hoc module and the EU- SILC, izvedena s strani Applica & CESEP & Alphametrics Final Report, April 2007 je dostopna na 2 Primerjalno poročilo z evropskim in nacionalnimi poročili, na katerih temelji, je dostopno na in na priloženi zgoščenki. 4

5 družbo. Izdelani učni model temelji na konceptu "prehodnega podjetja": dejanskega delovnega okolja, ki omogoča usposabljanje, delo in tržno konkurenčnost ter tako presega tipičen primer zaščitne delavnice. Ljudem, ki delajo v takšnem okolju, seveda lahko nudimo podporo, vendar je na splošno v ospredju kontekst realnega, pravega podjetja, v katerem zaposleni lahko zaslužijo nekaj denarja, medtem pa razvijajo veščine, ki so potrebne za vstop na redni trg dela. Učni model je prilagojen značilnostim in potrebam invalidov; ne izboljšajo pa se samo z delom povezane kompetence in znanje, temveč tudi veščine medčloveških odnosov, vzajemne podpore, poznavanja prostega trga in družbenega konteksta. Celoten pristop se osredotoča na potenciale in ne toliko na omejitve invalidov, kar prinaša dobre rezultate tako glede krepitve njihove samozavesti kot tudi glede odnosa delodajalcev do invalidnosti. Vse to ima pozitivne učinke na zaposljivost invalidov, pa tudi na njihovo socialno vključenost. Uvedba takšnega modela naj bi zato spodbujala učinkovito prehajanje od izobrazbe do zaposlitve. Ciljne skupine projekta so invalidi, trenerji, menedžerji, operaterji, družine invalidov ter interesenti na lokalni in nacionalni ravni, ki sooblikujejo politiko glede problematike invalidnosti; pozitivni učinki so pričakovani tudi kar zadeva spremembo perspektive delodajalcev do invalidnosti. Projekt se tudi jasno vključuje v Evropsko strategijo invalidnosti , ki si prizadeva za lajšanje vsakodnevnih življenjskih težav invalidov ter enakopravno uveljavljanje njihovih pravic kot državljanov EU. Faze projekta Trajanje projekta L.E.D., ki ga financira program Vseživljenjskega učenja Grundtvig (EU), je dve leti, začel se je novembra 2011, končal pa se bo oktobra Časovno je razdeljen na štiri faze: Primerjalna študija za razvoj učnega modela - Pripravljenih je bilo pet nacionalnih poročil o stanju v partnerskih državah projekta in skupno evropsko poročilo. Z njimi so bili zbrani najpomembnejši podatki o politikah glede invalidnosti. Raziskave so se osredotočale na didaktične pristope in pristope v izobraževanju, priložnosti ter potrebe. Naslednji korak je bil združitev dobljenih podatkov v primerjalno poročilo, ki je omogočila opredelitev skupnih indikacij za izdelavo skupnega modela prehajanja od usposabljanja do zaposlitve invalidov. Alternativni učni model za odrasle invalide - V skladu z rezultati primerjalne analize je bil nato definiran celovit model za alternativni učni model. Pri izdelavi modela so bili upoštevani organizacijski in didaktični vidiki, učne in didaktične vsebine, značilnosti modela prehodnega podjetja, učna in delovna okolja in pristope, usmerjene na trg dela. Pripravljene so bile tudi smernice za strokovnjake, vključene v izvajanje tega modela, hkrati s študijo izvedljivosti in izvedbo analize trajnosti/vzdržljivosti modela tako s tehnološkega kot finančnega vidika. Tečaji usposabljanja za trenerje - Na vsakem VET 4 centru (tj. centru za izobraževanje in usposabljanje), vključenem v projekt, je potekala vrsta delavnic, namenjenih strokovnjakom, ki se ukvarjajo z invalidnimi uporabniki (tj. trenerjem, operaterjem, menedžerjem itd.), da bi tako testirali in ovrednotili jasnost, primernost in uporabnost učnega modela in smernic za trenerje ter zbrali mnenja in predloge za možne izboljšave. Po zaključku usposabljanja so bile vse vključene osebe 5 naprošene, da izpolnijo vprašalnike, ki so jih sestavljala vprašanja odprtega in zaprtega tipa o njihovih individualnih strokovnih stališčih. 3 Relevantna spletna stran EU: 4 VET = Vocational Education and Training (Poklicno izobraževanje in usposabljanje) 5 Skupno 41 strokovnjakov - koordinatorjev, delovnih terapevtov, poklicnih svetovalcev, trenerjev, izvajalcev rehabilitacije, računalniških strokovnjakov, psihologov, raziskovalcev, tehnologov. 5

6 Testiranje in vrednotenje pilotnega pristopa - Alternativni učni model je bil testiran neposredno z invalidnimi uporabniki, da bi tako kar najbolje ocenili njegovo učinkovitost. Vsak center VET (Center za poklicno izobraževanje), vključen v projekt, je predhodno izbral dele učnega modela in jih nato testiral s svojimi invalidnimi uporabniki v skladu lastnih standardnih aktivnosti. Uporabniki so bili ob koncu naprošeni, da izpolnijo vprašalnike (če je potrebno, ob podpori člana osebja), ki so jih sestavljala preprosta vprašanja o njihovih izkušnjah. Potem so bili vsi zbrani vprašalniki primerjani; primerjava le-teh je bila namreč nujna za ovrednotenje stopnje njihove zadovoljnosti in učinkovitosti pristopa. Rezultati ovrednotenja so slednjič omogočili sklepno oceno alternativnega učnega modela za invalide. Partnerji projekta Konzorcij projekta LED sestavljajo strokovnjaki iz: Štirih centrov za poklicno izobraževanje in usposabljanje, ki razpolagajo s poglobljenim znanjem in veščinami dela z invalidi (Centro Studi Opera Don Calabria CS-ODC iz Italije, National Learning Network NLN iz Rep. Irske, The CEDAR Foundation TCF iz Sev. Irske, ter Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta URI iz Slovenije); Univerze (Katholische Universität Eichstätt-Ingolstadt KU-EI iz Nemčije), z raziskovalno skupino na področju ekonomske in organizacijske sociologije Raziskovalnega središča, specializiranega za problematiko trga dela in usposabljanja (Centro ricerche Documentazione Studi CDS iz Italije). 6

7 Povzetek za izvajalce Evropski učni model, razvit in testiran v okviru konzorcija projekta EU "Učno okolje za invalide" (LED ), lahko opišemo kot celovito sredstvo za podporo pri prehajanju invalidov na trg dela, ki izboljšuje tudi njihovo družbeno integracijo. Njegovo uvajanje in uporaba spodbujata zaposljivost, samozavest in osebno avtonomijo uporabnikov ter pomagata pri spoprijemanju z negativnimi stališči in stereotipi o invalidnosti. Prehajanje na trg dela zato posledično pomeni prispevek k boju proti socialni izključenosti invalidov in povečanje njihove vključenosti v družbo. Evropski učni model lahko opredelimo kot celovito sredstvo za podporo prehajanju invalidov na trg dela, ki izboljšuje njihovo socialno integracijo. Prenosljivost učnega modela je njegova ključna značilnost od vsega začetka, saj omogoča uvajanje v različnih državah in kontekstih z raznolikimi ozadji. Kot je bilo poudarjeno v rezultatih testiranja, je bila za namene učnega modela privzeta široka definicija "prehodnega podjetja": trenerji in strokovnjaki iz številnih organizacij, ponudniki storitev ter delovna okolja, ki omogočajo izvajanje usposabljanja za invalide, lahko vsebine, razvite v okviru učnega modela in projekta LED, s pridom uporabljajo. Dolgoročni cilji učnega modela zadevajo socio-ekonomsko vključenost, spremembo negativnih stališč in stereotipov glede tematike invalidnosti ter usmerjenost na potenciale invalidov. Uvajanje učnega modela bo spodbujalo zaposljivost, samozavest in osebno avtonomijo uporabnikov, prehod na trg dela pa pomeni prispevek k boju proti njihovi socialni izključenosti in k povečanju njihove integracije. To je končna, potrjena verzija učnega modela; večina elementov modela, ki so bili zasnovani v prvem letu projekta, je bila uporabljenih v praktičnih aktivnostih štirih centrov poklicnega usposabljanja, vključenih v projektni konzorcij, ter ovrednotenih s pomočjo različnih kvantitativnih in kvalitativnih metod. Osnova za osnutek modela (verzija za testiranje) so bile primerjalna analiza in številne dobre prakse, zbrane v začetni, raziskovalni fazi projekta. Po zaključku faze testiranja je bil učni model nadgrajen in usklajen z glavnimi empiričnimi rezultati aktivnosti testiranja. Deli in razsežnosti testiranja, ki so se po mnenju strokovnjakov in vključenih invalidov izkazali za najbolj učinkovite in uspešne, so še posebej poudarjeni. Poleg tega so bile upoštevane še povratne informacije in predlogi, zbrani med potekom projekta (tj. rezultati anket med strokovnjaki/trenerji, ki so sodelovali pri delavnicah projekta LED ter povratne informacije, zbrane s strani deležnikov s pomočjo aktivnosti obveščanja oz. njihove izrabe. Idealni kontekst za izvedbo tega inovativnega učnega modela je prehodno okolje/podjetje, kjer so invalidi (uporabniki) pojmovani kot "učeči se zaposleni" znotraj določenega poklicnega področja. Za namene učnega modela uporabljamo široko definicijo "prehodnega podjetja": vsebine, ki so bile razvite v okviru omenjenega učnega modela in projekta LED, lahko uporabljamo v vseh kontekstih, ki invalidom omogočajo oz. nudijo izobraževanje. Okolje pa mora biti prilagojeno vrstam in stopnjam invalidnosti uporabnikov, opremiti ga je treba z ustreznimi pripomočki in pomožnimi napravami ter s primerno komunikacijsko in informacijsko tehnologijo ter mediji. Uporabniki postopoma sodelujejo pri učnih aktivnostih in usposabljanju, slednjič pa tudi pri delovnih aktivnostih. Organizacija, ki se odloči za uvedbo modela, mora najprej določiti poklicno področje oz. poklicne profile prehodnega okolja ali podjetja, nato pa še učne vsebine usposabljanja, ki so zasnovane na značilnostih regionalnega trga dela in karakteristikah uporabnikov z osebnega, socialno-relacijskega in poklicnega vidika. Pri uvajanju učnega modela je pomemben pristop tudi interdisciplinarnost, saj med celotnim procesom povezuje perspektive mnogih znanstvenih panog. Z osredotočenostjo na uporabnika trenerji in mentorji upoštevajo edinstvenost vsakega uporabnika: njihove karakteristike na individualnem, socialnem in delovnem področju, njihove potrebe, talente, pričakovanja in cilje. Vse karakteristike vsakega izmed uporabnikov morajo mentorji zajeti zlasti pri iskanju možnosti, ki 7

8 ustrezajo izbranemu poklicnemu področju in (prihodnjim) priložnostim, ki se odpirajo na trgu dela, pa tudi pri oblikovanju individualnih zaposlitvenih načrtov. Ena izmed najpomembnejših specifik modela je kombinacija osredotočenosti na trg dela in vključevanja/socialne integracije. Udeleženci tako dobijo možnost soudeležbe z zdravimi ljudmi pri učnih aktivnostih in aktivnostih usposabljanja. Socialno integracijo dosegamo in spodbujamo tudi z osredotočanjem na socialne in komunikacijske veščine med celotnim učnim procesom usposabljanja. Omenjene veščine lahko izboljšamo z uporabo raznolikih didaktičnih sredstev in aktivnosti usposabljanja, npr. s skupinskimi/z ekipnimi nalogami, z igrami vlog, igrami, s simulacijo razgovorov za delo, z vzajemno podporo/mentorstvom, z vzajemnim poučevanjem uporabnikov ter z usposabljanjem za aktivno državljanstvo. S tako zastavljenim poučevanjem in usposabljanjem se bosta izboljšali tudi raven samozavedanja in motivacija posameznikov. Tržna naravnanost pomeni, da se mora organizacija, ki uvaja učni model, osredotočiti tudi na stališča podjetij o invalidnosti in na njihove zahteve, kar bo nedvomno povečalo uspešnost rezultatov delovne namestitve na trgu dela. Organizacije lahko evropski učni model uporabljajo v eni ali več fazah poklicne rehabilitacije in reintegracijskega procesa: npr. pri osebnem in poklicnem profiliranju, osebnem in poklicnem usmerjanju, poklicnem usposabljanju in delovni namestitvi. Za vsako izmed omenjenih faz najdemo v učnem modelu priporočila, relevantna za doseganje ciljev modela. Tudi razvoj spretnosti iskanja zaposlitve mora biti del usposabljanja, saj predstavlja ključno aktivnost med procesom poklicnega usmerjanja, V fazi poklicnega usposabljanja dobijo uporabniki priložnost usposabljanja in integracije v delovnem okolju, bodisi v simuliranem, kot je npr. učno podjetje, bodisi v realnem delovnem okolju podjetja, tako da se lahko učijo v konkretnih situacijah. Za organizacije, ki uvajajo učni model, le-ta predvideva fleksibilne možnosti uvajanja, kar je še zlasti pomembno za stopnjo prenosljivosti. Fleksibilnost je nujno načelo tudi pri doseganju pravega ravnovesja med urami učenja/usposabljanja/dela ter prilagoditvami prehodnih okolij potrebam uporabnikov in zahtevam danega poklicnega področja/profila. Poleg fleksibilnosti bi morale organizacije, ki uvajajo učni model, podpirati pravice invalidov do izobraževanja, svetovanja, udeležbe in soudeležbe ter do aktivne vloge v življenjskih procesih. Glede na dejstvo, da se nekateri invalidi poleg svojih omejitev soočajo s tveganjem dvojne ali multiple izključitve, je treba v učnem procesu upoštevati tudi možno prisotnost nadaljnjih dejavnikov tveganja, kot so npr. spol, migracije, nizek ekonomski status in z njim povezane potrebe. Uvajanje učnega modela bo ovrednoteno s pomočjo različnih metod in indikatorjev za analizo napredka in dosežkov. Če bo potrebno, bo evalvacija prispevala k uskladitvi aktivnosti za doseganje ciljev z dodatnimi intervencijami. Podobno kot uvajanje učnega modela, bosta tudi kvalitativna in kvantitativna evalvacija izvedeni interdisciplinarno in s pristopom, osredotočenim na posamezne uporabnike, s katerim bomo upoštevali njihove individualne značilnosti in spremljali njihov napredek glede na zahteve poklicnega profila in lokalnega trga dela/delodajalcev. Prehodno okolje bi moralo vzpostaviti in razširiti stike in sodelovanje na svojem regionalnem območju ter vključevati družine/skrbnike uporabnikov, deležnike, ponudnike storitev, združenja iz terciarnega sektorja, pa tudi regionalna institucionalna in ekonomska omrežja. Na področju regionalnega sodelovanja lahko prehodno okolje deluje kot neke vrste most med odraslimi invalidi in podjetji. Pri ustanavljanju pobud za dvig ozaveščenosti o tematiki invalidnosti so pomembna tudi regionalna omrežja, brez katerih si tudi ni mogoče zamisliti učinkovite analize trga dela. Za doseganje ciljev učnega modela je še posebej pomembno, da vzpostavimo in ohranjamo stike z delodajalci ter pri tem uporabljamo strokoven in razumevajoč pristop. Postrežemo jim s celovitimi informacijami o zaposlovanju invalidov, kakor je bilo nakazano tudi v rezultatih testiranja aktivnosti projekta LED. Evropski učni model, ki je časovno srednje- do dolgoročno naravnan, je bil pozitivno ovrednoten tako s strani strokovnjakov kot invalidnih uporabnikov v projektu LED in predstavlja nabor dobrih praks, ki so konsistentne in učinkovite tako glede splošnih kot glede specifičnih ciljev. 8

9 1 Splošne opredelitve prehodnih okolij 1.1 Obseg učnega modela Prikazani evropski učni model za invalide je fleksibilni model, s katerim si prizadevamo za uvajanje inovativnih elementov v procese učenja in usposabljanja, da bi tako čim bolj spodbudili prehajanje invalidnih uporabnikov na trg dela. Gre za alternativni in inovativni model, ki uveljavlja elemente, s katerimi ponujamo rešitve za šibkosti v trenutnih procesih in situacijah v usposabljanju. Omenjene slabosti so bile ugotovljene v raziskovalni fazi projekta LED, analizirali pa smo jih v primerjalnem poročilu. Zaradi pristopa, utemeljenega na evidencah in dokazilih, evropski učni model upošteva rezultate nedavnih raziskav in praktičnih izkušenj v zvezi z učnimi procesi pri usposabljanju invalidov. To je potrjena verzija učnega modela, kar pomeni, da je bila večina vidikov modela, osnovanih ob koncu prvega projektnega leta, testiranih v okviru praktičnih aktivnosti, ki so jih izvajali štirje od šestih projektnih partnerjev v sodelovanju z invalidnimi partnerji, nato pa so bili deli učnega modela ovrednoteni na različne načine. Po testni fazi je bil učni model dopolnjen in popravljen v skladu z rezultati testiranih aktivnosti. Upoštevane so bile tudi povratne informacije in predlogi pri vrednotenju delavnic in usposabljanja za strokovnjake pri štirih projektnih partnerjih ter rezultati aktivnosti obveščanja in potencialnega izkoriščanja modela. Idealno okolje za uvajanje učnega modela je bodisi prehodno okolje bodisi prehodno podjetje, v katerem se invalidi (v besedilu tudi "invalidni uporabniki" ali "učenci") lahko učijo, usposabljajo ali začnejo delati, pri čemer naj bi imeli čim bolj aktivno vlogo. Namesto prehodnega podjetja lahko uporabimo tudi "prehodni oddelek" znotraj kakšne druge organizacije ali podjetja, pa najsi bo ustanova tržno orientirana ali pa neprofitna. Kakorkoli že, ne sme biti organizacija zaprtega tipa, temveč naj bo povezana s čim več regionalnimi organizacijami in zunanjimi deležniki, če je le mogoče v obliki sodelujoče mreže organizacij. Takšno prehodno okolje ali podjetje bi predstavljalo povezavo s trgom dela, hkrati pa tudi dragoceno priložnost za prihodnje vključevanje uporabnikov. Evropski učni model invalide pojmuje kot "učeče se zaposlene" v okviru specifičnega poklicnega področja. Kot je bilo poudarjeno v rezultatih testnih aktivnosti, je treba zaposljivost šteti kot bistven element modela (prim. poročilo o testiranju, TCF). Učni model in prehodno okolje namreč spodbujata zaposljivost invalidov ter jim s tem omogočata: prvi vstop na redni trg dela ponovni vstop na trg dela po hujši bolezni, nesreči ali rehabilitaciji izboljšanje socialne vključenosti in odnosov z invalidi izboljšanje življenjskih pogojev in vsakodnevnega življenja invalidov Skratka, učni model lahko opredelimo kot celovito metodo za učenje in usposabljanje invalidnih uporabnikov v prehodnem okolju in pri postopni integraciji v redni trg dela. Ciljne skupine učnega modela so predvsem trenerji, mentorji, organizacije, ponudniki storitev ter deležniki, ki so kakorkoli povezani z invalidno populacijo. Zaradi transnacionalnega, zlasti pa evropskega vidika tega učnega modela bodo trenerji in mentorji vsebine poročila lahko uporabljali kot vodnik z evropsko dodano vrednostjo. Učni model si v svoji multidimenzionalnosti prizadeva za inovativnost: vendar pri tem ne gre za inovativnost njegovih posameznih elementov, ampak je inovativnost razvidna zlasti iz kombiniranja pristopov, razsežnosti in sredstev, s katerimi stremimo k zaposljivosti in prehajanju na trg dela. Posebno obliko inovativnosti dosežemo prav s kombiniranje mnogih elementov v enoten, celovit koncept, ki združuje in povezuje obstoječe dobre prakse. Poglavitne elemente učnega modela lahko razdelimo na nekaj področij, ki tvorijo tudi strukturo tega poročila: 9

10 Splošni okvirji prehodnih učnih okolij usposabljanja Pristopi in metode za didaktične procese usposabljanja Ukrepi in faze v prehodnih okoljih/podjetjih Operativni vidiki prehodnih okolij Kot smo že omenili, je glavni cilj učnega modela integracija invalidnih posameznikov v trg dela in v družbo, ki temelji na vrednotah osebnega dostojanstva, spoštovanja in vključenosti. V tem smislu ima učni model nekaj skupnih potez in ciljev s Konvencijo ZN o pravicah invalidov, ker je treba invalidom omogočiti: da se naučijo življenjskih in socialno - razvojnih veščin, ki jim bodo poenostavile polno in enakopravno udeležbo v izobraževanju in v skupnosti (Konvencija ZN o pravicah invalidov, čl. 24.3) da dosežejo in ohranijo največjo možno samostojnost in fizične, duševne, socialne in poklicne zmožnosti ter popolno vključenost in udeležbo na vseh področjih življenja (Konvencija ZN o pravicah invalidov, čl. 26.1) da nabirajo delovne izkušnje na rednem trgu dela ter imajo dostop do rehabilitativnih programov in programov vrnitve na delo (Konvencija ZN o pravicah invalidov, čl j-k) Ta model invalidnost obravnava v skladu z Mednarodno klasifikacijo funkcij, invalidnosti in zdravja (ICF, World Health Organization), v drugi izdaji znano kot Mednarodna klasifikacija poškodb, invalidnosti in prizadetosti ( International Classification of Impairments, Disabilities and Handicaps (ICIDH)), sprejeti na petinštiridesetem svetovnem zdravstvenem forumu leta Invalidnost se torej pojmuje kot nadpomenka za poškodbe ter omejitve aktivnosti in popolne udeležbe v življenju skupnosti (WHO 2001: 3). Sicer posreden, vendar pomemben cilj modela, ki se pojavlja v različnih kontekstih, je boj proti družbeni zapostavljenosti in marginaliziranosti mnogih invalidov. Glede na revščino, v kateri se je znašlo veliko invalidnih oseb in njihovih družin, mora učinkoviti učni model vsebovati tudi omenjeni cilj. 1.2 Uvajanje učnega modela v prehodnih okoljih Opredelitev poklicnih področij Pojem prehajanja (tranzicije) je eden izmed bistvenih konceptov projekta LED in je ključnega pomena za prihodnjo integracijo invalidov. S prehajanjem si prizadevamo za ustvarjanje novih perspektiv, namenjenih invalidnim uporabnikom. Kot je bilo že omenjeno, naj bi invalidi s pomočjo učnega modela pričeli ali ponovno vstopili v proces, ki naj bi jih slednjič privedel do dela in zaposlitve. Za uresničitev tega cilja je pomembno, da poklicno področje, na katerem učni model uporabimo, ustreza poklicnim profilom, ki so na trgu dela zaželeni in iskani. Zato morajo izbrana poklicna področja uporabnikom služiti kot sredstvo za prihodnji prehod na trg dela in vključitev vanj. Poklicna področja posledično izbiramo glede na dva poglavitna dejavnika, in sicer glede na značilnosti lokalnega gospodarstva in lokalnega trga dela, vključno s področji, za katera je predvidena rast zaposlovanja. Pri tem pa je potrebno upoštevati tudi karakteristike, potrebe in interese uporabnikov. Naj naštejemo nekaj poklicnih področij/sektorjev, na katerih lahko uporabljamo inovativni model izobraževanja in usposabljanja: Administracija Računovodstvo Arhiviranje (urejanje in dokumentiranje arhivskega materiala) Knjigoveštvo Gostinstvo Digitalno in grafično oblikovanje Hortikultura 10

