1

Transkripcija

1 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk DIPLOMSKO DELO Simona Horvat Globoka, 2010

2

3 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk Diplomsko delo GRAFIKA V 3. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE Mentor: docent, dr. Matjaţ Duh Kandidatka: Simona Horvat Globoka, 2010

4 Lektorica: Simona Sakelšek, profesorica slovenščine in sociologije Prevajalka: Liana Miholič, profesorica angleščine

5 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Matjaţu Duhu za strokovno pomoč in vodenje pri pisanju diplomske naloge. Posebej se zahvaljujem staršem in sestri, da so mi omogočili študij, fantu Alešu za vzpodbudne besede ter vsem ostalim sorodnikom in prijateljem, ki so mi kakorkoli pomagali in me spodbujali v času študija in nastajanju mojega diplomskega dela.

6 IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Simona Horvat, rojena v Murski Soboti, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovov Grafika v tretjem razredu devetletne osnovne šole pri mentorju doc. dr. Matjaţu Duhu avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. (podpis študentke) Globoka, julij 2010

7 POVZETEK Diplomsko delo z naslovom Grafika v tretjem razredu devetletne osnovne šole v teoretičnem delu opisuje vseh pet likovnih področij, ki jih za obravnavo pri pouku predvideva učni načrt za likovno vzgojo v osnovni šoli. Prav tako so pri vsakem likovnem področju naštete tehnike, ki so primerne za obravnavo na razredni stopnji. V empiričnem delu smo raziskovali zastopanost posameznih likovnih področij v praksi. Zastopanost smo ugotavljali z anketnim vprašalnikom. V prvem delu anketnega vprašalnika nas je zanimalo, kje so razlogi, da je določeno likovno področje bolje oz. slabše zastopano. V drugem delu anketnega vprašalnika nas je zanimalo, katere grafične likovne tehnike so učitelji v tem šolskem letu uporabljali in s kakšnimi teţavami se srečujejo pri izvajanju grafike. V praktičnem delu diplomske naloge smo raziskovali, kako se učenci izraţajo v grafični tehniki monotipije. Zanimalo nas je, koliko različnih črt po obliki in debelini učenci uporabljajo pri svojem izraţanju, koliko se tonsko izraţajo, kako zapolnijo format in kako pazijo na urejenost končnega izdelka. Ugotovili smo, da v uporabi različnih črt in tonskem izraţanju obstajajo razlike med učenci, v čistosti izdelka pa ni razlik, saj so vsi učenci imeli čiste izdelke. Ključne besede: likovna vzgoja, likovna področja, grafika, monotipija

8 ABSTRACT The graduation thesis entitled Graphics in the third grade of nine-year primary school describes in its theoretic part those five forms of art, which are prescribed in the curriculum for Art education in primary school. For each form appropriate techniques for the first four years of primary school are listed. In the empiric part we researched how well the individual forms of art are represented in practice. We did this by means of a questionnaire: in its first part we were interested in the reasons why a certain form of art is represented more or less in practice and in the second part we wanted to find out which graphic art techniques were used by teachers in that school year and what difficulties they faced during the implementation of graphics. In the practical part of the thesis we investigated how pupils express themselves in the graphic technique monotype; how many different lines (different in shape and in width) the pupils use in expressing themselves, how much they use tone expression, how they fill the format and how much they care about the neatness of the final product. We found differences between students according to use of various stripes and tonal expression, however in the purity of the product there are no differences, because all students have a clean product. Key words: art education, forms of art, graphics, monotype

9 KAZALO VSEBINE 1 UVOD PODROČJA LIKOVNE UMETNOSTI IN LIKOVNE TEHNIKE PRIMERNE ZA OSNOVNO ŠOLO RISANJE SLIKANJE KIPARSTVO PROSTORSKO OBLIKOVANJE GRAFIKA GRAFIKA V UČNEM NAČRTU SPLOŠNI CILJI PREDMETA LIKOVNA VZGOJA OPERATIVNI CILJI ZA LIKOVNO PODROČJE GRAFIKA PRIMERI GRAFIČNIH TEHNIK ZA UČENCE NA RAZREDNI STOPNJI ODTISKOVANJE DELOV TELESA TISKANJE S PEČATNIKI KOLAŢNI TISK KOLAGRAFIJA TISK S ŠABLONO RAČUNALNIŠKA GRAFIKA MONOTIPIJA ENOBARVNA MONOTIPIJA DVO- IN VEČBARVNA MONOTIPIJA OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA NAMEN EMPIRIČNE RAZISKAVE NAMEN PRAKTIČNE RAZISKAVE CILJ RAZISKAVE VZOREC RAZISKAVE RAZISKOVALNE METODE RAZISKOVALNA VPRAŠANJA METODOLOŠKI PRISTOP

10 NAČRTOVANJE RAZISKAVE IZVEDBA RAZISKAVE REZULTATI IN INTERPRETACIJA ANKETE REZULTATI IN INTERPRETACIJA DEL (DOSEŽKOV) UČENCEV LIKOVNI DOSEŢKI UČENCEV GLEDE NA ČRTNI IZRAZ V GRAFIČNI TEHINIKI MONOTIPIJE DOSEŢKI UČENCEV V ČRTNEM IZRAZU GLEDE NA POSAMEZNIKE V RAZREDU DOSEŢKI DEČKOV IN DEKLIC V ČRTNEM IZRAZU V POSAMEZNIH RAZREDIH DOSEŢKI MED POSAMEZNIMI RAZREDI GLEDE NA ČRTNI IZRAZ V GRAFIČNI TEHNIKI MONOTIPIJE POVZETEK UGOTOVITEV GLEDE NA ČRTNI IZRAZ V GRAFIČNI TEHNIKI MONOTIPIJE LIKOVNI DOSEŢKI UČENCEV GLEDE NA TONSKI IZRAZ V GRAFIČNI TEHINIKI MONOTIPIJE DOSEŢKI UČENCEV V TONSKEM IZRAZU GLEDE NA POSAMEZNIKE V RAZREDU DOSEŢKI DEČKOV IN DEKLIC V TONSKEM IZRAZU V POSAMEZNIH RAZREDIH DOSEŢKI MED POSAMEZNIMI RAZREDI GLEDE NA TONSKI IZRAZ V GRAFIČNI TEHNIKI MONOTIPIJE POVZETEK UGOTOVITEV GLEDE NA TONSKI IZRAZ V GRAFIČNI TEHNIKI MONOTIPIJE LIKOVNI DOSEŢKI UČENCEV GLEDE NA ZAPOLNITEV FORMATA V GRAFIČNI TEHINIKI MONOTIPIJE DOSEŢKI DEČKOV IN DEKLIC V ZAPOLNITVI FORMATA V POSAMEZNIH RAZREDIH DOSEŢKI MED POSAMEZNIMI RAZREDI V ZAPOLNITVI FORMATA GRAFIČNI TEHNIKI MONOTIPIJE POVZETEK UGOTOVITEV GLEDE NA ZAPOLNITEV FORMATA V GRAFIČNI TEHNIKI MONOTIPIJE

11 7. 4 LIKOVNI DOSEŢKI UČENCEV GLEDE NA ČISTOST IZDELKA V GRAFIČNI TEHINIKI MONOTIPIJE DOSEŢKI DEČKOV IN DEKLIC GLEDE NA ČISTOST IZDELKA V POSAMEZNIH RAZREDIH DOSEŢKI MED POSAMEZNIMI RAZREDI GLEDE NA ČISTOST IZDELKA V GRAFIČNI TEHNIKI MONOTIPIJE POVZETEK UGOTOVITEV GLEDE NA ČISTOST IZDELKA V GRAFIČNI TEHNIKI MONOTIPIJE SKLEP VIRI IN LITERTURA PRILOGE

12 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Število (f) in strukturni odstotki (f%) učencev posameznih šol Preglednica 2: Število ur, namenjenih posameznemu likovnemu področju Preglednica 3: Število (f) in strukturni odstotki (f%) odgovorov na vprašanje:»v čem so razlogi, da ste določenemu likovnemu področju namenili več časa kot ostalim področjem?« Preglednica 4: Število (f) in strukturni odstotki (f%) odgovorov na vprašanje:»na katerem likovnem področju po Vašem mnenju in opaţanjih učenci najraje ustvarjajo?« Preglednica 5: Število (f) in strukturni odstotki (f%) odgovorov na vprašanje:»ali katero izmed likovnih področij učencem v Vašem razredu predstavlja teţavo pri njihovem izraţanju?« Preglednica 6: Število (f) in strukturni odstotki (f%) odgovorov na vprašanje:»katere likovne tehnike ste v letošnjem šolskem letu ţe uporabljali pri grafiki?« Preglednica 7: Operativni cilji za posamezno grafično tehniko Preglednica 8: Število (f) in strukturni odstotki (f%) odgovorov na vprašanje:»katere so najpogostejše teţave, s katerimi se srečujete pri izvajanju grafike?« Preglednica 9: Število (f) in strukturni odstotki (f%) odgovorov na vprašanje:»ali imate na šoli grafični stroj (prešo)?« Preglednica 10: Število (f) in strukturni odstotki (f%) odgovorov na vprašanje:»če da, ali Vam je grafični stroj (preša) na razpolago (se posluţujete dela z njim, kako pogosto ga uporabljate )?« Preglednica 11: Odnos učencev do grafike Preglednica 12: Število (f) in strukturni odstotki (f%) odgovorov na vprašanje:»ali do konca šolskega leta načrtujete likovno ustvarjanje na področju grafike?« Preglednica 13: Število (f) in strukturni odstotki (f%) odgovorov na vprašanje:»če da, katero grafično tehniko?«

13 Preglednica 14: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev glede na črtni izraz prvega oddelka mestne šole Preglednica 15: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev glede na črtni izraz drugega oddelka mestne šole Preglednica 16: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev glede na črtni izraz primestne šole Preglednica 17: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev glede na črtni izraz vaške šole Preglednica 18: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov glede na črtni izraz prvega oddelka mestne šole Preglednica 19: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov glede na črtni izraz drugega oddelka mestne šole Preglednica 20: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov glede na črtni izraz primestne šole Preglednica 21: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov glede na črtni izraz vaške šole Preglednica 22: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev posameznih razredov glede na črtni izraz Preglednica 23: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev glede na tonski izraz prvega oddelka mestne osnovne šole Preglednica 24: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev glede na tonski izraz drugega oddelka mestne osnovne šole Preglednica 25: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev glede na tonski izraz predmestne osnovne šole Preglednica 26: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev glede na tonski izraz vaške osnovne šole Preglednica 27: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov glede na tonski izraz prvega oddelka mestne osnovne šole Preglednica 28: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov glede na tonski izraz drugega oddelka mestne osnovne šole Preglednica 29: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov glede na tonski izraz primestne osnovne šole

14 Preglednica 30: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov glede na tonski izraz vaške osnovne šole Preglednica 31: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev posameznih razredov glede na tonski izraz Preglednica 32: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov v zapolnitvi formata prvega oddelka mestne osnovne šole Preglednica 33: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov v zapolnitvi formata drugega oddelka mestne osnovne šole Preglednica 34: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov v zapolnitvi formata predmestne osnovne šole Preglednica 35: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov v zapolnitvi formata vaške osnovne šole Preglednica 36: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev posameznih razredov glede na tonski izraz Preglednica 37: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov v čistosti izdelka prvega oddelka mestne osnovne šole Preglednica 38: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev posameznih razredov glede na čistost izdelka

15 KAZALO SLIK Slika 1: Rembrandt Harmenszoon van Rijn, Vrnitev izgubljenega sina, Slika 2: Claude Oscar Monet, Hruške in grozdje, Slika 3: Vincent van Gogh, Hodnik v azilu (gvaš), Slika 4: Alojzij Gangl, Kip Valentina Vodnika, Slika 5: Boris Jesih, Dvojica, litografija Slika 6: Dama s hermelinom, linorez Slika 7: Odtiskovanje delov telesa (dlani) Slika 8: Pečatni tisk (krompir) Slika 9: Kolaţni tisk Slika 10: Kolagrafija Slika 11: Tisk s šablonami Slika 12: Računalniška grafika Slika 13: Enobarvna monotipija Slika 14: Večbarvna monotipija Slika 15: Črtni izraz (črte različnih debelin), deklica Slika 16: Črtni izraz (lomljene nesklenjene črte), deček Slika 17: Črtni izraz (črte različnih debelin), deklica Slika 18: Črtni izraz (krive (sklenjene) in lomljene (sklenjene) črte), deček Slika 19: Črtni izraz (uporaba črt različnih oblik), deček Slika 20: Črtni izraz (mnoţica krivih (nesklenjenih) črt), deklica Slika 21: Črtni izraz (po obliki različne črte), deček Slika 22: Črtni izraz (ravne in lomljene (sklenjene) črte), deček Slika 23: Črtni izraz (krive (nesklenjene) črte), deček Slika 24: Črtni izraz (po debelini različne črte), deklica Slika 25: Črtno izraţanje (črte različnih debelin), deklica Slika 26: Črtno izraţanje (krive (sklenjene) črte), deklica Slika 27: Črtni izraz (po debelini enake črte), deček Slika 28: Tonsko izraţanje (zavestno), deklica Slika 29: Tonsko izraţanje (zavestno), deklica

16 Slika 30: Tonsko izraţanje (slučajno), deklica Slika 31: Tonsko izraţanje (ni), deček Slika 32: Tonsko izraţanje (zavestno), deklica Slika 33: Tonsko izraţanje (ni), deček Slika 34: Tonsko izraţanje (zavestno), deklica Slika 35: Tonsko izraţanje (zavestno), deklica Slika 36: Tonsko izraţanje (zavestno), deklica Slika 37: Tonsko izraţanje (ni), deklica Slika 38: Tonsko izraţanje (zavestno), deklica Slika 39: Tonsko izraţanje (intenzivno), deček Slika 40: Zapolnitev formata, deklica Slika 41: Zapolnitev formata, deček Slika 42: Zapolnitev formata (slabša), deklica Slika 43: Zapolnitev formata (dobro), deklica Slika 44: Zapolnitev formata (slabše), deklica Slika 45: Zapolnitev formata (dobro), deček Slika 46: Zapolnitev formata (dobro), deček Slika 47: Zapolnitev formata (brez dopolnil), deklica Slika 48: Čist izdelek, deklica Slika 49: Nečistost znotraj izdelka, deček

17 1 UVOD Likovna vzgoja na razredni stopnji zajema pet področij, in sicer na risanje, slikanje, oblikovanje prostora, kiparstvo in grafiko. Grafika je dokaj specifično področje, predvsem zaradi drugačnega načina ustvarjanja in materiala, ki je potreben za izvedbo grafike. Načrtovanje, predvsem pa izvedba učne ure iz področja grafike zahteva dobro pripravljenost učitelja. Učitelj mora poskrbeti za ustrezen material in pripomočke, ki jih bo pri učni uri potreboval (barva, valjčki, grafična preša (stiskalnica), material za izdelavo matric in šablon). Ker je v razredu en sam učitelj, učencev pa je veliko, mora biti učitelj vso uro aktiven in previden predvsem pri nanašanju barve na matrico oz. šablono. Če nanesemo preveč barve, bo odtis zabrisan, če pa bo nanesene barve premalo, bo odtis slab. Zato lahko postopek nanašanja barve vzame veliko časa. Dobro je treba organizirati tudi umivanje pripomočkov (učenci k umivalniku hodijo posamezno in ne eden za drugim, da si ne umaţejo oblačil ali inventarja učilnice) in čas učencev, ki predčasno končajo s svojim ustvarjanjem (sestavljanke iz reprodukcij). Vsa likovna področja so v učnem načrtu zastopana enakovredno, izkušnje v času opravljanja pedagoške prakse pa so pokazale, da temu ni tako, kar dokazujejo podatki pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika

