Z A P I S N I K

Transkripcija

1 Z A P I S N I K 34. seje občinskega sveta Ormož, ki je bila v ponedeljek, dne 8. maja 2006 v sejni sobi občinskega sveta Ormož, Kolodvorska 9, Ormož. Župan občine Ormož Vili Trofenik je pričel sejo ob uri. Na podlagi podpisne liste je ugotovil, da je seja sklepčna, saj je bilo prisotnih 22 svetnikov. Opravičeno odsotna sta bila Pučko Andrej in Žalar Mirko, Ivan Kukovec in Tanja Vaupotič sta bila odsotna brez opravičila. Na seji so bili prisotni še Hartman Zinka, tajnica občine, Miran Horvat, komandir Policijske postaje Ormož. Prisotni so bili tudi novinarji Karla Putarek, Viki Klemenčič Ivnauša, Natalija Šrklec in KTV Ormož. Župan je podal v razpravo del zapisnika 3 seje občinskega sveta. Luci Bogomir pove, da tudi iz teh besed ni možno razbrati, kaj je bilo njegovo nekulturno in neprimerno izražanje. Jasno in glasno je samo povedal, da s tujimi ženskami ne hodi v posebne sobe. Do tega ima pravico in v tem stavku ni nič nekulturnega in nemoralnega. Nadalje pove, da lahko celo reče, da je bilo nemoralno povabilo v posebno sobo. On pa ga ima pravico odkloniti. Prosi, da se v zapisnik zapiše, kaj je bilo nekulturno in kaj je bilo nemoralno. Želi da se s to obrazložitvijo zapisnik dopolni, ker kot je dejal že na prejšnji seji, ni plezal ne po stropu, ne po steni, nikomur ni kazal jezika, ali karkoli nemoralnega, je samo povedal svoje stališče od katerega ne odstopa. Sok Alojz predlaga županu, ki vodi sejo, seveda je lahko nek del zapisnika, zelo pomemben, za nekoga drugega se to lahko zdi nepomembno. Vsak ima pravico, da predlaga popravek zapisnika. Glede na to, ker javnost nima na voljo magnetograma, ampak samo izvleček, nek insert dogodka, predlaga da se sprejme zapisnik brez tega dela. Župan g. Soka in g. Lucija opozori, da ne ve kako si predstavljata, da bi izčrtali ali izbrisali besede, ki so bile neizpodbitno izrečene na seji. S stenogramom, ki je bil zadnjič povzet, niste bili zadovoljni, sedaj je problem, da z verodostojnim zapisom magnetograma zopet niste zadovoljni, zato ker vam izrečena vsebina ne odgovarja in bi ga črtali. To bi bil navaden kvalisifikat ali ponarejanje, ker nihče ni pisal zapisnika prosto, ampak je zapisal tisto kar je bilo rečeno. Iz primerjave obeh tekstov je jasno razvidno, da je zadnjič predlagana verzija nekoliko krajša, da je dejanski magnetogram vsaj za en odstavek daljši, prvi štirje odstavki so čisto istovetni in ni nobene razlike. Takrat ste ocenjevali, da ni verodostojno zapisano, več kot verodostojno, še več je bilo povedano in ne vidi nič spornega. Tisto kar je katerikoli rekel, tisto je zapisano. Luci Bogomir še vedno trdi, da je zapisnik nepopoln. Napisati za nekoga, da se je nekulturno in neprimerno obnašal, potem bi pričakoval, da bi bila v tem zapisniku neka obrazložitev, kaj je bilo v njegovih besedah nekulturnega in kaj je bilo nedostojnega. To pričakuje, ali pa pričakuje, da piše v zapisniku, da je bil župan tisti, ki je vodil sejo in je dejansko izgubil razsodnost, zato ker on še vedno v teh svojih besedah ne vidi nič nekulturnega in nedostojnega. Samo je povedal tisto, kar je povedal in to ima pravico. 1