11 Hotelirstvo Prodaja Socialno skrbstvo Lesarstvo in lesna industrija. Za analizo lokalnih ekonomskih značilnosti in karakteristik trga dela lahko organizacija, ki se odloči za uvedbo učnega modela, izvede raziskavo o podjetjih, ki so zastopana na rednem trgu dela v dani regiji. Raziskava je lahko zastavljena kot analiza trga dela, katere glavni namen je pridobitev informacij o gospodarski aktivnosti, rasti, upadajočih sektorjih in potencialnih možnostih zaposlitve. Kar zadeva praktični vidik, je lahko raziskava izvedena preko interneta, tako da podjetja zgolj izpolnijo vprašalnike v elektronski obliki, ki so na voljo na določeni spletni strani. S tem prihranimo veliko časa in stroškov, pa tudi podatke iz statistične obdelave dobimo tako rekoč samodejno. Raziskava o podjetjih naj torej vključuje naslednje postavke oz. analizira sledeče relevantne vidike: Ali je podjetje v zadnjih dveh letih poskrbelo za delovno namestitev invalidne osebe? o Če ne, iz kakšnih razlogov? Ali bi podjetje v naslednjih dveh letih lahko zagotovilo delovno namestitev invalidne osebe? o Če ne, iz kakšnih razlogov? o Če da, za katere poklicne profile so v prihodnje predvidena prosta delovna mesta?(primeri: industrijski obrati, IT, prodaja, administracija itd.) o Če da, kakšna minimalna raven izobrazbe/kvalifikacij se pričakuje od potencialnih zaposlenih? Katerih je pet najpomembnejših poklicnih veščin, relevantnih za vašo organizacijo/vaše podjetje? (Primeri: veščine komuniciranja, veščine dela v skupini, delo s strankami, zanesljivost, prilagodljivost) Rezultati omenjene ankete bodo seveda usmerjeni na tista področja, ki so za delodajalce najpomembnejša in srednjeročno vplivajo na možnosti delovne namestitve učečih se invalidov. Kratkoročno pa rezultati anketiranja pomagajo pri sprejemanju odločitev o relevantnosti učnih vsebin in vsebin usposabljanja (prim. poročilo o testiranju, NLN). Glede na aktivnosti testiranja v okviru projekta LED, bi morala biti izbira poklicnega področja del procesa, ki vključuje naslednje korake (prim. poročilo o testiranju, NLN): opredelitev veščin uporabnikov, njihovih interesov in želja opredelitev tipa poklicnega področja, ki jih zanima, in vrst delovnih opravil/nalog, ki bi jih želeli opravljati v okviru danega sektorja oz. poklicnega profila preverjanje dostopnosti takšnih poklicev s pomočjo rezultatov zgoraj omenjenega anketiranja ter po potrebi iskanje delovnih in poklicnih alternative za uporabnike če je le mogoče, je treba najti bodoče primerne načine delovne namestitve, kjer bodo uporabniki lahko pridobivali delovne izkušnje v okviru danega sektorja ter se tako prepričali, ali izpolnjujejo njihova pričakovanja in želje. Udeleženci, delodajalci in koordinatorji programov menijo, da je opredelitev poklicnega področja zelo pomembna za vsak model usposabljanja, kar potrjujejo tudi rezultati testiranja v okviru projekta LED. Zainteresiranost in primernost posameznika za določen tip zaposlitve sta namreč ključni za njegov uspeh, pomembno pa je tudi, da je usposabljanje na voljo v tistih panogah in poklicih, kjer je več zaposlitvenih priložnosti (prim. poročilo o testiranju, NLN) Učne vsebine in vsebine usposabljanja Poglavitne učne vsebine in vsebine usposabljanja v prehodnem okolju/podjetju je treba razvijati in izvajati glede na specifično poklicno področje, ki ga izberejo trenerji, glede na značilnosti, poklicne 11

12 preference in priložnosti, primerne za invalidne uporabnike. Nekatere glavne kategorije učnih vsebin so naštete spodaj: Pismenost Obvladovanje osnov aritmetike, procentnega računa in izračuna površine Osnove naravoslovja Poznavanje poslovnih kontekstov Socialne in medosebne veščine Načini komuniciranja, tako v vsakodnevnem življenju kot v delovnem okolju, npr. telefoniranje; razumevanje telesne govorice, gestike in neverbalnih znakov, obraznih izrazov, vzpostavljanje stikov, iskanje pomoči Digitalna pismenost in varna uporaba IT Veščine iskanja zaposlitve Delovna oprema in do invalidov prijazna oblika delovnih mest Zdravje in varnost pri delu; preprečevanje nesreč na delovnem mestu in z delom povezanih obolenj Spodbujanje odpornosti, razvoj delovne vzdržljivosti, strategij prilagajanja in reševanja problemov Organizacija delovnih nalog Ključne kvalifikacije za trg dela, tudi tržno usmerjene naloge Teme, povezane s potovanjem Vsebine, povezane z različnimi poklicnimi področji in poklicno hierarhijo, npr. odnos do strank. Učne vsebine naj bodo osredotočene na poklicno in zaposlitveno tematiko, npr. na področju administracije in računovodstva naj sklop pismenosti vsebuje poglavja kot "kako brati fakture" itd.; osnovne vsebine iz naravoslovja naj vsebujejo sklop o recikliranju papirja; poznavanje poslovnih kontekstov pa naj razloži, zakaj podjetja potrebujejo administracijo in njene glavne naloge itd Prenosljivost in ekonomsko-finančna vzdržljivost modela Pomembni značilnosti učnega modela za prehodna okolja sta njegova prenosljivost in ekonomskofinančna vzdržljivost. Prenosljivost se v tem primeru nanaša na možnost apliciranja in prilagajanja pristopov in ukrepov v kontekstih, ki niso enaki tistim, v katerih je potekal njihov razvoj. Kar zadeva stopnjo prenosljivosti tega učnega modela, ima največji pomen nedvomno njegova evropska naravnanost. Prva verzija učnega modela (verzija za testiranje) je bila zasnovana na osnovi primerjalnega poročila o stanju v državah partnerkah projekta LED. Navedeno poročilo se je osredotočilo na dobre prakse v usposabljanju in rehabilitaciji ter pristope v različnih evropskih državah (predvsem v partnerskih državah projekta), kar pomeni, da je bil model v evropski kontekst vpet od vsega začetka. Sklepi primerjalnega poročila o spodbujanju prehajanja na redni trg dela in preprečevanju družbene izključenosti so bili upoštevani kot ključne reference za oblikovanje predlogov izboljšav učnega procesa in usposabljanja za odrasle invalide. Za prenosljivost je bilo relevantno zlasti testiranje učnega modela v različnih geografskih, ekonomskih in poklicnih kontekstih med trajanjem projektnih aktivnostih, pomembna pa je bila tudi potrditev veljavnosti učnega modela glede na rezultate testiranj. Nadaljnji prispevek k prenosljivosti modela pomenijo tudi mnoge teoretske raziskave, ki se nanašajo tako na evropski kot širši mednarodni kontekst. Za prenosljivost učnega modela so relevantni tudi testiranje učnega modela v različnih geografskih, ekonomskih in poklicnih kontekstih med samim potekom projekta LED, pa tudi potrditev učnega modela v skladu z rezultati testiranja. 12

13 Kot prispevek k prenosljivosti je mogoče pojmovati tudi mnoge vire teoretskih raziskav, ki se povečini nanašajo na nacionalne kontekste in na evropskega. Viri informacij so torej: (2011) dokumenti sprejetih politik EU, zakonodaja, načrti ukrepov in smernice, ki jih v veliki meri ureja Evropska komisija, se pravi Evropska strategija o invalidnosti, Kompendij dobrih praks (2011) Evropske organizacije, npr. Evropska unija podporne zaposlitve (EUSE), Evropska platform za rehabilitacijo (EPR), Evropski forum invalidnosti Mednarodne organizacije in mednarodni akti, npr. Konvencija ZN o pravicah invalidov, Konvencija Mednarodne organizacije za delo o rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (št. 159) in Priporočila (št. 168), Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije o invalidnosti (2011) Kar zadeva ekonomsko in finančno vzdržljivost modela in njegovo uvajanje, morata finančno upravljanje in nadzor temeljiti na trdni osnovi. Ekonomska vzdržljivost pa ne implicira samo dobrega ravnovesja med vloženim denarjem in pridobljeno vrednostjo ter nadzora stroškov s strani organizacije, ki model uvaja, temveč tudi aktivno iskanje zunanjih možnosti financiranja, npr. v okviru programov izobraževanja in integracije na različnih ravneh (tudi na ravni EU) ter s povezovanjem s podjetji in drugih organizacij Vrste in stopnje invalidnosti uporabnikov Pri uvajanju učnega modela imajo osrednjo vlogo specifične značilnosti in posledice vsake izmed vrst invalidnosti, saj vplivajo na: stopnjo izvedljivosti uvajanja učnega modela način strukturiranja in razvoja učnih in delovnih aktivnosti ter aktivnosti usposabljanja nujne investicije v vire Izbor in zahtevane kvalifikacije trenerjev. Pri diferenciaciji med vrstami in stopnjami invalidnosti upoštevamo naslednje dejavnike: razlikovanje med telesnimi/senzornimi, učnimi/kognitivnimi/intelektualnimi ter mentalnimi/psihiatričnimi vrstami invalidnosti razlikovanje med pridobljeno in prirojeno invalidnostjo stopnjo invalidnosti, kjer razlikujemo med milo, zmerno in resno invalidnostjo. Pri resnih oblikah invalidnosti je treba upoštevati dejstvo, da se v nekaterih državah deli zakonodaje nanašalo zgolj na ljudi z resnimi oblikami invalidnosti, ne pa na vse invalide, zaradi česar je treba še posebej paziti na zakonodajne okvirje, ki urejajo področje invalidnosti v posameznih državah. Še posebej zahtevno je strukturiranje skupin z "mešanimi vrstami invalidnosti", tj. skupin, katerih člani imajo različne, mnogotere in kompleksne oblike invalidnosti. Zato morajo trenerji predvideti ustrezne ukrepe, npr. ponavljalne ure o zapletenih temah, s čimer se bolje spoprimejo s težavami v komunikaciji in interakciji med uporabniki ter s težavami, povezanimi z različnimi kognitivnimi ravnmi uporabnikov. V nekaterih kontekstih je zelo uporabna podpora z računalniško opremo, ki zagotavlja uspešno prilagajanje učnega in delovnega okolja različnim vrstam invalidnosti, kar je lepo razvidno iz aktivnosti testiranja v okviru projekta LED. Tako je bilo npr. možno preoblikovati posamezne delovne faze ter jih razgraditi na najosnovnejše aktivnosti, kar je bilo še zlasti primerno za ljudi z zmanjšanimi ročnimi spretnostmi in motnjami pozornosti (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). 1.3 Učno okolje in okolje usposabljanja Holistični koncept okolja Delovno okolje, ki zagotavlja in upošteva pravice invalidov, mora biti odprto, vključujoče in dostopno (Konvencija ZN o pravicah invalidov, člen 27.1). 13

14 Pričujoči evropski učni model pojem okolja opredeljuje na holistični način, kar pomeni, da niso vključene zgolj fizične značilnosti okolja, temveč tudi elementi, kot so npr.: logistični vidiki, s posebnim poudarkom na gibalni oviranosti, vprašanju pomanjkljive mobilnosti ter posledicah, ki jih ima le-ta za zagotavljanje dostopnosti oprema in pripomočki, ki so na voljo invalidom in trenerjem socialno in komunikacijsko vzdušje ter odnosi med vključenimi ljudmi Učni model daje pomembno vlogo družbenim odnosom ter načinom komunikacije in interakcije v učnem kontekstu in kontekstu usposabljanja. Elementi, s katerimi opisujemo omenjeno družbeno klimo, vključujejo: odzive uporabnikov na vložek trenerjev: ali sploh prepoznajo vloženo delo ter kako nanj odreagirajo; prisotnost interesa, pozornosti in volje do sodelovanja Splošne interakcije med trenerji in uporabniki: število in značilnosti interakcij Interakcije med uporabniki in interakcije na skupinski ravni: število in značilnosti interakcij sposobnost uporabnikov, da z drugimi sodelujejo in se od njih učijo način, na katerega se v skupini soočajo s konflikti in stresom Projekt LED predvideva usposabljanje invalidov na podlagi učenja v konkretnih situacijah. Pri tem je holistični koncept okolja zelo pomemben, saj je okolje, v katerem se uporablja integrirani pristop, zelo vzpodbudno za izboljšanje celotnega učnega procesa usposabljanja in tvorbo uspešnih sinergij Logistične zahteve in oprema Arhitekturne in logistične strukture stavb, v katerih se uvaja učni model, morajo biti brez ovir, pač glede na tip invalidnosti vsakega uporabnika. Prav tako je pomembno, da so invalidom prijazne tudi notranja oprema/pohištvo in zmogljivosti, ki zlasti zaradi fizične oviranosti vključujejo: dvigala dostope za invalidske vozičke avtomatsko odpiranje vrat prilagojene kopalnice prilagojene kuhinje invalidom prilagojena orodja napisi v Braillovi pisavi znotraj in zunaj vsakega prostora med aktivnostmi testiranja v projektu LED se je pojavilo vprašanje ustrezne opremljenosti objektov s klimatskimi napravami, s katerimi med ekstremnimi vremenskimi razmerami poskrbimo za dobro počutje udeležencev (prim. LED URI, poročilo o testiranju). Vsak prostor bi moral imeti oznake in napise, ki olajšajo orientacijo uporabnikov, urnike ter uro. Izogibati se je treba drugim motečim elementom. Na voljo mora biti dovolj prostora, da uporabniki neovirano vstopajo in se premikajo po prostoru, pri čemer je treba misliti na velikost invalidskih vozičkov. Oprema v vsaki učilnici in prostoru za usposabljanja mora biti ustrezna: pri tem so še zlasti pomembni okna, zavese in umivalnik. Pri oblikovanju urnikov in določanju učilnic za pouk moramo paziti na to, da prostorov ne spreminjamo prepogosto. Nadalje mora biti učno okolje opremljeno s pripomočki, ki invalidom lajšajo učenje in usposabljanje. Naštejmo nekaj primerov pripomočkov, ki naj bodo na razpolago tako trenerjem kot uporabnikom: Pomožne tehnologije in naprave, ki so prilagojene specifičnemu tipu invalidnosti uporabnikov, npr. znakovni jeziki, diktafoni, naprave za prepoznavanje glasu ter pretvorbo besedila v govor, naprave za prikaz besedila in odčitavanje Braillove pisave itd. 14

15 Vizualni pripomočki, hkrati z vizualizacijo navodil, nalog in seznamov opravil: še posebej pri tipih invalidnosti, kot je npr. avtizem, je priporočljivo, da se večina informacij posreduje z uporabo vizualnih pripomočkov. Slovarji: za materni jezik (v državah z dvema uradnima jezikoma za oba jezika), za angleški jezik ter glede na učni kontekst in vsebino celo za druge jezike; če je možno, lahko uporabljamo tudi e-slovarje. Računalniki: z internetno povezavo in ustreznimi nastavitvami operacijskega sistema (glej tudi razdelke o IT in medijih). 2 Pristopi in metode v učnih procesih in procesih usposabljanja 2.1 Interdisciplinarnost Interdisciplinarnost kot pristop pri uvajanju učnega modela zahteva, da uporabnikom pomagajo strokovnjaki iz različnih izobraževalnih in poklicnih področij. Ta pristop omogoča združevanje različnih perspektiv in širjenje obsega učnih procesov usposabljanja. Primeri relevantnih strokovnih področij za trenerje so: socialno delo, sociologija, psihologija, pedagogika, delovna terapija, posebne potrebe, fizioterapija, logoterapija itd. Trenerje je potrebno izobraževati tudi na področju odnosa do uporabnikov, saj lahko pomembno vplivajo na njihovo dobro počutje in večjo samozavest. Trenerji lahko pomembno prispevajo k "rehabilitaciji mišljenja" uporabnikov, tako da ti bolj zaupajo v svoje zmožnosti in verjamejo, da "zmorejo", kar velja tudi za "rehabilitacijo telesa", pri kateri jim trenerji svetujejo, kako opraviti nove naloge in obvladovati svoje telo (Organizacija za hrano in kmetijstvo, FAO, OZN, 2001). Bistvene značilnosti trenerjev, ki bodo vključeni v uvajanje učnega modela, so naslednje: socialne/komunikacijske/medosebne veščine znanja s področja izobraževanja o posebnih potrebah in sposobnosti svetovanja odprtost in toleranca do tematike invalidnosti, obravnavanje invalidov z ustreznim spoštovanjem in dostojanstvom vrednotenje in veščine načrtovanja, pa tudi močna zavezanost uspešnemu izidu procesa sposobnost analiziranja ekonomskih in tržnih napovedi sposobnost prenosa navdiha, motivacije in samozavesti, ki so nujni za doseganje pozitivnih rezultatov udeležencev sposobnost izbire vsebine modulov in nalog, ki za udeležence niso ne prelahke ne pretežke sposobnost razlikovanja med različnimi delovnimi okolji za prihodnje perspektive invalidov glede na tip, velikost in sektor organizacij/podjetij sposobnost posredovanja obrtnih in z delom povezanih veščin. Če povzamemo: bistvene značilnosti trenerjev so: aktivnost, predanost in kompetence (prim. Evropska unija 2011: 36). Kar zadeva interdisciplinarnost skupin, je bistvenega pomena korist sodelovanja med strokovnjaki z različnimi kompetencami (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Glede na rezultate aktivnosti testiranja pomeni prisotnost različnih strokovnjakov pozitiven element tako za storitve, ki jih nudimo uporabnikom kot za stalno usposabljanje strokovnjakov samih. Edina omejitev uporabe takšnega pristopa je težavnost uporabe elementov kvantitativne evalvacije, saj so prisotni različni strokovni profile. Ne glede na to pa ta raznolikost prispeva k izboljšavi vrednotenj in ocen, da tako razvijemo natančnejši in bolj personaliziran individualni projekt, v katerem izboljšamo holistično vizijo vključenega posameznika in izboljšamo njegove transverzalne kompetence (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). 15

16 2.2 Pristop, osredotočen na uporabnika Če izhajamo iz individualnosti vsake osebe, torej iz ideje, da je vsaka oseba po svojih značilnostih edinstvena, je pristop, ki ga uporabljamo v tem učnem modelu, osredotočenost na uporabnika. S predlogi individualno orientiranih metod se ta učni model nanaša na bistveni element modela podporne zaposlitve (EU podporne zaposlitve 2010: 45). Pristop, osredotočen na uporabnika se uporablja v vseh fazah poučevanja in usposabljanja ter procesa reintegracije. Pri tem je treba upoštevati različne elemente, kar zadeva slehernega uporabnika, in izvesti poglobljeno analizo v obliki "vodenja posameznega primera": posameznikove značilnosti in potrebe glede na situacijsko in problemsko analizo nujne intervencije periodično spremljanje. Glede na karakteristike uporabnikov, ki lahko vplivajo na rezultate procesa in so pri pristopu, osredotočenem na uporabnika, v ospredju, imajo prioriteto naslednje: osebna zgodovina vsakega posameznika, njegova starost, življenjski slog in kulturno ozadje prizadetost in mobilnost splošni potencial vsakega posameznika učne sposobnosti vsakega posameznika, njegov spomin, sposobnost poslušanja in pozornosti osebna motivacija in pripravljenost vsakega posameznika osebne ambicije in pričakovanja vsakega posameznika. Da bi povečali prilagojenost ponujenih storitev posameznikom, pri uvajanju učnega modela lahko uporabljamo sredstvo, kot je npr. "delovna zvezda", ena izmed tako imenovanih "rezultatnih zvezd", s katerimi merimo in vrednotimo učinkovitost testiranih aktivnosti projekta LED (npr. na Irskem). Njena specifična funkcija je pomoč pri identifikaciji potreb/želja/pričakovanj posameznikov, da bi lažje dosegli in merili napredek in razvoj spretnosti, odnosov in delovne pripravljenosti (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). 16

