untitled

Transkripcija

1 bilten kgzs ISSN Glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije {t. 55, maj 2007 Janez Sternad, predsednik OE KGZS Maribor 3 Sprememba zakona o zadrugah 5 Navzkri`na skladnost zahteve pri reji pra{i~ev 6 KGZS na kmetijskem sejmu v Novem Sadu 8 Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju 8 KGZS povezuje pode`elje in mesto Sedma obletnica zbornice Sredi maja je potekala sve~ana prireditev ob sedmi obletnici Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Dogodek je bil prilo`nost za pregled dela zbornice v zadnjem obdobju, hkrati pa so zaslu`nim ~lanom in strokovnim sodelavcem podelili zborni~na priznanja. Priznanje za `ivljenjsko delo je prejel nekdanji direktor zbornice Ervin Kuhar, priznanje za sodelovanje s KGZS pa tajnik Slovenske kme~ke zveze iz Trsta Edi Bukavec. Podelili so {e priznanja za uspe{no delo, ki so jih prejeli: Franc Bajd, mag. Jo`e Bergant, Avrelij Bonin, Leonida Gregori~, Anton Horvat, Ivan Kodri~, Jo`e Maljevi~, Viktor Matjan, Martin Nose, Vlasta Perko, Vida Ribi~, Slavica Strelec, [tefka Suhadolnik, Janez [ebat, Vojan [krk, [tefan [trekelj, Marjeta Uhan, Alojz Zupan~i~, in Modlic). Sre~anje kmetov treh de`el V nedeljo, 17. junija 2007 v Naklem in na srednji biotehni{ki {oli v Strahinju Za~elo se bo ob 10. uri s sveto ma{o v cerkvi sv. Petra v Naklem, nadaljevalo pa na biotehni{ki {oli v Strahinju, kjer si bodo lahko udele- `enci ogledali {olske prostore ter se okrep~ali s kosilom. Ob 14. uri bo potekal kulturni program z nagovori slavnostnih govorcev. Sre~anje organizira odbor jeseni{- ke izpostave KGZS v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, kranjsko obmo~no enoto KGZS, Kmetijsko gozdarskim zavodom Kranj, gorenjskimi ob~inami, kmetijsko zbornico avstrijske Koro{ke, Skupnostjo ju`nokoro{kih kmetov ter Slovensko kme~ko zvezo iz Trsta. Za natan~nej- {e informacije in naro~ilo kosila lahko pokli~ete Majdo Loncnar ((04) ) ali predsednika odbora jeseni{ke izpostave KGZS Janeza [ebata ( ). Vabljeni! Slovenski pregovor pravi, da se `ivljenje meri po delih, ne po dnevih. S to mislijo smo se na podelitvi priznanj ob Dnevu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) zahvalili 22 prejemnikom zborni~nih priznanj iz vrst kmetov in kmetijskih strokovnjakov. Priznanja so si zaslu`ili s po`rtvovalnim in predanim delom za dobrobit slovenskega kmetijstva in pode`elja. [e veliko ~lanic in ~lanov zbornice bi si za vztrajno in vestno delo zaslu`ilo priznanja, vendar je {tevilo le-teh omejeno. Tudi njim se zahvaljujem za vse, kar so dobrega naredili za slovensko pode`elje. Peter Vrisk, predsednik KGZS Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije smo bili v maju zelo dejavni. Dan zbornice, ki smo ga obele`ili 16. maja, je prilo`nost, ko se ozremo na opravljeno delo in pomislimo, kako naprej. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v sedmih letih delovanja upravi~ila svoje poslanstvo. Ob pripravi zakonodaje in izvajanju skupne kmetijske politike, ki poteka prek KGZS, je pomo~ na{ih strokovnih slu`b nepogre{ljiva tudi pri vseh dejavnostih na kmetijah. Smo vezni ~len med dr`avo in kmetom posameznikom, med mestom in pode`eljem. Ravno organiziranost strokovnih slu`b KGZS je na{a pomembna prednost pred ve~ino novih ~lanic Evropske unije, {e zlasti pa v primerjavi z dr- `avami na{e nekdanje skupne dr`ave, kjer sta pomo~ kmetom in organiziranost na pode`elju veliko skromnej{i. V prvi polovici maja smo namre~ na kmetijskem sejmu v Novem Sadu opravili {tevilne razgovore z vladnimi in nevladnimi organizacijami dr`av vzhodnega Balkana, kjer ve~inoma ugotavljajo, da jim vezni ~len med dr`avo in kmeti bodisi manjka bodisi pa je preslabo organiziran. Zato imajo veliko ve~je te`ave s praznjenjem pode`elja in preseljevanjem v mesta. Dobro organiziranost dokazuje tudi uspe{en zaklju~ek subvencijske kampanje. ^eprav so zakonske podlage za za~etek kampanje zamujale, smo s po`rtvovalnostjo kmetijskih svetovalcev, ki so delali tudi popoldne ter ob sobotah in nedeljah, do predvidenega roka vnesli vloge za vse upravi~ence, ki so se obrnili na na{e slu`be. Tudi tu je vloga KGZS nepogre{ljiva, saj je bilo prek na{ih vnosnih mest do zaklju~ka rednega roka vnesenih 99,8 odstotka vseh vlog. Ne pozabimo {e vloge KGZS pri promociji slovenskega pode`elja. [tiridnevna majska prireditev Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju je eden najbolj- {ih na~inov promocije kmetijstva v mestnem okolju. Brez dela na{ih strokovnih slu`b bi bila ta prireditev skromnej{a ali pa je sploh ne bi bilo. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je postala pomemben ~len v razvoju slovenskega kmetijstva in pode`elja in tako bo tudi v prihodnje. Dolo~itev dejanskega uporabnika zemlji{~ Lastniki in uradni zakupniki zemlji{~, ki `elijo za dav~ne namene drugemu dejanskemu uporabniku pripisati pravico uporabe, morajo na dav~ni organ oddati vlogo. S pripisom pravice uporabe zemlji{~a se pridobi tudi pravica do vra~ila tro{arine za gorivo in pravica do uveljavljanja 4-odstotnega pav{alnega nadomestila DDV, KD pripisanih zemlji{~ pa vpliva tudi na uveljavljanje razli~nih socialnih transferjev in prispevkov (otro{ki dodatek, socialna pomo~, vi{ina pla~ila za vrtce itn). Stanje je treba urediti do 30. junija. Obrazec je objavljen na spletni strani Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije:

2 2 Ob obletnici Kmetijsko gozdarske zbornice V sedmih letih postala gonilna sila razvoja pode`elja Priznanje za `ivljenjsko delo je prejel nekdanji direktor KGZS Ervin Kuhar. Dan Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ki je potekal 16. maja v Ljubljani, je prilo`nost za sre- ~anje s tistimi, ki s svojim delom pomembno prispevajo k uveljavljanju in razvoju zborni~nega sistema ter kmetijstva, gozdarstva in ribi{tva.»kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v sedmih letih delovanja upravi~ila svoje poslanstvo. Pomembno je njeno delovanje na doma~i in mednarodni ravni. Izvajanje kmetijske politike poteka v celoti prek KGZS. S pomo~jo strokovnih slu`b smo v teh sedmih letih poskrbeli, da so slovenski kmetje prejeli vsa sredstva, ki so bila na voljo iz evropskih ali slovenskih virov. Pomo~ strokovnih slu`b je nepogre{ljiva pri vseh dejavnostih na kmetijah,«je v sve- ~anem nagovoru izpostavil predsednik KGZS Peter Vrisk. V nadaljevanju pa je direktorica KGZS Nata{a Belingar v pogovoru z voditeljico prireditve Evo Longyka dodala, da so za uspe{no delovanje KGZS zaslu`ni {tevilni kmetje, ki so dejavni v organih zbornice, in strokovni sodelavci. Sre~anja ob dnevu KGZS se je udele`il tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc, ki je poudaril, da je KGZS ministrstvu partnerska organizacija.»sodelovanje vladnih in nevladnih organizacij je nujno, da vnesemo v sektor ve~jo stabilnost. Stabilnost v ekonomskem in politi~nem smislu je predpogoj za ekonomski in politi~ni razvoj kmetijstva,«je povedal minister in se so~asno zahvalil za tvorno pomo~ zbornice pri izvedbi leto{nje subvencijske kampanje. Zborni~ni urad Vsaj tako pomemben kot uradni je bil tudi neuradni del po