Microsoft Word - UNI_Knavs_Miha_1981_ doc

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti DIPLOMSKO DELO Miha Knavs Veliki Vrh, 2009

2

3 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Diplomsko delo SLOVENSKE DRAMATIČARKE IN NJIHOVA DELA PO LETU 1980 Mentorica: red. prof. dr. Silvija Borovnik Kandidat: Miha Knavs Veliki Vrh, 2009

4

5 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA IZJAVA Podpisani Miha Knavs, rojen 21. maja 1981, študent Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer slovenski jezik s književnostjo, enopredmetni, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Sodobne slovenske dramatičarke in njihova dela po letu 1980 pri mentorici red. prof. dr. Silviji Borovnik avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. (podpis študenta) Maribor, I

6 Povzetek in ključne besede V diplomskem delu so obravnavane sodobne slovenske dramatičarke, raziskovanje pa je časovno razmejeno, saj so obravnavane zgolj avtorice, ki so svoja dela posredovale javnosti (tiskana izdaja, uprizoritev) od leta 1980 do začetka leta Raziskovanje je usmerjeno na drame za odrasle, izpuščene so otroške lutkovne predstave in radijske igre. Obravnavanih je enajst avtoric: Saša Pavček, Zalka Grabnar Kogoj, Tina Kosi, Desa Muck, Draga Potočnjak, Simona Semenič, Špela Stres, Martina Šiler, Kim Komljanec, Alenka Goljevšček Kermauner in Žanina Mirčevska. Vse avtorice in njihova dela so analizirana na enak in primerljiv način; najprej je podan zgoščen življenjepis, kjer so zbrani ključni podatki o avtorici, intelektualne usmeritve, sodelovanja, aktivnosti in nagrade, sledi popoln pregled dramskih besedil z navedbo krstne uprizoritve in dostopnosti besedila, nadaljuje pa se z analizo ene ali več dram, odvisno od obsega in kakovosti avtoričinega dramskega opusa. Dramska besedila so analizirana po naslednjem ključu: naslov drame, tema/snov in dramsko dogajanje, dramska fabula, dramski čas in dramski prostor, dramske osebe in karakterizacija, dramski motivi, ideja oz. ideologija besedila, dramski govor in jezik ter komentar dramskega opusa z zaključkom. Ključne besede: sodobna dramatika, avtorice, Pavček, Grabnar Kogoj, Kosi, Muck, Potočnjak, Semenič, Stres, Šiler, Komljanec, Goljevšček Kermauner, Mirčevska. II

7 Abstract and Key Words The thesis deals with contemporary Slovenian female dramatists, limiting the scope of research to those authoresses only who made their work available to the public (printed edition or performance) between 1980 and early The research is focused on plays for adults and excludes children's puppet shows and radio plays. Eleven authors are dealt with: Saša Pavček, Zalka Grabnar Kogoj, Tina Kosi, Desa Muck, Draga Potočnjak, Simona Semenič, Špela Stres, Martina Šiler, Kim Komljanec, Alenka Goljevšček Kermauner and Žanina Mirčevska. All authoresses and their works are analysed in the same and comparable way; first a concise biography is provided comprising key information about an authoress, her intellectual inclinations, activities, cooperation in projects and awards, this is followed by a comprehensive overview of dramatic texts with information about their first performance and text availability, and finally an analysis of one or several plays is given, depending on the scope and quality of the dramatic oeuvre of an authoress. The dramatic texts are analysed in the following steps: play title, theme/subject matter and dramatic action, dramatic plot, dramatic time and place, dramatic characters and characterization, dramatic motifs, idea or ideology of the text, dramatic speech and language, and comments on the dramatic oeuvre along with a conclusion. Key words: contemporary drama, authoresses, Pavček, Grabnar Kogoj, Kosi, Muck, Potočnjak, Semenič, Stres, Šiler, Komljanec, Goljevšček Kermauner, Mirčevska. III

8 Kazalo Povzetek in ključne besede II Abstract and Key Words III Kazalo IV Uvod 1 Metodologija 3 Raziskovalne metode 3 Uporabljeni viri 3 Saša Pavček 4 Zalka Grabnar Kogoj 11 Tina Kosi 14 Desa Muck 19 Draga Potočnjak 27 Simona Semenič 33 Špela Stres 38 Martina Šiler 41 Kim Komljanec 46 Alenka Goljevšček Kermauner 52 Žanina Mirčevska 56 Sklep 61 Viri in literatura 65 IV

9 Uvod Slovenska dramatika je v študijskem procesu smeri enopredmetna slovenistika predstavljala del predavanj v sklopu predmeta Slovenska književnost IV. Posebnega predmeta, kjer bi samostojno in bolj poglobljeno obravnavali dramatiko, ni bilo na izbiro, a ker me dramatika, dramsko ustvarjanje in spremljanje odrskih uprizoritev pritegne, saj dramatika še intenzivneje kot druge literarne vrste odraža stanje v družbi, aktualizira družbene dogodke in stanja, je ažurna, kritična in neposredna, sem se odločil za bolj poglobljen študij. V Sloveniji je kar nekaj teoretikov in literarnih študij, kjer je dramatika obravnavana kot literarna vrsta, to teoretično gradivo sem tudi uporabil pri pisanju diplomskega dela; med pomembnejšimi slovenskimi avtorji so gotovo Lado Kralj, Denis Poniž in Taras Kermauner, Tomaž Toporišič, Jože Koruza ter Andrej Inkret. Tudi literarna zgodovina obravnava slovensko dramatiko najrazličnejših literarnih obdobij, kot zadnje referenčno besedilo sem uporabljal monografsko publikacijo dr. Silvije Borovnik Slovenska dramatika v drugi polovici 20. stoletja. Že po hitrem pregledu literarnih zgodovin je jasno, da so ženske številčno bistveno manj zastopane kot moški, zato mi je raziskovalni problem predstavljala raziskava, ali je res tako malo avtoric v slovenskem dramskem prostoru, če so, katere so, kakšna so njihova dela, katere teme obravnavajo, ali lahko opredelim njihove skupne značilnosti in ali so njihova dela uprizarjana v institucionalnih in drugih gledališčih. S pomočjo omemb v literarnih teorijah in zgodovinah sem sestavil prvi krajši seznam avtoric, sledilo je iskanje dodanih virov, kje lahko poiščem, kdo so avtorice in kaj pišejo. S pomočjo spletnih strani gledališč sem prišel do repertoarjev, sledilo je iskanje neinstitucionalnih gledališč in združenj ter na koncu še iskanje podatkov v katalogih in bazah podatkov na Cobissu. Na ta način sem sestavil precej obširen seznam avtoric, sledila pa je selekcija zaradi potrebe po sestavi enotnega univerzalnega sistema za obravnavo in analizo. Tako sem izključil avtorice, ki imajo v opusu malo dramskih besedil, avtorice, ki pišejo le 1

10 radijske igre ali pa besedila za otroške lutkovne predstave. Po opravljenem izboru avtoric je sledilo iskanje dramskih besedil za potrebe analitičnega branja. Pri tem mi so mi bili največ v pomoč gledališki listi, veliko del je objavljenih v elektronski obliki na spletu, nekaj jih je izdanih v monografskih publikacijah ali pa v zbirkah dramskih besedil, nekatera besedila so dostopna kot tipkopisi v knjižnici Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Po iskanju, zbiranju in izboru podatkov pa je sledilo branje in kasneje analiza besedil ter pisanje diplomskega dela. 2