17 Slika 1 - "Delovna zvezda" Vsak izmed krakov predstavlja ključno področje, ki vpliva na posameznikove zmožnosti doseganja zaposlitve in njenega ohranjanja. Vsako področje je opremljeno z evalvacijsko lestvico od 1 do 10, ocenjujejo pa se sposobnosti uporabnikov na različnih stopnjah. Z uporabo delovne zvezde lahko organizacija, ki uvaja učni model, spremlja in vrednoti učno uspešnost posameznika ter njegov napredek med samim procesom usposabljanja. Pri aktivnostih testiranja projekta LED so jo uporabljali pri posameznih preglednih srečanjih, da bi tako izboljšali aktivnosti usmerjanja in svetovanja ter se pogovorili o nadaljnjih področjih razvoja. Omenjeno sredstvo je bilo v pomoč tako uporabnikom kot trenerjem, ker so se lažje osredotočili na področja, pomembna za razvoj posameznikov, to pa je v končni fazi vodilo do bolj individualiziranega pristopa. Glede uporabe delovne zvezde so uporabniki in trenerji podali pozitivne povratne informacije, izpostavili pa so tudi pomembnost dejstva, da vizualnost sredstva prispeva k motiviranosti, saj uporabniki dobijo slikovno podobo lastnega napredka (prim. NLN, poročilo o testiranju). Še eno sredstvo, s katerim se v okviru implementacije učnega modela osredotočamo na posameznega uporabnika, je individualni načrt usposabljanja. Preden začnejo s fazo usposabljanja v učnem procesu, uporabniki dobijo individualni načrt usposabljanja, ki je prilagojen njihovim specifičnim potrebam in ambicijam, hkrati pa vključuje njihove pomanjkljivosti v spretnostih, način usposabljanja, s katerim jih je mogoče odpraviti oz. izboljšati glede na določeno poklicno področje in sektor, kjer si prizadevajo najti zaposlitev (prim. NLN, poročilo o testiranju). Individualni načrt usposabljanja je del pristopa, osredotočenega na uporabnike, saj je vsak individualni načrt za slehernega uporabnika edinstven in prilagojen njegovim značilnostim na holistični način, ki združuje različna področja spretnosti. Hkrati določa potek usposabljanja posameznika in je rezultat dogovora med posameznikom, trenerjem in po potrebi delodajalcem (v kolikor je vključen v to fazo). Če je potrebno, lahko uporabimo tudi aktivnosti in storitve interdisciplinarnih skupin strokovnjakov. Med aktivnostmi projekta LED so se vključeni delodajalci pozitivno izrekli o individualizaciji načrtov usposabljanja za uporabnike; menili so, da je tak sistem dober in predlagali še pogostejše revidiranje 17

18 individualnih načrtov zaradi možnosti odkrivanja novih potencialov ter natančnejšega določanja osebnih, učnih in poklicnih potreb med samim procesom (prim. NLN, poročilo o testiranju). Pomembno je poudariti, da je individualizacija usposabljanja v ospredju vse od začetka učnega procesa uporabnikov. Glede na rezultate testiranja aktivnosti je eden izmed najpomembnejših sklepov delodajalcev in koordinatorjev spoznanje, da v kolikor uporabniki niso zainteresirani za določen tip dela, dolgoročno ne bodo mogli obdržati zaposlitve na danem področju. Zato je potrebno pri osredotočenju na posameznika temeljito analizirati njegove potrebe ter pazljivo oceniti zahteve in primernost delovnega področja. Vendar pa omenjeni pristop za trenerje predstavlja tudi izziv, saj se lahko primeri, da je doseganje usklajenosti med potrebami usposabljanca, zahtevami delodajalca in pričakovanji financerja zelo zahtevno in težko(prim. NLN, poročilo o testiranju). 2.3 Osredotočanje na podjetja in njihovo perspektivo invalidnosti Pri spodbujanju prehajanja invalidov v procese usposabljanja, zaposlovanja in delovne integracije je treba nujno upoštevati tudi perspektivo podjetij in delodajalcev (prim. Greca 2001). Spodbujanje ozaveščanja in obveščanja delodajalcev o delovnih priložnostih invalidov je srednje- in dolgoročno pomembno za vse organizacije, ki se odločijo za uvajanje učnega modela. Raziskave, ki jih navedene organizacije izvajajo v zvezi s potencialnimi delodajalci in stanjem na trgu dela se morajo osredotočiti zlasti na področja rasti znotraj celotnega gospodarstva, saj se s tem povečajo možnosti, da invalidi dobijo več dolgoročno plačanih delovnih mest (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Pri aktivnostih, povezanih s podjetji, se morajo organizacije, ki uvajajo učni model, osredotočiti predvsem na potenciale invalidov ter se primerno spopasti z obstoječimi stereotipi in predsodki, npr. s predpostavko nekaterih delodajalcev, da invalidi niso sposobni delati (OZN, 2006). Aktivnosti testiranja so pokazale, da je najuspešnejši način vključevanja delodajalcev v redni trg dela tisti, ki temelji na profesionalnem, fleksibilnem in dovzetnem pristopu, s katerim izgrajujemo dolgoročne odnose (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Osredotočanje na podjetja in njihovo perspektivo invalidnosti ima za organizacijo, ki uvaja učni model, naslednje implikacije: analiziranje ekonomskih trendov, napovedi in zaposlitvenih tendenc, povpraševanja po sektorjih in ponudbe na trgu dela, zahtevanih kvalifikacij ter socialno-političnih okvirjev upoštevanje znanstvenega in tehnološkega napredka ter njegovih posledic za določena delovna mesta kontaktiranje lokalnih delodajalcev ali organizacij lokalnih delodajalcev, predvsem pa tistih podjetij, ki poudarjajo tematiko socialne odgovornosti ali predstavljajo določen potencial na področju poslovne socialne odgovornosti posredovanje celovitih informacij o možnostih zaposlovanja invalidov v podjetjih, oblikovanje dodatnih spletnih strani z uporabnimi informacijami o poklicni in zaposlitveni rehabilitaciji (prim. LED URI, poročilo o testiranju) razvoj profesionalne integracijske strategije za tiste delodajalce in/ali njihove organizacije, s katerimi smo že vzpostavili stik in/ali sodelovanje iskanje subvencij, štipendij in drugih načinov financiranja za podporo podjetij, državnih subvencij ali oblik podpore s strani trgovske zbornice ter dodeljevanje davčnih olajšav tistim podjetjem, ki zaposlujejo invalide. Pomemben vidik pri perspektivi podjetij je tudi vzpostavljanje bolj koordiniranega pristopa za iskanje stikov z delodajalci, zlasti kar zadeva pridobivanje delovnih izkušenj in plačano delo. Organizacije, ki uvajajo učni model, lahko to izvedejo na sestankih osebja z namenom razdeljevanja informacij o delodajalcih in iskanja zaposlitvenih možnosti za uporabnike. Stiki z lokalnimi delodajalci so bistvenega pomena tudi za oblikovanje (prihodnjih) vsebin usposabljanja in potrebnih intervencij (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). 18

19 Glede na rezultate testiranja so zgoraj omenjeni sestanki pojmovani kot uspešni pri zagotavljanju pomoči, kar zadeva iskanje informacij in koordinacijo skupinskega iskanja na določenem geografskem področju ali skupinskega iskanja specifičnega tipa dela (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Osebje organizacije, ki uvaja učni model pa lahko ima od stikov z delodajalci veliko koristi, saj dejavnost zagotavlja razvoj poglobljenega in stalno posodabljajočega se razumevanja potreb in zahtev delodajalcev iz različnih sektorjev (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Pri aktivnostih testiranja, ki so v projektu LED predvidevale vključevanje delodajalcev, bi bila možna tudi izbira poslovnega strokovnjaka z nazivom "delodajalec šampion". Šlo bi za strokovnjaka z obsežnim znanjem in izkušnjami na področju zaposlovanja in načrtovanja delovne sile, ki bi bil sposoben predlagati smernice in zagotavljati ustrezno podporo ter sodelovanje podjetij z organizacijami, ki uvajajo učni model (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Težave in predsodki pri delovni namestitvi in integraciji so zelo pogosto povezani s pomanjkanjem informacij o invalidnosti in njenih posledicah. Tudi iz izkušenj partnerjev projekta LED je moč povzeti, da delodajalci pogosto nimajo dovolj informacij, da bi pravilno ocenili možnosti za poslovanja invalidov, saj jih veliko pomisli zgolj na mnoge vrste fizičnih omejitev, ne predstavljajo pa si njihovih sposobnosti. Poglavitna vzroka za takšno naravnanost sta pomanjkanje časa in stroga tržna naravnanost podjetij. Kljub temu pa je pomembno, da organizacija, ki uvaja učni model, delodajalce obvešča o problematiki invalidnosti ter o prednostih, povezanih z zaposlovanjem invalidov (prim. LED URI, poročilo o testiranju). Posredovanje natančnih znanstvenih in zakonodajnih informacij glede invalidnosti je namreč bistvenega pomena za spremembo stališč podjetij ter predstavitev sporočila, da so invalidi lahko tudi viri in potencial, ne zgolj "stroški". Na ta način bi lahko povečali pripravljenost podjetij, da zaposlujejo ljudi z zmanjšanimi zmožnostmi za delo (prim. EU 2011). Vzpostavitev in širitev omrežja z lokalnimi delodajalci, podjetji in njihovimi združenji (prim. LED URI, poročilo o testiranju) ima poseben pomen zlasti v zadnji fazi rehabilitacijskega procesa, delovni namestitvi, ki bo predstavljena v nadaljevanju. Stiki s podjetji in delodajalci pa naj ne potekajo samo v obliki neposrednih sestankov, ampak lahko vsebujejo tudi druge oblike komunikacije in informiranja, pa tudi druge možnosti iskanja gospodarskih in poslovnih priložnosti sodelovanja in distribucije materiala o dani tematiki (prim. European Union of Supported Employment 2010: 32). Osebje organizacije, ki uvaja učni model bi moralo biti tudi pozorno na sicer že omenjeno dejstvo, da so delodajalci velikokrat prezaposleni in nimajo na voljo veliko časa, tako da morajo stiki in druga komunikacija z njimi potekati na časovno učinkovit način (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Velika podjetja imajo pogosto posebni oddelek, specializiran za zaposlovanje in integracijo invalidov. V tem primeru naj organizacija, ki uvaja učni model, kontaktira kar te oddelke. Pomembni so tudi neformalni stiki z delodajalci, kar velja zlasti za majhna in srednja podjetja, kajti organizacija, ki uvaja učni model, se lahko v tovrstnih podjetjih uveljavi šele po vzpostavitvi medsebojnega zaupanja in trdnih odnosov, pri čemer je treba upoštevati tudi zgodovino podjetja, saj so posebne okoliščine delovanja majhnih in srednjih podjetij zelo pomemben dejavnik. 2.4 Poenostavitev in simulacija delovnih nalog in okolja Za namene učnega modela pomeni poenostavitev vse tiste procese, s katerimi naredimo komunikacijo, učne vsebine in usposabljanje jasnejše, lažje in hitreje dojemljive. Da bi bile vsebine primerne za vse uporabnike, moramo uporabiti pristop poenostavljanja, glede na tip in stopnjo invalidnosti (prim. LED, evropsko poročilo: 25; prim. ILSMH European Association 1998). Na splošno je treba poenostaviti dve področji: 19

20 poenostavitev oblik, se pravi jasna in logična struktura besedil, kratki in jasni stavki, tvornik namesto trpnika, vsak stavek oz. odstavek naj vsebuje zgolj eno glavno sporočilo poenostavitev vsebin z uporabo primerov, preprostih besed, po možnosti brez uporabe neologizmov, abstraktnih in tujih besed Poenostavitve uporabljamo tako v ustni in pisni komunikaciji. Poenostavitve pisne komunikacije zahtevajo: izogibanje elementom, ki lahko udeležence zmedejo in otežujejo razumevanje (npr. tabele) jasno ujemanje slik in opisov izogibanje okrajšavam Kar zadeva vizualni vidik besedila, je pomembno, da se izogibamo majhnim pisavam in izberemo oblike in velikosti pisav, ki so bralcu prijazne. Poenostavitev ustne komunikacije pomeni, da se izogibamo hitremu in zapletenemu načinu govorjenja. V okviru aktivnosti testiranja je bil kot primer poenostavitve izbran sistem italijanskega učnega podjetja "Simulimpresa" (simulacija podjetja), da bi ga lahko uporabljali tudi učenci z lažjimi mentalnimi omejitvami ali učnimi težavami (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Ko si prizadevamo za poenostavitev aktivnosti usposabljanja, s katerimi želimo izboljšati zaposljivost, so učna podjetja zelo dragocen instrument. Kot učna metoda namreč spodbujajo učenje z izkušnjami zaradi simulacij delovnih situacij, kar uspeva zaradi posnemanja strukture realnega delovnega okolja, kot je npr. pisarna. Glavni vidiki uporabe učnih podjetij za invalide so naslednji: različne naloge so poenostavljene in prilagojene različnim vrstam invalidnosti, pač glede na učne cilje vsakega uporabnika uporabniki se naučijo izvajati naloge in razvijati svoje sposobnosti uporabniki dobijo vpogled v delovanje okolja Proces poenostavitve v učnem podjetju pomeni, da je vsaka delovna naloga razdeljena na različne aktivnosti, kar omogoča lažje razumevanje in samostojno izvedbo s strani uporabnikov na pravilen način (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Poudariti velja, da mora biti izvajanje konkretnih nalog in primerov s strani uporabnikov pod stalnim nadzorom strokovnega osebja, npr. tehnologa in trenerja/mentorja (prim. LED URI, poročilo o testiranju). Primeri nalog, ki so bili uporabljeni in izvedeni v okviru aktivnosti testiranja projekta v simuliranem okolju so delo s fakturami/računi, dobavnicami, zahtevki, zalogami, pošiljkami in blagajniškimi knjigami. Vsi predelki učnega podjetja morajo biti opremljeni s pisnimi navodili in krajšimi priročniki, ki jih je mogoče brati po posameznih korakih, ki slednjič privedejo do korektne izvedbe nalog. Trenerji spremljajo delo uporabnikov v vsakem razdelku in opažanja beležijo v seznam za preverjanje opravljenega dela. Tako dobijo informacije o vsakem izmed uporabnikov in jih vnesejo v podatkovno bazo. Navzočnost strokovnjaka med poukom in izvajanjem nalog se je za uporabnike izkazala kot zelo koristna, zlasti kar zadeva pomoč pri posameznih opravilih (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Da bi dosegli poenostavitve v učnih okoljih usposabljanja za invalidne uporabnike, pa ni treba razdeliti samo posameznih nalog, temveč morajo biti na manjše etape razdeljeni tudi operativni cikli. Tako bi vsi invalidni uporabniki dobili možnost, da sodelujejo v skupnem, celotnem delovnem procesu. Sodeč po prvih vtisih, ki smo jih dobili od trenerjev, je imel proces poenostavljanja pozitivne učinke: dodelitev nalog, ki so prilagojene vsakemu uporabniku in njegovim veščinam, zmanjša storilnostni stres; razdelitev operativnega cikla na manjše etape, ki terjajo sodelovanje vseh uporabnikov, poveča občutek pripadnosti. S to potezo lahko dosežemo tudi dobre produktivne rezultate. Glede na rezultate aktivnosti testiranja so bile simulirane naloge s strani uporabnikov ovrednotene pozitivno. Zaradi uporabe simuliranega delovnega okolja so se izboljšale njihove učne veščine, povezane s konkretnimi opravili in nalogami. 20

21 2.5 Vključevanje invalidnih in zdravih ljudi Sobivanje invalidnih in zdravih ljudi v učnem okolju usposabljanja je pomemben element politik, ki v želji po doseganju aktivne vključenosti in integracije v družbo sežejo onkraj golega oblikovanja zaščitnih shem. V okviru politike vključevanja bi morali zato invalidi imeti na razpolago več priložnosti za učenje in razvoj svojih veščin skupaj z zdravimi ljudmi. Če je možno, naj bi vključevanje potekalo v medgeneracijskem kontekstu, da bi tako povečali solidarnost med generacijami. Na Irskem so pri izvajanju aktivnosti testiranja tako vsi vključeni invalidi sodelovali z zdravimi ljudmi, in kar 88 % jih je navedlo, da jim je takšna oblika sodelovanja zelo pomagala pri razvoju lastnih veščin in samozavesti (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Glede na rezultate aktivnosti iz Slovenije je bilo sodelovanje z zdravo populacijo koristno za skorajda vse uporabnike: usposabljanje z zdravimi ljudmi je pomagalo ali zelo pomagalo pri razvoju spretnosti in samozavesti kar 94 % invalidov (prim. LED URI, poročilo o testiranju). Prehodna okolja namreč predvidevajo sobivanje invalidnih in zdravih ljudi, tudi ko prehodno učno okolje postane prehodno podjetje. Zdravi ljudje, vključeni v prehodno učno okolje usposabljanja pridobijo zlasti dvoje: poklicne veščine v skladu s poklicnim področjem, določenim za prehodno okolje socialne veščine interakcije z invalidi, če je možno, s specifičnimi oblikami invalidnosti udeležencev, vključenim v prehodno okolje usposabljanja. Ko so invalidi vključeni v programe usposabljanja skupaj z zdravimi ljudmi, je invalidom povečini treba zagotoviti dodatno podporo in možnost intervencij, zlasti zaradi razlik v ravni storilnosti. To lahko poteka v obliki dodatnih ur usposabljanja, prilagojenih potrebam skupine invalidov ali prilagojenih specifičnim težavam. V primeru, da so nekateri deli usposabljanja zapleteni, je možno dodatne vsebine usposabljanja zagotoviti tudi za zdravo skupino (prim. LED, primerjalno poročilo). 2.6 IKT in mediji Danes si življenja brez sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ne moremo več predstavljati. IKT ponujajo tudi nove potenciale na področju pomožnih tehnologij za invalide. Uporaba IKT v učnih procesih usposabljanja lahko vključuje tudi e-učne portale, kar je odvisno od posameznikove stopnje invalidnosti. Uporabniki lahko komunicirajo v virtualnih prostorih, kot so npr. forumi, kjer si izmenjujejo svoje izkušnje in medsebojne oblike pomoči ter tako razvijajo samozavest. Vključevanje IKT v izobraževalne in poklicne programe (ne zgolj za invalidno populacijo) ima še nadaljnjo dodatno vrednost, saj omogoča mešane oblike učenja. Omenjene oblike skupaj z oblikami učenja na daljavo nudijo dodatne priložnosti ljudem, ki so resno gibalno ovirani ali pa imajo infrastrukturne oz. transportne težave. Medmrežno učenje in učenje na daljavo pomeni tudi vir informacij za nekdanje uporabnike, ki so zaključili učenje oz. usposabljanje, saj imajo možnost kontinuiranega izobraževanja. Glede na učne potrebe uporabnikov v usposabljanju in glede na tip in profil poklicnega področja, morajo ključne veščine na področju IKT vključevati: oblikovanje besedil delo s tabelami in formulami poznavanje načinov spletne komunikacije in medmrežja baze podatkov. IKT so še posebej pomembne pri iskanju zaposlitve: internet, spletni brskalniki in portal s prostimi delovnimi mesti so pomembni viri za iskanje informacij, potencialnih delodajalcev in/ali centrov za usposabljanje. IKT lahko uporabljamo kot zelo pomembno sredstvo za dvig splošne zaposljivosti in pripravo na specifična delovna okolja in aktivnosti. 21

22 Veščine in znanja o IKT se lahko uporabnikom posredujejo tudi v obliki "pametne tehnologije", ki jim lahko pomaga pri organizaciji vsakdanjega življenja, npr.: naučijo se lahko uporabe pametnega telefona, če ga že imajo ali pa ga želijo kupiti, raziščejo lahko uporabne aplikacije mobilne tehnologije (pametnih telefonov ali tabličnih računalnikov). Poseben poudarek je zlasti na komunikacijskih funkcijah naprav, dostopu do internetnih storitev in prilagajanju dostopnih možnosti. Uporaba sodobnih tehnologij in komunikacijske veščine sta pomembna dejavnika, ki invalidnim uporabnikom omogočata, da v skupnosti živijo neodvisno, navezujejo in ohranjajo medčloveške odnose in spoznavajo nove priložnosti. Povratne informacije so bile do sedaj izjemno pozitivne, kar kaže tudi na to, da je velikokrat težko najti tovrstne oblike osebnega svetovanja in usposabljanja na omenjenih napravah v širši skupnosti (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Pri učnih urah o IKT za invalidne uporabnike lahko uporabimo tudi tako imenovane "resne igre". V zadnjih letih je uporaba teh novih učnih orodij na različnih področjih zelo narasla, predvsem v usposabljanju in podjetjih. Za invalidne uporabnike lahko tudi splošna raba medijev predstavlja priložnost povezovanja s svetom, da tako pridobijo znanja o kontekstih, ki jih še ne poznajo. Glede na kapacitete organizacije, ki uvaja model, je potrebno organizirati tečaje o uporabi medijev in jih ponuditi skupinam uporabnikov. V tem kontekstu torej mediji niso le sredstva v učnem procesu, marveč lahko pomenijo tudi nekatere izmed učnih ciljev. Seveda morajo biti primerno prilagojeni specifičnim vrstam invalidnosti. Tudi na medije je mogoče gledati kot na sredstva za razvoj prehodnih okolij, s katerimi spodbujamo ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti. Seveda morajo biti mediji prilagojeni specifičnim vrstam invalidnosti uporabnikov. Tudi mediji so lahko pojmovani kot orodje ali sredstvo za razvoj prehodnih okolij, ki spodbujajo ustvarjanje novih možnosti zaposlitve. Zato jih lahko analiziramo tudi v skladu s poklicnim področjem učnega in prehodnega okolja. Če je poklicno področje npr. lesarstvo, je lahko ena izmed tem "kako uporabiti medije pri oglaševanju lesnih izdelkov." itd. Pri učnih urah so možne naslednje z mediji povezane teme in naloge: Časopisi: Kako brati časopise/naslovnice/strani? Kateri so najbolj znani časopisi? Katere so njihove glavne značilnosti? Revije: Katere revije so popularne? Katere izmed njih podajajo relevantne informacije? Televizija in videotekst: Kateri kanali ponujajo izobraževalne ali zaposlitvene programe? Kje je mogoče gledati kvalitetne formate in vsebine? Kateri kanali ali programi napovedujejo vsebine, namenjene invalidom? Spletni portali: Kako iščemo informacije na spletnih portalih? Kje najdemo oglase za delo? (npr. portali in spletne strani zavodov za zaposlovanje, javni uradi za informiranje in dokumentacija) Družbena omrežja: Kako delujejo? Kaj je pomembno pri varovanju zasebnosti in osebnih podatkov? Zakaj je to pomembno? Zaradi naraščajočega pomena socialnih omrežij so lahko družbeni mediji za uporabnike ena izmed najzanimivejših tem. Zanje bi lahko organizirali posebna predavanja o značilnostih družbenih medijev in omrežij. Če organizacija, ki uvaja učni model, nima na voljo tovrstnih strokovnjakov, se lahko odloči za sodelovanje z zunanjimi ponudniki storitev ali za sodelovanje z lokalno univerzo (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). 2.7 Skupinske aktivnosti Delo in diskusije v skupinah imajo za udeležence velik pomen, za nekatere izmed njih je lahko to celo prva takšna poglobljena izkušnja v učnem kontekstu usposabljanja in želene zaposljivosti. Pri tem pa ne gre samo za splošno vprašanje izobraževalnega sistema in didaktike, temveč je tak način dela za 22