prireditvi, ko je bila prilo`nost za izmenjavo mnenj. Spremembe pravilnika o pristojbinah v veterinarstvu Sedaj natan~no opredeljeni pla~niki V drugi polovici aprila je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o pristojbinah na podro~ju veterinarstva (Ur. l. RS, {t. 36/2007). Za rejce rejnih `ivali in registriranih kopitarjev je pomemben 2. ~len omenjenega pravilnika, ki spreminja 20. ~len Pravilnika o pristojbinah na podro~ju veterinarstva (Ur. l. RS, {t. 140/2006) in o pristojbinah veterinarsko-higienske slu`be (VHS). Sedanji pravilnik namre~ to~no opredeljuje pla~nika pristojbine VHS. Imetniki rejnih `ivali oziroma imetniki registriranih kopitarjev so dol`ni pla~ati pristojbino VHS ob izdaji veterinarskega spri~evala za trgovanje z drugo dr`avo ~lanico EU ali za izvoz v tretjo dr`avo. Pristojbine VHS za rejne `ivali in registrirane kopitarje, ki gredo v zakol, pa pla~a nosilec dejavnosti klanja (klavnica). Vi{ina pristojbine VHS je ostala nespremenjena in zna{a 1,35 evra/gv@. Danilo Potokar Prijava vinogradov in olj~nikov Rok je 30. junij Z novim zakonom o dohodnini (ZDoh-2) je pridelava vina in olj~nega olja iz lastnega pridelka opredeljena kot osnovna kmetijska dejavnost. Dav~na uprava bo v za~etku junija zavezancem poslala obrazce za prijavo. Za lastnike in zakupnike vinogradov bodo na obrazcu navedeni podatki o parcelah vinogradov v uporabi. Zavezanci morajo dopisati, s kolik{nega dela posamezne parcele so pridelek uporabili za pridelavo vina. Dopisati morajo tudi podatke o ostalih parcelah, ki niso katastrsko opredeljene kot vinograd, ter o vinogradih v tujini, ~e so njihov pridelek uporabili za pridelavo vina. Pridelovalcem oljk bodo poslani prazni obrazci, ker se olj~niki v zemlji{kem katastru ne vodijo kot posebna katastrska kultura. Zavezanci bodo v obrazce vpisali podatke o parcelah v lasti ali uporabi, s katerih so pridelek uporabili za pridelavo olj~nega olja. Zavezanci morajo izpolnjene obrazce dav~ni upravi vrniti do 30. junija. Obrazce za prijavo lahko dobite tudi na dav~nih uradih in spletni strani dav~ne uprave: Predkupna pravica Vpra{anje: Sosed je prodajal kmetijo, katere del sem `elel kupiti sam, vendar jo je prodal drugemu sem kupiti del parcele pod hlevom, saj me pomanjkanje prostora na tem delu trenutno zelo ovira pri delu in gospodarjenju, zato bi si `elel tisti del urediti po svoje. Kljub velikemu zanimanju nisem zasledil razpisa na ob~ini ali na internetu, tako da je bila celotna parcela prodana drugi osebi, kljub temu da ni bil upo- {tevan»zakupni prvi kupec«. Zanima me, ali lahko izpodbijam prodajno pogodbo oziroma ali obstaja mo`nost in kako pridobiti v last del `elene parcele. Ob tem bi `elel {e informacijo, kako naj ravnam, ker je sosed odstranil mejnik v mojem gozdu in sedaj kljub moji zahtevi, da naj pokli~e geometra, ki bo na novo odmeril zemljo, mojo zahtevo ignorira. Odgovor: V skladu z veljavnim zakonom o kmetijskih zemlji{~ih je dol`an lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemlji{~e, gozd ali kmetijo, izro~iti ponudbo v treh izvodih vsaki upravni enoti, na katere obmo~ju to zemlji{~e le`i.tak- {na ponudba vsebuje osnovne podatke o zemlji{~u in prodajalcu. Ko upravna enota prejme tak{no ponudbo, jo je dol`na takoj objaviti na svoji oglasni deski ter na internetni strani dr`avne uprave, imenovani Dr`avni portal Republike Slovenije ( Odvetnik odgovarja Hkrati upravna enota po{lje to ponudbo tudi ob~ini in krajevnemu uradu, da jo objavita na svoji oglasni deski. Rok za sprejem ponudbe je 30 dni od objave na oglasni deski upravne enote. ^e v tem roku kupca ni, mora prodajalec ponudbo ponoviti. ^e do prodaje nepremi~nine v resnici pride, mora kupec od pristojne upravne enote pridobiti odobritev te prodaje. Upravna enota odobri ali zavrne odobritev prodaje z odlo~bo. Brez odlo~be o odobritvi prodaje nepremi~nine ni mogo~e izvesti vpisa lastninske pravice kupca (novega lastnika) v zemlji{ko knjigo. Predlagamo, da se najprej preveri novo zemlji{koknji`no stanje, torej, ali je kupec `e vpisan v zemlji{ko knjigo kot novi lastnik. ^e je to `e narejeno, se Zaradi velikega {tevila vpra- {anj za rubriko Odvetnik odgovarja si pridr`ujemo pravico do izbire vpra{anj, ki so zanimiva za {ir{i krog bralcev. Bralci se lahko obrnete tudi neposredno na odvetni{ko pisarno Verstov{ek, tel.: (03) in (01) domneva, da je prodaja potekala pravilno, torej v skladu z zgoraj navedenim postopkom. Ob tem je treba {e poudariti, da nakup le dela kmetije tudi z uveljavljanjem predkupne pravice ni mogo~, ~e je `elel prodajalec/sosed prodati kmetijo v celoti. Zelena de`ela je glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Celov{ka 135, 1000 Ljubljana, tel.: 01/ , faks: 01/ , e-naslov: kgzs@kgzs.si. Grafi~no oblikovanje, prelom in izvedba: ^ZD Kme~ki glas Jezikovni pregled: Sonja Jane{ Tisk: Delo, d. d. Naklada: Cena: 0,30 evra ^asopis je za ~lane KGZS brezpla~en.

3 {t. 55, maj Alojz Sternad, predsednik mariborske obmo~ne enote KGZS Ni dobro samo ~akati, kaj bo dala dr`ava Mariborska obmo~na enota Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije obsega 12 ob~in in tri izpostave (Maribor, Pesnica in Ru{e), skupaj imajo okoli ~lanov, ti pa kmetij. Povpre~na velikost kmetije je od osem do devet hektarjev, del kmetij le`i v ravnini, del jih spada v obmo~ja z omejenimi dejavniki pridelave. Ker so z novo opredelitvijo {tevilni kmetje izpadli iz teh obmo~ij, s tem pa izgubili tudi ugodnosti, je to trenutno ena od najbolj pere~ih te`av, s katerimi se ukvarja Alojz Sternad, predsednik mariborske obmo~ne enote KGZS. Alojz Sternad je predsednik obmo~ne enote prvi mandat. Raznolikost terena, s tem pa razli~ni pogoji pridelave, je najve~ja te`ava, s katero se spopadajo na obmo~ju mariborske enote KGZS.V ravninskem delu se kmetje ve- ~inoma ukvarjajo z intenzivnim poljedelstvom, v hribovitih predelih pa z `ivinorejo in vinogradni{tvom. Te`ave enih in drugih kmetov pa se precej razlikujejo, zato so razli~na tudi njihova pri- ~akovanja in vpra{anja, ki jih naslavljajo nanj kot na izvoljenega predstavnika v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Te`ave re{evati s pogovorom Eno od odprtih vpra{anj je zni`anje nekaterih okoljskih pla~il.»sredi aprila smo bili na pogovoru s kmetijskim ministrom Iztokom Jarcem. Bil nas je pripravljen poslu{ati in i{~e re{itve za nastale te`ave. Te`ave je nasledil, zato mu je treba dati prilo`nost, da najde re- {itve,«pravi Alojz Sternad. Sam je tudi kriti~en do tistih kmetov, ki le ~akajo, kaj jim bo dala dr`ava.»vsi Alojz Sternad kmetuje na 21 hektarjev veliki kmetiji v Ra~ah pri Mariboru, v hlevu ima okoli 60 glav goveje `ivine, nekaj je pitancev, ostalo krave molznice, redijo pa tudi svinje. Ima dve h~erki; ena si je dru`ino ustvarila v hi{i poleg star{ev, in ~eprav je po poklicu veterinarka in zaposlena, vidi svojo prihodnost v povezavi s kmetovanjem. Tudi zet ima svojo vinogradni{ko kmetijo v Jakobu. vemo, da je `ivljenje te`ko, zato ne more{ kar ~akati, kaj bo{ dobil od dr`ave. Ve~, kot je v prora~unu, pa~ ni mogo~e razdeliti,«meni na{ sogovornik in poudari, da ima zaupanje v ministra Jarca, saj pozna te`ave in je pripravljen kmetom prisluhniti. Te`av pa je v kmetijstvu veliko in zaveda se jih tudi sam.»na na{em obmo~ju imamo pravzaprav vse tipe kmetij: nekaj je velikih kmetij s prirejo mleka, imamo {e me{ane kmetije manj{ega obsega, kjer je kmetovanje le dodaten vir dohodka, in kmetije s te`jimi pogoji pridelave.