11 Metodologija Raziskovalne metode V diplomskem delu prevladuje deskriptivna metoda raziskovalnega dela, ki je uporabljena za opisovanje dejstev, ugotovljenih na podlagi analiziranja primarnih virov, pomembni dejavniki pri raziskovanju pa so še: izbor literature in uporaba interneta zbiranje podatkov poglobljeno znanje in razumevanje aktivno in kritično branje virov povzemanje in ovrednotenje virov s svojimi besedami analiza podatkov argumentiranje kritična analiza argumentov drugih sinteza. Uporabljeni viri Primarni raziskovalni vir so dramska besedila izbranih avtoric, za analizo pa so uporabljene monografske publikacije priznanih slovenskih in tujih avtorjev, ki se v svojem raziskovalnem delu ukvarjajo z dramatiko in dramskimi besedili. Med največkrat uporabljene vire sodijo dela Lada Kralja, Denisa Poniža, Petra Szondija, Silvije Borovnik in Jožeta Koruze. 3

12 Saša Pavček Saša Pavček se je rodila v Ljubljani , osebnostno pa sta jo zaznamovala Kras in Primorska 2. Maturirala je na gimnaziji Poljane, v tem času pa je bila članica Šentjakobskega gledališča in dramskega krožka v Pionirskem domu. Na AGRFT (Akademija za gledališče, radio in televizijo), smer dramska igra in umetniška beseda, je diplomirala leta V ljubljanski Drami se je zaposlila leta 1985, njeno prvenstveno delo je igranje dramskih vlog, za kar so ji leta 2000 podelili status igralke z izjemnimi umetniškimi dosežki in jo imenovali za prvakinjo SNG Drama v Ljubljani. Leta 2004, 2005 in 2006 je obiskovala delavnice kreativnega dramskega pisanja pri reviji Sodobnost in v Prešernovem gledališču v Kranju. Leta 2005 se je habilitirala v docentko za dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT, kjer je od leta 2006 še dodatno zaposlena kot profesorica umetniške besede 3. V svoji igralski karieri je prejela še vrsto priznanj in nagrad, zadnjo nagrado za odrsko delo je prejela na Dnevih komedije 2009 v Celju, proglašena je bila za žlahtno komedijantko 4. Šele zadnja leta je aktivnejša kot avtorica dramskih besedil, leta 2003 je napisala svoj dramski prvenec Čisti vrelec ljubezni, ki je bil nominiran za Grumovo nagrado. Drama je bila krstno uprizorjena v ljubljanski Drami 18. oktobra 2003 pod vodstvom režiserja Dušana Jovanovića 5. Drama je izšla tudi v tiskani izdaji, in sicer leta 2003 v gledališkem listu SNG Drama 6. Leta 2005 je izšel njen knjižni 1 Stanonik, T., Brenk, L.: Osebnosti, veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str Pavček, S.: Na odru zvečer. Dob pri Domžalah: Miš, 2005, str Slovensko narodno gledališče Drama. Gledališki list SNG Drama, letnik 83, številka 4 (2003/2004). 4

13 prvenec Na odru zvečer 7, kjer so objavljena tri dramska dela: Čisti vrelec ljubezni, Al' en al' dva? (krstna uprizoritev je bila 8. decembra 2004 v Gledališču Koper, režiral je Aleš Valič) 8 in Arija (bralna uprizoritev je bila 18. decembra 2005) 9, 10. Njeno zadnje delo je drama Pod snegom, ki še ni uprizorjena, nastalo je leta 2006, objavljeno pa je bilo leta 2008 reviji Sodobnost 11. Drama Čisti vrelec ljubezni je avtoričin gledališki prvenec, tema pa so medsebojni odnosi, ki se odražajo skozi zatajevano mladostniško ljubezen, skrito erotiko, prešuštvo, odnose iz koristoljubja. Dramska fabula je zgrajena na jasni osnovi; dogajanje na odru zajema čas enega leta, štirje letni časi leta , kot poda avtorica v paratekstu, spremljamo pa tudi dogodke iz preteklosti, gre za fiktivni čas 13, ki spodbudijo za dogajanje in dramski zaplet na odru. Drama vključuje več dramskih prostorov, in sicer: kmetija s hlevom na podeželju in dnevna soba v modernem meščanskem stanovanju. Besedilo je sestavljeno iz enega samega dejanja, ki je sestavljeno iz trinajstih prizorov. V prvem prizoru Anamarija pride v svojo rojstno vas, ker ji je umrl oče, tam pa sreča Bruna, prijatelja iz otroštva. Izkaže se, da je Anamarija uspešna igralka, ki je pozabila na domače okolje, na domači jezik, Bruno pa še vedno živi svoje že od otroštva preprosto kmečko življenje. Takoj v prvem prizoru izvemo, da ima Bruno umsko prizadetega sina Marina, ki ga je v prešuštvu zaplodil Anamarijin oče, sam pa mu ni več kos, saj je žena v umobolnici. Anamarija začuti sestrsko dolžnost, da sprejme Marina, hkrati pa je to potešitev materinskega nagona, saj zavoljo kariere nima svojih otrok, sedaj pa je za to dejanje že prepozno. Vrne se v mesto in skuša prepričati moža, Petra, da vzameta k sebi Marina, Peter pa je odločno proti, a Marino kljub temu Pavček, S.: Na odru zvečer. Dob pri Domžalah: Miš, Sodobnost, letnik 72, številka 7 8, str Pavček, S.: Na odru zvečer. Dob pri Domžalah: Miš, 2005, str Poniž, D.: Uvod v teorijo dramskih zvrsti. Ljubljana: Sophia, 2008, str

14 postane del družine, za to pa Anamarija najame študentko Ido, ki pomaga pri varstvu. Ida je Petrova študentka, z njo je zelo prijazen, nanjo se čustveno naveže, izpove se ji in tako postaneta ljubimca, priskrbi pa ji tudi mesto asistentke na fakulteti. Marino velikokrat joka, a se izkaže, kar ugotovi Ida, da svoja čustva prenaša na platno, in to presenetljivo izvirno in kakovostno. Medtem se tudi Anamarija zbliža z Brunom, v osmem prizoru ljubimkata na seniku, Bruno ji razkrije svojo ljubezen, hkrati pa tudi pove, da je Anamarijin oče že od otroštva zlorabljal njegovo ženo in da je sam pripomogel k smrti njenega očeta. Dogajanje se zopet preseli v mesto, kjer se Peter pripravlja na razstavo, je pa tudi v ustvarjalni krizi. Prav tako se na predstavo pripravlja Anamarija, ki jo je strah, da bi jo publika zavrnila. V tem času Anamarija opazi, da Marino odlično slika, kar Peter vztrajno zanika, zato se Anamarija z Marinom odpravi k Brunu. Napetost se stopnjuje, Peter Marina nujno potrebuje, da naslika še nekaj slik, zato skupaj z Ido Bruna prepričujeta, naj jima ga prepusti, v zameno mu ponujata denar, trenutek kasneje pa Peter Brunu ponudi svojo ženo, Anamarijo. A Peter hoče Ido, slednja sprejme ponudbo in odideta s prizorišča; ko se vrneta in Peter pokliče Marina, Anamarija sporoči, da je Marino mrtev. BRUNO: Marino! Pridi ven! Ale, Marino! Živali so se umirile. Tišina para dušo. Iz otroške sobe se vrne Anamarija. ANAMARIJA: Marinota ni več. Je... zaspal. Peter zledeni, Bruno se nemo prekriža. V drami nastopa pet dramskih oseb: Anamarija, igralka srednjih let; Peter, njen mož, univerzitetni profesor, likovni pedagog; Bruno, preprost kmet srednjih let; Ida, študentka, absolventka Pedagoške fakultete; Marino, dvanajstletni prizadet deček, na odru ga ne vidimo, čuti se le njegova prisotnost za odrom 14. Anamarija predstavlja igralstvu in delu predano žensko, ki skuša uspeti v tujem okolju. Zavestno je stopila na svojo pot, sedaj, v zrelih letih, pa spoznava, da je zamudila 14 Pavček, S.: Na odru zvečer. Dob pri Domžalah: Miš, 2005, str