18 2 PODROČJA LIKOVNE UMETNOSTI IN LIKOVNE TEHNIKE PRIMERNE ZA OSNOVNO ŠOLO Likovno umetnost tvorijo različna likovna področja. Le-ta se delijo glede na izrazila, ki jih uporabljamo. Glavna likovna področja so: - risanje, - slikanje - oblikovanje prostora, - kiparstvo, - grafika. Pojem likovna tehnika zajema material, orodje in način uporabe le-teh. Materiali so snovi, ki jih uporabljamo pri likovnem oblikovanju (papir, svinčnik, tuš, barva, linolej, ţica, mavec idr.). Orodje so pripomočki, s katerimi oblikujemo svinčnik, pero, čopič, dleto, modelirka idr. Orodje in material uporabljamo na več različnih načinov (Vrlič, T., 2001). Pri likovnem pouku uporabljamo tiste tehnike, ki jih poznamo iz likovnega ustvarjanja odraslih. Otroci pa morajo v vsaki tehniki ustvarjati večkrat, da jo bolje spoznajo in obvladajo (prav tam) RISANJE Slika 1: Rembrandt Harmenszoon van Rijn, Vrnitev izgubljenega sina,

19 Risba je upodobitev motiva s črtami, to je z risanjem. Običajno rišemo z eno barvo, kajti če rišemo z več barvami, tvegamo, da bo namesto risbe nastala slika. Poznamo tonsko risbo, ki ima narisane površine obarvane z vmesnimi toni. Risba kot samostojna stvaritev je skrbno narejena in v sebi zaokroţena na različnih podlagah in v različnih risarskih tehnikah. Črta je izhodišče za vse vrste risb in za vse likovne naloge. S črto pokaţemo, opredelimo, določimo smer, obliko, razseţnost ter gibanje. Prostoročna risba je lahko odločna, krepka, goba, trda, mehka, fina, okorna, boječa. Značaj risbe določa risarski pribor in temeljnik, to je papir, pergament, lepenka, svila ter način izvedbe (Pibernik, J., 2006). Risarske likovne tehnike delimo na suhe in mokre. Suhe risarske likovne tehnike primerne za osnovno šolo so: - risanje s svinčnikom, - risanje z voščenko, - risanje z oljnim pastelom, - risanje s kredo, - risanje z ogljem, - risanje s kemičnim svinčnikom, - risanje s flomastrom, - risanje z brisalcem črnila, - risanje s tempera barvo na temno podlago - črtna praskanka, - frotaţ, - kombinirano risanje. Med mokre risarske tehnike primerne za osnovno šolo pa prištevamo - risanje s tušem in trsko, - risanje s tušem in peresom (ptičje, gosje, kurje, kovinsko), - risanje s tušem in čopičem, - lavirana risba in - enobarvna luščenka (Vrlič, T. 2001)

20 2. 2 SLIKANJE Glavno likovno izrazilo slikanja so barve in njihovi odnosi. Izdelek slikanja je slika. Avtor pri slikanju s čopičem, z lopatico ali na kakšen drug način nanaša ali kako drugače uporabi barve na ometu, leseni tabli, platnu, pergamentu, papirju ali steklu (Pibernik, J., 2006). Slika 2: Claude Oscar Monet, Hruške in grozdje, 1880 Suhe slikarske likovne tehnike primerne za osnovno šolo so: - slikanje z voščenkami, - slikanje z oljnimi pasteli, - slikanje z barvnimi svinčniki, - slikanje z barvnimi flomastri, - slikanje z barvnimi kredami, - slikanje s suhimi pasteli, - lepljenke, - lepljenke z barvnim papirjem, - lepljenke z revijalnim papirjem, - lepljenke z blagom in drugimi materiali, - mešanje likovnih tehnik. Suhe slikarske tehnike uporabljamo za slikanje na manjšem formatu (A4 ali največ A3) in za upodabljanje motivov, ki imajo veliko barvnih podrobnosti. Za mešanje barv te likovne tehnike niso primerne, razen - 4 -

21 voščenk in delno barvnih svinčnikov, ki mešanje barv omogočajo z nanašanjem ene barve preko druge (Duh, M., Vrlič, T., 2003). Mokre slikarske likovne tehnike primerne za osnovno šolo so: - slikanje s tempera barvami, - slikanje z vodenimi barvami in slikanje mokro na mokro, - gvaš, - slikanje z barvnimi tuši, - akvarel, - pastel, - slikanje s šablonami. Slika 3: Vincent van Gogh, Hodnik v azilu (gvaš), 1889 Mokre slikarske likovne tehnike omogočajo poslikavanje velikih površin. Bistvo mokrih slikarskih likovnih tehnik je v mešanju barv, zato morajo biti palete enotne svetle barve (keramična ploščica, kos plastike, stiroporni kroţnik ) in iz nevpojnih materialov (Duh, M., Vrlič, T., 2003)

22 2. 3 KIPARSTVO Kiparstvo je umetnostna stroka, ki ustvarja telesne oblike s prostorsko razseţnostjo. Za kiparstvo je značilno izraţanje v tridimenzionalnih oblikah. Telesne oblike so lahko kipi, statue, skulpture, plastike in reliefi. Po obliki ločimo oblo in reliefno plastiko. Po formatu in funkciji ločimo samostojno, arhitekturno, stoječo, visečo, malo, spomeniško in vrtno plastiko (Šuštaršič, N., 2004). Slika 4: Alojzij Gangl, Kip Valentina Vodnika, 1888 Kip je običajno polno plastična obla podoba stoječega, sedečega, leţečega človeškega ali ţivalskega lika. Oznaka skulptura se nanaša na klesanje, rezanje in pomeni izdelavo kipa z odvzemanjem materiala. Oznaka plastika pomeni nastajanje kipa z nalaganjem, dodajanjem materiala, gline, plastelina, voska. Reliefna plastika je plastična oblika, ki je vezana na ravnino. Iz osnovne ravnine se reliefna plastika lahko oblikuje v višino, globino ali v višino in globino, kar je odvisno od načina oblikovanja in materiala, ki ga oblikujemo (Pibernik, J., 2006). Kiparske likovne tehnike primerne za osnovno šolo so: - glina, - mavec, - siporeks, - ţica, - 6 -

23 - les, - naravni materiali, - papir, - valovita lepenka, - odpadni materiali (Duh, M., Vrlič, T., 2003) PROSTORSKO OBLIKOVANJE»Naloge za oblikovanje prostora imajo namen obuditi in osvetliti otrokov občutek za prostor kot kraj, ki ga človek oblikuje za svoje osnovne potrebe bivanja. Učenec je bodoči uporabnik in oblikovalec notranjega in zunanjega prostora. Oblikovanje prostora se v niţjih razredih izvaja v obliki iger«(pibernik, J., 2006, str. 33). Prostorsko oblikovanje lahko izvajamo na več načinov. - Učenci iz odpadne embalaţe sestavljajo prostorske tvorbe, npr. šolo z okolico, mesto, trg. Iz manjše embalaţe naredijo izdelek na mizi, z večjo pa lahko ustvarjajo na hodniku ali v avli. Če je le mogoče, se odločimo za ustvarjanje v večjih dimenzijah, saj se lahko učenci po prostorski ureditvi tudi sami gibljejo ter tako pridobijo nove izkušnje (Duh, M., Vrlič, T., 2003). - Pri oblikovanju prostora lahko uporabljamo delno prevrnjene mizice. Z njimi lahko oblikujemo ozke ulice, širše ceste, okrogle ali pravokotne trge, po katerih se sprehajajo otroci. Med v zrak štrlečimi nogami prevrnjenih miz in stolov lahko prepletajo vrvi, elastiko ali volno ter tako oblikujejo bolj ali manj zaprt prostor. - S pomočjo volne lahko v učilnici»pletejo pajkove mreţe«. Volno napeljujejo po kotih, med pohištvom, pletejo prepreke na različnih vodoravnih površinah. Otroci se glede na višino preprek plazijo pod njimi, jih prestopajo, gledajo nad ali pod njimi. - Zunaj lahko pletejo mreţe med drevesi na igrišču, gradijo trdnjave iz drevesnih vej, snega ali odpadlega drevesnega listja. - Z blagom in starimi drţaji metel lahko gradijo šotore, za ogrodje šotora lahko uporabijo kovinska igrala, tobogane, plezala

24 - Labirinte in tunele lahko izdelajo iz večjih kartonastih škatel. Po njih se otroci plazijo, uporabljajo jo lahko kot pregradne stene, s katerimi posamezne dele učilnice spreminjajo v zaprte prostore, ustvarjajo majhne kupeje v vlaku. V notranjosti pravokotne kartonske embalaţe lahko upodobijo svojo sobo. - Iz odpadne embalaţe pa lahko izdelajo tudi sceno za gledališko ali lutkovno predstavo (Vrlič, T., 2001). S tem učenci na različne načine posegajo v prostor, ga oblikujejo ali spreminjajo in ga skozi igro spoznavajo (Duh, M., Vrlič, T., 2001) GRAFIKA Beseda grafika izvira iz grške besede graphein in pomeni pisati. Z besedo grafika na splošno označujemo likovna dela, ki so napisana, narisana ali urezana z risali in orodji (Šušratšič, N. idr., 2004). Slika 5: Boris Jesih, Dvojica, litografija Grafika je umetnost tiskanja. Prvotno je grafika imela lastnosti risbe in je bila narejena s pomočjo črt, ki so bile vrezane v leseno ali bakreno ploščo, iz katere je bila odtisnjena. Lepota klasičnih grafičnih umetnin je v ritmu črno belih nasprotij

25 Razlikujemo - industrijsko grafiko, ki se tiska in razmnoţuje z avtomatičnimi tiskarskimi stroji po predlogah in v neomajnih nakladah, - in umetniško, avtorsko, originalno grafiko, ki se odtiskuje ročno ali z ročnimi napravami, kakršna je tiskarska preša (Pibernik, J., 2006). Grafične tehnike delimo na visoki, ploski in globoki tisk. K visokemu tisku prištevamo vse tiste grafične tehnike, pri katerih vreţemo risbo v ploščo. Plošča je lahko iz linoleja, lesa ali mavca. Tako dobimo tiskovno ploščo. Nanjo nanesemo grafično barvo s pomočjo tiskarskega valjčka tako, da se barva prime le na površino plošče. Če na namazano tiskovno ploščo pritisnemo papir, dobimo odtis, na katerem ostane v ploščo vrezana risba bela, vsa druga površina pa črne ali drugačne barve. K visokemu tisku štejemo tudi tiskanje s preprostimi pečatniki, ki jih otroci izdelajo iz različnih materialov (zamaškov, krompirja ali drugih sadeţev) in jih uporabljajo za tiskanje vzorcev in ritmičnih kompozicij. H globokemu tisku spadajo tiste grafične tehnike, pri katerih risbo vdolbemo z raznim orodjem ali z jedkanjem s kislino v ploščo, ki je navadno iz kovine. Poznamo suho iglo, jedkanico in akvatinto. V poglobljeno risbo vtremo tiskarsko barvo, površino plošče pa čisto obrišemo. Na tako pripravljeno ploščo poloţimo vlaţen papir in risbo odtisnemo z zelo močnim pritiskom (tiskarsko prešo), papir pa tiskarsko barvo pobere iz poglobljene risbe in na tak način dobimo odtis. K ploskemu tisku prištevamo tiste tehnike, pri katerih risbe ne vdolbemo v tiskovno ploščo, ampak jo nanjo nanesemo na različne načine. Od teh tehnik delamo pri likovnem pouku le monotipijo (eno- ali večbarvno) (Jesih, B., 2000). Pri osnovah odtiskovanja seznanjamo otroke z osnovami tiskanja. S tem jim nudimo moţnost za spoznavanje in razumevanje določenega fenomena v svetu, obenem pa pripravljamo podlago za kakovostno delo pri grafiki v naslednjih fazah izobraţevanja (Vrlič, T., 2001). Grafične tehnike, primerne za razredno stopnjo bomo natančneje predstavili v poglavju Primeri grafičnih tehnik za učence na razredni stopnji

26 3 GRAFIKA V UČNEM NAČRTU Snovalci učnega načrta za likovno vzgojo so zapisali, da je temeljna naloga likovne vzgoje razvijanje učenčevega razumevanja prostora. To daje predmetu splošno uporabnost, saj nobeno predmetno oz. poklicno področje ne more brez razvitih prostorskih predstav. Pri likovni vzgoji učenci z likovnim izraţanjem razvijajo in preverjajo razumevanje prostora, izraţajo občutja, vrednote in stališča, pri čemer na spoznavni ravni vidni svet razgrajujejo, na izrazni pa ga likovno oblikujejo. Vsebina predmeta likovna vzgoja je zasnovana tako, da učenci v povezavi s starostno stopnjo povezujejo pojme iz likovne umetnosti (iz likovne teorije, zgodovine umetnosti, likovne tehnologije), hkrati pa te pojme povezujejo tudi s pojmi z drugih predmetnih področij. Vsebine so zasnovane na temeljnih likovnih pojmih, ki jih učenec usvaja in razvija glede na svoje likovne sposobnosti na posameznih likovnih področjih (Duh, M., Vrlič, T., 2003).»Celotna dejavnost predmeta v osnovnem vzgojno-izobraţevalnem obdobju temelji na odkrivanju učenčeve ustvarjalnosti. Goji nadaljevanje in usmerjanje spontanega otroškega likovnega raziskovanja sveta, odkriva posebnosti likovnega izraţanja ter njeno spopolnjevanje in poglabljanje posluha tako za likovna dela umetnikov kakor tudi uporabnih predmetov in likovne problematike v okolju. Pomemben cilj predmeta je priprava učenca za sodelovanje v kulturnem ţivljenju oţjega in širšega okolja ter razumevanje sodobne vizualne komunikacije«(učni načrt za likovno vzgojo, 2007, str. 5) SPLOŠNI CILJI PREDMETA LIKOVNA VZGOJA»Učenci: - razvijajo opazovanje, predstavljivost, likovno mišljenje, likovni spomin in domišljijo, - razvijajo interes za različne oblike likovne dejavnosti, - bogatijo in ohranjajo zmoţnost za likovno izraţanje,

27 - usvajajo znanje likovne teorije in ostrijo čut za likovne vrednote, - se seznanjajo z likovnimi izrazili in se usposabljajo za njihovo samostojno rabo, - ob uporabi različnih materialov in orodij razvijajo motorično spretnost in občutljivost, - z oblikovanjem prostorov in kiparskih volumnov razvijajo telesnokiparski odnos in občutenje likovnega prostora, - se seznanjajo z razlikami in povezavami med vizualnim in likovnim svetom, - razvijajo likovnoizrazne zmoţnosti in ustvarjalnosti, - ob likovno dejavnem delu bogatijo čustvene, socialne in estetske osebnostne kvalitete, - ob ozaveščanju čustev razvijajo čut za lepo, - spoznavajo vlogo in pomen vizualnih komunikacij v oţjem in širšem okolju, - razvijajo zmoţnost doţivljanja lepote v naravi in umetninah, - razvijajo odnos za likovne stvaritve, nacionalne in splošne človeške likovne kulturne dediščine, - razvijajo zmoţnost oblikovanja meril za kritično vrednotenje svojih del, del vrstnikov ter stvaritev umetnikov, - razvijajo zmoţnost razumevanja različnih medijev vizualne kulture in zmoţnost vrednotenja uporabnih predmetov ter likovne problematike v okolju«(učni načrt za likovno vzgojo, 2007, str. 6) OPERATIVNI CILJI ZA LIKOVNO PODROČJE GRAFIKA V prvem razredu se učenci seznanijo z najenostavnejšo obliko tiskanja (odtiskovanje delov telesa, tiskanje s pečatniki), spoznajo osnove tiskanja in osnovne pojme (tiskanje, odtis, šablona, površina). V drugem razredu znanje ponovijo in nadgradijo s poznavanjem novih grafičnih tehnik (monotipija, kolaţni tisk), spoznajo pa tudi tiskarske pripomočke (valjček, grafična barva, plošča za valjanje, grafični stroj (preša). Prav tako se seznanijo z označitvijo grafičnega lista (z navadnim svinčnikom zapišejo število izvodov, grafično tehniko, leto nastanka, naslov, avtorjev podpis). V