«glede na to, da je vpra- {anje o obmo~jih z omejenimi dejavniki ponovno aktualno in ~akajo na odlo- ~itev iz Bruslja, Sternad upa, da bo vsaj nekaterim obmo~jem ta status vrnjen, s tem pa tudi dolo~ene ugodnosti kmetom. Ve~ji kmetje z njihovega obmo~ja, ki v kmetijstvu vidijo svojo prihodnost, `elijo pove~ati svojo posest, vendar primerne zemlje ni ne za nakup ne za najemanje. Ena izmed mo`nosti dodatnega zaslu`ka so dopolnilne dejavnosti, nekateri naprednej{i kmetje, med katerimi je precej dobrih vinogradnikov, so tudi pri tem `e naredili korak naprej in i{~ejo svoje tr`ne prilo`nosti. Turizem v povezavi z vinom in doma~o hrano je ena izmed realnih mo`nosti. Na VVO spremeniti kmetovanje Ena od ve~jih te`av, s katerimi se spopadajo na mariborski obmo~ni enoti, pa je omejevanje kmetovanja na vodovarstvnih obmo~jih (VVO), kamor spadajo predvsem kmetijska obmo~ja v Ho~ah in [miklav`u.»mnigi kmetje na prvem VVO bodo morali spremeniti na~in kmetovanja, vpra{anje je, kako bomo re{ili njihove te`ave. Pogovarjamo se o od{kodninah, rentah ali preselitvah kmetij, kar je marsikdo sicer pripravljen storiti, vendar primernih kmetij pri nas ni naprodaj,«pravi Sternad. Re{itev zanje morajo najti do leta Tudi pojav koruznega hro{~a na njihovem obmo~ju je pred kmete postavil nove zahteve in druga~na ravnanja na polju. Upo{tevanje kolobarja je nujno, spet pa se pojavi te`ava, da nekateri nimajo dovolj povr{in za kolobarjenje. Skrbi ga prihodnost zavoda»odprto pa je {e vpra{anje stavbe na Vinarski 14 v Mariboru, v kateri deluje Kmetijsko gozdarski zavod Maribor. Stavba je bila v postopku denacionalizacije vrnjena lastnikom, zavod se mora izseliti do konca leto{njega leta. Doslej za dejavnost zavoda {e nismo na{li primernih prostorov,«opozori Alojz Sternad in doda, da v okviru zavoda delujejo {tevilni laboratoriji, za njihovo kakovostno in nemoteno delo ni primeren vsak prostor in tudi sama fizi~na selitev je precej zahtevna, tako da bo draga.»sto dvajset let je bil zavod na tej lokaciji in vsi si `elimo, da bi tu tudi ostal,«pravi in upa, da bodo na{li re{itev, ki bo sprejemljiva za vse. Jo`ica Hribar Kmetijska svetovalna slu`ba uspe{na pri pomo~i elektronskega izpolnjevanja vlog Po za~etnih te`avah se je dobro iz{lo S 15. majem se je uradno iztekel redni rok za oddajo zahtevkov za ukrepe kmetijske politike za leto Ostaja {e 25-dnevni rok za zamudnike, ki lahko svojo vlogo s 4- odstotnim zni`anjem pla~il za pla~ilne pravice in z 1-odstotnim zni`anjem pla~il za druge zahtevke na delovni dan vlo`ijo do 9. junija Priprave na elektronsko izpolnjevanje zbirnih vlog za leto 2007 so se za- ~ele `e v oktobru Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je z ministrstvom za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP) ter Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj pode`elja (agencijo) pripravila natan~en terminski na~rt, ki je zajemal vse korake, od sprejetja potrebne zakonodaje, priprave ra~unalni{kega programa za izpolnjevanje vlog, potrebne nabave dodatne ra~unalni{ke opreme do iskanja dodatnih zunanjih sodelavcev, ki so v KSS pomagali pri elektronskem izpolnjevanju vlog. Za kmetijske svetovalce pa je bilo zaradi {tevilnih novosti v zakonodaji najpomembnej{e izobra`evanje o poznavanju vseh vsebin ukrepov kmetijske politike za leto 2007 in upravljanju z ra~unalni{kim programom za elektronsko izpolnjevanje vlog. Za uspe{no izvedbo kampanje je zelo pomembno pravo~asno sprejetje zakonskih podlag, kar pa se letos `al ni zgodilo, saj so bile uredbi za ukrepe programa razvoja pode`elja in uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike objavljene {ele 2. marca, za~etek oddaje zahtevkov pa prestavljen na 5. marec. Te`ave s programom Na KGZS smo februarja `eleli o mo`nosti vlaganja zahtevkov ~im bolje obve{~ati vse upravi~ence. Ker uredbe v tem ~asu {e niso bile sprejete, smo morali za izvedbo izobra`evanj uporabiti osnutke uredb, ki smo jih prejeli s kmetijskega ministrstva. Na vseh izpostavah KSS KGZS so bila organizirana informativna izobra`evanja, na katerih je bil odziv kmetov kot tudi v preteklih letih zelo dober.tudi pri tem opa`amo, da vedno ve~ upravi~encev ob izobra`evanjih in lastnem informiranju s prebiranjem navodil za vlaganje zahtevkov dobro pozna ukrepe kmetijske politike in mo`nosti uveljavljanja zahtevkov, kar je kmetijskim svetovalcem pri izdelavi zbirnih vlog v veliko pomo~. Pri elektronskem izpolnjevanju zbirnih vlog smo imeli na KSS v za~etku roka za oddajo zahtevkov veliko te`av z delovanjem ra~unalni{kega programa za izpolnjevanje vlog. Delo je v tem obdobju potekalo izredno po~asi. Kmetje in svetovalci so ob ra~unalnikih po ve~ ur ~akali za izvedbo posameznih operacij v aplikaciji, vnos pa so morali tudi prekinjati zaradi popolnih prekinitev programov, naro~enih s strani agencije. Svetovalci posameznih vlog niso mogli zaklju~evati, tako da so se morali z vlagatelji sestati ve~krat ali jih naro~ati ob novih terminih. S 13. marcem smo vzpostavili dvoizmensko delo svetovalcev na vnosnih mestih, ponekod pa so delo izvajali tudi ob sobotah ali nedeljah. V KGZS ugotavljamo, da je tak{en na~in dela povzro~il nena~rtovane stro{ke kmetom in Kmetijski svetovalni slu`bi. Nastali polo`aj je 22. marca obravnaval tudi odbor dr`avnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kjer je kmetijski minister Iztok Jarc prosil upravi~ence in svetovalce pri KGZS za potrpe`ljivost in pomo~ pri oddaji zahtevkov. Z odpravljanjem napak s strani agencije so se za~etne te`ave ve~inoma uredile, tako da je delo na vseh vnosnih mestih v nadaljevanju potekalo dokaj nemoteno. Elektronsko izpolnjevanje zbirnih vlog je potekalo na 82 vnosnih mestih, pri tem pa je sodelovalo 250 kmetijskih svetovalcev in 72 zunanjih sodelavcev. Kmetje dobro pripravljeni Delo je letos potekalo brez ve~jih ~akalnih vrst na vseh lokacijah KSS, kot je bilo naro~anje na elektronsko izpolnjevanje zbirnih vlog, tako da ve~jih te- `av in gne~e ni bilo niti ob koncu roka za oddajo vlog.tu je treba pohvaliti vse upravi~ence, ki ste se dobro odzivali in upo{tevali vsa navodila kmetijskih svetovalcev, s tem pa mo~no pripomogli k urejenemu poteku elektronskega izpolnjevanja vlog. Do 15. maja 2007 je bilo tako na lokacijah KSS elektronsko izpolnjenih zbirnih vlog. Kot potrditev vsakodnevnega u~inkovitega in dobro na- ~rtovanega dela kmetijskih svetovalcev v dveinpolmese~nem obdobju lahko navedemo tudi podatek, da je bilo zadnji dan elektronsko vnesenih le 821 vlog, kar je manj kot polovica potencialnega dnevnega vnosa. Ob pogledu na pretekla dva meseca in pol smo z opravljenim delom lahko zelo zadovoljni. Sedaj ko je skoraj kon~ana oddaja zbirnih vlog za leto 2007, na KGZS skupaj z vsemi vlagatelji `elimo in upamo, da bodo tudi na agenciji in ministrstvu ~im prej obdelali vlo`ene zahtevke, izdali odlo~be in jih tudi izpla~ali. Dr. Jernej Dem{ar