2 Župan pove, da nihče ni rekel kaj ima pravico in kaj nima, tisto kar si je vzel pravico je tu zapisano, da ne bi razpravljali na pamet predlaga, da se posluša posnetek. Prisotnost je prijavilo 19 svetnikov,»za«je glasovalo 14 svetnikov, 2 svetnika sta glasovala S k l e p št Svetniki so se strinjali, da se posluša posnetek spornega dela zapisnika 3 seje občinskega sveta. Poslušanje posnetka spornega dela zapisnika 3 seje. Župan g. Luciju pove, da če ima pripombo, da to ni verodostojni zapis magnetograma mu daje besedo, drugače pa ne. Sok Alojz pove, da če je že bila dana možnost poslušati, da to kar so dobili na mizo ni magnetogram tega kar so slišali. To kar so dobili je korigirani magnetogram. Pove, da se magnetogram piše dobesedno z vsemi nepomembnimi zadevami, ki so bile izrečene. Iz tega razloga je predlagal, da se ne bi smešili, ampak župan pač ima tak princip dela in tega mu nihče ne more preprečiti in nima smisla. Prisotnost je prijavilo 15 svetnikov,»za«je glasovalo 15 svetnikov, zato je bil sprejet S k l e p št Sprejme se magnetogram dela zapisnika 31 seje:»magnetogram dela zapisnika 3 seje občinskega sveta: Luci Bogomir pove, da lepo piše, da so pobude podprte s podpisi, ki bodo na vpogled na sami seji občinskega sveta. Malo prej je želel pogledati na sami seji, pa mu tajnica ni dovolila, želela je da gre z njo v neko posebno sobo, kar pa odklanja, ker ne hodi s tujimi ženskami po nekih sobah. Župan g. Luciju vzame besedo, zaradi nekulturnega in neprimernega izražanja in ga prvič opominja in mu vzame besedo. Luci Bogomir pove, da nima pravice, ker je povedal svoje stališče. Želi podpise videti pred vsemi. Župan mu vzame besedo in pove, da je imel možnost, še vedno jo ima in je ni izkoristil. Pove mu, da nima več besede. 2

3 Luci Bogomir pove, da mu naj pove, če je koga žalil in da ni žalil nobenega. Župan pove, da je žalil tajnika občine v imenu poslanske svetniške skupine. Besedo je dobil kot svetniška skupina in je to zlorabil, zato mu vzame besedo in mu izreka prvi opomin. Besedo ima g. Kosi. Luci Bogomir pove, da je njegova moralna pravica, da pove kam gre in kam ne in s kom gre in s kom ne ter zapusti sejo ob uri.«prisotnost je prijavilo 22 svetnikov,»za«je glasovalo 22 svetnikov, zato je bil sprejet S k l e p št Potrdi se zapisnik 33. seje občinskega sveta s poročilom o izvršitvi sklepov. Ad/1 Župan je podal v razpravo Določitev dnevnega reda in pove, da je s strani koalicije oz. svetniške skupine Nove Slovenije in Demokrat v pisni obliki posredovan predlog za umik točke 6 Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi vzgojno varstvenega zavoda Ormož skrajšani postopek,točke 7 Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Središče ob Dravi skrajšani postopek in točke 11 Odlok o koncesiji za graditev obstoječe vlečnice»globoki klanec osnutek.«predlagatelje prosi, da sami obrazložijo predloge za umik. Sok Alojz pove, da je predlog za umik točk čisto operativno tehnične narave. Smatrajo, da glede na to, da sta Središče ob Dravi in Sveti Tomaž po zakonu že ustanovljeni kot novi občini, čakata na operativnost tega predloga, ki bo nastalo z letošnjimi lokalnimi volitvami. Smatrajo da bi bilo dobro te zadeve pustiti in naj se novi občinski sveti bodočih treh občin in bodoči župani o ureditvi teh področij dogovorijo. Smiselno se jim zdi, da ne bi posegali v statusne formalno pravne organizacijske oblike, tako vzgojno varstvenega zavoda v Ormožu, ker pač ni rečeno, da to ne bi moglo tudi v bodoče delovati tako kot danes in vidijo eno priložnost v tem, da bi lahko organizacijsko ostalo na takšen način. Kar se pa tiče koncesije za vlečnico»globoki klanec«v odloku ne vidijo nič spornega, vendar mislijo, da si naj to uredi občina Sveti Tomaž kot pravni subjekt. Župan pove, da kot formalnega predlagatelja mora opozoriti, da področje otroškega varstva v obstoječi občini Ormož ni enotno organizirano, ker takrat ko se je ustanavljalo enovit zavod za področje predšolske vzgoje in varstva je bilo stališče tako vodstva zavoda pri Tomažu kot krajanov odklonilno. Zato je vrtec Tomaža ostal izven sistema enovitega sistema vrtca za 3