28 tretjem razredu spoznajo različne materiale za izdelavo matrice, matrice sami izdelajo in jih odtisnejo. Vedo povedati razlike med sliko, risbo in grafiko, vedo, kaj je umetniška grafika in kaj ročno tiskanje. Nadgradijo pojme s področja grafike (šablona, matrica) (glej prilogo 1). Slika 6: Dama s hermelinom, linorez

29 4 PRIMERI GRAFIČNIH TEHNIK ZA UČENCE NA RAZREDNI STOPNJI Skupna lastnost grafičnih likovnih tehnik je odtis. Odtis ima svoje značilnosti in se razlikuje od naslikane ali narisane oblike. Pri krompirju je to struktura krompirja, rahlo razmazana barva, pri pluti njena struktura. Učenci odtisov ne popravljajo s čopiči. Odtisi pečatnikov ali značilni robovi šablon se izrazno razlikujejo od prostoročnega slikanja. Nepopoln odtis s krompirjem ali delno razmazane robove pri uporabi šablon naj otroci sprejmejo kot značilnost tehnike in ne kot posledico napake pri delu. Učence seznanjamo z zrcalnostjo odtisa glede na matrico (razen pri računalniški grafiki), kar je splošna značilnost grafike. Upoštevanje zrcalnosti v sami likovni podobi na tej stopnji ni nujno, je pa primerno, če otrok to ţeli (Duh, M., Vrlič, T., 2003) ODTISKOVANJE DELOV TELESA Slika 7: Odtiskovanje delov telesa (dlani) Likovna tehnika odtiskovanja delov telesa je primerna za mlajše otroke v prvem in tudi v drugem razredu. Otroci odtiskujejo razne dele telesa - prstne blazinice, prste, dlani, komolce, stopala. Dele telesa lahko odtiskujejo v mehko površino, pesek, mivko, sneg, glino (Vrlič, T. 2001), lahko pa si na dele telesa nanesejo gostejšo tempera barvo in jih v

30 določenem likovnem zaporedju razporejajo po podlagi. Lahko kombinirajo barve ali odtise različnih delov telesa. Delajo lahko v dvojicah, manjših skupinah ali samostojno, lahko pa nastane večje skupinsko delo (Duh, M., Vrlič, T. 2003) TISKANJE S PEČATNIKI Slika 8: Pečatni tisk (krompir) Pri tisku s pečatniki učenci izdelajo pečatnik iz raznih poljščin (krompirja, repe, pese) ali podobnega materiala. Tak pečatnik je primeren za ustvarjanje zanimivih ritmov z odtiskovanjem različno obarvanih pečatnikov v določenem zaporedju. Kadar se namesto z barvo ukvarjamo z zanimivimi površinami, lahko pečatnike izdelamo tako, da na lesena drţala nalepimo različne materiale (pluto, valovito lepenko, zvito vrvico, usnje, zmečkan papir, čipke, grobo pleteno blago). Pečatnike iz mehkega materiala lahko uporabimo za postopno obdelavo. Med tiskanjem pečatnik dodatno rezljajo in odtis postaja vedno bolj razgiban (Duh, M., Vrlič, T., 2003) KOLAŢNI TISK Za izdelavo matrice učenci uporabijo trši papir, karton in vse materiale, ki imajo zanimivo površinsko strukturo (juta, zavese, usnje, brusni papir,

31 lepenka). Če pri izdelavi matrice uporabljajo samo lepenko, karton in trši papir, govorimo o kartonskem tisku oz. o tisku z lepenko. Pri kolaţnem tisku učenci oblike izreţejo in jih prilepijo na podlago iz kartona. Oblike morajo biti močno prilepljene, saj v nasprotnem primeru odstopijo med tiskanjem. Matrico premaţemo s tiskarsko barvo in jo odtisnejo ročno ali z grafično stiskalnico (Duh, M., Vrlič, T., 2003). Slika 9: Kolaţni tisk 4. 4 KOLAGRAFIJA Kolagrafija je likovna tehnika, pri kateri za izdelavo matrice potrebujemo lepilo. V prvi triadi lahko učenci na trši papir narišejo preprost motiv z uporabo gostejšega lepila. Uporabna so univerzalno lepilo, belo lepilo za les in podobna lepila. Posušeno matrico odtisnemo tako kot matrico pri kartonskem tisku. Prav tako pa lahko narišemo motiv v sveţe lepilo, nanešeno na podlago. Ko se matrica posuši, jo premaţemo s tiskarsko barvo in odtisnemo na način globokega tiska (Duh, M., Vrlič, T. 2003)

32 Slika 10: Kolagrafija 4. 5 TISK S ŠABLONO Slika 11: Tisk s šablonami Matrico izdelamo podobno kot pri kolaţnem tisku, vendar posameznih delov ne zlepimo v celoto. Pri tisku s šablono lahko posamezne dele, ki sestavljajo matrico, menjujemo in jo tako spreminjamo. Z uporabo enakih

33 šablon lahko učenci ustvarijo več različnih matric in s tem dobijo več različnih odtisov. (Duh, M., Vrlič, T., 2003, str. 58) 4. 6 RAČUNALNIŠKA GRAFIKA Kot računalniško grafiko opredeljujemo likovna dela, ki jih naredimo z računalniškimi orodji. Slika 12: Računalniška grafika Ne glede na to, ali so zasnovani likovni problemi s področja slikarstva ali risanja, so nastala likovna dela odtisi (printi), ki jih je mogoče reproducirati, kar je značilnost grafike (Duh, M., Vrlič, T., 2003). Pri likovno-vzgojnem delu z računalnikom se moramo zavedati nekaterih osnovnih predpostavk. Računalnik je, tako kot druge likovne tehnike, samo orodje, ki nam omogoča nekatere nove postopke likovnega izraţanja. Te moţnosti so: - enostavno spreminjanje barv in barvnih kombinacij, - multipliciranje enakih, podobnih ali spreminjajočih se oblik, - spreminjanje narisanega, - uporaba geometrijskih likov idr. (Vrlič, T., 2001). Pri tem učenci uporabljajo slikarske programe, kot so Paintbrush, Slikar in PC Paintbrush. Računalnik ni ravno primeren za prostoročno risanje z miško ali kakšnim drugim vmesnikom. Likovno ustvarjalno delo poteka v računalniški učilnici in je organizirano tako, da je mogoče doseči zastavljene cilje (prav tam)

34 4. 7 MONOTIPIJA Monotipija je posebna grafična tehnika, kajti izdelamo lahko en sam odtis. Beseda monotipija je sestavljena iz dveh grških besed: monos pomeni en sam, typos pa pomeni odtis. Vsak grafični list je unikat (Tacol, T., 1995, str. 97). Poznamo eno- in večbarvno monotipijo ENOBARVNA MONOTIPIJA Slika 13: Enobarvna monotipija Za vsakega učenca potrebujemo kos linoleja (ali kos kakšne druge gladke podlage), na katerega je enakomerno nanesena grafična barva. Čez barvo učenci poloţijo papir in nanj rišejo. Sveţa barva se pri risanju prenaša na spodnjo stran papirja. Ob tem na spodnji strani risbe nastaja zrcalni odtis, ki je zaradi različno močnega pritiska pri risanju različno intenziven, zaradi sveţe tiskarske barve pa tudi razgiban z naključnimi madeţi. Pri tem načinu monotipije učenci ustvarjajo različne tonske vrednosti odtisa z različno močnim pritiskom na papir s pomočjo različnih risal, prsti, glavnikom (Duh, M., Vrlič, T., 2003). Pri risanju pazimo, da ne pritiskamo prstov ali roke k papirju, sicer bi pobrali barvo tam, kjer ne ţelimo. Prav

35 tako se ta tehnika ne obnese, če na podlago navaljamo preveč barve papir vso barvo posname oz. se zlepi z njo (Tacol, T., 1995). Prav tako lahko učencem damo kos linoleja z enakomerno naneseno grafično barvno, le da sedaj s krpami in podobnim materialom (vatice, paličice, papirnati robček) brišejo barvo neposredno s plošče. Na delno obrisano ploščo s tako nastalim motivom poloţijo papir in motiv odtisnemo. V tem primeru potrebujemo grafično stiskalnico (Duh, M., Vrlič, T., 2003). Za enobarvno monotipijo lahko uporabimo tudi indigo papir, le da tu ne dobimo naključnih madeţev, ki bi likovno delo dodatno bogatili DVO- IN VEČBARVNA MONOTIPIJA Monotipijo lahko delamo s temperami. Delamo tako, da temperam dodajamo glicerin (brezbarvno alkoholno tekočino), da se barva ne bi prehitro sušila. Na trdo nevpojno podlago (pleksisteklo, linolej ) slikamo motiv tako, da s tršim čopičem nanašamo barvo. Nato čez naslikan motiv poloţimo tanjši papir in matrico odtisnejo ročno ali z grafično stiskalnico. Lahko pa na linolej plošče nanesemo barvno različne grafične barve. Na ploščo ene barve poloţimo list in narišemo, del motiva, ki naj bi bil izbrane barve, nato barvno ploščo zamenjamo z drugo in nadaljujemo z risanjem motiva. Slika 14: Večbarvna monotipija

36 5 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA 5. 1 NAMEN EMPIRIČNE RAZISKAVE V prvem delu diplomske naloge smo preko anketnega vprašalnika poskušali ugotoviti zastopanost likovnih tehnik znotraj vsebin likovne vzgoje v tretjih razredih pomurskih šol. V prvem delu anketnega vprašalnika nas je zanimalo, ali je katero izmed likovnih področij močneje zastopano in kje so razlogi za to, ali če so likovna področja zastopana enakovredno. V drugem delu anketnega vprašalnika smo se osredotočili na likovno področje grafika. Zanimalo nas je, katere likovne tehnike so v letošnjem šolskem letu učitelji pri grafiki ţe uporabljali, s kakšnimi teţavami se najpogosteje srečujejo na tem likovnem področju, če imajo na šoli grafični stroj in ali se učitelji posluţujejo dela z njim. V anketi smo zajeli učitelje tretjih razredov pomurske, prleške in ormoške regije. Oddanih je bilo 42 anketnih vprašalnikov na 30 osnovnih šolah. Vrnjenih je bilo 35 anketnih vprašalnikov. Ker je pri nekaterih vprašanjih bilo moţnih več odgovorov, se končno število odgovorov na vprašanja razlikujejo. Zbiranje podatkov je potekalo v mesecu marcu leta NAMEN PRAKTIČNE RAZISKAVE V drugem delu diplomske naloge smo na konkretni ravni spremljali način izraţanja učencev v grafični tehniki monotipije in doslednost upoštevanja navodil. Izdelke učencev smo sistematično analizirali in posamezne izdelke učencev predstavili. Zbrane podatke smo organizirali in analizirali, v sklepu pa predstavili ugotovitve. Dobljene podatke smo glede razlik primerjali med učenci znotraj razreda, med dečki in deklicami ter med posameznimi razredi

37 CILJ RAZISKAVE Cilj raziskave je ugotoviti, kako se učenci izraţajo v grafični tehniki monotipije in v kolikšni meri upoštevajo predhodno podana navodila za izdelavo izdelka VZOREC RAZISKAVE V raziskavo so bili vključeni učenci tretjih razredov mestne (dva oddelka), primestne in vaške osnovne šole. Skupaj je sodelovalo 64 učencev, od tega 34 učenk in 30 učencev. Preglednica 1: Število (f) in strukturni odstotki (f%) učencev posameznih šol Deklice Dečki Skupaj Šola f f% f f% f f% % 9 45 % % Mesta šola % % % Primestna šola 8 62 % 5 38 % % Vaška šola 5 45 % 6 55 % % RAZISKOVALNE METODE Podatke smo pridobili s pomočjo likovnih del učencev. Podatki so razvrščeni v tabele in kvalitativno obdelani RAZISKOVALNA VPRAŠANJA RV 1 Kakšen je učenčev črtni izraz pri grafični tehniki monotipije? RV 1. 1 Ali obstajajo razlike med posamezniki znotraj razreda? RV 1. 2 Ali obstajajo razlike med dečki in deklicami v posameznem razredu? RV 1. 3 Ali obstajajo razlike med posameznimi razredi?

38 RV 2 Kakšen je učenčev tonski izraz pri grafični tehniki monotipije? RV 2. 1 Ali obstajajo razlike med posamezniki znotraj razreda? RV 2. 2 Ali obstajajo razlike med dečki in deklicami v posameznem razredu? RV 2. 3 Ali obstajajo razlike med posameznimi razredi? RV 3 Ali obstajajo razlike v zapolnitvi formata pri grafični tehniki monotipije? RV 3. 1 Ali obstajajo razlike med dečki in deklicami v posameznem razredu? RV 3. 2 Ali obstajajo razlike med posameznimi razredi? RV 4 Kakšen je odnos učencev glede čistosti izdelka? RV 4. 1 Ali obstajajo razlike med dečki in deklicami v posameznem razredu? RV 4. 2 Ali obstajajo razlike med posameznimi razredi? 5. 3 METODOLOŠKI PRISTOP NAČRTOVANJE RAZISKAVE Po predhodnem dogovoru z ravnateljicami in učiteljicami posameznih šol in razredov smo izvajali učno uro pri likovni vzgoji. Pripravili smo učno pripravo (priloga 3), ki je bila za vse štiri oddelke enaka IZVEDBA RAZISKAVE Posamezne učne ure smo izvajali konec maja in v začetku junija Konec maja smo izvajali učno uro na primestni osnovni šoli, in sicer , in na mestni osnovni šoli v prvem oddelku smo izvajali učno uro v drugem oddelku mestne osnovne šole, pa še na vaški osnovni šoli

39 Z učenci smo najprej pregledali vnaprej pripravljene predmete in jih poimenovali, nato smo demonstrirali grafično tehniko monotipije. Skupaj smo ponovili vse o črtah, nato so učenci spoznali tri reprodukcije del, na katerih se je videla uporaba različnih črt (sklenjene, nesklenjene, ravne, lomljene, debele, tanke, svete, temne...). Skozi pogovor o tem, česa nas je strah, zakaj se nečesa bojimo in kako si to predstavljamo, smo prišli do motiva čudeţna ţival (pošast). Pred pričetkom dela smo učence opozorili na uporabo različnih črt, tonsko izraţajne, zapolnitev formata, izvirnost in čistost izdelka. Razdelili smo jim pole papirja, ki smo jih predhodno pripravili in linolejske plošče, premazane z grafično barvo. Delo je potekalo nemoteno, teţav z disciplino ni bilo. Učenci so bili navdušeni nad nastajajočim izdelkom. V enem izmed oddelkov so bili učenci nad nastajajočimi izdelki tako fascinirani, da so pozabljali na predhodno podana navodila. Po končanem delu so učenci pomagali pomiti linolejske plošče, izdelke (grafične liste) smo primerno opremili, jih razstavili na tabli in jih skupaj ovrednotili