4 4 Prikaz ko{nje in spravila krme Ko{nja in spravilo krme sta na vrhuncu, vreme pa (~eprav bi bil de` zelo dobrodo{el) za spravilo kot naro~eno. To pa je pravi ~as tudi za razli~ne predstavitve in prikaze, zato se je predstavni{- tvo za Goldoni S. p. A. iz Italije za Slovenijo odlo~ilo, da skupaj s Kmetijsko svetovalno slu`bo, Strojnim kro`kom Zgornje - Poso~je in v sodelovanju s podjetjem SIP Strojna industrija, d. d., iz [empetra v Savinjski dolini pripravi prikaz ko{nje in spravila krme s strmih kmetijskih povr{in. Prizori{~e dogodka bo gorski travnik nad gorsko vasico Dre`ni{ke Ravne na Kobari{kem. Prikaz bo v torek, 12. junija 2007 ob 10. uri. Dostop je mo- `en iz Kobarida proti Dre`nici in naprej proti Dre`ni{kim Ravnam, kamor se lahko z osebnim avtomobilom in manj- {imi avtobusi pripeljete do prizori{~a, ve~ji avtobusi pa bodo morali parkirati v Dre`nici ali Dre`ni{kih Ravnah. V primeru de`ja prireditev odpade. Naslednji dan ob 10. uri bo podoben prikaz tudi v Sel{ki dolini, v Zgornji Lu{i na kmetiji pr Ton~ku, ki je ob glavni cesti proti Staremu Vrhu. Bogdan ^rv Reja privezanih telet Precej ~lanov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je spra{evalo, kako je s privezi telet in kontrolami, ki potekajo na terenu. In{pektorji Vursa izvajajo redne letne kontrole, za katere so lahko poobla{~eni tudi terenski veterinarji. Na kmetiji, ki ima privezana teleta (razen v ~asu napajanja), izda in{pektor odlo~bo, s katero dolo~i kmetu rok, v katerem mora priveze odpraviti. ^e veste, da potrebujete ve~ ~asa zaradi gradbenega posega oz. pridobitve gradbenega dovoljenja, kot je napisano v odlo~bi, svetujemo, da napi{ete ugovor in zaprosite za podalj{an rok. ^e imate privezana teleta, vam lahko in{pektor Vursa izda odlo~bo za odpravo priveza, v nadaljnjih korakih tudi kazen, vendar ta postopek do leta 2010 nima vpliva na izpla~ilo subvencijskega denarja. Gabrijela Salobir Vilar Nujno potrebujem evrov za nepri~akovan nakup. Kaj mi lahko ponudite v De`elni banki Slovenije? V De`elni banki Slovenije imamo za komitente banke za tovrstne primere zelo ugoden hitri kredit, za katerega ni treba zagotoviti zavarovanja. Pogoj za pridobitev kredita je prejemanje rednih mese~nih prilivov ali prilivov z naslova kmetijske dejavnosti na osebni ra~un pri De`elni banki Slovenije. Odobritev kredita je hitra vse potrebno opravite v banki, potrjevanje obrazcev pri delodajalcu ni potrebno. Postopek odpla~evanja je preprost mese~ne obveznosti odpla~ujete prek trajnika s svojega osebnega ra~una. Kredit lahko odpla- ~ujete do 36 mesecev, pri ~emer je najvi{ji znesek kredita evrov ( ,00 tolarjev). ^e z banko {e ne sodelujete, vam nudimo tudi gotovinski kredit za nekomitente. Vabimo vas, da se oglasite v eni izmed 88 enot De`elne banke Slovenije, d. d., kjer vam bomo z veseljem predstavili na- {o {iroko ponudbo ban~nih in finan~ni storitev. Informacije o ponudbi so na voljo tudi na spletnem naslovu in na brezpla~ni telefonski {tevilki DBS FON: , vsak delovni dan med 9. in 16. uro.

5 {t. 55, maj ZADRU@NA ZVEZA SLOVENIJE, z. o. o. AKTUALNA DOGAJANJA Sprejeta novela zakona o zadrugah Dr`avni zbor Republike Slovenije je na svoji redni aprilski seji 26. aprila letos opravil tretjo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah. Odlo~al je o dveh amandmajih k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah in o besedilu zakona v celoti. Dr`avni zbor je sprejel amandma, ki dolo~a, da so zadruge upravi~ene do dr`avnih pomo~i. Sprejet pa je bil en amandma redakcijskega zna~aja in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah v celoti. Sprejeti zakon predstavlja za zadruge pomemben temelj njihovega nadaljnjega delovanja in uspe{nega razvoja. Zadovoljni smo, da so ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter poslanci razumeli pomen novele zakona o zadrugah in jo po ve~letnih prizadevanjih Zadru`ne zveze Slovenije podprli tudi pri dokon~nem oblikovanju predloga in njegovem sprejemu v tretjem branju. Zakon o zadrugah je bil sprejet leta 1992 in se po petnajstih letih prvi~ pomembneje vsebinsko spreminja. Zakonska novela med drugim ureja zdru`itve, delitve in drugo statusno preoblikovanje zadrug. Upo{tevajo~ prakti~ne izku{nje pri dosedanjem izvajanju zakona in splo{ni razvoj korporacijske zakonodaje novela tudi spreminja oziroma dopolnjuje posamezne dolo~be, ki urejajo ~lanska razmerja, organe zadruge, letna poro~ila, zadru`no revizijo in vpis v sodni register. Zelo pomembna je izrecna dolo~ba, da se zadrugam zagotovi ustreznej{a obravnava na podro~ju dr`avnih pomo~i. Po prepri~anju Zadru`ne zveze Slovenije je dolo~ba, v skladu s katero so zadruge upravi~ene do dr`avnih pomo~i, nujna zaradi zagotovitve enakopravnega polo`aja zadrug z drugimi gospodarskimi subjekti in prihodnjega zadru`nega razvoja. Sre~anje odbornikov ob 135-letnici v Mozirju V Mozirju so se sredi maja zbrali nekdanji in sedanji ~lani upravnih in nadzornih odborov Zadru`ne zveze Slovenije. Sre~anje je pripravila Zadru`na zveza Slovenije ob 135-letnici zadru`ni{tva na Slovenskem in 35-letnici ponovne ustanovitve Zadru`ne zveze Slovenije. Odborniki in prvi pobudniki ponovne ustanovitve Zadru`ne zveze Slovenije, ki so se odzvali v izredno velikem {tevilu, so z veseljem spomnili na ~ase, ko so aktivno sooblikovali zadru`ni{tvo in mu utirali pot v razli~nih politi~nih sistemih. ^asi za zadru`ni{tvo nikoli niso bili lahki, vendar je s trdno voljo, enotnostjo in prizadevnostjo posameznikov in zadrug zadru`na misel rasla in se razvijala vse do danes. Zato Pripravila mag. Anita Jaku{ zahvala prav vsem ~lanom, nekdanjim in sedanjim, upravnih in nadzornih odborov zveze in strokovnim sodelavcem za njihov trud, pogum in vlo`eno delo. Zadruge na sejmu v Novem Sadu Na mednarodnem kmetijskem sejmu v Novem Sadu so se 15. maja v okviru predstavitve, ki jo je v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, predstavili tudi Zadru`na zveza Slovenije in tri slovenske zadruge: Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Lenart in Kmetijska zadruga Ptuj. Na sejmu smo obiskovalcem predstavili delovanje zadru`ni{tva na Slovenskem in odprli mo`nosti za sodelovanje med zadrugami iz obeh dr`av.v okviru obiska sejma se je Peter Vrisk, predsednik Zadru`ne zveze Slovenije, sre~al s predsednikom Zadru`ne zveze Srbije, obiskal zadrugo Grocko v Beogradu in se sestal s predstavniki Zadru`ne zveze Vojvodine. ZZS podpira razstavo Dobrote slovenskih kmetij Razstava Dobrote slovenskih kmetij 2007, ki jo je `e 18. leto zapored pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije skupaj z mestno ob~ino Ptuj, je letos potekala od 18. do 21. maja Na njej so predstavili kulinari~ne dobrote slovenskih kmetij, ki jih izdelujejo pridne roke slovenskih kmetic in kmetov, s tem pa negujejo tradicijo na{ih prednikov. Zadru`na zveza Slovenije z veseljem pomaga ohranjati dobrote `ive sedanjim in prihodnjim rodovom, zato smo se odlo~ili skupaj s Kapitalsko zadrugo tudi letos podpreti razstavo, in tako pripomo~i k ohranitvi slovenskih dobrot in njihovi