15 poslanstvo žene, postati mati, kar skuša nadoknaditi z odločitvijo, da bo skrbela za Marina, svojega polbrata. V drami se erotično zbliža z Brunom, prijateljem iz otroštva, s Petrom pa kljub njegovemu zaničevanju vztraja v skupnem življenju. Za Anamarijo je življenje oder, igra, kar prizna v enajstem dejanju. Petrov odnos do življenja je skrajno stvaren in preračunljiv, kar je jasno podano na začetku četrtega prizora: PETER pobere predmet, ga vrže v zrak: Ne sklanjajte se k tlom, če vam lahko pade z neba. Iz dramskega besedila je razvidno, da je alkoholik, do življenja in ljudi pa je ciničen, željan je slave, za kar je pripravljen izkoriščati druge, do nikogar pa ne kaže predane ljubezni, ker tega najverjetneje niti ni zmožen. Takoj, ko se ponudi priložnost, ljubimka z Ido, študentko, za svoj uspeh izkorišča Marina, za to je celo pripravljen prodati tako ženo kot ljubico. Bruno je preprost kmet, ki jasno izraža svoje strasti, nagone. Ne moralizira, življenje sprejme tako, kakršno se mu ponuja. V drami udejanji svojo mladostno ljubezen do Anamarije, se pa tudi erotično zadovolji z Ido, ki mu je ponujena v zameno za Marina. Marino je avtističen otrok in starši imajo težave z vzgojo, saj niso kos njegovim potrebam. Na odru ni nikoli fizično prisoten, zato je njegova karakterizacija posredna, je pa vseskozi osrednji motiv, ki žene dramsko dogajanje. V desetem prizoru se izkaže, da je Marino zmožen izražati svoja čustva, kar se odraža v izjemnem slikarskem talentu. V drami je prisotnih več motivov: vrnitev v domače okolje, odkrivanje ljubezni iz mladosti, smrt očeta, razkritje prikritih družinskih razmerij, voajerstvo, pedofilija, spolno izkoriščanje, odnos starejši moški mlado dekle, prešuštvo, alkoholizem, medsebojni odnosi, ljubosumje, umor. Ideja drame Čisti vrelec ljubezni je krutost človeških strasti in nagonov, ki obvladujejo človeka, ter vir človekovih dejanj, ki so posledica želja, hotenj in strasti. Saša Pavček se v vseh svojih dramah igra z jezikovnimi prvinami, že v uvodu pa je zapisano, da na njeno življenje zelo 7

16 vplivata Kras in Primorska. To se kaže v izbiri jezika 15 posameznih dramskih likov. Bruno govori govor jugozahodne Slovenije, to se odraža na vseh jezikovnih ravninah, avtorica pa govor zapiše tako, kot ga poda govorec. Druge dramske osebe se izražajo v ljubljanskem pogovornem jeziku, kar je razvidno iz leksike (kul, job, mega) pa tudi iz skladenjske ravni z dostavki tipa Bom pazila, itak, kar se zelo velikokrat pojavi v besedilu. Dramo Al' en al' dva? je avtorica označila za monokomedijo, glavna tema drame pa je iskanje identitete v razširjeni Evropi človeka srednjih let, ki se bojuje z vrednotami in svojim alter egom. Alen je podjeten gostilničar, v drami se vseskozi pojavlja motiv štetja denarja, zgodba pa se odvija nekje na Primorskem, to razberemo iz njegovega načina govorjenja. Alen mame ni poznal, živel je pri očetu, in je zelo tekmovalen, saj hoče biti vedno in povsod prvi, kar v drami nemalokrat ponovi. Vendar pa osebnostno ni enovit, saj je razcepljen, najverjetneje zaradi čustvenega primanjkljaja iz otroštva. Očitno je, da ima brata Alena, ki pa je ves čas živel z mamo v Nemčiji in je njegovo pravo nasprotje, v nekem trenutku pa se vrne na domačijo, da bi jo prevzel, prav tako bi rad prevzel Alenovo ženo Pavlco. Gre torej za starodavni motiv dvojčkov, pripeljan do absurdnega preizpraševanja človeka srednjih let, ki se nenadoma sooči s svojim drugim in drugačnim jazom 16. Dramsko dogajanje je zgoščeno in se odvije v nekaj urah, značilen je čvrst in enakomeren časovni tok 17, s tem da je prisoten fiktivni čas 18, ko Alen razlaga dogodke iz svojega življenja. Dramski prostor je Alenova gostilna, protagonist pa stoji pretežno ob točilnem pultu. Avtorica je izjemno karakterno ponazorila glavnega akterja v drami, Alena, saj skozi celotno dramo s pomočjo notranjega monologa 19, na tem mestu bi lahko uporabili kar Ponižev 15 Poniž, D.: Anatomija dramskega besedila. Ljubljana: ZPS, 1996, str Poniž, D.: Anatomija dramskega besedila. Ljubljana: ZPS, 1996, str Poniž, D.: Uvod v teorijo dramskih zvrsti. Ljubljana: Sophia, 2008, str Szondi, P.: Teorija sodobne drame: Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 2000, str