40 6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ANKETE Preglednica 2: Število ur, namenjenih posameznemu likovnemu področju Likovno področje RISANJE SLIKANJE KIPARSTVO OBLIKOVANJE PROSTORA GRAFIKA Povprečno število ur Učitelji v analizi anketnega vprašalnika izraz učitelj zajema tako učitelje kot učiteljice - so največ ur namenili slikanju, sledi področje risanja, najmanj ur pa so učitelji namenili grafiki (preglednica 2).»V prvem razredu učitelj nameni risanju, slikanju, kiparstvu, prostorskemu oblikovanju enako število ur, grafiki pa le nekaj ur (4), da se učenci seznanijo z najosnovnejšimi pojmi tiskarstva in se preizkusijo v odtiskovanju. V drugem in tretjem razredu nameni grafiki nekoliko več ur (6-8) zaradi izvedb zahtevnejših tehnik, drugim področjem pa zopet nameni enako število ur«(učni načrt za likovno vzgojo, 2007, str. 30). Torej iz preglednice (preglednica 1) vidimo, da so učitelji vse razpoloţljive ure (18 ur) za področje slikanja ţe realizirali. Predvidevamo, da bodo učitelji do konca šolskega leta še izvajali ure s področja slikarstva, vendar na račun ur drugih likovnih področij. Preglednica 3: Število (f) in strukturni odstotki (f%) odgovorov na vprašanje:»v čem so razlogi, da ste določenemu likovnemu področju namenili več časa kot ostalim področjem?«zbrani odgovori: Število odgovorov (f): Strukturni odstotki (f%): MATERIAL, PRIPOMOČKI 14 27,45 % UČNI NAČRT KOT VODILO 20 39,22 % ŢELJE OTROK 8 15,69 % LIKOVNI NATEČAJI 5 9,8 % POZNAVANJE LIKOVNIH TEHNIK 4 7,84 % Skupaj: %

41 Vprašanje je bilo odprtega tipa, kajti teţko je bilo predvideti moţne odgovore. Zanimivo pa je, da so se odgovori precej ponavljali. Iz preglednice (preglednica 3) je razvidno, da je glavno vodilo za večino učiteljev pri načrtovanju pouka učni načrt in so učitelji temu primerno razporedili ure. Učitelji so določenemu likovnemu področju namenili več časa tudi zaradi dostopnosti oz. nedostopnosti do materialov (»Za risanje in slikanje imamo material pripomočke vedno pri roki.«), prav tako pri načrtovanju upoštevajo ţelje otrok in poznavanje oz. nepoznavanje likovnih tehnik določenega likovnega področja. Učitelji si ţe v letni učni zapišejo, kdaj bodo izvajali katero likovno tehniko. Na primer za učno uro z likovnega področja kiparstvo potrebujemo precej materiala, zato material začnemo zbirati ţe veliko prej, da se ga nabere dovolj za ustvarjanje. Na ta način se ognemo temu, da nimamo dovolj materiala. Ker se otroci teţko izraţajo v tehniki, ki je ne poznajo, je naloga učitelja, da učencem tehniko dobro demonstrira. Če učitelj tehnike ne pozna, naj poišče dodatno literaturo ali pa se o izvedbi tehnike posvetuje z likovnim pedagogom na šoli. Preglednica 4: Število (f) in strukturni odstotki (f%) odgovorov na vprašanje:»na katerem likovnem področju po Vašem mnenju in opaţanjih učenci najraje ustvarjajo?«likovno področje: Število odgovorov (f): Strukturni odstotki (f%): RISANJE 6 12,25 % SLIKANJE 22 44,9 % KIPARSTVO 14 28,57 % OBLIKOVANJE PROSTORA 6 12,24 % GRAFIKA 1 2,04 % Skupaj: % Iz preglednice (preglednica 4) lahko razberemo, da največ učiteljev meni, da učenci najraje ustvarjajo na področju slikanja, a le eden izmed anketiranih učiteljev meni, da učenci najraje ustvarjajo na področju grafike. Svoja opaţanja so učitelji utemeljili z naslednjimi argumenti:

42 Učenci najraje slikajo in rišejo, ker imajo ţe nekaj izkušenj iz otroštva in ker se zelo radi izraţajo v barvah (mešanje barv). Nekaterim učiteljem se slikanje zdi najmanj zahtevno področje. Učenci radi kiparijo, ker imajo moţnost popravljanja izdelka, s pomočjo kiparstva razvijajo domišljijo, kreativnost, ustvarjalnost in sproščajo energijo. Pri risanju in oblikovanju prostora učitelji ugotavljajo, da učenci radi ustvarjajo, ker imajo ţe nekaj izkušenj iz otroštva (risanje) in ker se lahko prepustijo domišljiji (oblikovanje prostora). Najbolj zanimiv je argument enega izmed učiteljev, da učenci najraje ustvarjajo na področju kiparstva in grafike, ker je učencem všeč, da se umaţejo. Predvidevamo, da učenci najraje ustvarjajo na področju slikanja prav zaradi dobrega poznavanja slikarskih likovnih tehnik. Z grafiko se otroci izven šolskega časa redkeje srečujejo. Če demonstracija tehnike ni dovolj dobro predstavljena in če učenci premalo ustvarjajo v določeni tehniki, je učenci ne poznajo, ne poznajo vseh izraznih moţnosti in zato neradi ustvarjajo v nepoznani tehniki. Preglednica 5: Število (f) in strukturni odstotki (f%) odgovorov na vprašanje:»ali katero izmed likovnih področij učencem v Vašem razredu predstavlja teţavo pri njihovem izraţanju?«odgovor: Število odgovorov (f): Strukturni odstotki (f%): DA 6 17,65 % NE 28 82,35 % Skupaj: % Večina anketiranih učiteljev pri učenčevem ustvarjanju ni opazilo teţav, vsaj ne večjih na nobenem izmed posameznem likovnem področju (preglednica 5). Peščica učiteljev meni, da se na določenih likovnih področjih pojavljajo teţave, za kar so tudi navedli svoje ugotovitve. Pri risanju imajo učenci teţave zaradi grafomotorike. Največ jih je mnenja, da se največ teţav pojavlja na področju grafike, kajti učenci spoznajo nove pojme in tehnike, teţava naj bi bila tudi v tem, da je premalo dodatnih

43 izobraţevanj in izpopolnjevanj z likovnega področja grafike. Ena izmed učiteljic ugotavlja, da učenci niso navdušeni nad končnim izdelkom (odtisom), da jim je matrica bolj všeč. Predvidevamo, da se teţave na likovnem področju grafike pojavljajo zaradi slabše zastopanosti risarskih tehnik in ne zaradi grafomotorike, kajti učenci v tretjem razredu morajo obvladati osnovne grafomotorične vaje ţe zaradi pisanja črk. Prav tako predvidevamo, da se učitelji ne udeleţujejo dodatnih izobraţevanj s področja likovne vzgoje in zato ne poznajo tehnik, ki jih omogočajo posamezna likovna področja, ali pa se dodatnih izobraţevanj udeleţujejo, vendar brez interesa po usvajanju novih znanj. Predvidevamo, da učenci pri likovnem področju grafika nad končnim izdelkom niso navdušeni iz dveh razlogov; ali je na matrico nanesene preveč grafične barve in je zato odtis zabrisan, ali pa je na matrico nanesene premalo grafične barve in je zato odtis slab. Preglednica 6: Število (f) in strukturni odstotki (f%) odgovorov na vprašanje:»katere likovne tehnike ste v letošnjem šolskem letu ţe uporabljali pri grafiki?«grafične tehnike: Število odgovorov (f): Strukturni odstotki (f%): ODTISKOVANJE DELOV 20 24,1 % TELESA TISK S PEČATNIKI 29 34,94 % KOLAŢNI TISK 5 6,02 % TISK S ŠABLONAMI 16 19,28 % KOLAGRAFIJA 2 2,41 % MONOTIPIJA 5 6,02 % RAČUNALNIŠKA GRAFIKA 6 7,23 % Skupaj: % Iz preglednice (preglednica 6) je razvidno, da je v tem šolskem letu najpogosteje uporabljena tehnika z likovnega področja grafika bila tisk s pečatniki, sledi odtiskovanje delov telesa, tisk s šablonami, računalniška grafika, kolaţni tisk, monotipija in kolagrafija. Vzroke za to bi lahko pripisali temu, da učiteljice premalo poznajo različne grafične tehnike in različne

44 izvedbe le-teh, kakor tudi temu, da nimajo na razpolago ustreznih materialov in pripomočkov. Pri 6. vprašanju nas je zanimalo, katere operativne cilje so učitelji ţeleli doseči s posamezno grafično tehniko. Dobljene odgovore smo zaisali v preglednici (preglednica 7). Preglednica 7: Operativni cilji za posamezno grafično tehniko - raziskovanje barv, razvijanje likovne domišljije, ODTISKOVANJE - poznajo pojem odtis, razvijanje ročnih spretnosti, DELOV TELESA: oblikujejo ritmično kompozicijo, - razloţijo pojme (tiskarstvo, tiskanje, odtis), - uredijo kompozicijo in samostojno tiskajo s prsti, razvijajo občutek za red in čistočo izdelkov, - se seznanijo z odtiskovanjem, - z deli telesa odtiskujejo na podlago, primerjajo odtise in ponovijo osnove grafike. - pozna osnovne grafične materiale in orodja TISK S (pripomočke), PEČATNIKI: - oblikujejo vzorec (ritem), - ritmična izmenjava oblik in barv, navajanje na estetskost (čistočo izdelka), - razloţijo pojem pečatnik, ga izdelajo iz naravnih materialov, razvijajo smisel za ritmično razporejanje oblik, - spoznajo postopke za izvedbo najpreprostejših grafičnih tehnik. - pozna osnovne značilnosti grafike, KOLAŢNI TISK: - razlikuje pojme šablona, matrica, tiskanje, odtis, - prepozna odtis materiala glede na gladkost ali hrapavost površine, - izreţe oblike iz materialov različnih površin, sestavi kompozicijo in jo odtisne

45 TISK S ŠABLONAMI: KOLAGRAFIJA: MONOTIPIJA: RAČUNALNIŠKA GRAFIKA: - izdelava šablone, spoznavanje postopka ročni odtis, odtis šablone, označba grafičnega lista, - pozna pojem šablone, ga razloţi, - razvijajo domiselnost pri kombinaciji različnih materialov, - razloţijo pojem tiskanje, - spoznajo postopke za izvedbo najpreprostejših grafičnih tehnik, - korelacija z matematiko (liki) iz različnih teles odtisne like. - ni bilo zapisanega nobenega cilja, čeprav je pri petem vprašanju bil ta odgovor dva krat obkroţen (v letošnjem šolskem letu ţe izvedena grafična tehnika). - spoznavanje tehnik s področja grafike (izvirnost) - pojmi tiskarstvo, tiskanje, odtis - postopek najenostavnejše grafične tehnike. - spoznavanje in uporaba tiskarskih pripomočkov - izvedejo enobarvni ploski tisk - uporaba računalnika pri likovni vzgoji, - domišljija in ustvarjalnost, - spoznavanje slikarskih računalniških programov, - spoznajo postopek tiskanja s tiskalnikom, - poznajo orodja za risanje črt z računalniškim programom, - odkrivanje drugačne oblike ustvarjalnosti. Iz preglednice (preglednica 7) je razvidno, da je večina operativnih ciljev, ki so jih učitelji pri posamezni grafični tehniki našteli kot cilje, ki so jih ţeleli doseči, povzetih iz učnega načrta. Predvidevamo, da učitelji pri odgovarjanju na to vprašanje niso bili popolnoma iskreni in so povzeli operativne cilje iz učnega načrta za to, da vprašanja niso pustili neodgovorjenega

46 Preglednica 8: Število (f) in strukturni odstotki (f%) odgovorov na vprašanje:»katere so najpogostejše teţave, s katerimi se srečujete pri izvajanju grafike?«odgovori: Število odgovorov (f): Strukturni odstotki (f%): PRESLABO ZALEPLJENA MATRICA 2 4,55 % (slab odtis) DOLGOTRAJNEJŠI POSTOPEK 5 11,36 % IZDELAVE MATERIAL IN PRIPOMOČKI 16 36,36 % NI PREŠE 4 9,09 % NEPRIMEREN PROSTOR 3 6,82 % ZAHTEVNEJŠE PODROČJE 3 6,82 % MOTORIČNE SPRETNOSTI 5 11,36 % NI TEŢAV 6 13,64 % Skupaj: % Vprašanje 7 je bilo odprtega tipa, vendar so se odgovori ponavljali. Iz preglednice (preglednica 8) so razvidne najpogostejše teţave pri izvajanju grafike. Da na šolah primanjkuje pripomočkov in materialov smo se prepričali sami, ko smo izvajali učno uro s področja grafike in smo za vse morali poskrbeti sami, tudi najosnovnejši material za normalno likovno delo (linolej plošče, barvo, valjčke, papir). Zato je stvari potrebno predhodno pripraviti, seznaniti vodstvo šole in starše z materialom, ki ga bodo učenci pri pouku likovne vzgoje potrebovali, da lahko pouk normalno teče. Za izdelavo končnega izdelka resda potrebujemo malo več časa kot pri ostalih likovnih področjih, vendar pa šteje tudi odziv učencev na dobljen končni izdelek in je ţe zato vredno izvajati grafiko. Učence je treba navajati na čistočo (tako izdelka kot delovnih površin), kajti ţe majhna nepazljivost lahko pripelje do nečistoče. Če na šoli ni grafičnega stroja (preše), si lahko pri odtiskovanju pomagamo z rokami ali pa s kakšnim drugim pripomočkom. Na določenih šolah se s teţavami na področju grafike spopadajo tako, da sodelujejo z predmetnim učiteljem likovne vzgoje, ki jim nudi vso potrebno pomoč na področju grafike

47 Preglednica 9: Število (f) in strukturni odstotki (f%) odgovorov na vprašanje:»ali imate na šoli grafični stroj (prešo)?«odgovori: Število odgovorov (f): Strukturni odstotki (f%): DA 25 73,53 % NE 7 20,59 % NE VEM 2 5,88 % Skupaj: % Iz preglednice (preglednica 9) je razvidno, da na večini šol imajo grafični stroj (prešo). 6 % učiteljev ne ve, ali imajo na šoli grafični stroj. Torej se učitelji ne zanimajo za inventar, ki ga šola ima na razpolago za delo. Prav tako je precej čudno, da učitelja iste šole, ki učita v paralelkah, obkroţita različne odgovore eden obkroţi, da na šoli imajo grafični stroj (prešo), drugi, da ga nimajo. Preglednica 10: Število (f) in strukturni odstotki (f%) odgovorov na vprašanje:»če da, ali Vam je grafični stroj (preša) na razpolago (se posluţujete dela z njim, kako pogosto ga uporabljate )?«Odgovori: Število odgovorov (f): Strukturni odstotki (f%): VEČKRAT NA LETO 7 28,0 % DVAKRAT NA LETO 3 12,0 % EN- DO DVAKRAT NA LETO 3 12,0 % ENKRAT NA LETO 7 28,0 % NE UPORABLJAMO 5 20,0 % Skupaj % Iz preglednice (preglednica 10) je razvidno, da večina učiteljev uporablja grafični stroj, nekaj učiteljev pa grafičnega stroja sploh ne uporablja, čeprav ga na šoli imajo. Predvidevamo, da se učitelji ne posluţujejo dela z grafičnim strojem (prešo) zaradi slabega sodelovanja s predmetnim učiteljem likovne vzgoje in slabe organizacije ur likovnega pouka