4 območje pretežnega dela občine. Združevanje je bilo takrat zagotoviti enotno pedagoško vodenje, vse drugo je bilo manj pomembno. Delalo se je na projektu, ki ga je izdelal ustrezni zavod iz Ljubljane. Z odločitvijo ko se Središče odcepi je smiselno, da se uredi to enako in da gresta oba vrtca oz. obe šoli z enako popotnico na svojo pot. Če je to utemeljeno in je bilo izvedljivo pri Svetem Tomažu je enaka logika v Središču ob Dravi. To je treba napraviti tako da učno vzgojni proces ne trpi in to je najboljše, če se to napravi med počitnicami. Pove, da to pobudo zavrača, ker pobuda ne meri k zagotavljanju varovanja temeljnega poslanstva in dejavnosti in ne omogoča, čiščenja zadev, ker potem je ostanek vrtca ene občine, drugi vrtec je problem druge občine. To potem potegne za sabo tudi spremembo akta pri Osnovni šoli, pri vrtcu je treba še neke druge vsebine spremeniti, ki niso v skladu z zakonom, v organizacijskem smislu ima vrtec lastno računovodstvo brez da je bil ustanovitveni akt spremenjen in potem v kratkem času se bo postavilo vprašanje najbolj racionalne organiziranosti spremljajočih administrativno računovodsko tehničnih služb, ker seveda ta dejavnost sila težko prenese kako bogato birokratsko in drugo nujno zlo kot se temu reče. Kar se pa tiče odloka o koncesiji za graditev obstoječe vlečnice»globoki klanec«osnutek je to zakonska obveza, ki se je na žalost že iztekla. Zato tudi ta predlog zavrača. Če tega ne bi storili, bi se lahko zgodilo da vlečnica ne bi mogla obratovati v naslednji zimi. Prisotnost je prijavilo 18 svetnikov,»za«je glasovalo 10 svetnikov, 7 svetnikov je glasovalo S k l e p št Ne sprejme se predlog, da se 6. točka umakne iz dnevnega reda. Kovačič Vladimir prosi za ponovitev glasovanja, ker se je zmotil. Župan pove, da bo dal na glasovanje predlog, da se glasovanje ponovi. Prisotnost je prijavilo 14 svetnikov,»za«je glasovalo 11 svetnikov, 2 svetnika sta glasovala S k l e p št Glasovanje se ponovi, kot je predlagal g. Kovačič. Prisotnost je prijavilo 22 svetnikov,»za«je glasovalo 6 svetnikov, 16 svetnikov je glasovalo 4

5 S k l e p št Ne sprejme se predlog svetniških skupin Nove Slovenije in Demokrat, da se iz dnevnega reda umakne točka 6. Luci Bogomir pove,da se je zmotil in prosi,da se glasovanje ponovi. Župan pove, da bo dal na glasovanje predlog, da se glasovanje ponovi. Prisotnost je prijavilo 18 svetnikov, 11 svetnikov je bilo»za«, 6 svetnikov je glasovalo Glasovanje se ponovi, kot je predlagal g. Luci. S k l e p št Prisotnost je prijavilo 20 svetnikov,»za«je glasovalo 7 svetnikov, 13 svetnikov je glasovalo S k l e p št Ne sprejme se predlog svetniških skupin Nove Slovenije in Demokrat, da se iz dnevnega reda umakne točka 6. Prisotnost je prijavilo 22 svetnikov,»za«je glasovalo 8 svetnikov, 14 svetnikov je glasovalo S k l e p št