17 izraz dualog 20, neposredno razkriva podrobnosti o Alenovem življenju, njegovem karakterju, vrednotah in prepričanjih. Alen je radoživ, zase pravi, da je rasel ob šanku, saj je bil oče gostilničar, kar tudi nakazuje, da je bil vedno v stiku z ljudmi in tudi z alkoholom. Je izjemno samovšečen in vase zagledan moški. Ima ženo Pavlco, a to ga ne omejuje pri telesnih stikih z drugimi ženskami, sicer pa sta se z ženo zaradi nenehnega garanja že zdavnaj odtujila: Pero, jest nisem za tisto prou bigamijo-bigamijo, ne! Za postrani kdaj, če glih pride prilika, se ne branim, ma, nisem za 'viva la bigamija', sem več za 'viva murke'. Tudi moj oče, bog mu dej mira, je bil tak. Sam zase trdi, da nima trdnih političnih nazorov in da se obrača po vetru 21. Tako se v drami pojavi več aktualnih motivov: odnos do tujcev, ločitev staršev, alkohol v družini, motiv prešuštva, ob spominjanju na preteklost se pojavijo motivi iz otroštva, motiv denarja. Ideja drame je zagledanost sodobnega človeka samega vase in doživljanje ter ocenjevanje drugih in sveta skozi lastno perspektivo brez upoštevanja sočloveka. Vse to je avtorica podala skozi izjemno razgiban jezik. Zopet se pojavi pokrajinski govor jugozahodne Slovenije. To se kaže na vseh jezikovnih ravninah, še posebej pa so izpostavljene retorične figure: retorična vprašanja, besedne igre (propabanda; ALEN 1: So se začnli objemavat, se smejat... ma, ku se je režou Valen, jest mu rečem Valen, ki bi samo ležou, se valou in delou neč; Valen, ne Alen, samo Len.); pojavi se medbesedilnost (In formula za bit najboljši je, da drek rata zlato.), veliko je italijanskih in nemških izrazov, tudi parafraziranih (Alen uber Alen!). Potek dramskega govora nakazuje, da protagonist izprašuje sam sebe, ima notranji pogovor, na trenutke celo boje, se 20 Poniž, D.: Anatomija dramskega besedila. Ljubljana: ZPS, Poniž dualog razume kot pogovor dveh dramskih oseb, na tem mestu bi to lahko razumeli pogovor med Alenom in Alenom 2, njegovim alter egom. 21 Drama je bila napisana po osamosvojitvi (1991) in tik pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo (2004). V drami je izražen odnos do tranzicije, do tujcev in do izseljencev ter do denacionalizacije (Alen 2 podeduje, kar je Alenovo), kar je aktualna tematika. 9

18 pogovarja sam s seboj, utemeljuje in si nasprotuje a to na izjemno slikovit način, kar je značilno za dramski jezik Saše Pavček. Jezik pa ni element, po katerem je prepoznavna Saša Pavček. Njena dela so zaznamovana z izborom tematike, saj so njeni dramski liki največkrat tako ali drugače zaznamovani, izstopajo iz družbenega povprečja, hkrati pa ohranjajo lastnosti, ki so lastne ljudem, zaradi česar se gledalec/bralec z lahkoto prepozna, pomembnejša motiva pa sta tudi družina in njena vloga v sodobni družbi. Poleg tega so dela Saša Pavček uprizorljiva, na to gotovo vpliva njena igralska izkušnja, zato je že med branjem njenih dramskih besedil z lahkoto moč interpretirati dogajanje na odru. 10

19 Zalka Grabnar Kogoj Zalka Grabnar Kogoj je rojena in je ena mlajših slovenskih dramatičark. Diplomirala je na Pedagoški akademiji, z umetnostjo pa se srečuje že od otroštva, saj se je učila flavte, plesa, klavirja, udejstvovala se je v zboru RTV Slovenija in sodelovala kot statistka v filmih in TV-oddajah. Z dramatiko se izrazitejše ukvarja zadnja leta, ko se je pričela intenzivneje izpopolnjevati na delavnicah kreativnega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v KUD-u Franceta Prešerna v Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila, vodila jo je Kim Komljanec, kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika 22. V tem času je prišla v stik z avtorico Simono Semenič, ki je pobudnica in umetniška vodja PreGleja 23. Do časa pisanja tega diplomskega dela je ustvarila pet dramskih besedil, in sicer: enodejanko Nikjer nikoli, ki je bila prvič predstavljena v programu PreGleja decembra 2005, igro je režirala Tijana Zinajić, besedilo je dostopno na spletnem portalu slovenskega gledališča SiGledal. Celovečerna drama Ravnotežje je bila najprej bralno uprizorjena 21. maja 2006 v okviru programa PreGlej v koprodukciji s Prešernovim gledališčem Kranj in revijo Sodobnost, režiral je Matjaž Šmalc 24, dramsko besedilo je dostopno na SiGledalu. Februarja 2007 je bila prav tako v sklopu PreGleja bralno uprizorjena monodrama Ampak Dane v režiji Ajde Valcl, krstna uprizoritev pa je bila 30. maja 2008 v gledališču Glej, tudi to dramsko besedilo je v celoti dostopno na SiGledalu. Besedilo Razpoke je bilo predstavljeno aprila 2007 v Stari elektrarni, dostopno je na spletni strani Gledališča Glej. Besedilo Glavobol ali aspirin ne bo pomagal je nastalo leta 2006, vendar še ni bilo niti uprizorjeno niti objavljeno v tiskani izdaji

20 Ampak Dane je besedilo, označeno kot monodrama 25. Tema dramskega besedila sta ljubosumje in čustvena nedoraslost moškega, ki je soočen s tem, da bo moral v življenju sam poskrbeti zase 26. Glavni protagonist je Jonathan Hruška, ki se v stanovanju, deli si ga z najboljšim prijateljem, Danetom, samovoljno zapre v kopalnico. Razlog za to dejanje je dejstvo, da se Dane seli s svojo ženo v London, kar pomeni, da zapušča Jonathana in njuno skupno gospodinjstvo. V zgodbi se kaže motiv Jonathanovega ljubosumja na Ester, Danetovo ženo, saj meni, da je ona kriva za selitev, hkrati pa skozi celotno dramo Daneta opozarja, da se z Ester ne bo znašel v Londonu, da ne bosta mogla živeti brez njega, da bosta izgubljena, saj meni, da je on, Jonathan, varuh, zaveznik in najboljši Danetov prijatelj 27. Dramski čas 28 poteka linearno, dogodek pa traja okoli eno uro, sicer pa cilj ni jasen in»ni začetka, ni konca«29. Dramski prostor je zaprt 30, dogajanje poteka v zasebnem stanovanju, natančneje v kopalnici. Jonathan Hruška se tja samovoljno zapre in tudi pri poskusih, da bi prostor odprl in vstopil v dnevno sobo, kjer se odvija dejanje v 'offu', podleže svoji naivni superiornosti, vsemogočnosti. Glavni protagonist Jonathan tako predstavlja inteligentnega mlajšega moškega, kar je razvidno iz njegovega govora, saj vpleta angleške izraze, citira Shakespeara itd. Tukaj mi ni dobro, je pa dobra izkušnja. Daneeeee!!! Feel free to explore my apartment - there's stuff here illustrating all aspects of my work and life... and our friendship - past, present and future. 25 Poniž, D.: Uvod v teorijo dramskih zvrsti. Ljubljana: Sophia, 2008, str Poniž, D.: Anatomija dramskega besedila. Ljubljana: ZPS, 1996, str Kralj, V.: Dramaturški vademekum. Ljubljana: Mladinska knjiga, 198, str Poniž, D.: Anatomija dramskega besedila. Ljubljana: ZPS, 1996, str Poniž, D.: Anatomija dramskega besedila. Ljubljana: ZPS, 1996, str Poniž, D.: Anatomija dramskega besedila. Ljubljana: ZPS, 1996, str