predstavitvi doma in na tujem. Program razvoja pode`elja za obdobje Zadru`na zveza Slovenije je posredovala osnutek Programa razvoja pode`elja za obdobje in pripravila pripombe, ki v dosedanjih izvedbah programa {e niso bile upo{tevane in lahko pomembno vlivajo na sodelovanje zadrug pri ukrepih programa razvoja pode`elja. Svoje predloge in pobude je posredovala Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in jih predstavila na izredni seji upravnega odbora omenjene organizacije. Pripombe se nana{ajo predvsem na upo{tevanje zadrug kot upravi~enk do ukrepov iz posameznih osi. Predlagali smo tudi, da so zadruge omenjene v okviru novele zakona o gozdovih, ki v objavljanem osnutku zagotavlja pomo~ samo zdru`evanju lastnikov gozdov v dru{tva. Martin Nose prejel priznanje KGZS V okviru prireditve, ki je potekala 16. maja, ob dnevu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, so podelili priznanja zbornice za `ivljenjsko delo, sodelovanje z zbornico in uspe{no delo. Priznanje Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za uspe{no delo je prejel Martin Nose, direktor ZZS. Pogodba o sodelovanju s ^rno goro ^eprav kmetijstvo v ^rni gori glede na naravne danosti ni najpomembnej{a gospodarska dejavnost, se odgovorni trudijo vzpostaviti vse potrebne regulative tudi na tem podro~ju. V ^rni gori ni osemenjevalnega centra, zato je ~rnogorsko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo pripravilo odprti javni razpis za nakup bikovega semena za osemenjevanje krav. V konkurenci {estih ponudnikov z Nizozemske, iz Nem~ije, Avstrije in Kanade je bil KGZS Zavod Ljubljana, v okviru katerega deluje Osemenjevalni center Preska, izbran kot najustreznej{i ponudnik. LJUBLJANA V za~etku aprila smo podpisali pogodbo, s ~imer smo sprejeli obvezo, da bomo v enem letu v {estih pribli`no enakih koli~inah oskrbeli veterinarske postaje na obmo~ju ^rne gore s skupno koli~ino doz semena bikov rjave, ~rnobele, svetlo lisaste (te v sodelovanju s centroma ptujskega in murskosobo{kega zavoda), sive tirolske in mesnih pasem. Podpis pogodbe za nas pomeni dodatno obveznost in veliko odgovornost, vendar je izbor potrditev kakovostnega dela na podro~ju kontrole in selekcije v `ivinoreji na obmo~ju celotne Slovenije. Jo`e Benec Mag. Milutin Simovi}, ~rnogorski kmetijski minister (levo), in Jo`e Benec, direktor KGZS Zavoda Ljubljana ob podpisu pogodbe Sto let rejskega dela na Tirolskem Rjava pasma v avstrijski populaciji goved predstavlja 10-odstotni dele`, kar je zlasti pomembno za gorati in hriboviti del Avstrije, predvsem na obmo~ju Tirolske. Kljub te`kim NOVO MESTO gramov mleka s 4,66 odstotka mle~ne ma{~obe in 3,69% beljakovin. V tretji laktaciji pa je dala kilogramov mleka s 4,83% mle~ne ma{~obe in 3,70% beljakovin. pogojem gospodarjenja na tem ob- mo~ju pa so rejski dose`ki zelo v kontroliranih ~redah so imele v letu 2006 povpre~no mle~nost kilogramov s 4,18% mle~ne ma{~obe ter 3,36% beljakovin. Dobri rejski uspehi so rezultat dobrega dela na podro~ju prehrane, selekcije ter organiziranega rejskega dela. Za~etki organiziranega rejskega dela pred sto leti so spodbudili rejce k intenzivnej{emu delu z `ivino, dobri prehrani, skrbni odbiri `ivali, organizaciji razstav [ampionka je imela odli~ne telesne lastnosti, fundament in vime. Najve~ji poudarek na razstavi je bil na `ivalih rjave pasme v mle~nem tipu, predstavili pa so tudi skupino krav v mesno-mle~nem tipu. Ta tip `ivali dobiva vse ve~ji pomen kot krave dojilje ali v bioprireji mleka in mesa. V okviru razstave je potekala tudi avkcijska prodaja plemenske `ivine, kjer je najvi{jo ceno, evrov, dosegla telica, povpre~na cena pa je bila evrov. Alojz Zupan~i~, Andrej Kastelic ipd. Dosedanje rejsko delo s smernicami za v prihodnje so tirolski kmetje slovesno po~astili na razstavi v Imstu. Na njej je bilo prijavljenih ~ez `ivali, odbranih pa je bilo 314 krav in telic ter 60 telet. Bilo je veliko zmagovalk v posameznih skupinah, {ampionka razstave pa je bila krava Sonne, ki je trenutno v ~etrti laktaciji. V treh laktacijah je dala povpre~no kilo- [ampionka razstave krava Sonne

6 6 Navzkri`na skladnost in neposredna pla~ila (3) Zahteve pri reji pra{i~ev Tokrat vam predstavljamo {e zadnjih 12 zahtev iz Standarda ugodnega po~utja navzkri`ne skladnosti, ki jih morajo izpolnjevati pra{i~erejske kmetije. Gabrijela Salobir Vilar Zahteva navzkri`ne skladnosti KAKO RAVNA KMET? VPRA[ANJA V POMO^ KMETU Zagotovljena je minimalna predpisana V hlevu izra~unamo talno povr{ino. Minimalna talna povr{ina, ki jo mora imeti Ali moja reja izpolnjuje zahteve po minimalni povr{ina, ki jo mora imeti vsak teka~ ali pitanec vsak teka~ ali pitanec v skupini, razen mladice po osemenitvi in svinje, je: talni povr{ini, ki jo mora imeti vsak teka~ ali v skupini, razen mladice po osemenitvi in svinje. Telesna masa (kg) Min. talna povr{ina (m 2 ) pitanec v skupini? Minimalna predpisana povr{ina, ki jo mora imeti do 10 0,15 da ne v skupini mladica po pripustu, je 1,64 m 2, ,20 svinja pa 2,25 m , , , ,65 nad 110 1,00 ^e je v skupini 5 ali manj `ivali, mora biti talna povr{ina na `ival ve~ja Ali va{a reja svinj in mladic izpolnjuje zahteve za 10 odstotkov. ^e je v skupini 40 ali ve~ `ivali, sme biti talna povr{ina po minimalni talni povr{ini, ki jo mora imeti na `ival manj{a za 10 odstotkov. vsaka mladica po osemenitvi in svinja? Stopnja kr{itve: 10 V veliki skupini pride do»avtobus«u~inka, zato je mo`no zmanj{anje da ne * Velja za novozgrajene in obnovljene hleve, povr{ine v skupinah, ve~jih od 40 svinj ali mladic. To velja za novozgrajene za obstoje~e hleve za~ne ta zahteva veljati in obnovljene hleve; za obstoje~e hleve za~ne veljati leta leta ^e ne izpolnjuje zahteve, lahko preseli `ivali ali zdru`i bokse Maksimalna {irina re` in minimalna {irina Izmerite in ugotovite stanje na va{i kmetiji. ^e mere niso tak{ne, kot so 1. Ali imate v hlevu betonske re{etke tak{ne, re{etk ustrezata predpisanim dimenzijam. predpisane, velja: Za novozgrajene ali obnovljene objekte je treba izpolnjevati da je najve~ja {irina re` za pujske 11 mm, Velja za novozgrajene in obnovljene hleve, mere `e od 1. januarja za teka~e 14 mm, za pitance 18 mm in za za obstoje~e hleve za~ne ta zahteva veljati Za obstoje~e objekte je ~as za prilagoditev do 1. januarja mladice ter svinje najve~ 20 mm? leta Minimalna {irina re{etk (nastopni del) da ne Kategorija Min. {irina (mm) 2. Ali je v hlevu {irina betonske re{etke pujski, teka~i 50 (to je tista, kamor `ival stopi), {iroka vsaj 50 mm pitanci, mladice, svinje 80 za pujske in teka~e in vsaj 80 mm za pitance, Maksimalna {irina re` mladice in svinje? Kategorija Maks. {irina (mm) da ne pujski 11 teka~i 14 pitanci 18 Stopnja kr{itve: 10 mladice/svinje Svinje in mladice se ne privezujejo. Preureditev hleva pomo~ poi{~ite pri specialistu za gradnje. V hlevu ni privezanih svinj ali/in mladic? Stopnja kr{itve: 5 da ne Svinje in mladice so v ~asu od 4 tednov Iz mer v lastnem hlevu prera~unamo, ali smo znotraj zahtevanega 1. Redim manj kot 10 svinj in mladic. V ~asu od po osemenitvi do 1 tedna pred pri~akovano normativa za svinje in mladice. 