23 invalide še posebej relevanten. Skupinske aktivnosti naj sledijo naslednjim ciljem (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju): učenje interakcij z drugimi ljudmi, izboljšanje komunikacije s spodbujanjem vzajemnega poslušanja in izmenjave idej vključevanje v proces tvorbe skupin, ki spodbuja vzajemno pomoč (tudi spopadanje s težavami, ki nastopijo, kadar mora uporabnik zaprositi za pomoč) pridobivanje izkušenj z možnimi konfliktnimi ali protislovnimi situacijami, obvladovanje stresnih situacij poskusi mediacije in doseganja kompromisov, krepitev emocionalne stabilnosti izboljšanje strategij reševanja težav in tovrstnih veščin, predstavljenih uporabnikom, da bi se le-ti lažje spoprijemali s težkimi situacijami in pomembnim odločanjem. Poleg navedenih specifičnih ciljev imajo skupinske aktivnosti tudi cilj krepitve samozavesti in ozaveščenosti uporabnikov, z osredotočanjem na njihove prednosti in dobre strani. Z didaktičnega vidika je v skupini učencev smiselno izgrajevanje vzajemnih odnosov, s čimer si prizadevamo za razvoj učnega potenciala vsakega uporabnika. Kooperativno učenje je zatorej način učenja, ki temelji na interakcijah v skupini, kjer člani sodelujejo, da bi dosegli nek skupni cilj. Vključenost vsakega posameznika zagotavlja oblikovanje skupnega stališča glede učnih ciljev. Hkrati z medsebojnimi interakcijami pa vključenost vsakega individuuma omogoča razvoj občutka pripadnosti (prim. LED CS- ODC, poročilo o testiranju). Nekateri uporabniki lahko v poglobljene situacije v okviru konteksta učenja in usposabljanja za zaposljivost vstopajo prvič. Zato se morajo v vsakem učnem modulu individualne aktivnosti/vaje izmenjavati s skupinskimi, da bi tako povečali učinkovitost intervencij. Prvi korak naj bo kratka predstavitev vseh udeležencev, s katero ustvarimo prijetnejšo socialnokomunikacijsko atmosfero. Pred začetkom skupinskih aktivnosti trenerji razložijo pravila komuniciranja in interakcij (medsebojne odvisnosti, odgovornosti, vzorci interakcij) ter izvajanja nalog med člani skupine, zlasti z uporabo vizualnih in dostopnih primerov. Poenostavitev komunikacije in načinov interakcij med uporabniki je zelo pomembna (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Potem ko je trener razložil navodila in pred začetkom aktivnosti lahko ponovimo navodila z uporabo slik ali predvajanjem avdio in/ali video posnetkov z možnimi ponovitvami in dodatnimi razlagami. Skupinske aktivnosti so bile v fazi testiranja projekta LED poglobljeno in pogosto testirane. Pri vodenju skupine invalidnih uporabnikov morajo strokovnjaki, vključeni v aktivnosti testiranja, uporabnikom predstaviti splošen namen. To bo zlasti novim uporabnikom omogočilo, da bodo bolj sproščeni. Nato naj bo tematika razložena podrobneje s predvajanjem diapozitivov. Glede na tip invalidnosti uporabnikov naj imajo diapozitivi prednost pred besedno predstavitvijo. Potem ko smo predstavili vsebino, uporabnike pozovemo k izmenjavi idej, bodisi v majhnih skupinah bodisi naenkrat, ob posredovanju trenerja oz. mentorja. Pri tem je zelo praktično, če ključne besede izbrane tematike ali izkušenj uporabnikov napišemo na tablo (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Organizacije, ki uvajajo učni model, imajo na voljo veliko opcij skupinskih aktivnosti, ki jih lahko ponudijo uporabnikom. Spodnji seznam navaja nekaj primerov, ki so bili testirani v okviru projekta LED z učnim pristopom medsebojnega sodelovanja in uporabo različnih vaj v komunikaciji, ali pa so bile aktivnosti uporabljene v drugih inovativnih projektih za invalide (prim LED, evropsko poročilo): simulacije vsakodnevnih situacij in nalog, vsakodnevnih aktivnosti, reakcij na nepričakovane okoliščine in vedenjske vzorce igranje vlog in igre: igre naj bodo osredotočene na uporabo pravil, ki so relevantna v delovnih kontekstih: točnost, vedenje, načini komuniciranja in raba jezika, odgovornost, skrb zase, različne vloge pri delu in v odnosih do sodelavcev in nadrejenih (prim. LED CS-ODC, 23

24 poročilo o testiranju); igre so lahko uporabne tudi pri evalvaciji delov učnega procesa, da bi ocenili, ali so bili vmesni in končni cilji uporabnikov dejansko doseženi simulacije razgovorov za delo: z njimi izboljšamo spretnosti, potrebne pri zaposlitvenem razgovoru in procesu zaposlovanja; uporabniki lahko izvajajo praktične vaje, pri čemer zaporedno izvajajo simulirane vloge iskalca zaposlitve in delodajalca (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Če se uporabniki strinjajo, lahko igre vlog in druge igre posnamemo, jih nato analiziramo v skupini skupaj s trenerjem ter nato krepimo prednosti in izločamo slabosti pri nastopih posameznih uporabnikov. Zgoraj omenjene skupinske aktivnosti se nanašajo tudi na prihodnje pozitivne učinke učnih ukrepov pri usposabljanju uporabnikov, saj lahko spodbudijo njihovo motivacijo in okrepijo njihovo samozavest. V skladu z rezultati testiranja v projektu LED so bili splošni izidi skupinskih aktivnosti glede na različna področja anketiranja v veliki večini pozitivni (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Uporaba skupinskih aktivnosti kot didaktičnih sredstev mora biti načrtovana v skladu z različnimi fazami učnega procesa, tako da so metode/vaje porazdeljene po različnih etapah učenja in usposabljanja ter niso preveč koncentrirane zgolj na posameznih delih učnega procesa. Pri tem je pomembno, da so metode prilagojene specifičnemu poklicnemu področju, opredeljenemu v prehodnem okolju. Simulacije, igre vlog in druge igre naj vsebujejo situacije, povezane z vsakim specifičnim poklicnim kontekstom prehodnega okolja, npr. "digitalno in grafično oblikovanje", "administracija", knjigoveštvo" itd. 2.8 Vzajemna podpora in mentorstvo Koncept vzajemnosti se v navedenem modelu nanaša na možnost, da se invalidi znajdejo v vlogi svetovalcev in/ali mentorjev, kar zadeva druge udeležence s podobnimi težavami. Vzajemna podpora je omenjena tudi v Konvenciji OZN o pravicah invalidov (člen 26. 1) kot ukrep, s katerim spodbujamo zmožnosti, popolno vključenost in udeležbo invalidov v javnem življenju. Postati vzajemni mentor ali svetovalec invalidne osebe je kar zahteven projekt, ki je odvisen od tipa invalidnosti. Aktivnosti vzajemnosti mentorstva se lahko pričnejo s predstavitvijo in svetovanjem invalidnega mentorja drugim invalidnim osebam v obliki učnih ur ali usposabljanja, potencialno pa lahko mentorji nudijo tudi individualno vzajemno obliko podpore svojemu uporabniku/svoji uporabnici. Po opredelitvi mentorskih aktivnosti na bolj sistematičen in oprijemljiv način, je kot cilj zastavljena vzpostavitev omrežja vzajemne podpore, zlasti za doseganje poklicnih in zaposlitvenih rezultatov (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Ure vzajemnega mentorstva se lahko začnejo s predstavitvijo enega izmed invalidov, ki o svojih izkušnjah govori skupini invalidov, možna pa je tudi individualna oblika podpore (v dvojicah). Potem ko se mentorske aktivnosti razvijejo bolj sistematično, bi jih lahko usmerili v cilj vzpostavitve omrežja vzajemne podpore pri poklicnih in zaposlitvenih dosežkih (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Kar zadeva storitve vzajemne podpore in mentorstva, je možno, da organizacije, ki bodo uvajale učni model v prehodnem okolju, za njihovo izvajanje zaprosijo svoje nekdanje invalidne uporabnike. Le-ti lahko nato poročajo o svoji trenutni situaciji in izkušnjah po zaključku lastne udeležbe v učnem modelu. Izkušnje nekdanjih uporabnikov, ki so bili pri doseganju ciljev uspešni, in njihova predstavitev novemu razredu uporabnikov, je dragocena ideja, s katero lahko navdihujemo zaupanje in samozavest (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Tudi ljudje, ki so (ponovno) našli zaposlitev po pridobljeni invalidnosti in so se nato uspešno vključili v družbo, morajo dobiti priložnost, da o svojih osebnih izkušnjah povedo drugim skupinam invalidnih uporabnikov (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Vključiti bi bilo potrebno tudi invalide z izjemnimi izkušnjami in visoko ravnjo samostojnosti v osebnem, družbenem in poklicnem življenju, ki lahko s svojim vzgledom bodrijo 24

25 druge invalidne uporabnike (prim. LED TCF, poročilo o testiranju; prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Vzajemna podpora in mentorstvo sta bili v okviru aktivnosti projekta LED testirani v mnogih državah. Glede na rezultate testiranja z namenom vzpostavitve socialnega omrežja vzajemne podpore, so ju udeleženci ocenili kot zelo pozitivni pri spodbujanju vključevanja in ohranjanja udeležbe v socialnih omrežjih. Mentorji so aktivnosti ocenili kot zelo pozitivne za razvoj komunikacijskih spretnosti (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Aktivnosti vzajemne podpore so bile v okviru projekta testirane tudi v obliki usposabljanja kot olajševalnega načina za socialno integracijo ljudi z nekdanjimi oz. delnimi psihičnimi motnjami. V tem primeru so bili ljudje s psihiatričnimi oblikami prizadetosti usposabljani za delo receptorjev drugih inštitutov, kjer so sprejemali ljudi z enakimi oblikami invalidnosti. Navedene aktivnosti so dale zelo dobre rezultate pri zmožnostih komunikacije in interakcije invalidov. Tudi v drugih kontekstih testiranja, kjer so uvajali vzajemno podporo, je bila ta zelo dobro sprejeta. Aktivnosti vzajemnega mentorstva so bile v pomoč italijanskim uporabnikom, ki so bili vključeni v izboljšanje relacijskih, medosebnih sposobnosti in samozavesti (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). V Sloveniji je kar 70 % uporabnikov, ki so sodelovali v aktivnostih vzajemnega mentorstva med testiranjem projekta LED, izjavilo, da so jim le-te bistveno pomagale pri razvoju veščin in samozavesti. Naj ob tem navedemo še izjavo enega izmed invalidnih tutorjev, vključenih v aktivnosti testiranja projekta LED: "Nikoli si ne bi mislil, da bi lahko posredovanje mojih izkušenj koristilo drugim ljudem." 2.9 Invalidi kot "strokovnjaki" in "učenje s poučevanjem" Bistvenega pomena je, da so politike in ukrepi namenjeni svetovanju in aktivnemu vključevanju invalidov, kot je zapisano tudi v Konvenciji ZN o pravicah invalidov (Splošne določbe, 3) glede predstavniških organizacij invalidov. Hkrati z aktivnim vključevanjem invalidov v učno okolje usposabljanja in svetovanjem se ta učni model zavzema za zamisel, v skladu s katero bi invalide lahko pojmovali kot strokovnjake in učitelje, kar še dodatno okrepi njihovo aktivno vključevanje v izvajanje aktivnosti. Uporabniki so obenem "strokovnjaki", ker imajo zaradi svojih izkušen poglobljeno znanje o življenjski situaciji ljudi z enako obliko invalidnosti. To obliko znanja in izkušenj lahko povežemo s teorijo in drugimi praktično naravnanimi moduli v procesu učenja in usposabljanja. Svoja spoznanja pa lahko delijo tako z zdravo kot z invalidno populacijo. Uporabniki so "strokovnjaki", saj imajo glede na lastne izkušnje poglobljeno znanje o življenjski situaciji ljudi z enako vrsto invalidnosti. Njihovo znanje in izkušnje lahko povežemo s teorijo in drugimi s prakso povezanimi moduli učnega procesa. Uporabniki lahko svoja znanja delijo tako z invalidnimi kot zdravimi ljudmi (glej tudi ustrezen razdelek o sobivanju invalidnih in zdravih ljudi). Ta pristop je povezan z vzajemnim mentorstvom in podporo, poleg tega pa izobražujočim se uporabnikom omogoča, da prevzemajo bolj aktivno vlogo in postanejo popolni subjekti v procesu izobraževanja, ki povezujejo teorijo z osebnimi izkušnjami (prim. LED, evropsko poročilo: 25). Uporabniki lahko imajo v učnih skupinah tudi vlogo "vzajemnih učiteljev", ki se navezuje na stališče, da so invalidni uporabniki lahko strokovnjaki. Učni model se v tem primeru nanaša na didaktični model "učenja s poučevanjem", ki ga je formuliral Jean-Pol Martin in je znan tudi pod imenom LdL, ki izhaja iz nemške besedne zveze "Lernen durch Lehren" in temelji na načelu horizontalne hierarhije učnega okolja, ki učence in učitelje (oz. v našem primeru trenerje) obravnava kot partnerje (prim. Grzega/Schöner 2008). Eden izmed načinov uvajanja omenjene metode je lahko npr. situacija, v kateri dva uporabnika oz. skupina uporabnikov drugim predstavlja(ta) neko tematiko, ki jo izbere bodisi trener bodisi uporabniki sami. V idealnem primeru se metoda izvaja ob udeležbi in komunikaciji uporabnikov na najboljši možni način (prim. Grzega/Schöner 2008: ). 25

26 Oba pristopa ("invalidi kot strokovnjaki" in "učenje s poučevanjem") si prizadevata za dvig samozavesti in stopnje avtonomije oz. samoodločanja invalidov. Njihove lastne izkušnje, strategije ravnanja v življenjskih situacijah in njihovi občutki so v teh dveh pristopih osrednjega pomena, zato lahko: postanejo vir za druge prispevajo k premagovanju omejitev in strahov spodbujajo raziskovalno žilico prispevajo k izboljšanju ozaveščenosti o tematiki invalidnosti V okviru testiranja aktivnosti projekta LED, sta bila oba omenjena pristopa uporabljena pri razvoju "socialnih povezovalcev" na področju psihične prizadetosti (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Poglavitni vzrok za oblikovanje takšnih socialnih povezovalcev je obstoj programa za socialno in strokovno vključenost nezaposlenih ljudi s psihičnimi težavami. Uporabniki, ki so bili izbrani za delo olajševalcev so se predhodno soočili s hudimi psihičnimi težavami, nato so delno okrevali, vendar še zmeraj potrebujejo pomoč institucij, ki skrbijo za mentalno zdravje. Med potekom programa so se usposabljali za socialne povezovalce, tako da so lastne osebne izkušnje z boleznimi in okrevanjem spremenili v vir informacij za druge ljudi, predvsem kot pomoč drugim uporabnikom, ki še niso okrevali po psihični prizadetosti. Socialni povezovalci delujejo kot posredniki, ki drugim nakazujejo priložnosti za okrevanje in jim pomagajo ubesediti njihove dejanske potrebe na iskren način. S pomočjo drugim invalidom socialni povezovalci hkrati izboljšajo svojo osebno avtonomijo, stabilnost in emancipiranost, torej dejavnike, ki so bistveni za bodočo zaposlitev. Glede na rezultate testiranja je bila vloga socialnega povezovalca s strani uporabnikov ocenjena več kot pozitivno. Po zaključku programa je skupina socialnih povezovalcev oblikovala zanimiv slogan, ki uporabnikom sporoča novo samozavest, zaupanje in zavedanje lastne vloge ter odgovornosti: "Mi smo povezovalci - če nam boste sledili, vas bomo popeljali iz (težav)." (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju) Pristopi k družbeni ozaveščenosti: aktivno državljanstvo in medkulturna usmerjenost Aktivno državljanstvo je postalo pomembna razsežnost družbene integracije in celovite udeležbe v družbenih procesih. Invalidi, še posebej tisti, ki so del svojega življenja preživeli v institucijah za ljudi s posebnimi potrebami, imajo veliko manj možnosti za razvoj veščin, potrebnih za aktivno državljanstvo. Tudi zaradi na splošno nižje izobrazbe od zdrave populacije se invalidi pogosto srečujejo z ovirami, zato morajo v izvajanje svojih državljanskih pravic vložiti neprimerno več napora. Učni model upošteva tudi omenjeno situacijo in si prizadeva za odpravo večjega tveganja marginalizacije, ki je posledica opisanih okoliščin. Veliko predpogojev za aktivno državljanstvo smo omenili že v prejšnjih poglavjih, zlasti v povezavi z učnimi vsebinami in spretnostmi, ki jih je treba pri invalidnih uporabnikih spodbujati (prim. LED, evropsko poročilo: 23): Jezikovne spretnosti v maternem jeziku Lastna pobuda Učne spretnosti in spretnosti sklepanja Socialne spretnosti Kulturna zavest in veščine kulturne komunikacije Digitalna pismenost Odvisno od kognitivne ravni uporabnikov lahko učni program usposabljanja vsebuje module o pomenu aktivnega državljanstva, načinih uveljavljanja državljanskih pravic, načinih pomoči pri izvajanju teh pravic, katere organizacije jih promovirajo ter ponujajo zaščito in svetovanja. V okviru aktivnosti testiranja projekta LED je bilo usposabljanje o državljanstvu vključeno v fazo osebnega svetovanja in usposabljanja. Vsebovalo je raziskovanje lokalnih kapacitet vsakega izmed uporabnikov, kot npr. zdravstvenih kapacitet, možnosti za preživljanje prostega časa ter socialnih in zaposlitvenih kapacitet, hkrati s skupinskimi diskusijami in z uporabo interneta. Temu so sledili obiski teh območij z 26

27 namenom nadaljnjega raziskovanja, pogovorov z vključenimi ljudmi ter opredelitvijo dostopnih individualiziranih priložnosti. Glede navedenih aktivnosti smo od tutorjev in uporabnikov dobili odlične povratne informacije, saj številni uporabniki sploh niso bili seznanjeni z obsegom kapacitet, ki bi jih lahko uporabljali na svojem lokalnem območju, in še nikoli niso imeli priložnosti, da bi jih raziskali (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Naslednji pristop, ki ga predlaga učni model in je namenjen izboljšanju družbene ozaveščenosti invalidnih uporabnikov, je medkulturna usmerjenost. V svetu, prepletenem s povezavami, postajajo medkulturni odnosi in konteksti vse pomembnejši, kar seveda vpliva tudi na sisteme izobraževanja in usposabljanja, učne procese in kurikulume na različnih poklicnih ravneh in ravneh izobraževanja. Da bi invalidi dobili več možnosti za integracijo v družbo, bi lahko v učne module vključili tudi veščine medkulturne komunikacije (prim. LED, evropsko poročilo). V to področje spadajo naslednje teme: obravnava brez stereotipov z med- in multikulturnimi temami med učnimi urami, npr. o migrantih, njihovih življenjskih slogih in navadah. igre vlog, s katerimi spodbujamo sprejemljivost in toleranco pouk o življenju ljudi - zlasti invalidov - v drugih državah, tudi zunaj Evrope (s pomočjo vizualnih in zvočnih posnetkov) pouk osnovnih znanj tujega jezika z avdio-vizualnimi sredstvi, vaje v parih in skupinah skupinski obisk kulturnega dogodka ali sejma v bližnji okolici 3 Ukrepi in faze 3.1 Ukrepi: načrt za prehodna okolja V naslednjih odstavkih bomo predstavili glavne kategorije ukrepov, ki so bili opredeljeni v nacionalnih poročilih partnerjev projekta LED in nato kategorizirani v primerjalnem poročilu projekta LED. Sestavljajo namreč strukturni okvir, v katerem je učni model lahko implementiran, hkrati pa jih lahko pojmujemo kot faze reintegracijskega procesa in/ali poklicne rehabilitacije (prim. LED, primerjalno poročilo). Nadaljnja referenčna točka modela pa je Model podporne zaposlitve Evropske unije podporne zaposlitve (Supported Employment Model of the European Union of Supported Employment (2010: 45)), kjer prav tako gre za proaktiven proces v več fazah in s podobnimi cilji. Kot smo že omenili, je pomembno, da trenerji in koordinatorji opredelijo nekaj poklicnih področij za razvoj prehodnih/učnih okolij, ki ustrezajo tako potrebam in pričakovanjem uporabnikov kot potrebam tržišča. Po opredelitvi poklicnih področij za uvajanje učnega modela so uporabniki lahko integrirani v učna/prehodna okolja zaradi predvidenih ukrepov - ukrepi so prilagojeni glede na poklicna področja specifičnih prehodnih/učnih okolij. Procesni okvir učnega modela sestavljajo naslednji ukrepi oz. faze: Osebno in poklicno profiliranje Spremljanje in vrednotenje Osebno in poklicno usmerjanje Poklicno usposabljanje Delovna namestitev Vsi ukrepi, opisani v naslednjih odstavkih, se morajo nanašati na poklicna področja, ki opredeljujejo učno/prehodno okolje, v katerega so uporabniki integrirani. Če so npr. trenerji izbrali poklicni področji "knjigoveštvo" ali "administracija in računovodstvo", morajo vsi ukrepi oz. intervencije temeljiti na določenem poklicnem področju in z njim povezanimi poklicnimi profili. 27