21 Iz besedila izvemo, da je bil Jonathan nekdaj že poročen, a je očitno izjemno ljubosumna oseba, kar se kaže v odnosu do Ester, ta je v besedilu označena posredno, tako kot Dane, jasno pa je, da je odločna. Dane prav tako predstavlja mlajšega moškega, ki se je odločil za skupno življenje s soprogo Ester, mejnik v njunem napredovanju odnosa je gotovo Danetova odselitev od najboljšega prijatelja Jonathana kar je povod za nastalo situacijo. Glavna ideja drame je zmožnost odraslega človeka za odgovorno, premišljeno in zrelo dejanje, za zmožnost pustiti živeti in živeti svoje življenje. Jezik v drami je razgiban, dikcija zelo živahna, saj avtorica uporablja vrsto klicajev in vprašajev, protagonist Jonathan uporablja veliko metaforičnega izrazja, pojavlja se medbesedilnost, citati iz drugih literarnih del, zelo velikokrat uporablja besede v angleškem jeziku tudi cele povedi. Rdeča nit v celotnem besedilu je poved: Važno je, da sem v dobri družbi! To pa je tema, ki jo avtorica velikokrat obravnava v svojih dramskih besedilih. Položaj posameznika v odnosu do okolja, reakcije na družbene spremembe in vzpostavljanje kritičnega odnosa do aktualnega družbenega dogajanja v mikro okolju in v Sloveniji, kar se kaže v drami Razpoke. Iz avtoričinega dramskega opusa je razvidno, da gre velikokrat za eksperiment, avtorica se loteva različnih dramskih prijemov, različnih tematik, preizkuša različne strukture dramskega besedila, poigrava se z jezikom, z izbiro dramskih likov, spreminja dramski prostor in z izborom tematike zajema različne dramske motive, zato zaenkrat še težko rečemo, da je njeno dramsko delo prepoznavno po kakšni izstopajoči značilnosti, ki bi bila avtorici lastna. 13

22 Tina Kosi Tina Kosi je mlajša dramska ustvarjalka, rojena leta 1974 v Kopru. Po končani gimnaziji je želela vpisati študij medicine, odločila pa se je za ljubljanski AGRFT, smer dramaturgija, kjer je leta 1998 zagovarjala diplomsko delo z naslovom Andrej Hieng: umetniški vodja v SLG Celje in SNG Drama Ljubljana. Podiplomski študij je nadaljevala na ljubljanski Filozofski fakulteti, smer primerjalna književnost, in pri prof. Ladu Kralju leta 2003 zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Dramska oseba v slovenski dramatiki Že kot študentka je sodelovala pri gledaliških predstavah, angažirala pa se je tudi v institucionalnih gledališčih po Sloveniji. Leta 2002 je postala dramaturginja v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, danes je upravnica 31 tega gledališča, bila pa je tudi selektorica na festivalu Dnevi komedije v Celju 32. Svoje strokovne prispevke aktivno objavlja v strokovnih revijah in gledaliških listih, za svoje delo je leta 1997 prejela akademijsko Prešernovo nagrado za zbornik Postmoderna in sodobna slovenska dramatika, leta 2005 pa posebno nagrado žirije za predstavo Metamorfoze v izvedbi narodnega gledališča Štip na moskovskem mednarodnem festivalu komornih teatrov 33. V svojem dramskem opusu ima dve dramski besedili, in sicer Metamorfoze, ki so izšle leta 2004 v gledališkem listu SLG Celje 34, krstna uprizoritev se je zgodila 23. aprila istega leta v SLG Celje, predstavo je režiral Vinko Möderndorfer, in To , in e_2009.aspx, Kosi, T.: Metamorfoze. Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Letnik 58, številka. 7, str

23 ti je lajf, ki je nastalo leta 2006, istega leta je tiskano izdajo založilo SLG Celje 35 in jo 12. maja uprizorilo pod vodstvom režiserja Vita Tauferja 36. Dramsko besedilo To ti je lajf tematizira najstniške težave (nerazumevanje s starši, alkohol, cigareti, šola, spolnost, neželena nosečnost) in težave staršev z najstniki. Dramsko dogajanje je preprosto zgrajeno in posledično je fabula lahko pripovedljiva, saj je potek dogodkov premočrten, kontinuiran. Drama je razdeljena na 18 prizorov, nekateri od njih so le monologi; tretji prizor sestavlja Vladov monolog, v sedmem je monolog njegove mame, deseti je Anin monolog in zadnji prizor epilog, je Tarin monolog, ki komentira svoje življenje po več kot dvajsetih letih. V drami so trije protagonisti, najstniki Ana, Tara in Vlado, vsak od njih ima drugačne težave in vsak od njih izhaja iz drugačnega, a vseeno tipičnega družinskega okolja, zato je verjetnost, da gledalec/bralec aktualizira dogajanje na odru in se z njim poistoveti, velika, na kar kažejo tudi odzivi publike. Tara je uporna najstnica, ki prezira svoje starše, se z njimi ne poistoveti, v njih ne najde prave opore in noče živeti takšnega življenja, kakršno živita njena starša. Oče je alkoholik, ki tega ne prizna, zato je Tara z njim v konfliktu. Ana je Tarina najboljša prijateljica in ji zaupa, da je najbrž zanosila z Vladom, nekdaj anoreksičnim fantom, je pa v dilemi, ali obdržati otroka ali ne, ali povedati doma staršem ali ne, ali povedati Vladu ali ne. Želi si, da bi jo doma podprli pri kakršni koli odločitvi, a njene težave ne sprejmejo, hočejo, da se znebi otroka in jo hladno zavrnejo. Iz obupa se dekleti napijeta, mino pride Vlado in seznanita ga s šokantno novico. Vlado sprejme odgovornost in skuša pomagati, Ano odpelje k sebi domov, da bi se streznila in se pogovorila, doma pa je tudi Vladova mama, ki je nad novico zgrožena, sinu prepove stike z Ano, ki jo nažene iz hiše. Ana se zateče k Tari domov pod pretvezo, da se učita, medtem pa se Vladova mama v alkoholni omami in šoku odloči, da mora Ana otroka obdržati in da ga bo vzgajala ona sama. V afektu pride do Tarinega očeta, mu pove, da je punca noseča, misleč, da ja to Anin oče, opiti oče izgubi nadzor nad situacijo in se zateče v nasilje nad 35 Kosi, T.: To ti je lajf. Celje: Slovensko ljudsko gledališče,