4 tednov po osemenitvi do 1 tedna pred pri~aprasitvijo name{~ene v skupine. Stranice boksa, ^e je v reji manj kot 10 svinj, je lahko vhlevitev individualna 4 tedne po kovano prasitvijo so lahko v individualnih v katerem je skupina 6 ali ve~ `ivali, so dalj{e osemenitvi do 1 tedna pred pri~akovano prasitvijo. boksih. Ali imajo dovolj prostora za obra~anje? od 2,8 m. Stranice boksa, v katerem je ^e imamo ve~ kot 10 svinj in ne izpolnjujemo pogojev reje, nam lahko da ne name{~enih 5 ali manj `ivali, so dalj{e od 2,4 m. specialist za gradnje svetuje, kako najceneje preurediti bokse. 2. Redim ve~ kot 10 svinj in mladic.v ~asu od Na gospodarstvih z manj kot 10 svinjami in 2. 4 tednov po osemenitvi do 1 tedna pred pri~amladicami so lahko `ivali v ~asu od 4 tednov kovano prasitvijo so name{~ene v skupine. po osemenitvi do 1 tedna pred pri~akovano V boksu imam 5 ali manj `ivali. Ali so stranice prasitvijo tudi v individualnih boksih, v katerih boksa dalj{e od 2,4 m? imajo dovolj prostora za obra~anje. da ne 3. Redim ve~ kot 10 svinj in mladic. V ~asu od 4 tednov po osemenitvi do 1 tedna pred pri~akovano prasitvijo so name{~ene v skupine. V boksu imam 6 ali ve~ `ivali. Ali so stranice boksa dalj{e od 2,8 m? Stopnja kr{itve: 10 da ne Vsi pra{i~i imajo na voljo material V bokse jim damo slamo kot nastil ali pa v posebej prirejene jasli. V jasli Ali sem poskrbel, da se imajo pra{i~i mo`nost oziroma predmete za zadostitev njihovih lahko damo tudi seno. ^e tudi te mo`nosti nimamo, jim damo strukturirano s ~im zaposliti? etolo{kih potreb. krmo v korito (trava, sila`a). V boksih z re{etkastimi tlemi prihaja do ma{enja da ne re{etk, ~e uporabljamo dolgo slamo, seno ali travo, zato si pomagamo z raznimi predmeti za zaposlitev: avtomobilske pnevmatike, vise~e verige Stopnja kr{itve: 5 s kosom lesa, `oge Pra{i~e se krmi najmanj enkrat dnevno. Korito mora biti dovolj {iroko, da se ob njem lahko razvrstijo vse `ivali hkrati. Ali ima vsak pra{i~ v boksu mo`nost, da pri V skupinski reji imajo vse `ivali isto~asen Izjema so elektronske krmilne postaje. Za plemenske svinje morajo biti restriktivnem krmljenju `re hkrati z ostalimi? dostop do krme. zagotovljena individualna krmilna stoji{~a. Minimalna {irina korita je za da ne posamezne kategorije pra{i~ev naslednja: Kategorija pra{i~ev [irina korita (cm) teka~i, do 25 kg 18 pitanci, kg 27 pitanci*, kg 33 svinje 40 Stopnja kr{itve: 10 * Velja tudi za mlade plemenske pra{i~e Zagotovljena je minimalna osvetlitev Minimalna naravna osvetlitev je tista, ko se{tevek plo{~in vseh odprtin 1. Ali skupna povr{ina oken in vrat hleva 40 luksov (5,7 W/m 2 ) najmanj 8 ur dnevno. (okna + vrata) predstavlja vsaj 1/20 talne povr{ine hleva. predstavlja 1/20 talne povr{ine v hlevu? ^e je povr{ina oken in vrat premajhna, je treba dodati umetno svetlobo. da ne Lu~i morajo v tem primeru goreti najmanj 8 ur dnevno 2. Ali v primeru umetne osvetlitve gorijo `arnice (optimalno je od 9. do 17. ure). Pomembna je izbira svetilnih teles, vsak dan najmanj 8 ur? Stopnja kr{itve: 10 kajti pri enaki mo~i dajejo razli~no osvetlitev. da ne Kastracijo in kraj{anje repkov pri sesnih Bru{enje/{~ipanje zobkov in kraj{anje repkov opravimo takoj po rojstvu, Ali kastracijo, kraj{anje repkov in bru{enje/ pujskih se opravlja do starosti 7 dni. Pri starej{ih kastracijo pa naslednji dan po prasitvi. {~ipanje zob naredim, preden so pujski stari `ivalih opravlja to le veterinar. ^e so pujski stari ve~ kot 7 dni, je treba poklicati veterinarja, ki kastrira 7 dni? Bru{enje ali {~ipanje zob se opravlja do pujske pod anestezijo. da ne 7. dneva starosti. Stopnja kr{itve: Talna povr{ina boksa za odraslega Izmerite {irino in dol`ino ter izra~unajte talno povr{ino boksa. ^e je talna 1. Imam merjasca v boksu, kjer tudi pripu{~am merjasca je najmanj 6 ali 10 m 2, ~e se boks povr{ina premajhna, je treba boks pove~ati. svinje. Ali je boks velik vsaj 10 m 2? uporablja tudi za pripust. da ne 2. Merjasca imam v boksu, vendar v njem ne pripu{~am svinj. Ali je boks velik vsaj 6 m 2? Stopnja kr{itve: 10 da ne Le`i{~e breje svinje ali mladice je dovolj ^e imate hlev, ki je netipski, za porodni boks vselej izberite najve~jega. 1. Ali se pujski, ko svinja lega, lahko umaknejo veliko, da omogo~a nemoteno prasitev ali ^e naredimo pregrado za umik pujskov, preverimo, da vsi pujski dose`ejo v svoj del boksa? pomo~ pri prasitvi. V prasitvenih boksih je seske, ko sesajo. da ne pujskom zagotovljena mo`nost umika. Tla v V delu boksa mora biti prostor, kamor se lahko pujski umaknejo in kjer lahko 2. Ali so tla v gnezdu polna oz. pokrita z gnezdu so polna (neperforirana). ^e so perfo- po~ivajo. Del, namenjen po~itku, mora biti iz polnih tal, zato ga lahko materialom, da delujejo kot polna, in se lahko rirana, so pokrita z blazino, slamo ali drugim prekrijemo z razli~nimi materiali (slama, blazine ). ule`ejo vsi hkrati? primernim materialom. Vsi pujski imajo mo`nost V tipskih hlevih je obi~ajno zado{~eno zahtevi. da ne isto~asnega po~ivanja. Pri ukle{~enih svinjah V delu prasitvenega boksa mora biti prostor za gnezdo, kamor se lahko 3. Ali lahko vsi pujski sesajo, ~e so svinje imajo pujski mo`nost, da nemoteno sesajo. pujski umaknejo in kjer lahko po~ivajo. Tla v gnezdu morajo biti iz polnih tal. ukle{~ene? Stopnja kr{itve: 5 ^e niso, jih moramo prekriti z razli~nimi materiali (slama, blazine ). da ne Pujski se ne odstavljajo pred 21. dnem Kmet naj pujskov ne odstavi pred 21. dnem starosti. ^e svinja zboli ali ima Ali ste odstavili pujske, stare najmanj 21 dni? starosti, razen iz zdravstvenih razlogov in poporodne zaplete, se druga~e ne da, kot da jih preseli k drugi svinji da ne razlogov dobrega po~utja. (~e ta mo`nost obstaja). Priporo~ljivo je celo odstavljanje na 28. dan. Stopnja kr{itve: 5

7 {t. 55, maj Napovednik izobra`evanj ter pogoji izobra`evanja za SKOP IN KOP Verjetno ste vsi, ki vlagate zahtevke za kmetijsko-okoljske (pod)ukrepe (SKOP ali KOP) `e dobro seznanjeni, da je izobra`evanje eden od splo{nih pogojev, ki ga je treba vsakoletno izpolnjevati. Zaradi sprememb v novem Programu razvoja pode`elja RS za obdobje se nekoliko spreminjajo tudi ti pogoji. Za upravi~ence, ki ste se pri vlaganju leto{njih zahtevkov odlo~ili, da ostanete v programu SKOP, {e vedno veljajo isti pogoji kot v preteklem programskem obdobju, kar pomeni, da morate imeti v ~asu od 26. februarja 2004 do 31. avgusta 2007 opravljenih naslednje {tevilo ur izobra`evanja: Leto vstopa v SKOP [t. potrebnih ur * * Po shemi iz PRP je za ukrepe SKOP v petletnem obdobju obvezna udele`ba tudi na vsaj enem prikazu, ki se upo{teva kot samostojna obveznost (kot prikaz), dodatno k udele`bi na predavanjih. Upravi~enci, ki ste z letom 2007 vstopili v nov Kmetijsko-okoljski program (KOP), morate izpolnjevati nekoliko spremenjene splo{ne in specifi~ne pogoje. Vsak upravi~enec mora vsako leto opraviti {tiriurno izobra`evanje (predavanje ali prikaz), ure pa se med leti ne se{tevajo. Tako morajo vklju~eni v KOP v letu 2007 v ~asu od 1. septembra 2006 do 31. avgusta 2007 opraviti najmanj 4 ure izobra`evanja. [e enkrat poudarjamo, da se za podukrepe KOP po shemi iz PRP