48 Vprašanje številka 10 je bilo odprtega tipa in za razliko od ostalih odprtih vprašanj je tu odgovore bilo teţje zbrati in analizirati. Preglednica 11: Odnos učencev do grafike Odnos - učenci imajo grafiko radi učencev do - delo je učencem zanimivo, predvsem nastali odtis grafike: - radi jo delajo, ker je to področje, ki se ne pojavlja pogosto, kar pa učence pritegne k delu, kakor tudi to, da imajo moţnost dela z različnimi materiali - učence zanima delo z grafičnim strojem in pri tiskanju radi sodelujejo (vrtenje ročice) - izdelava matrice v učencih vzbuja radovednost (kakšen bo končni izdelek), vendar je teţava v tem, da so učenci pri delu hitri, nenatančni in niso vztrajni Predvidevali smo, da imajo učenci grafiko radi, kar dokazujejo odgovori anketiranih učiteljev (preglednica 11). Predvsem smo predvidevali, da imajo učenci grafiko radi zaradi drugačnega načina dela in drugačnih (novih) materialov in pripomočkov, ki so za delo potrebni. Kljub temu da so učitelji mnenja, da imajo učenci grafiko radi in da so pri drugem vprašanju odgovorili, da pri načrtovanju likovnih področij upoštevajo ţelje otrok, je zanimivo dejstvo, da učitelji grafiki namenijo le toliko ur, kot jih predvideva učni načrt in ne kakšne ure več. Preglednica 12: Število (f) in strukturni odstotki (f%) odgovorov na vprašanje:»ali do konca šolskega leta načrtujete likovno ustvarjanje na področju grafike?«odgovor: Število odgovorov (f): Strukturni odstotki (f%): DA 32 94,12 % NE 2 5,88 % Skupaj: %

49 Iz preglednice (preglednica 12) lahko razberemo, da večina učiteljev do konca šolskega leta še načrtuje grafiko. V drugem delu vprašanja nas je zanimalo, katero grafično tehniko še načrtujejo. Preglednica 13: Število (f) in strukturni odstotki (f%) odgovorov na vprašanje:»če da, katero grafično tehniko?«odgovori: Število odgovorov (f): Strukturni odstotki (f%): ODTISKOVANJE DELOV 0 0 % TELESA TISK S PEČATNIKI 5 12,5 % KOLAŢNI TISK 9 22,5 % TISK S ŠABLONAMI 11 27,5 % KOLAGRAFIA 4 10 % MONOTIPIJA 8 20 % RAČUNALNIŠKA GRAFIKA 3 7,5 % Skupaj % Iz preglednice (preglednica 13) je razvidno, da učitelji do konca šolskega leta še načrtujejo grafiko. Največ jih načrtuje tisk s šablonami, nobeden izmed učiteljev pa ne načrtuje več odtiskovanja delov telesa. Predvidevali smo, da bo večina učiteljev do marca ţe realizirala razpoloţljive ure grafike, vendar se je izkazalo, da je le peščica učiteljev z grafiko za to šolsko leto ţe zaključila. Vendar pa rezultati dobljeni rezultati kaţejo ravno obratno

50 7 REZULTATI IN INTERPRETACIJA DEL (DOSEŢKOV) UČENCEV 7. 1 LIKOVNI DOSEŢKI UČENCEV GLEDE NA ČRTNI IZRAZ V GRAFIČNI TEHINIKI MONOTIPIJE V raziskavi smo opazovali doseţke učencev glede na črtni izraz (RV 1), in sicer smo opazovali razlike med posamezniki znotraj razreda (RV 1. 1), razlike med deklicami in dečki (RV 1. 2) ter razlike med posameznimi razredi (RV 1. 3) DOSEŢKI UČENCEV V ČRTNEM IZRAZU GLEDE NA POSAMEZNIKE V RAZREDU V raziskavi nas je zanimalo, v kolikšni meri so učenci upoštevali navodilo, da za izdelavo končnega izdelka uporabljajo črte različne po obliki in debelini. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med posamezniki znotraj razreda (RV 1. 1). Preglednica 14: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev glede na črtni izraz prvega oddelka mestne šole Oblike črt: f f % Ravne % Krive (sklenjene) % Krive (nesklenjene) % Lomljene (sklenjene) % Lomljene (nesklenjene) % Različne 9 45 % Po debelini: Enake % Skupaj: % Iz preglednice (preglednica 14) je razvidno, da so vsi učenci v svojih izdelkih uporabljali krive sklenjene črte. Polovica učencev je uporabljala

51 tudi ravne črte. Debelina črte je odvisna od vrste risala in intenzivnosti pritiska z risalom na podlago. Črte različnih debelin je uporabljalo nekaj manj kot polovica učencev, ostali so uporabljali črte enake debeline. Slika 15: Črtni izraz (črte različnih debelin), deklica Na izdelku (slika 15) je vidno, da je učenka v zgornjem delu trupa in na glavi uporabila debelejše črte kot v spodnjem delu trupa. Poleg krivih sklenjenih črt, ki jih je uporabila za obris trupa, je uporabila tudi lomljene nesklenjene črte in ravne (navpične in vodoravne) črte. Nasprotno pa pri učencu (slika 16) vidimo, da je razen za obris trupa in rok, uporabljal večinoma lomljene (nesklenjene) črte. Črte so večinoma enako debele, le v zgornjem delu glave so črte malo debelejše. Zaradi izvora črt je pošast na monotipiji deklice nekoliko manj strašna. Lomljene linije (cikcak) na monotipiji dečka pa ustvarjajo videz nevarne pošasti

52 Slika 16: Črtni izraz (lomljene nesklenjene črte), deček Preglednica 15: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev glede na črtni izraz drugega oddelka mestne šole Oblike črt: f f % Ravne 9 45 % Krive (sklenjene) % Krive (nesklenjene) 6 30 % Lomljene (sklenjene) % Lomljene (nesklenjene) 1 5 % Različne 8 40 % Po debelini: Enake % Skupaj: % Iz preglednice (preglednica 15) je razvidno, da le eden izmed učencev pri svojem likovnem izraţanju ni uporabljal krivih (sklenjenih) črt in da je le eden izmed učencev uporabljal lomljene (nesklenjene) črte. Po debelini različne črte je uporabljalo manj kot polovica učencev (40 %)

53 Slika 17: Črtni izraz (črte različnih debelin), deklica Deklica je v svojem izdelku (slika 17) uporabila različno debele črte. Zanimivo pri tem izdelku je to, da so črte v spodnjem levem kotu tanjše, diagonalno navzgor proti desnemu kotu so črte vedno debelejše. Deklica je uporabila ravne črte, s krivimi (sklenjenimi) črtami je upodobila noţice in glavo. Prav nasprotno pa je učenec (slika 18) uporabljal večinoma krive (sklenjene) črte ter lomljene (sklenjene) črte. Slika 18: Črtni izraz (krive (sklenjene) in lomljene (sklenjene) črte), deček Pošast dečka deluje bolj strašno kot pošast deklice zaradi cikcak črt s katerimi je deček upodobil zobe pošasti

54 Preglednica 16: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev glede na črtni izraz primestne šole Oblike črt: f f % Ravne 5 38,46 % Krive (sklenjene) 12 92,31 % Krive (nesklenjene) 5 38,46 % Lomljene (sklenjene) 9 69,23 % Lomljene (nesklenjene) 3 23,08 % Različne 2 15,38 % Po debelini: Enake 11 84,62 % Skupaj: % Učenci primestne šole so večinoma uporabljali krive (nesklenjene) črte (preglednica 16), veliko učencev (69,23 %) je v svojih izdelkih uporabilo tudi lomljene (sklenjene) črte. Iz preglednice je prav tako razvidno, da sta samo dva učenca uporabljala črte različne po debelini. Slika 19: Črtni izraz (uporaba črt različnih oblik), deček Na tem izdelku (slika 19) je učenec uporabil veliko različnih črt. Za obris telesa in glave je uporabil krive (sklenjene) črte, ki so malo debelejše kot ostale črte. Krive (nesklenjene), lomljene (sklenjene) in lomljene (nesklenjene) črte je učenec uporabil za dodatke na trupu in rokah. Na izdelku (slika 20) je učenka uporabila krive (sklenjene) črte za obris glave in oči, za vse ostalo je uporabila veliko krivih (nesklenjenih) in lomljenih

55 (nesklenjenih) črt, med katerimi se najde tudi kakšna ravna (poševna, navpična) črta. Slika 20: Črtni izraz (mnoţica krivih (nesklenjenih) črt), deklica Čeprav je deček za upodobitev svoje pošasti uporabil veliko črt različnih oblik, med njimi tudi lomljene in cikcak črte, pošast deklice deluje bolj strašno zaradi naključno nanizanih nesklenjenih (krivih in lomljenih) črt. Preglednica 17: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev glede na črtni izraz vaške šole Oblike črt: f f % Ravne 2 18,18 % Krive (sklenjene) 10 90,91 % Krive (nesklenjene) 2 18,18 % Lomljene (sklenjene) 4 36,36 % Lomljene (nesklenjene) 6 54,55 % Različne 3 27,27 % Po debelini: Enake 8 72,73 % Skupaj: % Iz preglednice (preglednica 17) je razvidno, da je večina učencev uporabljala krive (sklenjene) črte, več kot polovica učencev je uporabljala tudi lomljene (nesklenjene) črte. Malo manj kot tri četrtine učencev je uporabljalo po debelini enake črte

56 Slika 21: Črtni izraz (po obliki različne črte), deček Deček (slika 21) je uporabil veliko različnih črt (krive (sklenjene), lomljene (sklenjene) in lomljene (nesklenjene), ravne (navpične) črte), vendar pa so vse črte po debelini enake. Prav nasprotno pa je deček (slika 22) uporabil večinoma ravne (navpične) črte in lomljene (sklenjene) črte, prav tako pa so črte po debelini različne. Za oris pošasti je uporabil debelejše črte, kasneje da dekoracijo pa tanjše črte. Slika 22: Črtni izraz (ravne in lomljene (sklenjene) črte), deček Oba dečka sta za upodobitev pošasti uporabila preteţno lomljene (sklenjene in nesklenjene) črte, zato obe pošasti delujeta strašno

57 DOSEŢKI DEČKOV IN DEKLIC V ČRTNEM IZRAZU V POSAMEZNIH RAZREDIH V raziskavi nas je zanimalo, ali obstajajo razlike med deklicami in dečki znotraj posameznega razreda glede na uporabo črt, različnih po obliki in debelini (RV 1. 2). Preglednica 18: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov glede na črtni izraz prvega oddelka mestne šole Deklice Dečki Oblike črt: f f % f f % Ravne 6 54,55 % 4 44,44 % Krive (sklenjene) % % Krive (nesklenjene) 6 54,55 % 5 55,55 % Lomljene (sklenjene) 6 54,55 % 7 77,78 % Lomljene (nesklenjene) 7 63,64 % 6 66,67 % Različne 6 54,55 % 3 33,33 % Po debelini: Enake 5 45,45 % 6 66,67 % Skupaj: % % Iz preglednice (preglednica 18) je razvidno, da so dečki v večji meri upoštevali podano navodilo in so uporabili več različnih črt po obliki kot deklice. Različno debele črte je uporabljalo več deklic. Ugotovili smo, da v prvem oddelku mestne osnovne šole obstajajo razlike med deklicami in dečki v črtnem izrazu

58 Preglednica 19: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov glede na črtni izraz drugega oddelka mestne šole Deklice Dečki Oblike črt: f f % f f % Ravne 5 50 % 4 40 % Krive (sklenjene) % 9 90 % Krive (nesklenjene) 5 50 % 1 10 % Lomljene (sklenjene) 7 70 % 6 60 % Lomljene (nesklenjene) 1 10 % 0 0 % Različne 5 50 % 3 30 % Po debelini: Enake 5 50 % 7 70 % Skupaj: % % V drugem oddelku mestne osnovne šole so deklice podano navodilo upoštevale v večji meri kot dečki in v svojih izdelkih uporabile veliko črt različnih oblik (preglednica 19). Manj dečkov kot deklic je uporabljalo črte različnih debelin. Le eden izmed učencev je v svojem izdelku uporabil krive (nesklenjene) črte (slika 23). Slika 23: Črtni izraz (krive (nesklenjene) črte), deček Tudi v drugem oddelku mestne osnovne šole obstajajo razlike med deklicami in dečki v črtnem izraţanju

59 Preglednica 20: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov glede na črtni izraz primestne šole Deklice Dečki Oblike črt: f f % f f % Ravne 4 50 % 1 20 % Krive (sklenjene) % % Krive (nesklenjene) 3 37,5 % 2 40 % Lomljene (sklenjene) 5 62,5 % 4 80 % Lomljene (nesklenjene) 1 12,5 % 2 40 % Različne 1 12,5 % 1 20 % Po debelini: Enake 7 87,5 % 4 80 % Skupaj: % % Iz preglednice (preglednica 20) je razvidno, da so dečki pri svojem ustvarjanju uporabljali več črt, ki so različne po obliki. Le ena izmed učenk je v svojem izdelku uporabljala po debelini različne črte (slika 24), preostala dekleta tega navodila niso upoštevale. Prav tako je samo eden izmed učencev uporabljal po debelini različne črte, vsi ostali pa enako debele črte. Slika 24: Črtni izraz (po debelini različne črte), deklica

60 Ugotovili smo, da v oddelku primestne osnovne šole obstajajo razlike v črtnem izraţanju med deklicami in dečki. Preglednica 21: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov glede na črtni izraz vaške šole Deklice Dečki Oblike črt: f f % f f % Ravne 0 0 % 2 33,33 % Krive (sklenjene) % 5 83,33 % Krive (nesklenjene) 1 20 % 1 16,67 % Lomljene (sklenjene) 2 40 % 2 33,33 % Lomljene (nesklenjene) 3 60 % 3 50 % Različne 1 20 % 2 33,33 % Po debelini: Enake 4 80 % 4 66,67 % Skupaj: % % Tako deklice kot dečki so pri svojem ustvarjanju uporabljali črte različnih oblik (preglednica 21). Tako deklice kot dečki so največkrat uporabili krive (sklenjene) in lomljene (nesklenjene) črte. Le ena od deklet je uporabila različno debele črte (slika 25), prav tako dva fanta; vsi ostali so uporabljali črte enakih debelin. Slika 25: Črtno izraţanje (črte različnih debelin), deklica

61 Ugotovili smo, da v oddelku vaške osnovne šole ni bistvenih razlik med deklicami in dečki v črtnem izraţanju DOSEŢKI MED POSAMEZNIMI RAZREDI GLEDE NA ČRTNI IZRAZ V GRAFIČNI TEHNIKI MONOTIPIJE Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v črtnem izraţanju med posameznimi razredi (RV 1. 3). Preglednica 22: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev posameznih razredov glede na črtni izraz Mestna šola Primestna Vaška šola Oblike črt: 1. oddelek 2. oddelek šola f f % f f % f f % f f % Ravne % 9 45 % 5 38,46 % 2 18,18 % Krive (sklenjene) % % 12 92,31 % 10 90,91 % Krive (nesklenjene) % 6 30 % 5 38,46 % 2 18,18 % Lomljene (sklenjene) % % 9 69,23 % 4 36,36 % Lomljene (nesklenjene) % 1 5 % 3 23,08 % 6 54,54 % Po Različne 9 45 % 8 40 % 2 15,38 % 3 27,27 % debelni: Enake % % 11 84,62 % 8 72,73 % Skupaj: % % % % Učenci vseh oddelkov so pri ustvarjanju najpogosteje uporabljali krive (sklenjene) črte (preglednica 22), s katerimi so obrisali pošast. Prav tako je veliko učencev uporabljalo lomljene (sklenjene) črte. Po debelini različne črte so največ uporabljali učenci prvega oddelka mestne šole, najmanj pa učenci primestne šole. Ugotovili smo, da ni bistvenih razlik med posameznimi razredi v črtnem izraţanju