6 Ne sprejme se predlog svetniških skupin Nove Slovenije in Demokrat, da se iz dnevnega reda umakne točka 7. Sok Alojz pove, da umikajo predlog o umiku 1 točke iz dnevnega reda. Župan predlaga razširitev dnevnega reda z točko: - Sklenitev prodajne pogodbe z družbo Nevija d.o.o. in Stanovanjskim skladom Republike Slovenije za nakup stanovanj v poslovno stanovanjskem objektu v Podgorcih. Prisotnost je prijavilo 22 svetnikov,»za«je glasovalo 22 svetnikov, zato je bil sprejet S k l e p št Dnevni red 34. seje se razširi s točko: Sklenitev prodajne pogodbe z družbo Nevija d.o.o. in Stanovanjskim skladom Republike Slovenije za nakup stanovanj v poslovno stanovanjskem objektu v Podgorcih. Prisotnost je prijavilo 20 svetnikov,«za«je glasovalo 20 svetnikov zato je bil sprejet Točka 4. se obravnava po hitrem postopku. S k l e p št Prisotnost je prijavilo 21 svetnikov,»za«je glasovalo 20 svetnikov, 1 svetnik je glasoval Točka 5. se obravnava po hitrem postopku. S k l e p št

7 Prisotnost je prijavilo 22 svetnikov,»za«je glasovalo 22 svetnikov, zato je bil sprejet Točka 8. se obravnava po hitrem postopku. S k l e p št Prisotnost je prijavilo 20 svetnikov,»za«je glasovalo 20 svetnikov, zato je bil sprejet Točka 9. se obravnava po hitrem postopku. S k l e p št Prisotnost je prijavilo 21 svetnikov, 15 svetnikov je glasovalo»za«, 6 svetnikov je glasovalo S k l e p št Točka 6 se obravnava po skrajšanem postopku. Prisotnost je prijavilo 22 svetnikov,»za«je glasovalo 17 svetnikov, 5 svetnikov je glasovalo S k l e p št Točka 7. se obravnava po skrajšanem postopku. 7

8 Prisotnost je prijavilo 21 svetnikov,»za«je glasovalo 21 svetnikov, zato je bil sprejet d n e v n i r e d : - Otvoritev seje, ugotovitev sklepčnosti in potrditev dela zapisnika 3 seje zapisnika in zapisnika 33. seje občinskega sveta s poročilom o izvršitvi sklepov. Določitev dnevnega reda. Informacija o trendih varnostnih pojavov na območju občine Ormož v letu Odlok o ustanoviti Zdravstvenega doma Ormož - predlog. 4. Odlok o spremembi Odloka o določitvi volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti na območju občine Ormož hiter postopek. 5. Odlok o določitvi volilnih enot v občini Ormož hiter postopek. 6. Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi vzgojno varstvenega zavoda Ormož skrajšani postopek. 7. Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Središče ob Dravi - skrajšani postopek. 8. Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov Občinskega sveta Občine Sveti Tomaž - hiter postopek. 9. Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta Občine Središče ob Dravi hiter postopek. 10. Spremembe in dopolnitve Statuta občine Ormož - osnutek. 1 Odlok o koncesiji za graditev obstoječe vlečnice»globoki klanec«-osnutek. 1 Soglasje k pravilom Muzeja Ormož. 13. Potrditev investicijskega programa za atletsko stezo v Ormožu. 14. Premoženjsko pravne zadeve: a) Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra za nepremičnino s parc. štev. 676/4 k.o. Stanovno. b) Sklenitev prodajne pogodbe s Cvetko Tadejo, Mihovci pri Veliki Nedelji 19 za nepremičnino s parc. štev. 676/4 k.o. Stanovno. c) Sklenitev prodajne pogodbe s Topolovec Antonom in Ireno Vodovodna ulica 19, Orehova vas, za nepremičnino s parc. štev. 291/3 k.o. Kog. 15. Sklenitev prodajne pogodbe z družbo NEVIJA d.o.o. in Stanovanjskim skladom RS za nakup stanovanj v poslovno stanovanjskem objektu v Podgorcih 16. Pobude, predlogi in vprašanja svetnikov. 17. Odgovori na vprašanja svetnikov. 18. Razno. Ad/2 Župan je podal v razpravo Informacijo o trendih varnostnih pojavov na območju občine Ormož v letu Uvodno obrazložitev je podal Miran Horvat, komandir Policijske postaje Ormož. Miroslav Tramšek pove, da je informacijo obravnaval tudi varnostni sosvet in ugotovil: - da iz posredovane Informacije o trendih varnostnih pojavov na območju Občine Ormož v letu 2005 izhaja, da so le-ti v povprečju zadnjih pet let še obvladljivi, zato je primerna za obravnavo v občinskem svetu. 8