prikaz upo- {teva kot izobra`evanje v sklopu obveznih 4 ur. [e naprej pa ostaja, da izobra`evanje lahko opravi nosilec kmetijskega gospodarstva ali katerikoli ~lan kmetije. Prisotnost na istem izobra`evalnem programu se za posamezno kmetijsko gospodarstvo prizna le enkrat. V primeru kmetijskega gospodarstva planina se kot opravljena obveznost upo- {teva tudi izobra`evanje, ki je bilo opravljeno za osnovno kmetijsko gospodarstvo, vendar pa morata biti v tem primeru na potrdilu navedeni obe {tevilki KMG-MID: {tevilka osnovnega kmetijskega gospodarstva in {tevilka kmetijskega gospodarstva planina, oziroma morata biti izdani dve potrdili: eno za osnovno kmetijsko gospodarstvo in eno za kmetijsko gospodarstvo planina. Dr. Jernej Dem{ar Kmetijsko gozdarski zavod Maribor Dodatne informacije dobite po telefonu: * (02) , ** (02) ogled sortnega poskusa oljne ogr{~ice, prikaz + Srednje{olski center Ptuj 8.30 `it, son~nic in bu~ predavanje pri Marofu, Volkmerjeva, Ptuj* letna dela v sadovnjaku prikaz KZ Selnica ob Dravi** 9.00 Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica Dodatne informacije dobite na telefonskih {tevilkah: * (05) , (05) , ** (05) , *** (05) , **** (05) etologija v pra{i~ereji, govedoreji, REJ Srednja {ola reji drobnice in reji konj SKOP (4 h) Sre~ka Kosovela Se`ana ** poletna rez vinske trte in spoznavanje prikaz IVG Purissima * koristnih organizmov SKOP (3 h) poletna rez vinske trte in spoznavanje prikaz IVG Komen trgovina Vinakras ** 9.00 koristnih organizmov SKOP (3 h) poletna rez vinske trte in spoznavanje prikaz IVG Avber va{ki dom ** koristnih organizmov SKOP (3 h) poletna rez vinske trte in spoznavanje prikaz IVG Dobrovo, parkiri{~e pri koristnih organizmov SKOP (3 h) bencinskem servisu [taloni *** Dan tehnike predstavitev sadjarske Dobrovo, parkiri{~e pri in vinogradni{ke mehanizacije bencinskem servisu [taloni *** olj~na muha in poletna rez oljk ni za SKOP Pobegi * predstavitev posameznih ukrepov in OSN, REJ kinodvorana Idrija **** 9.00 njihove zahteve; pogoji in dolo~ila pogodbe SKOP, KOP ter vodenje evidenc; etologija v reji goved; ureditev hlevov za krave dojilje Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota Dodatne informacije dobite po telefonu (02) ; P + P = prikaz in predavanje prikaz vzor~enja tal in rastlin KOL dvorana ob~ine Turni{~e, Ulica po razli~nih metodah P + P [tefana Kova~a 73, 9224 Turni{~e poletna rez vinske trte in spozn. {kod. IVG Vinoto~ Borko, ^re{njevci 9, 9.00 in koristnih organizmov v vinogradu P + P 9250 Gornja Radgona predstavitev novej{ih in odpornej{ih sort IPL Srednja kmetijska {ola Raki~an, polj{~in, ki se vklju~ujejo v kolobar, ter P + P Lendavska ulica 3, Raki~an, predstavitev razli~nih tehnologij pridelave 9000 Murska Sobota v skladu z dobro kmetijsko prakso pri integrirani prid. polj{~in za kmetovalce poletna rez vinske trte in spoznavanje IVG Vinogradni{tvo Krampa~, 9.00 {kodljivih in koristnih organizmov P + P Kopriva 1, 9240 Ljutomer v vinogradu predstavitev posameznih ukrepov in KOP KGZS Zavod MS, 9.00 njihove zahteve; pogoji in dolo~ila OSN [tefana Kova~a 40, pogodbe SKOP, KOP ter vodenje evidenc; predavanje 9000 Murska Sobota gnojenje in oskrba tal; dober gospodar poletna rez vinske trte in spozn. {kod. IVG Vinogradni{tvo Tremel, 9.00 in koristnih organizmov v vinogradu P + P Bokra~i 28, 9201 Puconci poletna rez vinske trte in spozn. {kod. IVG izletni{ka kmetija Hadik, Ivan in koristnih organizmov v vinogradu P + P [~ernjavi~, Lend. gorice 144, Lendava Dan p{enice Raki~an 2007 IPL Srednja kmetijska {ola Raki~an, P + P Lendavska ulica 3, 9000 M. Sobota okolju prijaznej{i na~ini zatiranja VVO KGZS Zavod MS, 9.00 plevelov P + P [tefana Kova~a 40, 9000 M. Sobota Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto Dodatne informacije dobite po telefonu: (07) razstava ovc in koz Penzion Smuk v Semi~u 9.00 Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana Dodatne informacije dobite po telefonu: (01) ohranjanje biotske raznovrstnosti HAB ob jezeru pri Podpe~i na travi{~ih: prikaz ko{nje na obmo~jih Natura prikaz poletne rezi jablan IPS pri Janezu Porenti, ^e{njice pri Dobrunjah Dan p{enice IPL in KOL Center za razvoj kmetijstva in 9.30 pode`elja Jable pa{a doma~ih `ivali, tehnologija vzreje REJ in ETA Zadru`ni dom Zadvor 9.00 telet in telic Dr`avno tekmovanje Mladi in kmetijstvo 2007 Zmaga ekipe iz Metlike Tekmovalci treh prvouvr{~enih ekip V soboto, 21. aprila, se je v Bre`icah na dr`avnem tekmovanju Mladi in kmetijstvo pomerilo 12 ekip dru- {tev pode`elske mladine. Prireditev sta tudi letos organizirali Zveza slovenske pode`elske mladine (ZSPM) in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), izvedba tekmovanja pa je pripadla lanskoletnim zmagovalcem, tj. Dru{tvu pode`elske mladine (DPM) Bre`ice. Mladi so se pomerili v znanju iz razli~nih podro~ij. Najve~ znanja je pokazala ekipa DPM Metlika, ki so jo sestavljali Veronika Muzar, Damjan Jakofcic in Viktor Kure. Drugo mesto je pripadlo ekipi DPM Dobrava, tretje pa ekipi DPM Dravska dolina. Prireditev sta z uvodnimi nagovori pri- ~ela predsednica DPM Bre`ice Jo`ica Butkovi~ in predsednik ZSPM Rok Sedminek. V nadaljevanju je potekala okrogla miza na temo kako obdr`ati mlade na pode`elju, kjer sta gosta, Iztok Jarc, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ter Peter Vrisk, predsednik KGZS, predstavila vrsto izzivov za mlade na pode`elju in tudi oblike pomo~i, ki jih mladim nudita obe ustanovi. Minister Iztok Jarc je opozoril na nove ukrepe znotraj Programa razvoja pode`elja za obdobje , ki mladim prevzemnikom kmetijskih gospodarstev in mladim, povezanim v dru{tvih pode`elske mladine, nudijo materialne vzpodbude in ugodnosti. Peter Vrisk pa je poudaril, da so mladi v dru{tvih pode`elske mladine tisti, ki gradijo nove odnose med generacijami na pode`elju.»prav zato je {e toliko pomembnej{e, da vam omogo~imo tudi izku{nje iz administrativnih in upravljavskih znanj. KGZS si prizadeva, da mladi s kmetij v okviru mo`nosti dobite slu`be in da ste vklju~eni v odlo~anje«je {e povedal. Prireditev je polep{ala tudi razstava likovnih del u~encev osnovnih {ol, ki so sodelovali v nate~aju Od ro`ice do ~aja, na katerega se je odzvalo 62 osnovnih {ol z ve~ kot 500 likovnimi deli. Glavno nagrado je prejela Ur{a Skumavec (14 let) z O[ Koro{- ka Bela. Posebna nagrada za likovnega pedagoga je pripadla Manci A{i~ z O[ Toneta Okrogarja iz Zagorja ob Savi. Nagrajenci ni`je stopnje so: Jerneja [vent (9 let), O[ Primo`a Trubarja La{ko, Jan Novak (7 let), O[ Ig, Lara Horvat (7 let), Dvojezi~na O[ Dobrovnik; srednje stopnje: Karin Rajh (11 let), O[ Planina pri Sevnici, Ana Mastnak (11 let), O[ Dramlje, Kaja Rabu`a (11 let), O[ Dobje; vi{je stopnje pa: Lucija Cigoj (13 let), O[ Dobravlje, Anja Vajda (12 let), O[ Ivanjkovci, in Nastja Gregorec (12 let), O[ Sveti Jurij ob [~avnici. Andreja Krt