62 POVZETEK UGOTOVITEV GLEDE NA ČRTNI IZRAZ V GRAFIČNI TEHNIKI MONOTIPIJE V raziskavi smo raziskovali razlike glede na črtni izraz v posameznih razredih (RV 1). Na začetku učne ure smo v vsakem oddelku ponovili, kakšne črte vse poznamo, prav tako med samim ustvarjanjem, zato smo pričakovali, da bo veliko učencev upoštevalo podano navodilo, vendar ni bilo tako. V vseh oddelkih so se učenci najpogosteje izraţali s krivimi (sklenjenimi) črtami (RV 1. 2). Z njimi so obrisali pošasti, dorisali posamezne detajle pošasti in drugih predmetov, ki so pošasti obkroţale (slika 26). Slika 26: Črtno izraţanje (krive (sklenjene) črte), deklica Razen oddelka vaške šole, kjer je le 18 % učencev uporabljalo krive (nesklenjene) črte, so učenci drugih oddelkov krive (sklenjene) črte uporabljali pogosteje. V prvem oddelku mestne šole je krive (nesklenjene) črte pri svojem ustvarjanju uporabilo kar 55 % učencev. Ravne črte je v prvem oddelku mestne osnovne šole uporabilo 50 % vseh učencev, v drugem oddelku mestne šole je ravne črte uporabilo 45 % učencev, na primestni šoli 38,46 % in na vaški šoli samo 18,18 % vseh učencev. Tudi lomljene (sklenjene) črte je uporabilo veliko učencev v vseh razredih. Zanimivo je, da je samo ena učenka drugega oddelka na svojem izdelku

63 uporabila lomljene (nesklenjene) črte. V vseh razredih je manj kot polovica učencev pri svojem izdelku uporabila po debelini različne črte (slika 27). Slika 27: Črtni izraz (po debelini enake črte), deček Bistvenih razlik med deklicami in dečki glede na črtno izraţanje ni zaznati (RV 1. 2). Razen dveh posameznikov so v svojih izdelkih vsi uporabljali krive (sklenjene) črte. Več dečkov kot deklic je v svojih izdelkih uporabilo črte različne po debelini. Pri uporabi črt različnih oblik pa ni bistvenih razlik, kajti v svojih izdelkih so uporabili veliko črt različnih po obliki LIKOVNI DOSEŢKI UČENCEV GLEDE NA TONSKI IZRAZ V GRAFIČNI TEHINIKI MONOTIPIJE V raziskavi nas je zanimalo, v kolikšni meri so se učenci izraţali tonsko (RV 2). Ker lahko pri grafični tehniki monotipije nastane veliko različnih tonov, ki so narejeni zavestno ali slučajno in dajo končnemu izdelku dodatno tonsko vrednost, nas je zanimalo, ali je tonsko izraţanje bilo zavestno ali slučajno in ali se učenci v načinu tonskega izraţanja razlikujejo med seboj znotraj razreda (RV 2. 1), ali se tonsko izraţanje razlikuje glede na spol (RV 2. 2) in med posameznimi razredi (RV 2. 3)

64 DOSEŢKI UČENCEV V TONSKEM IZRAZU GLEDE NA POSAMEZNIKE V RAZREDU Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v tonskem izraţanju med posamezniki znotraj razreda (RV2. 1). Preglednica 23: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev glede na tonski izraz prvega oddelka mestne osnovne šole Tonski izraz: f f % Zavestno 9 45 % Da Slučajno 7 35 % Ne 4 20 % Skupaj: % Iz preglednice (preglednica 23) je razvidno, da se je štiri petine učencev izraţalo tonsko, od tega 45 % zavestno. 20 % učencev se tonsko ni izraţalo. Slika 28: Tonsko izraţanje (zavestno), deklica Izdelek (slika 28) je zelo zanimiv iz več razlogov. Deklica je uporabila veliko črt, ki so različne po intenziteti, torej se je tonsko izraţala zavestno. Ena izmed posebnosti izdelka je ta, da je deklica črte različnih intenzitet

65 nizala od svetlejših do temnejših od levega spodnjega kota do desnega zgornjega kota. Druga posebnost pa so po naključju nastali svetlostni odtenki, ki so nastali ob črtah glave in desne roke. Tudi druga deklica (slika 29) se je tonsko izraţala zavestno, vendar na drugačen način. Črte so večinoma enako temne, vendar pa je deklica za zapolnitev določenih delov pošasti uporabila prste in dobila različne svetlostne odtenke. Na predelu trebuha je s prstom bolj pritisnila ob podlago in dobila je temnejše odtenke, na rokah in nogah pa je s prstom vlekla bolj narahlo in tako je dobila svetlejše odtenke. Slika 29: Tonsko izraţanje (zavestno), deklica Ugotovili smo, da obstajajo razlike v tonskem izraţanju znotraj prvega oddelka mestne osnovne šole

66 Preglednica 24: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev glede na tonski izraz drugega oddelka mestne osnovne šole Tonski izraz: f f % Zavestno 2 10 % Da Slučajno % Ne 8 40 % Skupaj: % V drugem oddelku mestne šole se je polovica učencev slučajno izraţala tonsko, kar 40 % učencev pa se tonsko ni izraţalo (preglednica 24). Slika 30: Tonsko izraţanje (slučajno), deklica Na izdelku (slika 30) vidimo, da se je deklica tonsko izraţala slučajno. Črte so enako intenzivne, vendar je z roko pritiskala na različnih mestih in nastale so različne lise različnih odtenkov, ki izdelek obogatijo. Na izdelku (slika 31) se vidi, da učenec pri svojem ustvarjanju ni bil pazljiv. Črte, ki se vidijo, so po intenziteti enake, vendar pa je med risanjem motiva roko močno naslanjal na podlago ali pa je na linolejski plošči bilo nanesene preveč grafične barve, zato je nastalo veliko zelo intenzivnih lis, ki motiv skorajda zakrijejo

67 Slika 31: Tonsko izraţanje (ni), deček Preglednica 25: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev glede na tonski izraz predmestne osnovne šole Tonski izraz: f f % Zavestno 6 46,15 % Da Slučajno 2 15,38 % Ne 5 38,46 % Skupaj: % Iz preglednice (preglednica 25) je razvidno, da je deleţ učencev, ki se tonsko niso izraţali, skorajda enak odstotku učencev, ki so se tonsko izraţali zavestno. Slika 32: Tonsko izraţanje (zavestno), deklica

68 Deklica je na izdelku (slika 32) zavestno naredila veliko različnih odtenkov s pomočjo prstov na noţicah pošasti. Na nekaterih mestih je pritisnila močneje, na nekaterih malo manj, zaradi česar je izdelek še posebej zanimiv. Na izdelku dečka (slika 33) tonskega izraţanja skorajda ni. Črte so po intenzivnosti enake, na izdelku je le nekaj lis, ki so nastale po naključju, ko je deček z roko med risanjem pritisnil ob papir. Slika 33: Tonsko izraţanje (ni), deček Ugotovili smo, da obstajajo razlike v tonskem izraţanju med posamezniki v oddelku primestne osnovne šole. Preglednica 26: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev glede na tonski izraz vaške osnovne šole Tonski izraz: f f % Zavestno 5 45,45 % Da Slučajno 4 36,36 % Ne 2 18,18 % Skupaj: % Iz preglednice (preglednica 26) je razvidno, da se je veliko učencev izraţalo tonsko, tako zavestno kot slučajno. Le dva učenca se tonsko nista izraţala

69 Slika 34: Tonsko izraţanje (zavestno), deklica Na izdelku (slika 34) je vidno, da se je deklica tonsko izraţala zavestno. Glavo trup, roke in noge je narisala s temnejšo črto, vse ostale dele pošasti pa je narisala s svetlejšimi črtami. Tudi na izdelku druge deklice (slika 35) se vidi, da se je zavestno tonsko izraţala. Kot deklica na prejšnjem izdelku je tudi ta uporabila črte različnih odtenkov, poleg tega je nehote nastalo še nekaj temnejših lis, ki so razporejene po izdelku in ga dodatno bogatijo. Slika 35: Tonsko izraţanje (zavestno), deklica Ugotovili smo, da v oddelku vaške osnovne šole obstajajo razlike v zavestnem in slučajnem tonskem izraţanju

70 DOSEŢKI DEČKOV IN DEKLIC V TONSKEM IZRAZU V POSAMEZNIH RAZREDIH Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med deklicami in dečki v tonskem izraţanju v posameznih razredih (RV 2. 2). Preglednica 27: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov glede na tonski izraz prvega oddelka mestne osnovne šole Deklice Dečki Tonski izraz: f f % f f % Da Zavestno 7 63,64 % 2 22,22 % Slučajno 2 18,18 % 5 55,56 % Ne 2 18,18 % 2 22,22 % Skupaj: % % Iz preglednice (preglednica 27) je razvidno, da se je več kot polovica deklic zavestno tonsko izraţala, več kot polovica dečkov pa se je tonsko izraţala slučajno. Več dečkov kot deklic pa se tonsko sploh ni izraţalo. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med deklicami in dečki v tonskem izraţanju, saj se je več deklic kot dečkov tonsko izraţalo zavestno. Na izdelku (slika 29) je vidno tonsko izraţanje. Na področju trebuha je deklica s prstom močno pritisnila na podlago, zato je dobila temnejše odtise in na tak način zapolnila predel trebuha. Na rokah in nogah je deklica s prstom manj pritisnila ob podlago, zato so lise svetlejše. Na ušesih so lise, narejene s prstom, zelo svetle. Za izdelek lahko rečemo, da je tonsko zelo bogat

71 Preglednica 28: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov glede na tonski izraz drugega oddelka mestne osnovne šole Deklice Dečki Tonski izraz: f f % f f % Da Zavestno 1 10 % 1 10 % Slučajno 8 80 % 2 20 % Ne 1 10 % 7 70 % Skupaj: % % V drugem oddelku mestne šole se je več deklet kot fantov izraţalo tonsko (preglednica 28), vendar se je le ena izmed deklic tonsko izraţala zavestno. Kar 70 % fantov se tonsko ni izraţalo. Slika 36: Tonsko izraţanje (zavestno), deklica Izdelek (slika 36) je tonsko zelo intenziven. Na zgornji in spodnji strani je več intenzivnih odtisov, ki so nastali nehote, medtem ko je deklica med risanjem z roko pritiskala na list. Na sredi izdelka najdemo manj lis, ki pa so tudi manj intenzivne kot tiste na spodnji in zgornji strani izdelka. V samem motivu zopet najdemo zelo intenzivne lise, ki motiv tudi delno zakrijejo

72 Preglednica 29: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov glede na tonski izraz primestne osnovne šole Deklice Dečki Tonski izraz: f f % f f % Da Zavestno 4 50 % 2 40 % Slučajno 2 25 % 0 0 % Ne 2 25 % 3 60 % Skupaj % % Iz preglednice (preglednica 29) je razvidno, da se je polovica deklic tonsko izraţala zavestno, na drugi strani se tonsko ni izraţalo kar 60 % dečkov. Ugotovili smo, da v oddelku primestne osnovne šole obstajajo razlike med deklicami in dečki v zavestnem in slučajnem tonskem izraţanju. Slika 37: Tonsko izraţanje (ni), deklica Na izdelku (slika 37) vidimo, da se deklica tonsko ni izraţala. Za upodobitev motiva je uporabila različne črte, ni pa upoštevala navodila, da naj bodo nekatere črte temnejše kot druge. Prav tako na izdelku ni svetlostnih lis, ki bi izdelek dodatno obogatile

73 Preglednica 30: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov glede na tonski izraz vaške osnovne šole Deklice Dečki Tonski izraz: f f % f f % Da Zavestno 3 60 % 2 33,33 % Slučajno 2 40 % 2 33,33 % Ne 0 0 % 2 33,33 % Skupaj: % % Iz preglednice (preglednica 30) je razvidno, da so se vse deklice izraţale tonsko, več kot polovica deklic (60 %) se jih je tonsko izraţala zavestno. Tretjina dečkov se tonsko ni izraţala, prav tako tretjina se jih je tonsko izraţala zavestno, tretjina se jih je tonsko izraţala slučajno. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v tonskem izraţanju med deklicami in dečki v oddelku vaške osnovne šole. Slika 38: Tonsko izraţanje (zavestno), deklica Na izdelku (slika 38) vidimo, da se je deklica zavestno tonsko izraţala. S pomočjo prstov je na zgornjem delu izdelka naredila temnejše odtenke. Odtenki, narejeni s pomočjo prstov, si po svetlosti sledijo od zgornjega roba, kjer so odtisi temnejši, do spodnjega roba izdelka, kjer so odtenki, narejeni s pomočjo prstov vedno bolj svetli

74 DOSEŢKI MED POSAMEZNIMI RAZREDI GLEDE NA TONSKI IZRAZ V GRAFIČNI TEHNIKI MONOTIPIJE Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v tonskem izraţanju med posameznimi razredi (RV 2. 3). Preglednica 31: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev posameznih razredov glede na tonski izraz Mestna šola Primestna Vaška šola Tonsko 1. oddelek 2. oddelek šola izraţanje: f f % f f % f f % f f % Da Zavestno 9 45 % 2 10 % 6 46,15 % 4 36,36 % Slučajno 7 35 % % 2 15,38 % 5 45,45 % Ne 4 20 % 8 40 % 5 38,46 % 2 18,18 % Skupaj: % % % % Iz preglednice (preglednica 31) je razvidno, da se je največ učencev (46,15 %) tonsko izraţalo na primestni osnovni šoli. Ugotovili smo, da je velika razlika med oddelkoma mestne šole, kajti v drugem oddelku se je zavestno tonsko izraţalo komaj 10 % vseh učencev. Zato pa se je polovica otrok v drugem oddelku mestne šole tonsko izraţalo slučajno. Največ učencev, ki se tonsko niso izraţali, je v drugem oddelku mestne šole (40 %), sledijo učenci primestne osnovne šole (38,46 %) POVZETEK UGOTOVITEV GLEDE NA TONSKI IZRAZ V GRAFIČNI TEHNIKI MONOTIPIJE V raziskavi smo ugotovili, da so največje razlike v tonskem izraţanju med prvim in drugim oddelkom mestne osnovne šole (RV 2.3). V prvem oddelku se je tonsko izraţalo kar 80 % vseh učencev, od tega se jih je zavestno tonsko izraţalo kar 45 %. V drugem oddelku se je tonsko izraţalo 60 % vseh učencev, od tega komaj 10 % zavestno. Ker smo na začetku ure, ko smo demonstrirali grafično tehniko monotipije, povedali, da so odtenki temnejši, če z roko močno pritisnemo, in da so odtenki

75 svetlejši, če z risalom narahlo vlečemo, smo pričakovali, da bo več učencev upoštevalo podano navodilo. Še toliko bolj, ker so bili zelo navdušeni nad samim postopkom in nastajajočim»izdelkom«ţe med demonstracijo. Do takšnih razlik pa je lahko prišlo tudi zaradi preveč nanešene grafične barve na linolejsko ploščo. Če je na linolejski plošči preveč grafične barve, se list s podlago sprime in nastanejo zelo temni madeţi, kar pa onemogoči zavestno tonsko izraţanje. Na izdelku (slika 39) vidimo, da se je list sprijel z grafično barvo na mestih, kjer je bilo nanesene preveč barve. Ker se je to zgodilo ravno na sredi formata, je to učencu onemogočilo, da bi sam dodajal svetlejše ali temnejše odtenke. Slika 39: Tonsko izraţanje (intenzivno), deček Ugotovili smo, da so razlike med deklicami in dečki v zavestnem tonskem izraţanju. V prvem oddelku mestne osnovne šole se je zavestno tonsko izraţalo več kot polovica deklet (64 %), medtem ko se je v istem oddelku zavestno tonsko izraţalo komaj 22 % dečkov. V drugem oddelku mestne osnovne šole sta se zavestno tonsko izraţala ena deklica in en deček, v oddelku primestne osnovne šole se je zavestno tonsko izraţalo nekaj manj dečkov (40 %) kot deklic (50 %), kakor tudi v oddelku vaške osnovne šole (40 % deklic in 33,33 % dečkov)