28 3.2 Osebno in poklicno profiliranje Prva faza procesa je celovito profiliranje vsakega uporabnika z namenom zbiranja relevantnih osebnih in poklicnih informacij. Gre za proces sodelovanja med uporabnikom in trenerjem ter prvi korak, ki uporabniku omogoča vpogled v možnosti, ki jih lahko izbere v prihodnosti. Učni proces usposabljanja pojmuje vsakega izmed uporabnikov kot celoto, torej na holistični način, in se ne osredotoča zgolj na njihove intelektualne ali fizične omejitve. Psihosocialni in poklicni dejavniki ter zdravstveni, fiziološki procesi in procesi okrevanja so pravzaprav močno prepleteni. Potencial invalida v delovnem okolju in v skupnosti, v katero se vključuje, pa je treba prepoznati in spodbujati. Faza osebnega in poklicnega profiliranja tega učnega modela se prične z oceno potreb, uporabnika pa spremlja interdisciplinarna ekipa strokovnjakov (prim LED NLN, poročilo o testiranju). Spodbujati je treba tudi svobodo samoodločanja invalidov, tudi v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov (prim. Konvencija ZN o pravicah invalidov, preambula, n). Posebne potrebe in prednosti oz. talenti invalida morajo biti ocenjeni natančno in na multidisciplinaren način (prim. Konvencija ZN o pravicah invalidov, člen 26.1a). Faza osebnega in poklicnega profiliranja se prične z ocenjevanjem potreb, ki zajema vsa specifična relevantna področja, tj. psihomotorno, psihološko, izobrazbeno, okoljsko, kognitivno in poklicno. Uporabniku mora nuditi podporo interdisciplinarna ekipa (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Ob socialni in delovni integraciji invalidov učni model spodbuja tudi dobro počutje invalidov in je naravnan k zmanjšanju tveganj, povezanih z depresijo ter psiholoških/psihičnih kot tudi socialnih/interakcijskih posledic invalidnosti. Zato je pomembno, da upoštevamo točno določene potrebe vsakega posameznika glede na specifično vrsto invalidnosti. Individualne potrebe posameznika naj bodo ključna podlaga za dodatne intervencije. Če je možno, pri ocenjevanju potreb uporabnika uporabljamo vprašalnike in/ali ankete. V kontekstu osebnega in poklicnega profiliranja invalidni uporabniki tudi sami preizkusijo načine učenja in tako ugotovijo, s katerim izmed njih se največ naučijo (prim LED NLN, poročilo o testiranju). Razlikujemo lahko med naslednjimi področji, ki jih bomo analizirali v fazi profiliranja: osebno/individualno področje: osebne značilnosti in cilji, kognitivne in fizične omejitve, izobrazba in formalne kvalifikacije socialno področje: socialne sposobnosti in cilji, načini interakcij in komuniciranja z drugimi delovno področje: poklicne značilnosti, zaposlitvene veščine in cilji, delovne izkušnje (formalne in neformalne), delovna zmogljivost in vzdržljivost. Profiliranje izvedemo pri vsakem uporabniku. Zajema opis funkcionalnih, fizičnih in zdravstvenih lastnosti ter udeležbo pri naboru izbranih aktivnosti, ki so povezane s specifičnim poklicnim področjem, v okvir katerega spada predvideno prehodno okolje oz. podjetje. Informacije so shranjene v datotekah z imeni vsakega od uporabnikov in jih po potrebi pregledamo ali dopolnimo glede na morebitne spremembe oz. nove okoliščine v procesu učenja in usposabljanja (prim. European Union of Supported Employment 2010: 65). Pri tem je zelo pomembno, da uporabnikom priskrbimo natančne, jasne in dostopne informacije o možnostih, ki jih imajo na razpolago, da se tako zavedo njihovega obsega in s svojo izbiro povečajo lastno avtonomijo. V okviru aktivnosti testiranja projekta LED so nekateri udeleženci to fazo opisali kot izjemno uporabno, saj so našli izzive in možnosti, o katerih prej niso razmišljali. Drugi uporabniki so navedli, da jim je profiliranje pomagalo pri osredotočanju na lastne potenciale in možnosti. Kar zadeva profiliranje, so se vsi vključeni člani osebja strinjali, da je z vidika ohranjanja zaposlitve zelo pomembno, da invalidi dobro premislijo, kaj želijo od svojega bodočega poklica (prim LED NLN, poročilo o testiranju). 28

29 Faza pa ni bistvena samo zaradi profiliranja ciljne skupine uporabnikov, ampak tudi za kreiranje adhoc procesov izobraževanja, ki združujejo naslednje prvine, predvidene v učnem modelu: potrebe trga dela ter zahteve, povezane s poklicnim področjem in z lastnostmi izdelkov/storitev, na katere se bo osredotočilo prehodno okolje/podjetje preference, izkušnje in veščine uporabnikov. Če so uporabniki že bili v postopku profiliranja, ki ga je izvedla kakšna druga organizacija, bo v tej fazi učnega modela profiliranje zajemalo samo: prilagoditev prehodnega podjetja/okolja potrebam uporabnikov izboljšanje prehodnega okolja podjetja s potencialom uporabnikov. Po zaključku faze uporabniki dobijo informacije o: priložnostih, ki jih ponuja prehodno okolje/podjetje pomanjkljivostih, s katerimi se bodo morali spopasti na poklicnem, družbenem in osebnem področju, da bodo lahko bolje sodelovali pri učenju, usposabljanju in delu. Ta faza je še posebno relevantna za ozaveščenost trenerjev, saj bodo bolje razumeli: vrednost, ki jo vsak uporabnik doda prehodnemu podjetju socialno-relacijske vidike, ki jih je treba usvojiti med učnim procesom socialne veščine in zmožnosti, ki jih morajo še razviti. 3.3 Spremljanje in vrednotenje napredka pri učenju in usposabljanju Spremljanje in vrednotenje napredka sta zelo pomembni komponenti učnega procesa, saj omogočata preverjanje napredovanja v učenju in usposabljanju ter usklajenost le-tega z vmesnimi in končnimi cilji programa. Sestavljata kontinuiran proces, ki poteka od začetka izobraževanja in se nato transverzalno nadaljuje med samim učenjem, usposabljanjem in delom. Prav zato je ta faza umeščena na drugo mesto, takoj za osebnim profiliranjem. V skladu s pristopom osredotočanja na uporabnika, ki ga uporabljamo v tem učnem modelu, in pri katerem ne gre zgolj za didaktični pristop, temveč za splošno na čelo, je treba pri spremljanju in ocenjevanju zelo poglobljeno upoštevati značilnosti vsakega posameznika. Spremljanje in vrednotenje sta predvideni v mnogih izobraževalnih programih in programih usposabljanja, tudi za zdravo populacijo, vendar pa je treba njuno učinkovitost izboljšati. Če je potrebno, naj organizacije, ki bodo uvajale učni model, pričnejo preizkušati nove strategije spremljanja in načine zbiranja podatkov po čim bolj objektivnih kriterijih. Spremljanje in vrednotenje omogočata organizacijam vpogled v doseganje napredka in možne prilagoditve procesov za doseganje končnih ciljev (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Najbolj je treba upoštevati naslednje značilnosti oz. ukrepe spremljanja in vrednotenja: Gre za proces sodelovanja med invalidnim uporabnikom, trenerjem ter občasno tudi drugimi strokovnjaki, med katerimi so lahko potencialni delodajalci. Uporabniki morajo dobiti jasne in konstruktivne povratne informacije o izpolnjevanju nalog in pomanjkljivostih. Uporabniki morajo dobiti jasne napotke o načinih prepoznavanja in priznavanja svojih dosežkov. Pogosto spremljanje in vrednotenje omogočata hitro identifikacijo problemov in ovir ter privede do izboljšanja mehanizmov reševanja težav. Vrednotenje pa naj ne bo usmerjeno samo na klasične elemente, ki se nanašajo na znanje, delovne veščine in storilnost, ampak tudi na vsak napredek glede osebnih in socialnih veščin, vključno z motivacijo uporabnika. Pri tem je treba upoštevati naslednje elemente: Biološke značilnosti 29

30 Psihološka razsežnost Družbeno področje Odnos do učnih vsebin in vsebin usposabljanja Primerjava s cilji in zahtevami učnega procesa in usposabljanja, primerjava z značilnostmi lokalnega trga dela ter potencialnimi delodajalci Ko ocenjujejo doseganje ciljev vsakega uporabnika, morajo organizacije, ki uvajajo model, zato misliti na značilnosti in posledice vsake invalidnosti, saj lahko specifične omejitve pomembno vplivajo na doseganje učnih rezultatov. Podobno, kot je osredotočenost na uporabnika tako didaktični kot splošni princip učnega modela, je treba v vrednotenje vključiti tudi interdisciplinarnost ter jo uporabiti na različnih področjih diagnostike in analize na fiziološkem, funkcionalnem, psihoterapevtskem, somatskem, socialnem in pedagoškem področju. Z vsakim uporabnikom je treba izvajati redne pogovore in testiranja, ki jih lahko izvajamo tudi v majhnih skupinah, da bi tako lažje spremljali stanje vsakega uporabnika. Prav zato je koristno, če uvedemo redna, npr. mesečna srečanja z uporabniki, ki so namenjena formalnemu spremljanju in dajanju povratnih informacij. Tako se lažje dogovarjamo o napredku, ciljih in prihodnjih usmeritvah uporabnikov ciljev (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Ukrepi spremljanja in vrednotenja imajo pomembno vlogo za sklepno fazo modela, tj. delovno namestitev, na katero ne smemo gledati kot na samodejen rezultat procesa učnega usposabljanja, temveč le-ta predstavlja njegovo idealno rešitev. S spremljanjem in vrednotenjem slednjič ugotovimo in preverimo, ali je uporabnik zbral in razvil primerne karakteristike za zadostno doseganje ciljev na potencialnem delovnem mestu (glej odstavek o delovni namestitvi). Rezultate uporabnika navajamo v pisni obliki in kopijo izročimo tudi njemu. Spremljanje in vrednotenje sta lahko tudi storitvi, ki ju prehodno podjetje oz. organizacija, ki uvaja učni model, ponudi podjetjem na rednem trgu dela. 3.4 Osebno in poklicno spremljanje Ta makrokategorija ukrepov je v glavnem sestavljena iz dveh različnih razsežnosti, ki ju včasih združujemo v eno: osebno usmerjanje in usposabljanje hkrati s kariernim in poklicnim usmerjanjem. Pomembno je poudariti, da je treba storitve usmerjanja in svetovanja ponuditi pred poklicnim usposabljanjem, da se tako izognemo prihodnjim razočaranjem glede poklicnih perspektiv. Pri osebnem usmerjanju in usposabljanju vsakemu uporabniku ponudimo možnost izboljšanja bistvenih veščin in značilnosti. Veščine, ki jih je treba zbrati in razviti, lahko razdelimo na naslednja področja: Osebne/individualne veščine: motivacija, učinkovito poznavanje samega sebe, samozavest, pozitivno mišljenje, strategije reševanja problemov, veščine odločanja, zanesljivost, prilagodljivost, vsakodnevne aktivnosti (v glavnem aktivnosti za samostojnost v vsakdanjem življenju, hkrati z razlagami in nasveti o praktičnih opravilih, čiščenje, zdravje, higiena, pravilno oblačenje, nakupovanje, ravnanje z denarjem, promet), dobro počutje, potovanje in transport, zdravje in varnost pri delu. Fizične veščine: z uporabo metod delovne terapije, govorne in jezikovne terapije, treninga senzornih veščin, gibljivostnih in fizičnih vaj, govornih vaj Socialne veščine: pridobivanje medosebnih veščin (kooperativno obnašanje, vljudnost, strpnost, obvladovanje konfliktov in stresa), vedenje pri prostočasnih aktivnostih razsežnosti družbene komunikacije ne smemo podcenjevati, četudi se udeleženci izobražujejo v pretežno tehničnih poklicih in obrteh. Delovne veščine: skupinsko delo, točnost, upoštevanje rokov, obvladovanje stresa pri delu; če je možno, naj se tematika nanaša na učenje in prehodno okolje/podjetje. 30

31 Uporaben primer usmerjanja in usposabljanja, povezan s komunikacijo in delovnimi veščinami, je npr. seznanjanje z uporabo telefona za razvoj in prakticiranje komunikacije ter poudarjanje načela dobre oskrbe strank. Takšno usposabljanje je še zlasti pomembno, če so se uporabniki usposabljali za podoben poklicni profil uslužbenca za oskrbo strank. Udeleženci, ki so sodelovali pri omenjenih telefonskih tehnikah, so dejali, da gre za zelo dobro prakso, ker so se jim stiki z zunanjimi strankami v prejšnjih oblikah zaposlitve pogosto zdeli zelo težki (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Za doseganje navedenih ciljev učni model predvideva uporabo naslednjih metod: introspekcija realistična analiza veščin in možnosti spodbujanje predanosti aktivnim izkušnjam spodbujanje družbenih odnosov in udeležbe v lokalni skupnosti. Uporabnike naj se spodbuja k izboljšavi zaznave lastnih potencialov in zmožnosti, tako v vsakodnevnem življenju kot s socio-poklicnega vidika. To lahko poteka tudi v obliki skupinskih aktivnosti, kjer se osredotočamo na vprašanje "kaj lahko ponudim?" ter na spodbujanje uporabnikov, da se zavedo svojih poklicnih in strokovnih ciljev, ki temeljijo na njihovih prednostih oz. močnih straneh (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Udeležba pri procesih, ki potekajo v lokalni skupnosti, je za invalide pomemben način praktične uporabe veščin. Ob konstantni izboljšavi osebnih veščin, s katerimi uporabnikom omogočamo neodvisno življenje v skupnosti, so testne aktivnosti pokazale, da je zelo pomembno obiskovanje lokalnih ustanov in kapacitet (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Kar zadeva profiliranje, je ta faza pomembna za kreiranje ad-hoc učnih procesov, ki združujejo: potrebe trga dela in zahteve poklicnega področja ter značilnosti izdelkov in storitev, na katerih temelji učno podjetje preference, izkušnje in veščine uporabnikov. Tematika, povezana z zaposlovanjem in delovnimi mesti tvori osrednjo vsebino kariernega in poklicnega usmerjanja. Priporočljivo je, da za vsakega uporabnika najdemo več kot eno zaposlitveno možnost, le-te pa nato razvrstimo po preferencah in izvedljivosti. V primeru prihodnjih težav s prvo poklicno izbiro tako ostanejo na voljo druge možnosti. Kot podporna sredstva kariernega in poklicnega svetovanja lahko uporabimo tudi brezplačno programsko opremo o kariernem svetovanju ter prosto dostopne materiale na internetu, npr. video predstavitve kariernih možnosti (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Ko invalidnim uporabnikom nudimo storitve poklicnega in kariernega usmerjanja, moramo misliti na številne možnosti priprave na iskanje in nahajanje dela in se osredotočiti na tematiko iskanja zaposlitve (prim. LED URI, poročilo o testiranju). V ukrepe poklicnega usmerjanja je treba vključiti naslednje vsebine, prilagojene ravni uporabnikov, ki jih predvideva tudi učni model za invalidne uporabnike: veščine iskanja zaposlitve in podpora pri iskanju zaposlitve, s katero izboljšujemo zavest o možnostih zaposlitve: kako napisati življenjepis, iskanje oglasov, branje in analiza oglasov, kako iskati informacije na poslovnih/trgovskih portalih, kje poiskati nasvet, kako organizirati in strukturirati iskanje zaposlitve in sestavne dele prošnje za delo; veščine iskanja zaposlitve se ne nanašajo zgolj na splošno iskanje zaposlitve, temveč na zaposlitvene možnosti sektorja, v katerega je vključeno prehodno okolje/podjetje opredelitev osebnih omejitev za zaposlitev in načini olajšanja prihodnjega dostopa do trga dela splošna priprava na delo, predvsem za uporabnike, za katere je še posebej malo verjetno, da se bodo zaposlili; splošne pravice in dolžnosti na delovnem mestu. 31

32 V tej fazi lahko organizacije, ki uvajajo učni model, uporabijo številne metode in načine dela, ki so bili testirani tudi v sklopu projektnih aktivnosti: redno obnavljanje informacij o prostih delovnih mestih iz različnih spletnih strani in drugih virov informacij, ki jih nato objavimo in posredujemo v prostorih organizacije, ki uvaja učni model (prim. LED URI, poročilo o testiranju). Vaje v pisanju življenjepisa in prošenj za delo ter simulacije razgovorov za delo s tipičnimi vprašanji, izrazi in formulacijami (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Interne zaposlitvene delavnice za invalide, na katerih obravnavano zahteve delovnih mest, pričakovano storilnost, teme, povezane z delovnimi mesti in znanja, povezana z želenimi delovnimi mesti; delavnice o iskanju zaposlitve naj se osredotočijo na konkretne primere, da tako izboljšamo veščine iskanja zaposlitve in jim damo možnost čim bolj aktivne udeležbe (prim. LED URI poročilo o testiranju); na delavnicah lahko obravnavamo tudi vloge, funkcije in aktivnosti javnih zaposlitvenih storitev (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Izvajanje tečajev o zaposljivosti s skupinskimi diskusijami in ponoven pregled delovnih veščin (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Izvajanje rednih skupinskih ekskurzij do delodajalcev z namenom raziskovanja kariernih možnosti in vzpostavljanje nadaljnjih povezav med učilnico in zunanjim svetom; glede na testne aktivnosti projekta takšni obiski razkrivajo obseg možnosti za delo uporabnikov, ki se jih sami običajno ne zavedajo, poleg tega pa dobijo priložnost za neposreden pogovor z delodajalci. Obiskovanje delovnih okolij ali simuliranih delovnih okolij ter opazovanje delovnih praks tudi v drugih podjetjih/organizacijah. Organizacija sestankov z ljudmi, ki delajo na istem poklicnem področju, kot je učno okolje uporabnikov (invalidov glede na koncept vzajemnosti ali zdravih zaposlenih). Organizacije ekskurzij, s katerimi uporabnikom pokažemo delovno okolje. Več kratkih delovnih izkušenj, da imajo uporabniki možnost dela na različnih delovnih mestih. Obiski delodajalcev pa ne koristijo samo invalidnim uporabnikom, temveč tudi osebju organizacije, ki uvaja učni model. Pravzaprav pomenijo priložnost ohranjanja stikov s potrebami in trendi lokalnih delodajalcev (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Nekatere od zgoraj opisanih metod in nekateri načini izvedbe predpostavljajo, da organizacija, ki uvaja učni model (v idealnem primeru prehodno podjetje), vzpostavi stik med uporabniki in potencialnimi delodajalci. Delovne naloge trenerjev/mentorjev so tudi zaradi tega zelo zahtevne; tudi zato je treba ustvariti boljšo povezanost med urami pouka in udeležbo v lokalni skupnosti, hkrati s pogovori z delodajalci (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). Ker je bilo splošno delovno usmerjanje že izvedeno, je v tej fazi potrebno uskladiti cilje ter motivacijske in poklicne značilnosti vsakega uporabnika z učnim procesom in procesom integracije, tako da sta slednja personalizirana in funkcionalna glede na cilj prihodnje integracije v redni trg dela. Pri tem je posebej pomembno, da ukrepi poklicnega in kariernega usmerjanja vključujejo aktivno vlogo invalidnih uporabnikov (prim. LED URI, poročilo o testiranju). 3.5 Poklicno usposabljanje Poklicno usposabljanje je bistven del poti do delovne integracije za vse ljudi, še zlasti pa za tiste skupine, ki izkušajo socialno zapostavljenost in visoko tveganje socialne izključenosti. "Veščine so pridobljene in ne prirojene" bi moralo biti vodilno sporočilo te faze, s čimer tudi izboljšamo motivacijo uporabnikov, kar je ključnega pomena. Tudi glede na rezultate testiranja projektnih aktivnosti so vključeni delodajalci menili, da je v primeru, ko uporabnik pokaže zanimanje za poklic in pravi odnos do dela, vse ostalo drugotnega pomena. Specifične in poklicne veščine se namreč dajo naučiti ali 32