24 nič krivo hči in nad Vlada. To je tudi vrh drame, saj se v tem trenutku pokažejo vsi argumenti vpletenih oseb. Ana je zmedena in se ne zmore odločiti, čas pa beži, saj ima možnost za splav le še nekaj ur, zato zavrne vse pobude in se sama odloči, kaj bo storila. Zgoda se tako zaključi, sledi pa epilog, kjer Tara po več kot dvajsetih letih sporoča, da živi prav takšno monotono življenje, kakršnega je kot najstnica vedno prezirala: služba, kuhanje in gospodinjstvo, družina, mož vse je rutina, v ničemer ni več ne žara ne zanosa. / / Sploh ne vem, kdaj sva se nehala pogovarjat, kdaj sva se nehala veselit drug drugega. Naenkrat je vse postalo obveza. Izgubilo tisti čar. Ko sem se poročila, sem si zadala nalogo, da moramo bit popolna družina. Vse pospravljeno, vse počiščeno, otroci lepo vzgojeni in v šoli odlični. Mož hodi v službo urejen, zdaj postaja eden tistih šarmantnih gospodov. Imamo denar. Jaz pa živim v svoji glavi. Svoje pravo življenje živim navznoter. Dramski čas in prostor nista enotna; dramsko dejanje je sukcesivna sedanjost, v katero sta potegnjeni tudi nenapovedana prihodnost in obujena preteklost 37. V uvodu dramskega besedila je opomba, da se zgodba dogaja sedaj, vendar so poleg linearne zgradbe drame tudi vložki, ki pojasnjujejo sedanjost, na koncu pa je še vložek iz prihodnosti. Drama se dogaja v Celju, s tem da tudi dramski kraj ni enoten, saj je uporabljenih več prizorišč, kjer poteka dogajanje: Tarin in Vladov dom, ulica oz. park. Tara je najstnica, ki se ne razume s starši. Oče je alkoholik, mama ustreza očetu, sama pa trpi, doma ne najde zaščite in želi, da bi šla študirat nekam daleč od doma. Je zasanjano dekle, ki si predstavlja idealen svet, želi si partnerjeve naklonjenosti in s tem povezuje tudi spolnost. Pri tem pa ji je nasprotna Ana, ki spolnosti ne posveča velike pozornosti, spala je že z več fanti, z Vladom pa je imela dvakrat spolne odnose iz usmiljenja do njega in to brez zaščite, zato je zanosila. Pri svojih letih ni zmožna sprejemati jasnih odločitev, zato si želi opore v družini, te pa ne dobi. Vlado je najstnik, ki je prebolel 37 Kralj, L.: Teorija drame. Ljubljana: DZS. 1998, str

25 anoreksijo, živi sam z mamo, saj je oče pobegnil, ko je bil on še dojenček. Zaradi svojih težav je asocialen, zapada v depresijo in je občutljiv, hkrati pa pokaže voljo in zmožnost sprejemati odločitve, pomagati in biti odgovoren. Nanj ima izjemen vpliv oblastna mati, ki ga stalno nadzoruje in ne sprejme dejstva, da Vlado ni več otrok, temveč odraščajoč mladenič, s komer se lahko pogovarjaš brez uporabe pomanjševalnic. Je posesivna in nezdravo vpliva na sinov razvoj, hoče biti popolna in tako tudi vzgajati, a podleže in se neobvladano opije ob novici, da se je sin nepremišljeno vdal lahkemu nepolnoletnemu dekletu in lahko postane oče. Tarin oče je prikazan kot alkoholik, ki zanimajo hrana, pijača in televizija. Vendar pa se v trinajstem prizoru, ko Ana pride opita domov, samoizprašuje, kako in zakaj je minil čas, ko ga je hči imela rada, ko ji je bral pravljice in med njima ni bilo konfliktov. Izkaže se, da je bil ljubeč oče, ki pa ni znal slediti otrokovim potrebam pri razvoju, zato je v stalnem konfliktu. / / Nič me ne posluša. Kot da ne obstajam. Kot da sem luft. Gleda nekam skozi mene. Ampak zakaj se tako obnaša? Jaz vem nekaj o življenju. Lahko ji pomagam, svetujem. Kaj bi sploh rada? Da bi zginil. Ampak saj sem njen oče. Vsaj še malo. To ti je lajf uprizarja več motivov: starševska ljubezen, alkoholizem, puberteta, mladostniško sanjarjenje, brezbrižna spolnost, anoreksija, nosečnost, dvoličnost dejanj, depresija, oblastna mati, sovraštvo, fizično nasilje v družini, razočaranje; glavni motiv je odraščanje z najstniškimi težavami, kar preide v idejo dramskega besedila. Avtorica pravi, da je nastanku besedila botroval pogovor z Vitom Tauferjem, ki je dramo režiral, o tem, kaj bi pritegnilo mlado publiko. Prišla sta do zaključka, da mora drama tematizirati najstniško življenje in težave, s čimer se mlada publika lahko identificira, zato so pri nastanku dramskega besedila sodelovali tudi celjski srednješolci, predstava pa je bila med mladimi dobro sprejeta 38. Temi drame in ciljni publiki je prilagojen tudi dramski jezik, ki je

26 značilen za moderno dramatiko 39. Poleg dvogovora je v drami več samogovorov, notranjih razmišljaj, tako so sestavljeni tudi celi dramski prizori. Oseba kot socialno bitje je označena z načinom govorjenja (slang, žargon), z uporabo leksike (lajf, itak, familija, gobcati, dedec, nažgan; kletvice) in z glasoslovnimi prijemi, kar je izrazito pri Vladovi mami, ki pri dualogu s sinom uporablja pomanjševalnice (prijateljčkov, pa-pa, bundica itd.), kar je značilno pri govornem razmerju otrok odrasli, običajno se v takšnih situacijah spremeni tudi govorni register. Jezik v drami je ekspresiven, kar še poudarja problemsko tematiko dramskega besedila, v kar se je avtorica študijsko poglobila. 39 Poniž, D.: Anatomija dramskega besedila. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. 1996, str. 45 in

27 Desa Muck Igralka, TV-voditeljica, publicistka, mladinska pisateljica in dramatičarka Desa Muck se je rodila v Ljubljani. Po osnovni šoli se je vpisala na gimnazijo, a, kot pravi sama 41, ji šola ni bila blizu, zato se je zaposlila kot varuška v vrtcu, nato kot tehnična risarka v gradbenem podjetju, bila je tudi negovalka duševno prizadetih otrok. Danes deluje kot svobodna umetnica 42. Najbolj znana je po pisanju mladinske proze, publicistično pa je bila aktivna v reviji Antena, PIL in kot kolumnistka v Jani in Oni. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad: leta 1997 je prejela večernico za mladinski roman Lažniva Suzi, leta 1999 nagrado Moja najljubša knjiga 43 za knjigo Lažniva Suzi, leta 2003, 2004, 2005, 2006, 2007 pa istoimensko nagrado za zbirko Anica, za to zbirko je prejela tudi Levstikovo nagrado leta 2005 in leta priznanje IBBY (International Board on Books for Young People Mednarodna zveza za mladinsko književnost) 45. Desa Muck ima v svojem dramskem opusu sedem dramskih besedil, vsa so tudi uprizorjena. Leta 1994 je bila 19. novembra uprizorjena drama Kdo je ubil zmaja? Kriminalke za začetnike v Šentjakobskem gledališču, režiral je Matjaž Loboda, besedilo je izšlo v tiskani obliki leta Leta 2002 je nastala monokomedija, v kateri nastopa avtorica, Jutri začnem, ki je bila premierno uprizorjena 9. oktobra 2002 pod okriljem Cafe teatra v Križankah, predstavo je režiral Jure Ivanušič 46, ni pa dostopna v tiskani izdaji. Dve leti pozneje je bila napisana drama Blazno resno zadeti, ki je nastala po istoimenskem romanu. Krstna uprizoritev je bila v 40 Stanonik, T., Brenk, L.: Osebnosti, veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str