76 7. 3 LIKOVNI DOSEŢKI UČENCEV GLEDE NA ZAPOLNITEV FORMATA V GRAFIČNI TEHINIKI MONOTIPIJE V raziskavi nas je zanimalo, kako so učenci zapolnili format (RV 3). Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med deklicami in dečki ter med posameznimi oddelki DOSEŢKI DEČKOV IN DEKLIC V ZAPOLNITVI FORMATA V POSAMEZNIH RAZREDIH Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v zapolnitvi formata med deklicami in dečki v posameznih razredih (RV 3. 1) Preglednica 32: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov v zapolnitvi formata prvega oddelka mestne osnovne šole Deklice Dečki Zapolnitev formata: f f % f f % Dobro zapolnjen format % % Slabše zapolnjen format 0 0 % 0 0 % Skupaj: % % Iz preglednice (preglednica 32) je razvidno, da so tako deklice kot dečki format dobro zapolnili. Ugotovili smo, da med deklicami in dečki ni razlik v zapolnitvi formata

77 Slika 40: Zapolnitev formata, deklica Deklica je motiv narisala dovolj na veliko (slika 40), tako da skoraj ni ostalo neizpolnjenega prostora. Ravno nasprotno pa se je zgodilo dečku (slika 41). Ker je osnovni motiv narisal na sredi formata in mu je ostalo veliko praznega prostora, je prazen prostor zapolnil z dodatnimi»pošastmi«in na ta način format bolje zapolnil. Slika 41: Zapolnitev formata, deček

78 Preglednica 33: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov v zapolnitvi formata drugega oddelka mestne osnovne šole Zapolnitev formata: Deklice Dečki f f % f f % Dobro zapolnjen format 8 80 % 7 70 % Slabše zapolnjen format 2 20 % 3 30 % Skupaj: % % V drugem oddelku mestne osnovne šole je 80 % deklic in 70 % dečkov format dobro zapolnilo (preglednica 33). Preostali učenci so format izpolnili slabše. Ugotovili smo, da obstajajo minimalne razlike med deklicami in dečki v zapolnitvi formata. Slika 42: Zapolnitev formata (slabša), deklica Deklica je motiv postavila na sredo formata (slika 42). Motiv je dokaj majhen, zato je deklica dorisala nekaj dopolnil (levi zgornji kot). Ker je nehote nastalo veliko precej temnih lis, izdelek deluje izpopolnjeno. Nasprotno je deklica (slika 43) format dobro izpopolnila. Motiv je postavila na sredo formata, ga dopolnila z detajli in dorisala še nekaj dopolnil (zvezde, luna)

79 Slika 43: Zapolnitev formata (dobro), deklica Preglednica 34: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov v zapolnitvi formata predmestne osnovne šole Deklice Dečki Zapolnitev formata: f f % f f % Dobro zapolnjen format 7 87,5 % 4 80 % Slabše zapolnjen format 1 12,5 % 1 20 % Skupaj: % % Ugotovili smo, da je večina tako deklic (87,5 %) kot dečkov (80 %) format dobro zapolnila (preglednica 34). Le dva posameznika sta format izpolnila slabše. Slika 44: Zapolnitev formata (slabše), deklica

80 Na izdelku (slika 44) vidimo, da je deklica motiv postavila v središče formata. V spodnjem levem in spodnjem desnem kotu je prazne prostore zapolnila z dopolnili (ptice), zgornji del formata je zapolnila z krivimi sklenjenimi in krivimi nesklenjenimi črtami (oblak). Nastalo je veliko svetlejših in temnejših lis, ki izdelek izpopolnijo. Na izdelku (slika 45) vidimo, da je deček format dobro zapolnil. Motiv je postavil v središče formata, narisan je precej na veliko. Krive sklenjene črte (krogci) okrog osrednjega motiva tako niso dopolnilo, temveč dodatek k motivu. Slika 45: Zapolnitev formata (dobro), deček Preglednica 35: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov v zapolnitvi formata vaške osnovne šole Deklice Dečki Zapolnitev formata: f f % f f % Dobro zapolnjen format 4 80 % 4 67 % Slabše zapolnjen format 1 20 % 2 33 % Skupaj: % % Iz preglednice (preglednica 35) vidimo, da je 80 % deklic in 67 % dečkov format dobro zapolnilo. Trije izmed učencev so format zapolnili slabše

81 Ugotovili smo, da obstajajo minimalne razlike v zapolnitvi formata med deklicami in dečki v oddelku vaške osnovne šole. Na izdelku (slika 21) vidimo, da je deček format slabše izpolnil. Motiv je postavil na sredo formata, narisan je precej na malo. Za zapolnitev formata ni uporabil ne dopolnil, ki bi prazen prostor okrog motiva zapolnili, ne svetlostnih odtenkov, ki bi izdelek dodatno obogatili. Deček na izdelku (slika 46) pa je format bolje zapolnil. Motiv je narisan na veliko, tako da je tri četrtine formata zapolnjenega z motivom. Nastalo je tudi več temnih lis, ki izdelek bogatijo. Slika 46: Zapolnitev formata (dobro), deček DOSEŢKI MED POSAMEZNIMI RAZREDI V ZAPOLNITVI FORMATA GRAFIČNI TEHNIKI MONOTIPIJE Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike med posameznimi razredi v zapolnitvi formata (RV 3. 2)

82 Preglednica 36: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev posameznih razredov glede na tonski izraz Mestna šola Primestna Vaška šola Zapolnitev formata 1. oddelek 2. oddelek šola f f % f f % f f % f f % Dobro zapolnjen % % % 8 73 % format Slabše zapolnjen format 0 0 % 5 25 % 2 15 % 3 27 % Skupaj: % % % % Iz preglednice (preglednica 36) je razvidno, da so format najbolje zapolnili učenci prvega oddelka mestne osnovne šole, saj so vsi učenci format dobro zapolnili. Sledijo učenci primestne osnovne šole, kjer je format dobro zapolnilo 85 % učencev, sledi drugi oddelek mestne osnovne šole, kjer je 75 % učencev format dobro zapolnilo, na vaški osnovni šoli je dobro zapolnilo format 73 % učencev. Ugotovili smo, da obstajajo minimalne razlike v zapolnitvi formata med posameznimi oddelki POVZETEK UGOTOVITEV GLEDE NA ZAPOLNITEV FORMATA V GRAFIČNI TEHNIKI MONOTIPIJE V raziskavi smo spremljali, ali so razlike v zapolnitvi formata med deklicami in dečki (RV 3. 1) ter med posameznimi razredi (RV3. 2) in ugotovili smo določene razlike. V vseh štirih oddelkih so deklice format bolje zapolnile kot dečki. Deklice so motiv postavile v središče formata in ga nato razvijale z različnimi detajli in drugimi dopolnili

83 Slika 47: Zapolnitev formata (brez dopolnil), deklica Na izdelku (slika 47) vidimo, da je deklica format zapolnila z motivom in ni uporabila nobenih dopolnil. Dečki so formate nekoliko slabše zapolnili kot deklice. Tudi dečki so sicer motiv v večini postavljali v središče formata. Nekateri so motiv narisali čez cel format, drugi so za zapolnitev praznih prostorov uporabili razna dopolnila (slika 26) LIKOVNI DOSEŢKI UČENCEV GLEDE NA ČISTOST IZDELKA V GRAFIČNI TEHINIKI MONOTIPIJE Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v odnosu učencev do čistosti izdelka (RV 4). Pri čistosti izdelka smo opazovali, ali so učenci po končanem delu pazili, da niso zapacali izdelka in da je okrog mesta odtisa čim manj barve

84 DOSEŢKI DEČKOV IN DEKLIC GLEDE NA ČISTOST IZDELKA V POSAMEZNIH RAZREDIH Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v odnosu do čistosti izdelka med deklicami in dečki v posameznem razredu (RV 4. 1). Preglednica 37: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov deklic in dečkov v čistosti izdelka prvega oddelka mestne osnovne šole Mestna šola Primestna Vaška šola Čistost izdelka 1. oddelek 2. oddelek šola f f % f f % f f % f f % D e k l i c e D e č k i Čist izdelek % % 8 62 % 5 45 % Nečist izdelek 0 0 % 0 0 % 0 0 % 0 0 % Čist % % 5 38 % 6 55 % izdelek Nečist 0 0 % 0 0 % 0 0 % 0 0 % izdelek Skupaj: % % % % Iz preglednice (preglednica 37) je razvidno, da so tako deklice kot dečki vseh oddelkov pazili na čistost izdelka. Ne deklice ne dečki po končanem delu izdelkov niso zapacali. Ugotovili smo, da ni razlik med deklicami in dečki v odnosu do čistosti izdelka. Na izdelku (slika 48) vidimo, da se okrog odtisa ne pojavljajo nobene packe

85 Slika 48: Čist izdelek, deklica DOSEŢKI MED POSAMEZNIMI RAZREDI GLEDE NA ČISTOST IZDELKA V GRAFIČNI TEHNIKI MONOTIPIJE Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v odnosu do čistosti izdelka med posameznimi razredi (RV 4. 2). Preglednica 38: Število (f) in strukturni odstotki (f%) doseţkov učencev posameznih razredov glede na čistost izdelka Mestna šola Primestna Vaška šola Čistost izdelka 1. oddelek 2. oddelek šola f f % f f % f f % f f % Čist izdelek % % % % Nečist izdelek 0 0 % 0 0 % 0 0 % 0 0 % Skupaj: % % % % Ugotovili smo, da se v nobenem od oddelkov ne pojavljajo nečisti izdelki (preglednica 38). Učenci iz vseh oddelkov so bili pozorni na čistočo izdelka, torej bili so pozorni na to, da izdelkov niso zapacali z barvo, ko so bili gotovi z ustvarjanjem

86 POVZETEK UGOTOVITEV GLEDE NA ČISTOST IZDELKA V GRAFIČNI TEHNIKI MONOTIPIJE V raziskavi nas je zanimalo, ali obstajajo razlike v odnosu do čistosti izdelka (RV 4) in ugotovili, da razlik v odnosu do čistosti izdelka ni. Učenci vseh oddelkov so imeli izdelke čiste, brez odvečne barve na belih robovih okrog odtisa. Prav tako ni nobenih razlik med deklicami in dečki v posameznih razredih. Učenci so pri ustvarjanju bili pazljivi in so dosledno upoštevali predhodno podana navodila. Pri nekaterih izdelkih se nečistosti pojavljajo znotraj samega odtisa. Predvsem v drugem oddelku mestne osnovne šole je bilo znotraj odtisa veliko temnih lis, ki so nastale zaradi pritiskanja z roko ob podlago, kakor tudi zaradi grafične barve, ki je je bilo na linolejsko ploščo nanesene preveč, zato se je list zlepil z barvo (slika 49). Slika 49: Nečistost znotraj izdelka, deček

87 8 SKLEP V diplomskem delu smo v teoretičnem delu obravnavali posamezna likovna področja in tehnike, ki so primerna za izvajanje na razredni stopnji. Med pregledom literature smo ugotovili, da obstaja za vsako likovno področje več tehnik, primernih za osnovno šolo, ki jih je mogoče izvesti na več različnih načinov. Če ţelimo, da bodo otroci določeno likovno tehniko usvojili, morajo v izbrani tehniki ustvarjati večkrat. Ravno raznolikost izvedb tehnike pripomore k temu, da se učenci določene tehnike ne naveličajo in zato radi ustvarjajo. V empiričnem delu smo potrdili svoja pričakovanja, da se grafika izmed vseh likovnih področij izvaja najmanjkrat. Razlogov za to so učitelji našteli kar nekaj: - pomanjkanje materiala, - neprimeren prostor, - daljši čas ustvarjanja, - nepoznavanje likovnih tehnik. Da je teţava z materialom, potrebnim za izvajanje grafike, smo ugotovili, ko smo se po predhodnem dogovoru z ravnateljico z učiteljicami dogovarjali o izvedbi nastopa. Ko smo jih povprašali, kaj od pripomočkov in materialov (grafična barva, grafični valjček, linolej plošče) imajo, smo ugotovili, da od naštetega nimajo ničesar, niti osnovnega materiala za normalen potek likovne vzgoje s področja grafike in smo za ves material in vse pripomočke morali poskrbeti sami. Ne strinjamo se z mnenjem učiteljic, da učilnica ni primeren prostor za izvajanje grafike. Res je, da se zaradi nepazljivosti lahko hitro kaj umaţe, od oblačil do inventarja, vendar sami s tem na nastopih nismo imeli teţav. Učenci so bili zelo previdni pri ustvarjanju, prav tako pri umivanju pripomočkov po končanem delu. Strinjamo pa se z mnenjem učiteljic, da je čas ustvarjanja daljši kot pri drugih likovnih področjih. Treba je biti pazljiv pri nanosu grafične barve. Ker se učencem rado zgodi, da nanesejo preveč barve, jim mora pomagati učitelj. In ker je učitelj v razredu samo eden, učencev pa v razredu

88 povprečno 15, se veliko časa izgubi ţe pri nanašanju barve na podlago. Zato mora učitelj uro dobro pripraviti in organizirati čas. Teţava pa je tudi v tem, da se grafična barva na vodni osnovi zelo hitro posuši in zato so učenci prisiljeni delati hitreje kot pri drugih tehnikah in na drugih likovnih področjih. Pri praktičnem delu smo raziskovali način izraţanja učencev v grafični tehniki monotipije. Številni učenci niso upoštevali navodila, da pri ustvarjanju uporabljajo črte različnih oblik in debelin. Večinoma so učenci uporabljali eno obliko črt, zelo malo jih je tudi uporabilo črte različnih debelin. Tonsko so se učenci bolj izraţali. V nekaterih izdelkih so uporabili temnejše in svetlejše črte, prav tako je veliko učencev do svetlostnih tonov prišlo s pomočjo prstov. Proti pričakovanjem so učenci dobro zapolnili format. Motiv so postavljali v središče formata, drugi so prazne prostore zapolnili z raznimi dopolnili. Predvsem pa je presenetil rezultat glede čistosti izdelka. Prav vsi izdelki so bili okrog odtisa čisti. Zato pa je bilo toliko več izdelkov, ki so bili nečisti znotraj odtisa. To lahko pripišemo nepoznavanju grafične tehnike, saj so učenci prvič ustvarjali v grafični tehniki monotipije. V sklopu nastajanja diplomske naloge smo prišli do ugotovitve, da je grafika v pomurskih šolah najslabše zastopano likovno področje in da imajo učitelji z izvajanjem grafike veliko teţav. Zanimivo bi bilo ugotoviti, kako je grafika v tretjem razredu zastopana v drugih slovenskih regijah ter kako je grafika zastopana v prvem, drugem, četrtem in petem razredu in ali se učitelji srečujejo s podobnimi teţavami in kako se z njimi spopadajo. Grafika je ena izmed likovnih področij, ki zaradi specifičnosti ustvarjanja in poti do končnega izdelka spada med zahtevnejša likovna področja. Za pripravo in izvedbo učne ure je potrebno načrtovati več časa, čas dobro organizirati in se na učno uro dobro pripraviti, vendar se je vredno potruditi zaradi nasmejanih obrazov učencev ob pogledu na končne izdelke