33 sčasoma razviti, uporabnikov interes za delo pa je bistven od vsega začetka (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Faza poklicnega usposabljanja predstavlja poglaviten premik od "učnega okolja usposabljanja" do "delovnega okolja". Premik se v večini primerov izvrši s postopnim uvajanjem v delovno okolje (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Usposabljanje invalidnih uporabnikov poteka ob stalni podpori in nadzoru osebja, izobraženega za delo z invalidi. Postopoma pričnejo uporabniki naloge izvajati samostojno. Če je mogoče, se lahko faza poklicnega usposabljanja delno izvede v zunanjem, realnem delovnem okolju kakšnega podjetja ali pa v simuliranem delovnem okolju. Da pa bi izkušnje iz usposabljanja dejansko privedle do zaposlitve, mora biti na voljo celovita podpora in načrt usposabljanja. Dobri odnosi in redna komunikacija med delodajalcem in organizacijo, ki uvaja učni model, so zato zelo pomembni (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Glede na rezultate testiranja v projektu LED so bili uporabniki zelo zadovoljni z delom v realnem okolju, ki je potekalo nekaj dni na teden (pri večini tri dni v tednu); izmenjava z aktivnostmi na centru za usposabljanje jim je dala motivacijo in dodatno energijo. Večina delodajalcev je menila, da je najboljši način delitve časa tri dni v delovnem okolju in dva dni usposabljanja v centru (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Poklicno usposabljanje v tem učnem modelu ima naslednje značilnosti: bolj je usmerjeno v prakso kot v teorijo, kar poveča učinkovitost motivacije uporabnikov, pa tudi zaposlitvene možnosti zajema splošne delovne veščine, hkrati s praktičnim usposabljanjem za zaposlitev, kot je npr. delovna vzdržljivost, veščine dela v skupini, strpnost do okolja, odpornost (predvsem spopadanje s posledicami travmatičnega dogodka), organizacija nalog, osnove podjetniškega mišljenja, pristopi samopomoči zajema specifične veščine, ki zadevajo zlasti specifična poklicna področja izbranih poklicnih profilov Delovne veščine, za katere smo poskrbeli v prejšnji fazi osebnega in poklicnega usmerjanja (tj. delo v skupini, izvajanje nalog in upoštevanje rokov, obvladovanje stresa na delovnem mestu) dobijo med poklicnim usposabljanjem pomembno empirično razsežnost: veščine je treba namreč praktično uporabiti v delovnem okolju. Poklicno usposabljanje se posledično loteva tudi dejavnikov, ki predstavljajo ovire za zaposlovanje invalidov. Eden izmed glavnih kamnov spotike, ki se je pokazal na podlagi testiranj v projektu LED, je bilo predvsem pomanjkanje splošnih delovnih veščin, kot so npr. točnost, odnos do dela in sposobnost dela z drugimi (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). Poklicno usposabljanje bi moralo biti usmerjeno tako k individualnim značilnostim uporabnikov kot k specifičnim prihodnjim poklicnim perspektivam, ki smo jih upoštevali že v prejšnjih fazah procesa. Da bi izboljšali možnosti prihodnje integracije uporabnikov, morajo biti poklicni dosežki primerljivi s splošnimi in priznanimi kvalifikacijami. Delodajalci, vključeni v aktivnosti testiranja, so poudarili, da od ljudi, ki jih zaposlijo, zahtevajo minimalne standarde izobrazbe in kvalifikacij, zato bi bil v okviru učnega modela potreben tudi element akreditacije (prim. LED NLN, poročilo o testiranju). V primeru, da so predvideni certifikati, bi bilo primerno točno določiti točno trajanje te faze, tako da bi imeli uporabniki na voljo dovolj časa za uspešno pridobitev certifikatov, s katerimi bi bili bolj zaposljivi; faza naj bi trajala približno leto in pol, kot so navedli uporabniki, vključeni v aktivnosti testiranja na Irskem. Kot je bilo že omenjeno, bi morale aktivnosti v prehodnem okolju/podjetju vključevati mešanico procesov učenja, usposabljanja in dela. Najprej bodo imele glavno vlogo učne aktivnosti, nato pa bodo na pomenu postopoma pridobivale delovne aktivnosti in praktično usposabljanje. Po potrebi naj bo možna vrnitev k pouku v učilnicah ali pa izvajanje aktivnosti v obliki domačih nalog, kar je še ena možna oblika mešanega učenja. 33

34 Oblike izvajanja učnih in delovnih aktivnosti naj bodo, če je le možno, kolaborativne (prim. Hamburg et al. 2003: 1), pa tudi odločanje o načinih izvedbe naj bo kolaborativno in naj vključuje uporabnike. Razmerje med urami usposabljanja in dela bi bilo določeno tako na podlagi posameznih značilnosti uporabnika in izdelkov/storitev prehodnega podjetja/okolja. Tudi druge organizacijske odločitve morajo zadovoljiti tako posameznikove potrebe kot potrebe proizvodnje. To je še posebej pomembno v primeru, če prehodno podjetje ponuja storitve zunanjim strankam in ne proizvaja dobrin v proizvodnem sektorju. Delovne ure oz. odpiralni čas je lahko specifičen. Če npr. prehodno podjetje nudi storitve oskrbe s hrano oz. gostinske storitve ali pa prodaja artikle v drugi instituciji (npr. v bolnišnici), mora vsaka odločitev glede delovnih aktivnosti ali usposabljanja vključevati te posebne organizacijske potrebe. Delovne aktivnosti naj bodo organizirane tako, da so za prehodno okolje/podjetje kar najbolj funkcionalne in da je predvidena tudi prisotnost zdravih ljudi. V prehodnem okolju/podjetju naj potekajo tako individualne kot skupinske aktivnosti. Če je možno, naj uporabniki takoj po začetku delovnih aktivnosti pričnejo prejemati plačo, četudi se financira iz zunanjih virov in subvencij. 3.6 Delovna namestitev Faza delovne namestitve predstavlja idealni rezultat učnega procesa usposabljanja. Nanjo lahko gledamo tudi kot na izid vseh storitev, povezanih s poklicno rehabilitacijo, ki so potrebne za vključevanje invalidov v delovni proces (prim. LED URI, poročilo o testiranju). Glede na spodnjo tipologijo zaposlovanja invalidov obstaja veliko možnosti za delovno namestitev: redna zaposlitev na rednem trgu dela podporna zaposlitev: v okviru redne zaposlitve predvideva usposabljanje na delovnem mestu in strokovno/tehnično podporo glede na potrebe invalida javna dela: zaposlitev v okviru delovnih mest, ki jih ustvari država/javni akterji, da bi izboljšali zaposlovanje in delovno integracijo socialno zapostavljenih ljudi (ne le invalidov) specialni centri/zaščitne delavnice: gre za pogosto obliko zaposlitve za invalide zunaj rednega trga dela, pogosto z različnimi poimenovanji med državami in različnimi definicijami socialne zadruge: pogosto nudijo zaposlitvene možnosti za invalide ali zapostavljene ljudi, pogosto v proizvodnem sektorju; včasih gre za neprofitne organizacije ali izvajajo nizkoprofitne aktivnosti samozaposlitev: za ljudi s hudo obliko invalidnosti je ta oblika zaposlitve praktično nemogoča. V splošnem je delovna namestitev sestavljena iz dveh elementov, tj. nahajanja zaposlitve in usposabljanja na delovnem mestu. Nahajanje zaposlitve zahteva, da so zmožnosti in kvalifikacije uporabnika uspešno usklajene s splošnimi, poklicnimi in logističnimi značilnostmi delodajalca ter specifičnega dela oz. delovnega mesta glede na natančno analizo dela, vključno z analizo delovnega mesta in kulture podjetja. Zato morajo trenerji v prehodnem okolju oz. podjetju imeti veliko poglobljenega znanja in veščin o metodah iskanja zaposlitve, nahajanja zaposlitve in procesih zaposlovanja. To lahko pomeni, da trenerji nekaj časa preživijo ob spoznavanju dejanskih potreb delodajalcev v lokalnem delovnem okolju, preden v uporabnikovem imenu podajo prošnjo za zaposlitev, kot priporoča tudi Evropska unija podporne zaposlitve (prim. LED TCF, poročilo o testiranju). V skladu z Evropsko unijo podporne zaposlitve (2010: 20) nahajanje zaposlitve (usklajevanje poklica) pomeni doseganje najboljše možne skladnosti med veščinami iskalca zaposlitve, njegovimi podpornimi potrebami in zahtevami delovnega mesta/delodajalca. Vodilni vrednoti te faze naj bosta samoodločanje in utemeljena izbira (European Union of Supported Employment 2010: 11). 34

35 Če se po končanem usposabljanju več invalidov zaposli pri istem delodajalcu na enakem poklicnem področju in z enakim profilom, je v nekaterih primerih možno izvesti skupinsko delovno namestitev (prim. LED URI, poročilo o testiranju). Usposabljanje na delovnem mestu pomeni proces zagotavljanja podpore invalidnim osebam na delovnem mestu in zanj, na proaktiven način opolnomočenja. Namenjen je invalidu, delodajalcu in tudi sodelavcem v novem delovnem okolju in spodbuja sprejemljivost. Tukaj je treba poudariti, da je treba novim invalidnim zaposlenim dodeliti le po eno nalogo naenkrat in da po potrebi potrebujejo redne kratke delovne odmore (European Union 2011: 11). V kolikor je mogoče, prilagoditev in preoblikovanje delovnega mesta glede na potrebe invalida izvedemo še preden invalid prične z delom, zlasti kar zadeva pomožne tehnologije in opremo ter psihosocialne prilagoditve okolja. Pomembni podporni elementi za orientacijo so različni diagrami nalog, kartončki z nalogami in seznami opravil (European Union of Supported Employment 2010: 100). Čeprav delovna namestitev predstavlja zadnjo fazo procesa, je priporočljivo, da se stalni nadzor in podpora izvajata tudi po namestitvi. Nadzor po namestitvi je potreben zaradi preprečevanja možnega poslabšanja zdravstvenega stanja in morebitnih psihičnih kriz. Ukrep izvajamo po potrebi, tj. če se zdi nujen in če v podjetju ni na voljo zadostne podpore za zadovoljitev potreb zaposlenih (European Union of Supported Employment 2010: 93). Podpora in pomoč invalidnemu zaposlenemu in delodajalcu naj poteka vsaj še tri mesece po delovni namestitvi, zagotoviti je treba tudi dober pretok informacij. Natančno merimo tudi delovno storilnost invalida na delovnem mestu ter predlagamo rešitve v primeru težav (prim. LED URI, poročilo o testiranju). Poglavitne težave organizacij pri zagotavljanju podpore po namestitvi so ponavadi finančne narave, ki pa jih bi bilo možno rešiti z zunanjim financiranjem. Ko pa se podpora preneha izvajati, je v vsakem primeru zelo priporočljivo, da poskrbimo za občasno spremljanje invalida po zaključku učnega procesa. Invalid in delodajalec naj torej ohranjata stike s prehodnim okoljem/podjetjem tudi po končanem izobraževanju in usposabljanju. V primeru, da delovna namestitev invalidov po končanem usposabljanju še ni bila možna, naj prehodno okolje/podjetje poskrbi vsaj za napotitev invalidov na podjetja na rednem trgu dela za pridobitev krajših delovnih izkušenj ali zagotovi možnost nadaljnjega usposabljanja. V tej situaciji bi zelo pomagalo sodelovanje z javnimi in zasebnimi ponudniki storitev, da bi tako našli čim več zaposlitvenih in učnih priložnosti. O tem je treba razmišljati še zlasti, če se zgodi, da invalidi leto dni po zaključku usposabljanja še niso našli zaposlitve na trgu dela. Tedaj jih je treba napotiti v druga prehodna okolja/podjetja, da preizkusijo nova poklicna področja in pridobijo nove delovne izkušnje ter s tem razširijo svoje spretnosti, kar naj bi jim pripomoglo pri nadaljnjem vstopanju na trg dela, seveda v drugem sektorju in z drugim poklicnim profilom, kot je bilo prvotno mišljeno. 4 Operativni vidiki prehodnih okolij 4.1 Empirični okvir in fleksibilnost Po predstavitvi ključnih elementov učnega modela v prejšnjih poglavjih, bomo v tem poglavju obravnavali odgovore na dodatna operativna vprašanja, ki so lahko v pomoč, kadar organizacija, ki uvaja učni model, vzpostavlja in opredeljuje prehodno okolje in/ali ustanavlja prehodno podjetje. Zato je to lahko zanimivo in uporabno za tiste, ki: vodijo uvajanje učnega modela v svojih organizacijah so člani rehabilitacijskih ekip in ekip usposabljanja, ki izvajajo in testirajo model so člani evalvacijskih ekip 35

36 Fleksibilnost dinamičnih procesov in prilagajanje zunanjim omejitvam ter vpletenim dejavnikom je ključnega pomena za načrtovanje in uvajanje učnega modela. Čeprav njegovo uvajanje zahteva specifično organizacijsko ureditev, strukturiran časovni načrt in nanašanje na določeno poklicno področje, pa je treba fleksibilnost obdržati pri naslednjih elementih: časovni razporeditvi specifični vsebini modulov specifični delovni namestitvi. Fleksibilne okvirje modela je smotrno obdržati tudi iz naslednjih razlogov: prilagajanja usposabljanja in procesa specifičnim zahtevam poklicnega področja prilagajanja učnih modulov specifičnim potencialom in opredeljenim potrebam ter značilnostim vsakega uporabnika moduliranja hitrosti različnih učnih korakov ali etap, če je potrebno prilagajanje izvajanja usposabljanja, predvsem faze poklicnega usposabljanja, delovnim okoljem podjetij in trendom na trgu dela, zlasti na lokalni ravni. 4.2 Podpora pravicam invalidov Stari pristopi do invalidov so si prizadevali zlasti za pomoč in zaščito invalidov ter - v okviru pasivnih politik trga dela - zgolj za ohranjanje dohodka. Inovativni pristopi pa jih vključujejo, podpirajo pri uveljavljanju njihovih pravic in jim omogočajo aktivno udeležbo, kar pomeni tudi korak naprej v boju proti diskriminaciji in izključevanju invalidov. Vodilno načelo z vidika emancije naj bo "nič o invalidih brez invalidov". Pri tem je zanje pomemben tudi dvig ravni samoodločbe v vsakdanjem življenju. Če je le mogoče, bi jih bilo treba spodbujati k sprejemanju avtonomnih odločitev, kot je navedeno v Konvenciji ZN o pravicah invalidov (preambula, n). Če povzamemo: vključevanje invalidov je bistveno zaradi izboljšanja naslednjih njihovih pravic na področjih: izobraževanja svetovanja udeležbe in soudeležbe samoodločanja. 4.3 Spopadanje s tveganjem dvojne ali multiple izključenosti Invalidnost je resen dejavnik tveganja socialne izključenosti in diskriminacije tako pri mlajših ljudeh kot pri starejši populaciji. Poleg tega pa je kar nekaj dodatnih dejavnikov, ki tveganje še poslabšajo: socialna zapostavljenost izobrazbena raven družine/skrbnikov območje bivanja starost migracije: invalidni migranti lahko predstavljajo še posebej težko situacijo. Poleg njihovih prirojenih ali pridobljenih omejitev so lahko prisotne še dodatne oteževalne okoliščine, npr. nepismenost, nepoznavanje jezika države gostiteljice ali nepoznavanje latinice. spol: izvajanje ukrepov, povezanih z invalidnimi ženskami je še zlasti pomembno, saj se lahko srečujejo z multiplo izključenostjo, ki jo doživljajo tako zaradi svojega spola kot zaradi svoje invalidnosti (UN 2006). Možno je izvajanje posebnih tečajev ali dodatnih učnih ur o ženskih vprašanjih ali vprašanjih socializacije, ki so bolj v ospredju pri ženskah kot pri moških. pričakovanja družine/skrbnikov V fazi poklicnega usposabljanja opisanega učnega modela je treba upoštevati, da so specifični poklici in naloge bolj primerni za ženske. Poleg omenjenih "tipičnih" poklicnih področij za ženske pa je treba razmišljati o novih možnostih in priložnostih. 36

37 Da bi se ustrezno spopadli s tveganji dvojne ali multiple izključenosti ter z večjim tveganjem nasilja, zlorabe in slabega ravnanja, moramo upoštevati osebno zgodovino in življenjsko okolje vsakega invalidnega uporabnika. Trenerji, ki uvajajo učni model, se morajo zavedati, da lahko imajo nekateri uporabniki zaradi tveganja dvojne ali multiple izključenosti še večje posebne potrebe in potrebujejo več podpore med iskanjem zaposlitve. Morebiten prihodnji scenarij za boj proti tveganju multiple izključenosti za različne ciljne skupine iz transverzalnih področij/programov na višji politični ravni predvideva integracijske socialne ukrepe ter obravnavanje invalidnosti tudi znotraj drugih programov socialnih politik in ukrepov. 4.4 Evalvacija uvajanja učnega modela Pri evalvaciji učnega modela moramo predvideti uporabo različnih metod in indikatorjev, s katerimi bomo ovrednotili ukrepe za integracijo invalidov med posameznimi fazami modela. Ta element ima nekaj skupnih značilnosti s fazo spremljanja in vrednotenja, ki smo jo že predstavili, vendar obstaja osnovna razlika: v središču "spremljanja in vrednotenja" so bili posamezni uporabniki, pri evalvaciji modela pa je v središču pozornosti celoten proces implementacije učnega modela, pri katerem je upoštevan napredek vseh uporabnikov. Pred uvajanjem učnega modela bomo izvedli začetno evalvacijo na ravni potreb uporabnikov. Podatke iz te evalvacije bomo uporabili naknadno za primerjavo stanja pred uvedbo modela in po njej ter za ovrednotenje njegove učinkovitosti. Načrtovati je treba tudi redna srečanja invalidnih uporabnikov in trenerjev z namenom pridobitve povratnih informacij, ki jih izvajamo stalno, ker tako bolje spremljamo prehajanje uporabnikov. Če pri uvajanju modela sodelujejo nadzorniki iz zunanjih podjetij (zlasti v fazah usposabljanja), se naj srečanj udeležujejo tudi oni. Nadaljnje pomembno sredstvo evalvacije je redno poročanje trenerjev vodilni ekipi organizacije, ki uvaja učni model/prehodno podjetje (prim. LED, evropsko poročilo: 19-20). Srednja evalvacija naj se izvede na sredini obdobja. Po uvedbi modela, katere trajanje je prav tako prilagojeno časovnim okvirjem organizacije/prehodnega podjetja, naj končna evalvacija temelji na naslednjih metodah: preproste ustne ankete in/ali vprašalniki, namenjeni uporabnikom, tudi v obliki skupinskih anket; v ta namen uporabljamo pripomočke in pomožne naprave ankete in vprašalniki za trenerje/mentorje analiza statističnih podatkov o uporabnikih, npr. povprečna starost, sprememba števila uporabnikov itd. Ankete in vprašalniki naj upoštevajo predloge uporabnikov za izboljšave, evalvacijo trenerjev in izpolnjenost pričakovanj, vendar naj končna evalvacija razlikuje med specifičnimi in končnimi rezultati. Organizacije, ki uvajajo učni model in strukturirajo prehodno okolje za invalide morajo uporabljati merljive indikatorje na vseh etapah procesa. Indikatorji so namreč potrebni za spremljanje učnega napredka in omogočajo primerjave v časovno-prostorski perspektivi. Indikatorji se naj nanašajo na naslednja področja: Prisotnost/frekvenca: kako pogosto je prisotnih koliko ljudi? Če je možno, naj se izvede primerjava med skupinami invalidnih in zdravih udeležencev; število prisotnosti in odsotnosti, vzroki odsotnosti, npr. zdravstveni razlogi in poslabšanja, spremljati je treba družinske, logistične in motivacijske razmere. Udeležba/vključenost: ali model dopušča aktivno udeležbo invalidov? So ti resnično središče procesa? 37

38 Interakcija: kako invalidi sprejemajo drug drugega? Na kakšni ravni so njihove interakcije? Kako pogoste so? Zmogljivost uporabnikov in njihov zaposlitveni razvoj: kako je vsak izmed uporabnikov izboljšal svoje poklicne spretnosti glede na potrebe podjetij in zahteve trga dela? Zadovoljstvo uporabnikov: ali je vsak uporabnik zadovoljen z udeležbo in svojimi dosežki? Učinkovitost: ali je bilo doseženo zadovoljivo razmerje med porabljenimi viri (čas in finance) ter doseženimi cilji glede na izvorni načrt uvedbe učnega modela (v prehodnem podjetju)? Efektivnost: so bili splošni cilji modela doseženi? Ta indikator je moč pojmovati tudi kot skupni indikator vseh indikatorjev Delovna integracija na delovnem mestu in ukrepi usposabljanja (leto dni in tri leta po zaključku učne poti): kolikšen odstotek nekdanjih udeležencev dela ali se udeležuje usposabljanja? Naknadna ocena naj bo osnova za pridobitev podatkov tega indikatorja. Delovna integracija na rednem trgu dela (leto dni in tri leta po zaključku učne poti): kolikšen odstotek udeležencev je integriran v redni trg dela? Naknadna ocena naj bo osnova za pridobitev podatkov tega indikatorja. Za kvantificiranje indikatorjev se lahko uporablja npr. lestvica od 0 (kar pomeni "ni napredka") do 5 (kar pomeni "zelo zadovoljiv napredek"). Za vsako organizacijo oz. prehodno podjetje, ki uvaja učni model, je priporočljiva izdelava evalvacijske tabele, v kateri so predstavljeni rezultati in meritve uporabljenih indikatorjev. Spodaj je naveden primer takšne tabele. Indikatorji se naj ohranijo tudi za prihodnje generacije uporabnikov, ki se bodo udeleževali učnega procesa. 38