28 Prešernovem gledališču Kranj (PGK) 1. septembra 2004, predstavo je režirala Katja Pegan, besedilo pa je isto leto založilo PGK in je dostopno tudi v tiskani obliki v gledališkem listu 47. Leta 2005 je v gledališkem listu Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) 48 izšla komedija Neskončno ljubljeni moški, ki je bila krstno uprizorjena 23. februarja 2006 pod vodstvom režiserja Borisa Kobala prav tako v Mestnem gledališču ljubljanskem. Romantična komedija Selma in Lojzka je bila prvič uprizorjena 7. aprila 2006 v Gledališču Koper, predstavo je režirala Katja Pegan, besedilo ni izdano v tiskani obliki. Dramo Blazno resno slavni je leta 2007 založilo Prešernovo gledališče Kranj 49, kjer je bila že pred tem, 12. septembra 2006, krstna uprizoritev predstave 50, ki jo je režirala Katja Pegan 51. Najnovejša drama Dese Muck pa je Blazno resno o seksu, ki je premiero doživela v Prešernovem gledališču Kranj 7. marca , tudi to dramo je režirala Katja Pegan, dramsko besedilo sicer ni dostopno v tiskani obliki, je pa delo priredba po istoimenskem avtoričinem romanu, ki je izšel leta Desa Muck v svojih dramah največkrat zelo plastično in stereotipno predstavlja in tematizira tipične težave ter posebnosti domačega, slovenskega okolja. Prav taka je drama Neskončno ljubljeni moški. Glavna tema so odnosi znotraj družine, še posebej je izpostavljena vloga moškega, moža, očeta. Komičnost dramskega besedila se prevesi v grotesko, saj kaže realnost s pomočjo nenavadnih, popačenih likov, ta popačenost je posledica pretiranosti posameznih potez pojava, s tem pa opozarja na globlji smisel 53. To je najboljši opis, saj»v tragediji ima junak na začetku vse in na koncu vse izgubi, v komediji pa na začetku nima ničesar in na koncu vse.«54 V drami je jasno izražena dramska fabula, ki nam s fragmenti zgodb 47 Muck, D.: Blazno resno zadeti. Kranj: PG Kranj, Muck, D.: Neskončno ljubljeni moški. Ljubljana: MGL Muck, D.: Blazno resno slavni. Kranj: PG Kranj Gledališki list javnega zavoda Prešernovo gledališče Kranj. Sezona 2008/09, številka Košir, M. v Blazno resno slavni. Kranj: PG Kranj. 2007, str Poniž, D.: Na poti h komediji. Ljubljana: Društvo , str

29 iz preteklosti razkriva dejanja in vzroke za posledice, ki se odvijejo na odru. Drama je zasnovana v dveh dejanjih s skupaj osmimi vložki ti predstavljajo dogajanje iz preteklosti. Dramsko dogajanje se prične in medias res, ko Breda (mati) in Pika (hči) od zdravnikov izvesta, da je Dušana (mož, oče) kap. V tem se na odru prikaže zvedava soseda Dragica, ki jo prav tako skrbi za Dušanovo zdravje, saj je on njen ljubimec, ki ga že sedem let čaka, da se loči od žene in skupaj z njo zaživi novo življenje. V navalu pozornosti, ki je usmerjena na Dušana, Breda uprizori svojo slabost in šibkost, zato ona postane osrednji predmet zanimanja in skrbi. V dogajanje se vključi še Igor, Dušanov sodelavec in skrivni ljubimec, s komer se dobiva že dve leti. Igor je v podobni situaciji kot soseda Dragica, saj ga bolj kot stanje družine in podpora v težkih trenutkih zanima, kako je z Dušanom, ki ga vztrajno čaka, da se loči od žene. Breda v Igorju prepozna pravega moža za hči Piko, Igor pa nanjo ni pretirano pozoren, četudi se Pika na pobudo matere zapeljivo obleče. A nekaj trenutkov pozneje Igor uvidi priložnost če postane Pikin partner, bo imel bistveno več priložnosti, da se še tesneje zaplete z Dušanom. V tem trenutku je pomembna analogija med tremi Dušanovimi partnerji in ričetom: ženo Bredo, sodelavcem Igorjem in sosedo Dragico. Breda ne skrbi za moža, kot bi po ustaljenih družbenih normah morala, je zgolj njeno orodje, s katerim manipulira. Igor si njegovo pozornost pogostokrat pritegne z ričetom, ki je Dušanova najljubša jed. Prav to dela tudi Dragica, ki za vabo poleg ričeta pogosto izrablja majhna hišna popravila in na ta način Bredi krade moža. Seveda pa Breda ni le prevarana žena, tudi sama ljubimka z dr. Kogojem, s svojim zdravnikom, ki ji pogosto daje za njene glavobole in slabosti prav posebno injekcijo. A ko že mislimo, da je Dušan v krasni godlji, iz bolnice sporočijo, da je umrl. Sledi razkritje; Dragica ob novici omedli, dr. Kogoj ji priskoči na pomoč, Breda protestira, Dragica pojasni, da je bil Dušan sedem let njen ljubimec, Igor uvidi, da zveza s Piko ni več potrebna in smiselna, razkrije, da je bil Dušanov ljubimec in da zapušča Piko, saj si noče nakopati na glavo nobene ženske, ki je v grob spravila njegovega Dušana. Takisto meni tudi dr. Kogoj in prekine zvezo z Bredo: Poslušaj, Breda. Prej, ko si bila poročena, je bilo v redu. V resnici se ne 21

30 mislim vezati. Zaprisežen samec sem. Preveč podobnih reči vidim, kot so pri vas doma, da bi si takole zasral življenje. Kot ljubica si bila čisto v redu. Sicer pa... ne mislim končati kot Dušan. Po začetnem šoku sledi hitra streznitev. Dušana ni več, postane popolnoma nepomemben, v ospredje zanimanja stopi Pika, ki ji je potrebno poiskati ustreznega moškega, da bo skrbel zanjo, ustreznega moškega pa potrebujejo vsi, tudi Dragica, Breda in Igor, zato naredijo seznam vseh primernih samskih moških življenje gre vendarle dalje. S situacijo ni zadovoljna le Pika. Meni je pa hudo za očijem. Jaz sem ga imela zares rada. Dramski čas ni popolnoma jasno določen, gre za odprto formo, saj je linearni časovni tok pretrgan 55 s t. i. vložki, ki dodatno pojasnjujejo dogodke sedanjosti z dogodki iz preteklosti. Teh dramskih vložkov je v besedilu osem. Kar se tiče dramskega prostora, je struktura preprostejša. Je tipično komedijski prostor:»in vendar se komedija zelo rada poslužuje zaprtega, privatnega prostora, ki je posebej od razsvetljenstva dalje v naši zavesti povezan z resno dramsko literaturo in intimnimi človeškimi problemi.«56 Na začetku drame v paratekstu je dramski prostor jasno opisan:»zgodba se odvija na dveh prizoriščih. Osnovno prizorišče je kuhinja, iz opreme pa je vidno, da gre za sodobno opremljeno meščansko stanovanje. Stransko prizorišče služi paralelnim zgodbam in pojasnjevanju situacije. Prizorišče je načeloma prazno, namembnost se mu določi vsakič znova z ustreznim kosom pohištva.«v drami nastopa sedem opredeljenih dramskih oseb in zbor mladcev. Zbor je avtorica uporabila kot v antičnem gledališču, ki dogajanje komentira, osmišlja in mu podeljuje moralne pomene 57. Zbor sestavlja pet do sedem postavnih mladeničev, pozornost pa ni usmerjena na njihove komentarje, pesnitve, temveč na njihovo pojavnost, ki deluje komično in 55 Poniž, D.: Anatomija dramskega besedila. Ljubljana: ZPS, 1996, str Poniž, D.: Na poti h komediji. Ljubljana: Društvo , str Košir, M. v Blazno resno slavni. Kranj: PG Kranj. 2007, str