8 8 KGZS na novosadskem kmetijskem sejmu Dobro sodelovanje med Slovenijo in Srbijo Na 74. kmetijskem sejmu v Novem Sadu se je skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavila tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Vsak dan sejma je bilo dogajanje na slovenskem razstavnem prostoru v dvorani Master namenjeno predstavitvi posameznih strokovnih podro~ij: Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, Skladu kmetijskih zemlji{~ in gozdov RS, zadru`ni{tvu, gozdarstvu, slovenskim podjetjem in `ivinoreji. S poku{njo mle~nih in mesnih izdelkov ter vin so se predstavila tudi nekatera slovenska `ivilska podjetja. Delegacija Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pod vodstvom predsednika KGZS Petra Vriska in direktorice KGZS Nata{e Belingar sodelovala na {tevilnih dvostranskih sre~anjih, ki so potekala z namenom okrepitve sodelovanja med Slovenijo in Srbijo na podro~ju kmetijstva in `ivilskopredelovalne industrije. Na sre~anju s predsednikom vlade avtonomne pokrajine Vojvodine Bojanom Pajti}em sta se delegaciji dogovorili o organiziranju strokovnega posveta, na katerem bodo slovenskim podjetjem predstavili priporo~ila, pogoje in zakonske okvire, znotraj katerih je mogo~e nastopanje na{ih podjetij na srbskem trgu v okviru privatizacije. Posameznim slovenskim podjetjem pa bodo ponudili pomo~ pri iskanju potencialnih srbskih poslovnih partnerjev. Slovenska zbornica je srbski strani ponudila tudi konkretno pomo~ strokovnega svetovanja pri vzpostavljanju sistema in organizacije kmetijske svetovalne slu`be, zadru`ni{tva, projektov razvoja pode`elja in izmenjave izku{enj na podro~ju vstopanja v evropske integracije. Novosadski sejem kot tudi slovenski razstavni prostor sta obiskala tudi dva poslanca: Franc Su{nik in Bojan Homan. Direktorica KGZS Nata{a Belingar in predsednik KGZS Peter Vrisk sta sprejela tudi tedanjega srbskega ministra za gospodarstvo Predraga Bubala. Predsednik zbornice Peter Vrisk je na tiskovni konferenci, ki sta jo pripravila v okviru slovenskega dneva na sejmu skupaj s kmetijskim ministrom Iztokom Jarcem, povedal, da je slovensko kmetijstvo uspe{no vstopilo v skupno kmetijsko politiko brez ve~jih pretresov. Prav dobra priprava dr`avnih ustanov in u~inkovita organiziranost strokovnih slu`b v okviru zbornice sta pripomogli k izbolj{anju polo`aja kmetijstva po vstopu v EU. Tovrstne izku{nje lahko Slovenija po Vriskovem mnenju tako na dr`avni kot izvedbeni ravni prenese v Srbijo. O mo`nostih sodelovanja med dr`avama se je Peter Vrisk v vlogi predsednika Zadru`ne zveze Slovenije pogovarjal tudi s predsednikom Zadru`ne zveze Srbije Dragoljubom Govedarovi}em in predstavniki Zadru`ne zveze Vojvodine. V okviru sejma je na skupnem razstavnem prostoru slovenskega kmetijskega ministrstva in KGZS potekal zadru`ni dan, ko so se predstavile Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Lenart in Kmetijska zadruga Ptuj. Od 12. do 19. maja se je na novosadskem kmetijskem sejmu, ki velja za najve~jega v jugovzhodni Evropi, predstavilo ve~ kot razstavljavcev iz 60 dr`av. Najve~ razstavnega prostora je bilo namenjenega kmetijski mehanizaciji, hrani in pija~i, razstavi `ivali in {tevilnim obsejemskim dogodkom, ki pripomorejo k razvoju kmetijstva v jugovzhodni Evropi. Sejem si je letos ogledalo ve~ kot ljudi, kar je za deset odstotkov ve~ kot lani. Dragica Heric Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju Vsako leto ve~ izdelkov Goste je po razstavi popeljala Terezija Me{ko. Sredi maja so v organizaciji Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, mestne ob~ine Ptuj in Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj v prostorih minoritskega samostana na Ptuju ponovno pripravili razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki vsako leto o~arajo mno`ico obiskovalcev, ki si v {tirih dneh ogledajo razstavo in se udele`ijo katere izmed {tevilnih spremljevalnih prireditev. Leto{nja razstava je bila 18. po vrsti in je torej dosegla svojo»polnoletnost«, kot so opozarjali tudi govorniki ob otvoritvi. Kmetijski minister Iztok Jarc, tudi ~astni pokrovitelj razstave, je poudaril, da dobrote s slovenskih kmetij predstavljajo tr`no ni{o na pode`elju in hkrati bogatijo turisti~no privla~nost na- {ih kmetij in pode`elja. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk je izrazil zadovoljstvo nad tem, da se v ocenjevalni del razstave prijavlja vse ve~ kmetij s {tevilnimi izdelki, zato ima razstava tudi izobra`evalni pomen. Pri tem je poudaril pomen pridobivanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij, kar je tudi ena od nalog zbornice. Doslej si je tovrstno izobrazbo prek zbornice pridobilo `e ~ez 500 kmetov in kmetic. Najve~je breme razstave zagotovo nosi kmetijska svetovalna slu`ba v Podravju, predvsem Predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so se na povabilo avstrijske zveze kmetov udele`ili posveta o prihodnosti prireje mleka v EU, ki je potekal 11. maja v avstrijskem Gmundnu. O vodilni temi je spregovoril predstavnik Evropske komisije Thorkild Rasmunssen in predstavil stali{~e EU o ukinitvi mle~nih kvot po letu Rasmunssen je na{tel razloge za ukinitev kvot, med katerimi je izpostavil predvsem ve~jo svetovno porabo mleka in mle~nih izdelkov, uvedbo mle~ne premije in ~as mo`nega prestrukturiranja kmetij do leta 2015 ter stalno letno zmanj{evanje {tevila kmetij s prirejo mleka v EU. Za alpske de`ele pa je predstavil pozitiven scenarij, saj imajo mleko in mle~ni izdelki s teh obmo~ij vi{jo dodano vrednost in so kot taki bolj prepoznavni na trgu EU. Predstavnik avstrijskega kmetijskega predsednik organizacijskega odbora razstave Peter Pribo`i~ in obe svetovalki s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, Terezija Me{ko, ki je goste popeljala po razstavi, in Slavica Strelec, svetovalke Breda Fri{kovec in Manca Kova~ec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, Hinka Hr`i~ iz Ormo`a in Branka Lah Gradi{nik iz Slovenske Bistrice. V ocenjevanje je letos prispelo izdelkov, podelili so 269 zlatih, 254 srebrnih in 216 bronastih priznanj ter 30 znakov kakovosti, ki jih prejmejo izdelki, ki tri leta zapored dobijo zlato priznanje. V sklop prireditve je spadalo tudi sre~anje predstavnic dru{tev kmetic, pode`elskih `ena in gospodinj na Ptujskem gradu, odprtje razstave o ajdi, ki jo je pripravilo Dru{tvo gospodinj Dra`enci, predstavitev projekta U`ivajmo brez meja in posvet o gastronomiji v turisti~ni ponudbi ter strokovni posvet o razvoju pode`elja v prihodnjem programskem obdobju. Jo`ica Hribar Evropa pred velikim izzivom Negotova prihodnost mle~nih kvot ministrstva je k temu dodal, da je trenutno stanje na trgu mleka nezna~ilno in se lahko hitro spremeni. Tudi poraba v Vzhodni Evropi ne nara{~a tako hitro, kot so predvidevali, saj se letno pove~uje od 0,5 do 1 odstotka letno. V ostalem delu sveta pa sta proizvodnja in poraba trenutno uravnote`eni. Zato obstaja nevarnost, da bo ukinitev kvot negativno vplivala na obstoj malih mle~nih kmetij. Avstrija se zato zavzema za ohranitev kvot, prav tako se za to zavzemajo {e Finska, Francija, Portugalska, [panija in Gr~ija. Uro{ Zgonec Kvote so namenjene stabilizaciji cen mleka na trgu, s tem pa za{~iti malih pridelovalcev. Ta ukrep je zlasti pomemben za obmo~ja s te`jimi pridelovalnimi pogoji, kamor pri{tevamo alpski svet Avstrije, Bavarske, Tirolske in Slovenije.