39 Tabela 1 - Indikatorji evalvacije učnega modela Indikatorji Evalvacija Prisotnost/Frekvenca Prva stopnja (po prvi tretjini predvidenega trajanja): Druga stopnja (sredina trajanja): Tretja stopnja (končna evalvacija): Udeležba Prva stopnja (po prvi tretjini predvidenega trajanja): Druga stopnja (sredina trajanja): Tretja stopnja (končna evalvacija): Interakcija Prva stopnja (po prvi tretjini predvidenega trajanja): Druga stopnja (sredina trajanja): Tretja stopnja (končna evalvacija): Storilnost uporabnikov poklicni razvoj in Prva stopnja (po prvi tretjini predvidenega trajanja): Druga stopnja (sredina trajanja): Tretja stopnja (končna evalvacija): Zadovoljstvo uporabnikov Prva stopnja (po prvi tretjini predvidenega trajanja): Druga stopnja (sredina trajanja): Tretja stopnja (končna evalvacija): Učinkovitost Prva stopnja (po prvi tretjini predvidenega trajanja): Druga stopnja (sredina trajanja): Tretja stopnja (končna evalvacija): Efektivnost (Indeks) Prva stopnja (po prvi tretjini predvidenega trajanja): Druga stopnja (sredina trajanja): Tretja stopnja (končna evalvacija): Delovna integracija na delovnem mestu in ukrepi usposabljanja Delovna integracija na rednem trgu dela Prva stopnja (leto dni po zaključku učnega procesa): Prva stopnja (leto dni po zaključku učnega procesa): Druga stopnja (tri leta po zaključku učnega procesa): Druga stopnja (tri leta po zaključku učnega procesa): 4.5 Regionalno območje Regionalna omrežja Organizacije regionalnega območja, ki uvajajo učni model ali ustanavljajo prehodno podjetje, morajo predvideti omrežje regionalnih upravnih organizacij, ki vključujejo deležnike in druge ustanove. Omrežje naj vključuje organizacijo okroglih miz in delovne skupine z različnimi deležniki, ki lahko imajo pomembno vlogo pri učinkovitosti celotnega procesa, zaradi česar naj razvoj prehodnega podjetja vključuje čim več deležnikov in podjetij (prim. LED URI, poročilo o testiranju). 39

40 Najprej bi bilo zato dobro preveriti pripravljenost različnih institucij in zasebnikov na udeležbo in sodelovanje pri vzpostavitvi novih prehodnih okolij. Čeprav bi bila zaradi specifičnih značilnosti vsake regije kompleksnost takšnega omrežja lahko ovira za izvedljivost vzpostavitve prehodnega podjetja, pa je v večini primerov na voljo dovolj virov za njegov zagon (prim. LED CS-ODC, poročilo o testiranju). Glede na finančne vire in časovno razporeditev lahko prehodno podjetje v omrežju prevzame aktivno vlogo pri dejavnostih informiranje, usmerjanja in podpore. Spodnja ponazoritev (povzeta po Greca 2001: 18) predstavlja elemente posameznega regionalnega omrežja in uprave. Slika 2 - Regionalno območje ETIKA PRAVO KULTURA POLITIKE IN PODROČJA INTERVENCIJ SPLOŠNA EKONOMSKA SITUACIJA PRILOŽNOSTI VSAKODNEVNE AKTIVNOSTI SOCIALNO OZADJE REGIONALNA EKONOMSKA STRUKTURA LASTNOSTI PODJETIJ KULTURA PODJETIJ INVALIDI PREHODNO PODJETJE/OKOLJE PODJETJA NA TRGU DELA OSEBNE ZNAČILNOSTI POKLICNE KVALIFIKACIJE FLEKSIBILNOST KREATIVNOST KLJUČNE VEŠČINE DRUŽBENA ODGOVORNOST REGIONALNA OMREŽJA POLITIČNI ODNOSI REGIONALNI EKONOMSKI TRENDI USTANOVE 40

41 Vse od začetka procesa integracije naj organizacija, ki se odloči za uvedbo učnega modela (v idealnem primeru gre za prehodno/tranzicijsko podjetje), v proces vključuje tudi družine invalidov in druge skrbnike, kar je še zlasti pomembno za povečanje uspeha celotnega procesa reintegracije. Vključitev ima lahko tudi obliko anketiranja družinskih članov in drugih skrbnikov pred samim začetkom učnega in reintegracijskega procesa, med potekom pouka pa se lahko zunanji udeleženci vključujejo v razne pobude: Podporne skupine in prostovoljne organizacije Učenje dodatnih veščin za starše in skrbnike Stalne podporne storitve oz. pomoč Zastopanje interesov invalidov Vključevanje družin odpravlja občutek nemoči tako v njih samih kot pri invalidih. Stopnja vključenosti določene družine je zato odvisna zlasti od individualnih razmer posameznika, njegove preteklosti in psiholoških faktorjev. Poleg tega je zelo pomembno, da si organizacije prizadevajo za izgradnjo oz. krepitev in širitev mreže interesentov, med katerimi naj bodo zlasti: ponudniki storitev (ponudniki rehabilitacije, izobraževanja in usposabljanja, svetovalne službe), hkrati z državnimi zavodi za zaposlovanje, socialnimi službami, bolnišnicami in klinikami podjetja sindikati zaščitne delavnice za invalide, konzorciji socialnih podjetij združenja terciarnega sektorja, predvsem združenja, ki zvišujejo zavest o problematiki, povezani z invalidnostjo, družine in prostovoljna združenja ter skupine za samopomoč šole. Ta dejavnost bo hkrati olajšala povezovanje z drugimi centri za rehabilitacijo in usposabljanje. Cilj je namreč vzpostavitev podporne mreže, ki zajema tudi prostovoljne organizacije za invalide na lokalni in regionalni ravni, ki jo označujejo kooperativni vzorci dela in raznovrstni načini komuniciranja. Organizacija, ki uvaja učni model (v idealnem primeru prehodno podjetje) bi morala postati tudi vir informacij za podjetja glede zaposlovanja invalidov. Kot je bilo poudarjeno v poročilih o testiranju projekta LED, je pomanjkanje uporabnih in koristnih informacij in odsotnost enotnega mesta z informacijami za podjetja o navedenih temah ena izmed poglavitnih ovir pri izboljšanju zaposlitvenih obetov za invalide (prim. LED URI, poročilo o testiranju). Organizacija, ki uvaja učni model lahko informacije podjetjem posreduje v obliki letakov, zloženk in povzetkov relevantne zakonodaje o zaposlovanju invalidov, kar je (bil) tudi cilj aktivnosti projekta LED (prim. LED URI, poročilo o testiranju) Spodbujanje ozaveščenosti o invalidnosti Invalidnost je postala pomembno področje sprejemanja ukrepov in družbeno-izobraževalnih politik tudi v transnacionalni perspektivi, ki odraža tudi povečano ozaveščenost o relevantnosti problematike. Bistveni vidik spodbujanja ozaveščenosti mora zajemati enake priložnosti ter enako udeležbo v delovnem življenju. 41

42 Proces spodbujanja ozaveščenosti o invalidnosti in možnostih dostopa je seveda odvisen tudi od notranjih in zunanjih načinov obveščanja s strani invalidskih organizacij (tj. znotraj same organizacije in med različnimi organizacijami in združenji). Vsaka institucija ali organizacija, ki uvaja model, naj med svoje partnerje in sodelavce razdeli načrte aktivnosti in izboljšav, prijaznih do invalidov. Z uporabo seznamov preverjanja dostopnosti znotraj prostorov organizacij naj osebje organizacij poudarja pomembnost procesov in struktur, prijaznih do invalidov ter spodbuja univerzalno obliko in univerzalno oblikovanost dobrin, storitev, opreme in kapacitet (Konvencija ZN o pravicah invalidov, splošne določbe 1.f). Poleg splošnih družbenih ciljev se morajo pobude za poglabljanje znanja o invalidnosti usmeriti h krepitvi odnosov in k vzpostavljanju omrežij, kar bo hkrati spodbudilo oblikovanje in razvoj prehodnih okolij. Z različnimi informacijskimi pobudami lahko npr. obveščamo gospodarske zbornice, podjetja, sindikate in javne ustanove, kot so npr. bolnišnice in centri za rehabilitacijo. Namena obveščanja pa sta predvsem: izvedba tržne analize za opredelitev najustreznejšega poklicnega področja za prehodno okolje oz. podjetje, iskanje partnerjev iz produktivnega sektorja za oblikovanje prehodnih okolij/podjetij. Npr. v kolikor nekatera izmed podjetij potrebujejo kantino ali preskrbo s hrano, je ta tržna potreba lahko osnova za zagon prehodnega okolja oz. podjetja. Če podjetje potrebuje kantino ali organizirano oskrbo s prehrano, je lahko omenjena potreba osnova za vzpostavitev prehodnega okolja/podjetja. Če npr. bolnišnica potrebuje trafiko, je treba poiskati sponzorja ali druge financerje, tudi z uporabo pobud ozaveščanja o invalidnostni problematiki, da bi lahko odprli trafiko kot prehodno podjetje. Omenili smo že, da bi le-ta lahko delovala kot prehodna oblika zaposlitve za invalide in zdrave ljudi. Hkrati bi bila to zanje priložnost, da se ustrezno usposobijo za poklic, delo ter se pozneje morda vključijo v redni trg dela. 5 Sklepi V projektu Evropske unije z naslovom "Učno okolje za invalide" ( Learning Environment of Disabled Users oz. LED) je konzorcij projekta razvil, testiral in potrdil celovit evropski prenosljiv učni model, katerega cilj je podpora invalidom pri prehajanju na (redno) zaposlitev in socialna vključenost. Kot izhaja iz aktivnosti testiranja projekta LED in tudi iz ankete, ki je bila izvedena med trenerji in strokovnjaki, so razsežnosti učnega modela konsistentne s cilji projekta. Večina jih je bila s strani vključenih uporabnikov ovrednotena pozitivno ("dobro" in "zelo dobro"), saj menijo, da so izboljšali svoje socialne, komunikacijske in delovne veščine, pa tudi motivacijo, samozavest, znanja, samostojnost in zavedanje svojih omejitev ter potencialov. Uvajanje evropskega učnega modela pa ni pozitivno učinkovalo samo na uporabnike, temveč tudi na centre usposabljanja in delodajalce, tako v smislu izboljšav kot splošnega zadovoljstva: centri so imeli možnost ponovnega pregleda in ovrednotenja svojih aktivnosti, določanja njihovih pomanjkljivosti in možnih načinov izboljšav; delodajalci so bili zadovoljni s podporo, ki so jim jo dajali centri pri usklajevanju usposabljanja z njihovimi dejanskimi potrebami ter pri razbremenitvi integracije uporabnikov, ki bi bila drugače časovno zelo zamudna. Vsi štirje partnerji, ki so bili vključeni v fazo testiranja, so svoje aktivnosti izvedli uspešno in z veliko mero predanosti: mnenja in predlogi njihovega osebja, invalidnih uporabnikov, pa tudi deležnikov, ki so jih uspeli vključiti, so bila za popravo in izboljšavo prve verzije učnega modela neprecenljiva. Različne specifike vsakega izmed centrov so hkrati z različnimi področji testiranja učnega modela posledično pomenile dodano vrednost, ki je zelo obogatila razpoložljivost podatkov. Poleg skupnih ali podobnih mnenj in rezultatov so bila upoštevana tudi posamezna specifična opažanja centrov, ker so 42

43 nudila dobre vsebine za nadaljnjo refleksijo in dobre iztočnice za razpravo o možnih izboljšavah učnega pristopa. Pravzaprav bi lahko bile nekatere specifične metodologije partnerjev pojmovane kot primeri dobre prakse tudi s strani drugih centrov, ki se ukvarjajo s problematiko invalidnosti, in sicer kot neke vrste potrditev izjemno dragocene izkušnje, ki jo lahko pridobimo z mednarodnim sodelovanjem. S spodbujanjem zmožnosti invalidov, da oblikujejo in zaščitijo svoje preference, je učni model usmerjen k načelu opolnomočenja, s katerim si prizadevamo za prehod na trg dela. Opolnomočenje invalide hkrati opogumlja, da sami izbirajo poti svoje kariere ter sodelujejo pri oblikovanju delovnega projekta (prim. European Union 2011: 38). Delovni projekt posameznega uporabnika je hkrati povezan z njegovim življenjskim projektom, velik pomen pa ima tudi za družbeno integracijo uporabnika. Osrednja ideja in smoter opisanega modela je povečanje zaposljivosti odraslih invalidov s pomočjo usposabljanja v prehodnih okoljih/podjetjih, torej okoljih, v katerih se invalidni uporabniki pripravljajo na opravljanje poklica v okviru rednega trga dela. S tem dobijo invalidi priložnost za izboljšanje svoje osebne avtonomije, razvoj spretnosti in učenje izvajanja nalog, povezanih s poklicnim profilom na specifičnem poklicnem področju. Delovna komponenta učnega modela se je kot ključni vidik prehodnih okolij izkazala za izjemno pomembno in uspešno pri aktivnostih testiranja. V idealnem primeru naj bi imelo prehodno okolje namreč vlogo "mostu" med invalidnimi uporabniki in trgom dela. Prav zato je izredno pomembno, da so uporabniki med usposabljanjem vključeni v delovno okolje, npr. v simuliranem okolju učnega podjetja ali pa v realno delovno okolje usposabljanja v določenem podjetju. Za uporabnike je lahko zelo dragocena tudi možnost uporabe novih delovnih orodij in IKT. Trenerji v prehodnem okolju lahko glede na opredelitve evropskega učnega modela uporabljajo različne oblike pouka in usposabljanja, med katerimi naj imajo osrednjo vlogo naslednje: individualizirano učenje/usposabljanje, osredotočeno na uporabnika interaktivno in kooperativno učenje/usposabljanje, ki vključuje skupinske aktivnosti, vaje iz komunikacije ter vzajemno mentorstvo in podporo učenje in usposabljanje, usmerjeno k vključevanju uporabnikov, tj. hkrati z zdravimi ljudmi izkustveno učenje /usposabljanje, ki uporabnikom omogoča učenje "v konkretnih situacijah", s pretežno praktično naravnanostjo, da se lahko učijo na podlagi posledic svojih dejanj do drugih ljudi in stvari. Čeprav je prehod na delo glavni cilj navedenih procesov, vmesni cilji pravzaprav vključujejo tudi življenjske projekte uporabnikov. Zato mora biti gospodarska in podjetniška realnost lokalnega področja vselej prepletena z življenjskim projektom osebe s pomočjo elementov usposabljanja, ki imajo vlogo povezovalca oz. posrednika med obema ravnema. Ravno zato celoten učni model temelji na holističnem pristopu, ki osebo obravnava kot celoto, veliko pozornost pa namenja tudi situacijam multiplega tveganja, ki izhajajo iz invalidnosti in drugih negativnih elementov. Tukaj ima bistveno vlogo krepitev odnosov znotraj družin in omrežij društev, ki prav tako tvori sestavni del pristopa. Učni model je usmerjen k srednje- oz. dolgoročnemu scenariju: integracija invalidov ne bi smela predstavljati zgolj kratkotrajne namestitve, temveč bi morala vključevati trajen načrt integracije, s katerim je mogoče zagotoviti in obdržati primerno obliko zaposlitve. Kot izhaja iz povratnih informacij deležnikov projekta, odraslim invalidom včasih uspe najti delo tudi z normalnimi oblikami usposabljanja, vendar ga morajo velikokrat prekiniti in začeti znova. Ravno zato je primerna priprava na podjetje in delovno mesto tako pomembna; izboljšanje učnih procesov usposabljanja za invalidne uporabnike in večja usmerjenost procesov v podjetništvo prispevata k večji vzdržljivosti in večjim zaposlitvenim možnostim invalidov v prihodnosti. Redni trg dela sicer še vedno predstavlja idealni konec procesa, četudi je precej kompleksen in težko dosegljiv (prim. Konvencija ZN o pravicah invalidov, člen 27). 43

44 Skratka: ena izmed najbolj pomembnih specifik projekta LED je kombinacija usmerjenosti na trg dela in vključenosti/socialne integracije. Družbeno vključenost dosegamo in spodbujamo z osredotočenjem na razvoj socialnih in komunikacijskih veščin med celotnim učnim procesom usposabljanja. Prehod na trg dela po zaključku poklicnega usposabljanja je zato neke vrste dopolnitev/izpolnitev družbenega vključevanja invalidov, kar jim omogoča aktivno udeležbo v življenjskih situacijah z zdravimi ljudmi. Na ta način lahko ustvarimo svet, ki ne bo dostopen samo z logističnega in arhitekturnega stališča, temveč tudi z družbenega. 6 Dodatek: metodologija testiranja in poročila o testiranju 6.1 Uvod v nacionalna poročila in sledeče primerjalno poročilo Potem ko so partnerji izbrali in prediskutirali dele učnega modela, na katere so se želeli osredotočiti, je bil novi učni pristop testiran še s strani njihovih invalidnih uporabnikov. Šlo je za izvirno izkušnjo z uvajanjem delov učnega modela, izbranih v okviru njihovih standardnih aktivnosti, da bi tako testirali učinkovitost modela in zbrali morebitne predloge izboljšanja. Skupaj je bilo v testiranje vključenih 106 uporabnikov z različnimi vrstami invalidnosti štirih projektnih partnerjev (CS-ODC, NLN, TCF in URI). Ob koncu aktivnosti so bili vsem sodelujočim uporabnikom razdeljeni vprašalniki, da bi tako ocenili njihova mnenja in raven zadovoljnosti. Vsak partner je trenutne rezultate primerjal z rezultati prejšnjih skupin uporabnikov, ki so imeli vlogo kontrolnih skupin; v kolikor ta možnost ni bila na voljo, je bila trenutna končna situacija primerjana s stanjem pred začetkom aktivnosti. Na koncu so morali partnerji napisati poročila o poglavitnih rezultatih aktivnosti testiranja. Vsa nacionalna poročila so bila nato primerjana v enotnem primerjalnem poročilu, ki je vsebovalo pregled vseh rezultatov in predlogov ter napotkov za izboljšavo modela, kar je slednjič zadostovalo za njegovo potrditev in mu podelilo evropski značaj. Ta dokument je skrajšana verzija primerjave nacionalnih poročil o testiranju Metodološke opombe Vsak izmed partnerjev je za testiranje izbral različne dele učnega modela, pač glede na različne karakteristike centrov (panoge znanj, izkušnje, kompetence, tipe invalidnosti uporabnikov, operativno okolje itd.). Štiri nacionalna poročila so bila zato zelo heterogena, kar zadeva vsebino in rezultate: posledično je bila primerjava možna samo pri tistih elementih, ki so se izkazali za skupne. V tem dokumentu je opisana specifična tematika partnerjev, kjer je mogoče, pa so poudarjena tudi skupna stališča partnerjev. 6.3 Deli učnega modela, izbrani za testiranje Za testiranje so bili zbrani samo tisti deli učnega modela, pri katerih bi uvajanje izboljšalo ali pomagalo potrditi oz. ovrednotiti trenutne aktivnosti partnerjev. Nekateri deli učnega modela so tako skupni samo dvema ali največ trem centrom, druge dele pa je testiral le po en partner. Kljub temu pa na določenem področju velikokrat prihaja do navzkrižnih referenc z elementi, ki sicer spadajo pod druga področja, a jih je možno združiti. 6 Celotno verzijo primerjalnega poročila lahko najdete na priloženi zgoščenki, pa tudi na spletni strani 44

45 Deli, ki sta jih testirala vsaj dva partnerja, so prikazani v tabeli. Tabela 2 - Skupni deli učnega modela CS-ODC NLN TCF URI Skupinske aktivnosti Invalidi kot "strokovnjaki" Vzajemna podpora in mentorstvo Skupinske aktivnosti Invalidi kot "strokovnjaki" Vzajemna podpora in mentorstvo Osebno svetovanje in usposabljanje Osebno svetovanje in usposabljanje Karierno in poklicno svetovanje Karierno in poklicno svetovanje Karierno in poklicno svetovanje Delovna namestitev (*) Delovna namestitev Delovna namestitev Stališča podjetij o invalidnosti Stališča podjetij o invalidnosti Stališča podjetij o invalidnosti (*) NLN: Usklajevanje zaposlitve Nadaljnji deli učnega modela, ki so jih izbrali posamezni partnerji in jih testirali sami, so prikazani v tabeli in razdeljeni po posameznih centrih. Tabela 3 - Posamezni deli učnega modela, ki so jih partnerji testirali sami CS-ODC NLN TCF Interdisciplinarnost in pristopi trenerjev Osebno in poklicno profiliranje Oprema in pripomočki Primeri didaktičnih metod Poklicno usposabljanje (*) Poenostavljanje Pristop, osredotočen na uporabnika Spremljanje in vrednotenje (*) NLN: Izmenjavanje usposabljanja in dela 6.4 Specifični organizacijski vidiki Zaradi različnih delov učnega modela, izbranih za testiranje, so štirje centri za izvajanje svojih aktivnosti izbrali različne metodologije. Glavne specifične in metodološke opombe so na kratko opisane spodaj. CS-ODC Obdobje testiranja: marec - julij 2013 Število in starost vključenih invalidnih uporabnikov: 40 (23 moških, 17 žensk), povprečna starost: 42 let Vrste invalidnosti: pridobljene (največ travmatske možganske poškodbe in možganska kap) Testirani deli Skupinske aktivnosti: skupinske diskusije o skupnih temah, pretežno povezanih z invalidnostjo in namenjenih izboljšanju komunikacijskih sposobnosti z dialogom in izmenjavo idej. 45