89 9 VIRI IN LITERTURA 1. Učni načrt: program osnovnošolskega izobraţevanja: Likovna vzgoja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo: Duh, M., Vrlič, T. (2003). Likovna vzgoja v prvi triadi devetletne osnovne šole: priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana: Rokus. 3. Pibernik, J. (2006). Drugačnost: priročnik za učitelje likovnega pouka v osnovni šoli. Celje: Društvo Mohorjeva druţba: Celjska Mohorjeva druţba. 4. Karlavaris, B., Berce-Golob, H. (1991). Likovna vzgoja: priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana: Drţava zaloţba Slovenije. 5. Šuštaršič, N., Butina, M., De Gleria, B., Skubin, I., Zornik, K. (2004). Likovna teorija: učbenik za likovno teorijo v vzgojnoizobraţevalnem programu umetniška gimnazija likovna smer. Ljubljana: Debora. 6. Zupančič, T. (2001). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Ljubljana: Debora. 7. Tacol, T. (1995). Likovno izraţanje. Učbenik za 6. razred. Ljubljana: Debora. 8. Tacol, T. (1995). Likovno izraţanje. Učbenik za 5. razred. Ljubljana: Debora. 9. Jesih, B. (2000). Grafika: visoki tisk, ploski tisk. Ljubljana: Pedagoška fakulteta

90 VIRI SLIK: Slika 1: pridobljeno dne Slika 2: pridobljeno dne Slika 3: pridobljeno dne Slika 4: pridobljeno dne Slika 5: pridobljeno dne Slika 6: Moj grafični original. 12. bienale otroške grafike Ţalec 2005 Slika 7: ID/49993/Na-areni-ali-pod-studentskim-soncem, pridobljeno dne Slika 8: arhiv avtorice Slika 9: interesne-dejavnosti/40-vsebine-interesne-dejavnosti/44-likovni-kroek, pridobljeno dne Slika 10: Pika, črta in ploskev. 13. bienale otroške grafike Ţalec 2007 Slika 11: Pika, črta in ploskev. 13. bienale otroške grafike Ţalec 2007 Slika 12: pridobljeno dne Slika 13: Pika, črta in ploskev. 13. bienale otroške grafike Ţalec 2007 Slika 14: Pika, črta in ploskev. 13. bienale otroške grafike Ţalec

91 10 PRILOGE OPERATIVNI CILJI ZA LIKOVNO PORDOČJE GRAFIKA Preglednica 39: Operativni cilji za prvi razred za likovno področje grafika STAN- DARDI ZNANJA Lik. pojme opišejo in lik. izrazijo Prepoznaj o pojme: tiskanje odtis šablona površina CILJI REŠEVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV MEDPRED. POVEZAVE Usvajanje Likovno Privzgajanje likovnih izraţanje doţiv- pojmov ljajskih naravnanosti spoznajo tiskajo z bogatijo slovenščina pojma različnimi opazovalne spoznavanje tiskanje in predmeti in tipne okolja odtis in ustreznimi zmoţnosti glasbena odkrijejo na- se nava- vzgoja različne ravnimi jajo na aktivno matematika materiale materiali sodelo- za izdelavo izdelajo vanje pri šablone matrico iz demonstriranju naštejejo mahkejšega značilnosti grafične površin materiala tehnike materialov in jo odtisnejo dobivajo (gladke, občutek za hrapave, izvedejo površine mehke, ploski materialov trde) tisk razvijajo spoznajo smisel za postopke nizanje različnih za izvedbo oblik najpreprostejših in velikosti se nava- grafičnih jajo na tehnik (tisk izdelavo s pečatniki, čistega monotipija, izdelka šablonski LIK. LIKOVNI POD. PRO- BLEMI Tiskanje, odtis G R A F I K A

92 tisk) Vir: Učni načrt, program osnovnošolskega izobraţevanja, 2007 Preglednica 40: Operativni cilji za drugi razred za likovno področje grafika G R A F I K A STAN- DARDI ZNANJA Lik. pojme opišejo in lik. izrazijo Razločijo pojme: tiskarstvo (grafika) tiskanje odtis matrica pečatnik materiali za izdelavo matric površine materialov tiskarski pripomočki označitev odtisa CILJI REŠEVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV MEDPRED. POVEZAVE Usvajanje Likovno Privzgajanje likovnih izraţanje doţiv- pojmov ljaskih naravnanosti razloţijo uredijo razvijajo spoznavanje pojme kompozicijo tipne okolja tiskarstvo, iz zmoţnosti matematika tiskanje, naravnih se športna odtis materialov postopno vzgoja naštejejo in jo navajajo na glasbena različne odtisnejo izvajanje vzgoja materiale tiskajo s postopkov slovenščina za izdelavo samostoj za izvedbo matric -no izdelanimi grafične spoznajo tehnike postopke pečatniki se za izvedbo izdelajo navajajo na najpreprostejših matrico iz samostojno mehkej- oblikovanje grafičnih ših materialov pečatnika tehnik (tisk (matrice) s pečatniki, različnih razvijajo kolaţni tisk, površin in občutek za monotipija) jo red in spoznajo odtisnejo čistost tiskarske izdelka pripomočke (valjček, plošča za valjanje barve, lopatke, LIK. LIKOVNI POD. PRO- BLEMI Tiskarstvo, tiskanje, odtis

93 preša) ob primerjavi risbe, slike in odtisa pojasnijo razliko odkrijejo posebnosti označitve odtisa Vir: Učni načrt, program osnovnošolskega izobraţevanja, 2007 Preglednica 41: Operativni cilji za tretji razred za likovno področje grafika LIK. LIKOVNI CILJI REŠEVANJA LIKOVNIH MEDPRED. STAN- POD. PRO- PROBLEMOV POVEZAVE DARDI BLEMI ZNANJA Usvajanje Likovno Privzgaja- Lik. pojme likovnih izraţanje nje doţiv- opišejo in pojmov ljaskih na- lik. izrazijo ravnanosti Tiskar- obnovijo obliku- pri spoznava- Razlikujejo stvo, pojem jejo ritmi- izdelavi nje okolja pojme: G matrica, tiskarstvo čno kom- matric matematika grafika tiskanje, (grafika) pozicijo razvijajo športna tiskarstvo R odtis razloţijo pojma iz naravnih ročne spretnosti vzgoja glasbena šablona, matrica, A šablona, matrica, materialov in jo razvijajo domisel- vzgoja slovenščina pečatnik tiskanje odtis odtisnejo nost pri odtis F naštejejo preproste narišejo motiv in kombinaciji različnih hrapave, gladke I materiale za izdelavo izdelajo matrico iz materialov razvijajo površine materialov matric gladkih in smisel za umetniš- K se hrapavih ritmično ra- ka grafika seznanijo z materi- zporejanje ročno A delom alov ter različnih tiskanje

94 umetnika grafika in pojmom ročno tiskanje razloţijo razliko med risbo, sliko in grafiko na umetniških grafikah razloţijo označitev grafike jo odtisnejo izdelajo pečatnike iz naravnih materialov in jih odtiskujejo oblik privzgajajo odnos do vrednosti umetniške grafike Vir: Učni načrt, program osnovnošolskega izobraţevanja, 2007

95 10. 2 ANKETNI VPRAŠALNIK Moje ime je Simona Horvat in sem študentka Pedagoške fakultete v Mariboru, smer razredni pouk. V okviru diplomske naloge bom raziskovala učenčevo ustvarjalnost na likovnem področju. Ker sama še nimam delovnih izkušenj, se obračam na Vas in Vaše izkušnje ter se Vam za sodelovanje prav lepo zahvaljujem. OŠ 3. razred 1. Pribliţno koliko ur ste v letošnjem šolskem letu namenili posameznemu likovnemu področju? a) risanje: b) slikanje: c) kiparstvo: d) oblikovanje prostora: e) grafika: 2. V čem so razlogi, da ste določenemu likovnemu področju namenili več časa kot ostalim področjem?

96 3. Na katerem likovnem področju po Vašem mnenju in opaţanjih učenci najraje ustvarjajo? a) risanje b) slikanje c) kiparstvo d) oblikovanje prostora e) grafika Zakaj? 4. Ali katero izmed likovnih področij učencem v Vašem razredu predstavlja teţavo pri njihovem izraţanju? a) da b) ne Če DA, katero in kje oz. zakaj se po Vašem mnenju in opazovanju teţave pojavljajo?

97 Grafika je ena od vej likovne umetnosti. Za izdelavo grafike potrebujemo najrazličnejše pripomočke: material za izdelavo matrice (lepenke, tkanine, zamaške ), grafične barve, grafični stroj (prešo), ki pa pogosto niso na voljo. Zanima me, kaj vse ste v letošnjem šolskem letu ţe izdelovali pri grafiki in katere so najpogostejše teţave, s katerimi se srečujete na tem področju. 5. Karete likovne tehnike ste v letošnjem šolskem letu ţe uporabljali pri grafiki? a) odtiskovanje delov telesa b) tisk s pečatniki c) kolaţni tisk d) tisk s šablonami e) kolagrafija f) monotipija g) računalniška grafika 6. Katere operativne cilje ste ţeleli doseči? a) odtiskovanje delov telesa: b) tisk s pečatniki: c) kolaţni tisk:

98 d) tisk s šablonami: e) kolagrafija: f) monotipija: g) računalniška grafika: 7. Katere so najpogostejše teţave, s katerimi se srečujete pri izvajanju grafike? 8. Ali imate na šoli grafični stroj (prešo)? a) da b) ne c) ne vem

99 9. Če da, ali vam je grafični stroj (preša) na razpolago (se posluţujete dela z njim, kako pogosto ga uporabljate )? 10. Kakšen je odnos učencev do grafike? 11. Ali do konca šolskega leta načrtujete likovno ustvarjanje na področju grafike? a) da b) ne Če DA, katero(e) grafično(e) tehniko(e)? Hvala za sodelovanje

100 10. 3 UČNA PRIPRAVA LIKOVNA VZGOJA PRIPRAVA UČNE URE ŠOLA: MENTOR: DATUM: ŠTUDENTKA: Simona Horvat RAZRED: 3. LIKOVNO PODROČJE: grafika LIKOVNI PROBLEM: tiskarstvo, tiskanje, odtis LIKOVNA TEHNIKA: monotipija (enobarvna) LIKOVNA TEMA: črtno, tonsko izražanje LIKOVNI MOTIV: Čudežna žival (Pošast) VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI CILJI: Učenci se seznanijo in navajajo na izvedbo grafične tehnike monotipije. Učenci se seznanijo z osnovnimi grafičnimi pojmi: grafika, tiskanje, odtis. Učenci spoznajo tiskarske pripomočke: valjček, linolejska plošča, tiskarska barva. Učenci razvijajo sposobnost opazovanja, ustvarjalnosti, predstavljivosti. Učenci razvijajo občutek za red in čistost izdelka. Učenci razvijajo interes za grafiko. UČNE OBLIKE: individualna, frontalna, skupinska UČNE METODE: Splošne: razgovor, razlaga, demonstracija, poskušanje Specifične: metode, ki izhajajo iz specifičnih likovnih tehnik ZNAČILNOST DIDAKTIČNE ENOTE: uvajanje, praktično likovno delo LIKOVNI MATERIALI IN ORODJA: valjček, tiskarska barva, linolejska plošča, risalni listi, svinčnik LIKOVNO DIDAKTIČNA SREDSTVA: reprodukcija slik

101 VIRI IN LITERATURA: - Duh, M. in Vrlič, M. (2003): Likovna vzgoja. Priročnik za učitelje prve triade. - Hozo, Dževat. (1998). Umjetnost multioriginala: kultura grafičkog lista. Mostar: Prva književna komuna. - Tacol, T. (1995). Likovno izražanje. Učbenik za 5. razred osnovane šole. Ljubljana: Debora.

102 ARTIKULACIJA UČNE URE Potek UVODNA MOTIVACIJA Na mizi imam pripravljeno linolejsko ploščo, valjček, U V O D N A E T A P A tiskarsko barvo in različne predmete. Učenci ugotavljajo, kje bi lahko te predmete uporabili in kaj vse bi lahko z njimi počeli. POGOVOR O LIKOVNI NALOGI Ob demonstraciji monotipije predstavim tiskarske pripomočke. Nato z učenci skupaj pridemo do pojma odtis. Učenci sproti sami poskušajo delati različne odtise (uporabljamo prste, svinčnik, glavnik, ). Ob tem ponavljamo oblike črt in svetlostne odtenke. Sproti opazujemo odtise, ki nastajajo. Učenci ugotovijo, da ob tem nastaja zrcalna slika. Vprašam jih, koliko enakih odtisov lahko naredimo. Ko ugotovijo, da lahko naredimo samo en odtis, povem, da se ta tehnika imenuje monotipija (en sam odtis) in da spada v področje grafike oz. tiskarstva. S tem ponovimo, kaj je to grafika. Predstavim jim še signiranje grafičnega lista. Sproti nastaja tabelska slika. Z učenci se pogovarjamo, kaj vse bi lahko risali s to tehniko. Pokažem različne reprodukcije. Opazujemo tudi linije predmeta. Pogovarjamo se o črtah in odtenkih. Pogovor napeljem na motiv, in sicer učence vprašam, če jih je kdaj strah. Skupaj pridemo do čudežnih živali in njihovega izgleda. Metode dela razgovor razlaga, demonstracija, poskušanje, razgovor razlaga razgovor NAPOVED SMOTRA Danes bo vsak narisal svojo čudežno žival tako kot si jo zamišlja. razlaga

103 O S R E D N J A E T A P A NAPOTKI ZA DELO IN KONKRETIZACIJA LIKOVNE NALOGE Ponovno opozorim učence na to, da se na list ne smejo naslanjati s celo roko, da naj bodo pozorni na črte in različne odtenke. Površine lahko zapolnijo z blazinicami prstov ali s svinčnikom. Spomnim jih še na zrcalno sliko in na lego predmetov na risalnem listu ter na samostojno delo. Opomnim jih, da list lahko obrnejo poljubno. Sproti nastaja tabelska slika meril vrednotenja. Vprašam, če je še kaj nejasnega in jih povabim k delu. Vsak učenec dobi dva speta risalna lista in linolejsko ploščo s sveže nanešeno tiskarsko barvo in takoj prične z delom. MERILA: ČRTE (različne oblike in debeline) TONSKO IZRAŽANJE ZAPOLNITEV FORMATA IZVIRNOST ČISTOST IZDELKA razlaga PRAKTIČNO DELO UČENCEV Učenci delajo samostojno. Jaz jih opazujem, jim med delom svetujem in jih po potrebi usmerjam.

104 Z A K L J U Č N A E T A P A LIKOVNO VREDNOTENJE Ko učenci končajo z delom, poberem linolejske plošče. Končane izdelke pritrdimo na tablo. Skupaj vrednotimo izdelke. MERILA: ČRTE (različne oblike in debeline) TONSKO IZRAŽANJE ZAPOLNITEV FORMATA IZVIRNOST ČISTOST IZDELKA ZAKLJUČEK Učence povprašam o občutkih o današnji uri in se jim zahvalim za sodelovanje. razgovor razgovor

105 PRILOGE: TABELSKA SLIKA: GRAFIKA MONOTIPIJA MERILA VREDNOTENJA: - črte (različne oblike in debeline) - tonsko izražanje - zapolnitev formata - izvirnost - čistost izdelka a.) REPRODUKCIJE: Drago Vidmar: Požgano drevo, 1944; monotipija (Vir: dne ) Pol Gogen: Dve Tahičanki, 1902; monotipija (Vir: sr.wikipedia.org/sr/monotipija, dne ) Jānis Riekstiņš: Morje, 1976, monotipija (Vir: data.lnb.lv/.../grafika/estampi/estampi/440.htm, dne )