31 neobičajno.»delovati morajo komično v svoji resnosti, hkrati pa čim bolj seksi.«58 Breda je osrednja ženska dramska oseba, Dušanova žena. Avtorica jo opiše kot urejeno seksi gospo pri petinštiridesetih, ki veliko da na svoj videz. Navzven deluje krhko, bolehno, a se izkaže, da je vse prej kot to. Vedno hoče biti v središču pozornosti, kriči po varnosti in ljubezni, in to doseže na najrazličnejše načine, vedno se pretvarja, da je bolna da pritegne pozornost, izjemno pa zna manipulirati z ljudmi in z njihovimi čustvi. Ljudje so ji le in zgolj sredstvo za dosego svojih ciljev. Osredotočenost nase se kaže tudi v rabi govora, saj se v njenih povedih največkrat pojavi zaimek jaz. Pika je Bredina hči, nesamozavestno dekle, ki ima nekaj čez dvajset let. V življenju se išče, stalno menjuje študije, v ničemer se ne najde, ker po tem niti ni potrebe, saj jo na vseh koncih ščiti družina predvsem mati. O ničemer se ji ni potrebno odločati, za nič skrbeti. Ena poglavitnih preokupacij Brede je poiskati hčeri moškega, ki jo bo materialno podpiral, skrbel zanjo, da ji ne bo hudega čustveno pa lahko ostane nedorasel otrok. Dragica, soseda, je suženjski tip ženske. Trudi se za nekaj, kar ji verjetno ne bo nikoli dosegljivo. Že sedem let čaka Dušana, da se loči, a to se verjetno ne bo nikoli zgodilo. Stara je osemintrideset let, podreja se za neki višji cilj, sicer pa je čustveno labilna oseba. Omica je na nekakšna skrita vest, opozorilo, saj projicira na družino vse, kar se je zgodilo njej, od alkoholizma, prešuštva, neljubljenosti, nemoči in tako naprej. V trenutkih, ko se oglasi, sicer večino časa deluje dementno, izraža neko višjo splošno resnico, pred katero si zatiskamo oči. Nočem se spomniti, kako sem fentala tvojega očeta in vsak dan sproti hočem pozabiti, kako to počne tvoje žena s tabo. Očitno je, da kar se je dogajalo njej, se danes dogaja njenemu sinu, projekcija družina otroci, mati sin. Poleg tega pa izdaja stisko mnogih žensk, ki so sužnje svojih partnerjev, kar očitno Danica hoče narediti Piki, potrebuje partnerja, da jo vzdržuje, ljubezen ni potrebna. 58 Muck, D.: Blazno resno slavni. Kranj: PG Kranj. 2007, str

32 V špehu se je zadušil! In v alkoholu. Na koncu je bil en sam bebav ocvirk. / / Po fuku je spredel. Triper sem dobila od njega. Pa ne enkrat. In sifilis. Kadar ni imel drugih, me je posiljeval. Omica sicer vztrajno trdi, da je bil njen sin skrajno ljubljen, neskončno ljubljen, saj je bil on edino, kar je imela, a zaradi silnih čustev, ki so jo preplavile ob rojstvu pri skoraj štiridesetih letih, ljubezni ni upala pokazati sinu. Dušan je osrednji dramski lik zanimanja, čeprav se nikoli ne pojavi na glavnem prizorišču, saj leži v bolnici, pojavi se le v kratkih reminiscencah iz preteklosti, zato bi lahko trdili, da je antijunak. Je moški, star okoli petdeset let, ki ljudem rad ustreže, je pa slabič, kot se izrazi avtorica v uvodu drame. Kot otrok ni bil nikoli ljubljen, ker mu mati ni znala izkazati ljubezni, ravno nasprotno. Ves čas si me nadirala. Tako kot zdaj Breda. Nič nisem storil dovolj dobro. Nikoli. Dušan je v tipičnih situacijah: ne zmore ljubiti družine, podreja se oblastni ženi, mati je nedotakljiva, nobenega koraka ne naredi samozavestno, uteho išče v zunaj zakonskih zvezah, pomisli na samomor, rad bi pobegnil. A pri tem ga mati opozori. Nimaš kam pobegniti, povsod boš pezde. To se kaže kot ključ, ki ga je otrok podedoval po družini: dominantna mati, oče slabič, ki se zateka v alkohol in prešuštvo, bežeč pred ženo, polno očitkov a nihče ne izstopi. Odvisnost od odnosov. V drami se pojavi vrsta motivov, ki sem jih omenil že v zgornjem opisu (prešuštvo, čustveno izsiljevanje, odnosi med družinskimi člani, koristoljubje itd.), kar preraste v glavno temo, stereotipni družinski odnosi. Desa Muck je v drami Neskončno ljubljeni moški uporabila pretežno knjižni in pogovorni jezik, ki delujeta resnobno. Izbira takega jezika je primerna, saj se dogajanje odvija v razmeroma premožni meščanski družini, torej 24

33 bi bila raba slenga neustrezna. Tako pa avtorica dostojanstveno izraža svoje misli. Še najbolj komično deluje zbor mladcev. V drami se oglasi le nekajkrat z nekakšnimi songi, ki delujejo vzvišeno nad dogajanjem, besedilo je podano v enostavnih rimah, ki pa poleg resnosti učinkujejo sila komično. Takšne besedne figure pa besedilu dajo prožnost, vzvišenost, hkrati pa potek dramskega dejanja razbremenijo. Vsem, ki imate v prsih domovanje večne želje, da bi ljubili in bili večno ljubljeni, v vednost: ljubezen nikdar ne pride na povelje, odloči sama, kdaj naj bo odpirala oči. Če zgodbo ste spremljali pozorno, morda vam jasno je, da je že prav tako; srce človeško ni dovolj odporno, z močjo božansko nam duha uniči in telo. Če se ozremo malce v zgodovino, je jasno da od nje boj smrtonosno ni ljubezni, razžre nam drob kot zastrupljeno vino, bilo ubitih brez števila v imenu je ljubezni. Preživela bo planete in človeški čas, zato ne drznimo se sklicevati nanjo, učiteljico večno, ker modrejša je od nas. Ne kličimo je za potrebe ega in vnemar, Če preživimo jo, ponižno zahvalimo se zanjo, saj ni denar, Ljubezen je sveta vladar! Desa Muck je v enem od intervjujev povedala, da besedila največkrat piše po naročilu, piše zelo hitro in upošteva želje naročnika. Prepoznavna je predvsem po tematiki in načinu pisanja, še posebej je poznana po med mladimi zelo 25