46 Invalidi kot "strokovnjaki" in "učenje s poučevanjem": invalidni uporabniki so bili deležni podpore s strani ljudi z duševnimi motnjami ("socialnih povezovalcev"), ki so lahko svoje lastne izkušnje pretvorili v vir pomoči za ljudi, ki so še zmeraj bolni oz. prizadeti. Vzajemna podpora in mentorstvo: stalno spodbujanje k vzajemni podpori in mentorstvu med uporabniki; razvoj sociograma za prikaz dinamike odnosov med uporabniki v skupini. Interdisciplinarnost in pristopi trenerjev: vključevanje mnogih strokovnjakov z različnimi specifičnimi kompetencami, da ovrednotijo koristi svojega sodelovanja v projektu. Poenostavitev in simuliranje delovnih nalog in okolja: razdelitev tipičnih delovnih procesov na njihove osnovne dele v simulirani pisarni podjetja, s čimer je vsakemu uporabniku omogočeno ustrezno prehajanje skozi vse dele praktične izkušnje. Spremljanje in vrednotenje: trajen, periodičen proces spremljanja med potekom usposabljanja, da bi tako še izboljšali ukrepe spremljanja in vrednotenja v celotni organizaciji. NLN Obdobje testiranja: februar avgust 2013 Število in starost vključenih invalidnih uporabnikov: 25 (13 moških, 12 žensk), povprečna starost: 37 let Vrste invalidnosti: fizična, senzorna in mentalna prizadetost, področji učnih težav in avtizma, drugo Testirani deli Osebno usmerjanje in usposabljanje/karierno in poklicno svetovanje: individualni načrti usposabljanja kot rezultat intenzivnega sodelovanja med delodajalci, uporabniki in učitelji/mentorji. Usklajevanje zaposlitve: opredelitev poklicnega področja, da ustreza tako potrebam/željam uporabnikov in dejanski razpoložljivosti delovnih mest. Stališča podjetij o invalidnosti (NLN: "Analiza in spremljanje lokalnega ozadja"): anketiranje 35 lokalnih delodajalcev, upoštevanje njihovih potreb in stališč ter značilnosti lokalnega trga dela, ki so v pomoč centru pri sprejemanju pravilnih odločitev glede na prihodnje trende. Osebno in poklicno profiliranje: ocenjevanje uporabnikov, vzorčenje in profiliranje spretnosti, osredotočanje na osebno zgodovino uporabnikov, izkušnje, interese, prednosti in zaznane slabosti/potrebe, še posebej na začetku, pa tudi na različnih drugih stopnjah programa. Poklicno usposabljanje (NLN: Izmenjavanje usposabljanja in dela ): deljeni čas usposabljanja na tridnevno delovno usposabljanje in dvodnevno usposabljanje na centru, da bi tako povečali njegovo učinkovitost, kar zadeva motivacijo uporabnikov in priložnosti za zaposlitev. Pristop, osredotočen na uporabnika: oblikovanje individualnih načrtov za vsakega izmed udeležencev s pomočjo "delovne zvezde" (vizualnega sredstva za različna vrednotenja uporabnikov in smeri njihovega usposabljanja), da tako razvijemo programe, prilagojene uporabnikom, četudi znotraj splošno definirane strukture. TCF Obdobje testiranja: april sredina julija 2013 Število in starost vključenih invalidnih uporabnikov: 20 (7 moških, 13 žensk), večina v starostni skupini od 20 do 29 let. Vrste invalidnosti: prirojene in pridobljene (kap, cerebralna paraliza, epilepsija, vodenoglavost, možganski tumor, omejena mobilnost, možganske poškodbe, slabovidnost in druge prirojene motnje) 46

47 Testirani deli Vzajemna podpora in mentorstvo: vključevanje uporabnikov z odličnimi izkušnjami in sorazmerno visoko stopnjo samostojnosti, ki so lahko za zgled drugim invalidom ter vir vzajemne podpore za druge invalide. Osebno usmerjanje in usposabljanje (s posameznimi elementi "Skupinskih aktivnosti", "Invalidov kot strokovnjakov" in "učenja s poučevanjem", "Delovne namestitve" ter "Opreme in pripomočkov"): uvajanje novih elementov, med katerimi so tudi obiski ustanov v lokalni skupnosti, uporaba interneta, podporni pouk teorije vožnje, uporaba pametne tehnologije, tečaj telefonske komunikacije in načinov komuniciranja, več projektnega in skupinskega dela. Karierno in poklicno svetovanje (s posameznimi elementi "Skupinskih aktivnosti in "Delovne namestitve"): organizacija rednih obdobij kratkotrajne zaposljivosti, tečaji na tematiko zaposljivosti, skupinske diskusije, obiski delodajalcev, ocena splošnih delovnih zmožnosti. Stališča podjetij o invalidnosti: vzpostavitev koordiniranega pristopa pri vključevanju delodajalcev: četrtletna regionalna srečanja osebja za zaposlovanje, notranja skupna elektronska datoteka z imeni delodajalcev (izogibanje podvajanju), vključevanje specifičnih profilov osebja kot specialistov za posamezne sektorje in poslovnega strokovnjaka, ki nudi strokovno svetovanje in usmerjanje pri stikih z delodajalci. URI Obdobje testiranja: marec julij 2013 Število in starost vključenih invalidnih uporabnikov: 21 (8 moških, 13 žensk), povprečna starost: 35 let Vrste invalidnosti: pridobljene (pogostejše) in prirojene Testirani deli Karierno in poklicno svetovanje: izboljšanje poklicnega usposabljanja na centru s pomočjo različnih sredstev, tj. z internimi delavnicami o metodologiji pisanja prošenj za delo, igre vlog, simulacije vsakodnevnih situacij, internetno iskanje zaposlitvenih možnosti. Delovna namestitev: usposabljanje v prilagojenem delovnem okolju, v normalnih delovnih pogojih, pod nadzorom osebja in ob rednem spremljanju z namenom doseganja učinkovitejših in morda trajnejših rezultatov. Stališča podjetij o invalidnosti: povečanje ozaveščenosti delodajalcev in izboljšanje dostopa do informacij o invalidnosti s pomočjo analize ozaveščenosti delodajalcev, širjenje omrežja delodajalcev, sestanki in seminarji za delodajalcev, tiskanje letakov in zloženk, povzetek in kompendij relevantne zaposlitvene zakonodaje in oblikovanje dodatne spletne strani s temi dokumenti na portalu URI. 6.5 Skupna mnenja partnerjev Čeprav so štirje partnerji testirali različne dele učnega modela z uporabo različnih metodologij, njihova poročila vsebujejo nekatera skupna ali vsaj ponavljajoča se opažanja, ki so navedena spodaj, ter razdeljena na pozitivne in problematične/težavne vidike (pri čemer so slednji, kjer je to možno, združeni s predlogi) Pozitivni vidiki Samorefleksija in izboljšanje delovanja centrov 7 Dodatna specifična opažanja partnerjev se nahajajo v poglavju 6.3 primerjave posameznih poročil o testiranju, na priloženi zgoščenki in na 47

48 Vsi štirje centri so imeli od uvajanja učnega modela koristi, predvsem glede ponovnega ovrednotenja svojih storitev. Dobili so priložnost za razmislek o njihovi učinkovitosti in za posledično izboljšavo, ki jo lahko prinese osvetlitev nekaterih pomanjkljivosti. Ob tem so lahko svoje aktivnosti in metodologije ponovno pregledali ter jih razširili. Vpliv na uporabnike Invalidni uporabniki so bili na splošno zelo zadovoljni s svojo udeležbo pri aktivnostih testiranja. Čeprav običajno ni bilo možno prikazati učinkovitega povečanja zaposlitvenih možnosti uporabnikov (predvsem zaradi prekratke faze testiranja), se je pristop izkazal kot uspešen pri spodbujanju in izboljšanju samozavesti, znanja, ozaveščenosti, neodvisnosti, komunikacijskih in delovnih spretnosti, motivacije, zmožnosti osredotočanja na zastavljene cilje in splošnega zadovoljstva. V tem pogledu je bil model potrjen kot učinkovita zbirka najboljših praks za konkretno podporo pri lajšanju prehajanja na redno zaposlitev. Vzajemne koristi od neposrednega odnosa med delodajalci in centri Razen pri CS-ODC, kjer izbrana področja testiranja niso predvidevala neposrednega vključevanja delodajalcev, so vsi centri pri povezovanju z njimi dosegali dobre rezultate, pri čemer so upoštevali njihove dejanske potrebe in stališča. Tovrstne aktivnosti so partnerjem omogočale postopen razvoj dobrega razumevanja, kaj je tisto, kar delodajalci pravzaprav iščejo. Na podlagi ugotovitev so se nato odločili, kako bodo oblikovali programe usposabljanja. Posledično so bili zaradi tega zadovoljni tudi delodajalci, saj so dobili zagotovilo, da lahko računajo na delavce, ki prihajajo iz točno določenih in ciljno opredeljenih procesov usposabljanja, in so pridobili prav tiste osnovne spretnosti, ki jih potrebujejo. Centri so bili zelo zadovoljni z izboljšavo komunikacije z delodajalci, le-ti pa so se pohvalno izrazili o spremljanju in podpori s strani centrov Problematični/težavni vidiki ter možnosti izboljšanja Operativne omejitve in pomanjkanje časa Vsi partnerji so se strinjali, da poglobljena evalvacija novega pristopa ni bila mogoča zaradi skrajšanja časa, v katerem je bila izvedba teh ukrepov predvidena med izvajanjem aktivnosti projekta LED, ki so imele seveda omejen čas trajanja. Sami procesi usposabljanja, pa tudi uvajanje učnega modela samega - vsaj v obliki, v kateri je bilo zamišljeno -, ponavadi trajajo dlje, zaradi česar so lahko rezultati projekta kljub njihovi pomembnosti pojmovani zgolj kot delne informacije. Nadaljnjo podobno težavo sta predstavljali omejitvi partnerjev, kar zadeva količino časa in strokovnjakov, ki so bili na voljo v njihovih centrih (CS-ODC, TCF) za izvajanje testiranja. To sta bila tudi razloga, zaradi katerih uvedba paralelnih kontrolnih skupin ni bila možna. Realni obeti integracije v redni trg dela Mnogi uporabniki enega izmed centrov poklicnega usposabljanja so se o svojih realnih možnostih, da bi prav zaradi udeležbe v programu lahko prej in bolj učinkovito našli možnost zaposlitve, izrazili manj pozitivno (TCF). Integracija v redni trg dela zato še naprej ostaja težko dosegljiv cilj, še zlasti za uporabnike z resnimi oblikami invalidnosti (CS-ODC). Nekaj negativnih povratnih informacij je prišlo tudi s strani delodajalcev in nekaterih uporabnikov, zlasti v zvezi s pomanjkanjem veščin, kot so upoštevanje časovnih rokov, odnosi in zmožnosti komunikacije/dela z drugimi. Seveda se zahtevajo minimalni standardi izobrazbe in kvalifikacij; uporabniki morda potrebujejo več individualnih oblik pomoči kot delovnega usposabljanja (NLN). Možen način rešitve omenjenih težav je, da namenimo več časa učenju vsakodnevnih veščin in medosebnega vedenja, pri čemer izhajamo iz situacij, ki niso nujno povezane z delom in pridobitvijo poklica. 48

49 Format in predstavitev modela Osnutek modela, na katerem so štirje centri utemeljili svoje testiranje, je vseboval veliko podrobnosti in vsebine, kar je privedlo do nekaj zmede in nerazumevanja. Tako format kot predstavitev trenutnega dokumenta sta morala biti popravljena in izboljšana tako, da je bila porazdelitev vsebine jasnejša in bolj pragmatična, s čimer se je tudi bolje osredotočala na tiste bistvene elemente, na katerih temeljijo najboljše prakse. 6.6 Rezultati vprašalnikov 8 Ob koncu faze testiranja so vsi partnerji svojim uporabnikom, ki so sodelovali pri aktivnostih, razdelili vprašalnike, ker so želeli upoštevati stališča tistih, ki jim je projekt LED v bistvu namenjen. Ovrednotenje s strani uporabnikov je projektnim partnerjem pomagalo pri evalvaciji učinkovitosti aktivnosti ter njihove relevantnosti za cilje projekta. Predstavljalo je tudi ključni element za potrditev projektnih rezultatov. Splošni rezultati vprašalnikov so pozitivni. Mnogi uporabniki so zelo pozitivno sprejeli pomoč, ki so jo ponujale same aktivnosti, saj so izboljšali svojo motivacijo in samozavest, pa tudi socialne in komunikacijske veščine, kar ustreza pričakovanjem strokovnjakov 9. Aktivnosti vzajemnega mentorstva, simulacije vsakodnevnih situacij, dela v skupini in usposabljanje z zdravimi ljudmi pa so še nadaljnja področja, ki so jih uporabniki ocenili kot zelo koristna pri razvoju svojih veščin in samozavesti. 78 % uporabnikov je aktivnosti ocenilo kot ne pretežke (znotraj razpona, ki je segal od "sploh ne težke" do "normalne"), 19 % uporabnikov jih je ocenilo kot malce težke, 3 % uporabnikov pa so se zdele zelo težke. Delež uporabnikov, ki so na vprašanje, koliko so aktivnosti pripomogle k izboljšanju njihovih veščin, možnosti za delo in splošnemu razpoloženju, odgovorili s "sploh ne" in "delno", je bil na splošno zelo nizek in vselej manjši kot skupni delež pozitivnih odgovorov "dobro" in "zelo dobro". Nekoliko nižji je bil delež pozitivnih odgovorov na vprašanje, ali jim bodo aktivnosti pomagale najti službo na rednem trgu dela, četudi je bil še zmeraj višji od deleža negativnih. Na splošno se zdijo splošni učinki projekta dokaj pozitivni, kar zadeva izpolnjena pričakovanja uporabnikov, in zelo pozitivni glede na dejstvo, da bi takorekoč vsi udeleženci prihodnjim uporabnikom priporočili sodelovanje pri teh aktivnostih. Za vsako vprašanje so odstotki posameznih odgovorov predstavljeni z grafi. Podatke smo dobili z združevanjem odgovorov iz posameznih centrov: odstotki se nanašajo na skupno število odgovorov na posamezno vprašanje, ki so jih dali anketiranci iz vseh štirih centrov. Slika 3 - Rezultati vprašalnikov za uporabnike 8 Podrobno poročilo z odstotnimi deleži vsakega izmed odgovorov se nahaja v poglavju 6.4 primerjave poročil o testiranju. 9 Prim. poročilo o evalvaciji učnega modela in smernic za trenerje s strani trenerjev, ki se nahaja na priloženi zgoščenki in na spletni strani 49

50 So bili pripomočki in oprema, ki ste jih potrebovali za polno udeležbo pri aktivnostih, na razpolago? 106 anketirancev NLN, pri 15 "ni navedeno Prosimo, ocenite zahtevnost aktivnosti. 106 anketirancev Ali menite, da vam bodo aktivnosti, pri katerih ste sodelovali, pomagale: - najti primerno delovno mesto 106 anketirancev - pri pisanju prošenj za delo 104 anketiranci - najti delo na rednem trgu dela 104 anketiranci 50

51 - najti priložnost za poklicno usposabljanje 104 anketiranci - izboljšati vašo motivacijo in samozavest 106 anketirancev - izboljšati vaše socialne in komunikacijske veščine 106 anketirancev - razumeti delovne situacije in poslovne kontekste 106 anketirancev - izboljšati vaše učne veščine 105 anketirancev - pri komunikaciji s trenerji in drugim osebjem med aktivnostmi usposabljanja 105 anketirancev 51

52 - izboljšati vaše znanje o delu, ki ga opravljate 105 anketirancev - izboljšati znanje o različnih poklicnih področjih 106 anketirancev - izboljšati storilnost na delovnem mestu, npr. vaše zmožnosti, učinkovitost, produktivnost 106 anketirancev Katere so bili najuporabnejše aktivnosti, ki ste se jih udeležili? CS-ODC: ročne aktivnosti in dela/pomoč/skupinske aktivnosti/informacijske tehnologije/glasbene in gledališke delavnice/prodaja in marketing/simulacija pisarniških in delovnih aktivnosti/iskanje na spletu NLN: osebni razvoj/obiskovanje tečajev/celovita udeležba pri predmetih/udeležba na tečaju in druženje z ljudmi iz razreda/fetac moduli so bili super, saj v svojih šolskih letih nisem opravil(a) nobenega izpita/učenje novih spretnosti, veselje ob delovni namestitvi/zdravje in varnost na delovnem mestu/pisanje življenjepisov/računalniki/komunikacija in ovrednotenje poklicnih priložnosti s pomočjo kariernega načrtovanja/pomoč pri učenju branja in pri delu z računalnikom/delovne izkušnje/podpora gostujočega podjetja/učenje novih veščin v gostujočem podjetju/pridobitev samozavesti/podpora na centru/usposabljanje pri delodajalcu/delovne izkušnje in izobraževanje TCF: učenje uporabe ipada in prenosnega računalnika/medčloveški odnosi/uporaba ipada in tabličnega računalnika z operacijskim sistemom Android/seznanjanje s tehnologijo/številsko opismenjevanje in matematika/delo s tabelami/vzajemno usposabljanje/prostovoljne delovne izkušnje/predmet o državljanstvu/informacijska tehnologija in računalniki/kuharski tečaji/usposabljanje za potovanje/osebni razvoj/delovne namestitve na področju 52

53 So aktivnosti izpolnile vaša pričakovanja? 105 anketirancev IT/pisarniška dela/učenje kuhanja za lastne potrebe URI: pisarniška dela/delo z ljudmi/delo in programiranje CNC naprave za obdelavo lesa/ročna dela/učenje tujih jezikov/obdelava lesa in delo v delavnicah na splošno/skupinsko delo/usposabljanje na delovnem mestu Ali bi bodočim uporabnikom priporočili udeležbo v teh aktivnostih? 106 anketirancev Samo en "ne" Imate še kakšne predloge ali komentarje? CS-ODC: Uporabno za ljudi, ki so utrpeli poškodbe. NLN: Kratka sporočila je treba razložiti, pojasniti/res prispevate k mojemu izboljšanju/tečajem je treba nameniti več časa/mislim, da pomaga ljudem pri vrnitvi na delo/usposabljanje pri delodajalcu je super, sem novinec in sem zelo zadovoljen/več časa za podobne delovne obremenitve/podaljšanje tečaja, morda za šest mesecev/udeležence tečaja bi bilo treba obvestiti, ali bodo po šestih mesecih dobili delo, saj poskusno obdobje povečini traja le tri mesece in ne leto dni/ni dovolj časa za izpolnitev portfeljev TCF: Osebje je zelo potrpežljivo in rade volje ponovi učne ure, da jih udeleženci razumejo in se ne počutijo neumne/to je odličen način za sklepanje prijateljstev in učenje samostojnosti, ki jo bomo nekoč morali doseči vsi/pri Cedarju sem se veliko naučil, moja samozavest je zrasla/program je zelo dober/zelo rad prihajam na Cedar/Moja samozavest se je okrepila/program se mi zdi dobrodejen, pri delovni namestitvi se mi je okrepila samozavest/dragocena priložnost za razvoj spretnosti in krepitev veščin/dragocena priložnost za pomoč drugim URI: Delavnice so bile zelo koristne/usposabljanje na delovnem mestu/bodočim uporabnikom priporočam sodelovanje/dodatna znanja so vedno koristna/dodatna znanja koristijo pri iskanju službe/sprememba okolja pozitivno vpliva na motivacijo in samozavest/lahko izboljšaš svoje spretnosti/skupinsko 53

54 Ste pri svojih aktivnostih uporabljali informacijsko in komunikacijsko tehnologijo? 92 anketirancev delo in pogovori so zelo spodbudni/aktivnosti koristijo pri oceni tvojih zmožnosti/pridobivanje delovnih navad/poskusno delo pri delodajalcu/izboljšanje učnih spretnosti/ročna dela/dejavnosti so dosegle pričakovanja/delo v lesnih delavnicah/učenje računalništva, delo s CNC stružnico/delo v pisarni, delo z ljudmi/vse mi je bilo všeč/dejavnosti so presegle pričakovanja So IKT aktivnosti izboljšale vaše razumevanje in kompetence na področju računalništva in programske opreme? 68 anketirancev Ste pri svojih aktivnostih uporabljali mobilno tehnologijo, npr. pametne telefone in tablične računalnike? 91 anketirancev Je mobilna tehnologija (npr. pametni telefoni in tablični računalniki) izboljšala vaše znanje in spretnosti? 16 anketirancev Ste bili udeleženi pri delovnih situacijah in aktivnostih? 71 anketirancev So delovne aktivnosti izboljšale vaše razumevanje poslovnih in delovnih kontekstov? 69 anketirancev 54

55 Ste sodelovali pri aktivnostih vzajemnega mentorstva? 62 anketirancev Se ne nanaša na NLN So vam aktivnosti vzajemnega mentorstva pomagale pri razumevanju vaše delovne situacije in priložnosti? 18 anketirancev So vam aktivnosti vzajemnega mentorstva pomagale pri razvoju vaših veščin in samozavesti? 18 anketirancev Pri katerih od navedenih aktivnosti ste bili udeleženi? Možnih je več odgovorov Se ne nanaša na TCF Aktivnosti Št. ljudi Simulacije vsakodnevnih situacij 40 Vaje iz komunikacije 44 Vaje iz tvorbe in delovanja ekip 38 Skupinska dela 47 Aktivna udeležba invalidnih uporabnikov kot "strokovnjakov"/vzajemnih učiteljev 9 Se vam zdi, da so vam aktivnosti pomagale pri izboljšanju vaše samozavesti in veščin? - Simulacije vsakodnevnih situacij 43 anketirancev - Vaje iz komunikacije 45 anketirancev 55

56 - Vaje iz tvorbe in delovanja ekip 42 anketirancev - Skupinska dela 50 anketirancev - Aktivna udeležba invalidnih uporabnikov kot "strokovnjakov"/vzajemnih učiteljev 9 anketirancev Ste sodelovali pri aktivnostih z zdravimi ljudmi? 86 anketirancev Se ne nanaša na TCF Se vam zdi, da bi vam usposabljanje z zdravimi ljudmi pomagalo pri razvoju vaših veščin in samozavesti? 63 anketirancev 6.7 Sklepne pripombe o aktivnostih testiranja Vsi štirje partnerji, ki so bili vključeni v fazo testiranja, so bili pri izvajanju aktivnosti s svojimi uporabniki uspešni in so jih izvedli v skladu z načrtom. Poročila štirih partnerjev so bila zaradi različnih specifik vsakega izmed centrov in zaradi različnih izbranih področij testiranja zelo raznolika, kar je zelo otežilo medsebojno primerjavo v okviru enotne, homogene diskusije. Toda navkljub skupnim in specifičnim opažanjem partnerjev lahko tudi nekatere metodologije, ki so jih uporabljali, opišemo kot primere dobrih praks, kot je npr. simulirana pisarna s segmentiranimi postopki pri CS- ODC, vizualna uporaba "Delovne zvezde" pri NLN, skupna elektronska mapa s kontakti delodajalcev pri TCF ter delodajalcem namenjena spletna stran z vsemi podatki o problematiki invalidnosti pri URI. 56