9 Sosvet predlaga dve pobudi in sicer: - Varnostni sosvet občine se naj sestane in na sejo uvrsti podrobnejšo obravnavo mladinske kriminalitete, zaradi razraščanja vandalizma in širitve uživanja drog med mladimi s ciljem opredelitve preventivne aktivnosti pristojnih institucij v občini, - Enako se naj sestane o vprašanju prometne varnosti s ciljem opredelitve preventivnih aktivnosti pristojnih za povečanje prometne varnosti v celoti, s posebnim poudarkom na preprečevanju prekomerne obremenitve cest. Luci Bogomir vpraša g. Horvata koliko procentov teh spisanih ovadb, ki jih policisti Policijske postaje Ormož predajo na tožilstvo dejansko dočaka pravnomočno sodbo. Koliko je zavrženih in koliko jih zastara, koliko jih dočaka epilog na sodišču, tako kot bi človek v pravni državi pričakoval. Sok Alojz pove da so v Novi Slovenije poročilo obravnavali in so z tem poročilom za leto 2005 zadovoljni. Zadovoljuje jih dejstvo, da se je zmanjšalo število prometnih nesreč, tudi na ravni cele države se je zmanjšalo. Še več pove to, kar je zapisano v poročilu in kar je bilo predstavljeno v predstavitvi, da je policija zmanjšala tudi število represivnih ukrepov, kar za 40%. Dobro je tudi to, da so sami ugotovili, da bodo poskušali več narediti na področju kriminala, ki se tiče nedotakljivosti premoženja. To je dejansko tista točka, ki vsakega najbolj prizadene in jim želijo veliko uspeha pri tem, ker se zavedajo kako je to velikokrat zelo težko delo. Nadalje pove, da so se zadnjič na Kogu zelo obširno s prebivalci pogovarjali v zvezi z ukrepi glede Schengenske meje, ki je dejstvo. Misli, da se tudi tukaj da, tako je bilo tudi s strani lokalnega prebivalstva razumeti, ustvariti neko mehko varianto tega varovanja meje, ob dejstvu, da bo zakonodaja takšna kot je Evropska unija zahteva, spoštovana. Kar se pa tiče porasta mladinske kriminalitete pa je prepričan, da sami ne bodo kos tej nalogi, da bo tu morala nekaj narediti tudi občina Ormož. Lani so se odvzeli prostori eni določeni alternativni kulturni skupini in v Novi Sloveniji menijo,da to ni dober pristop, ker če se zadeve tako loteva, potem se na nek način mlade izpostavlja tem vplivom. Misli, da bo v bodoče morala tudi lokalna skupnost to breme v znatnejši meri prevzeti nase in več storiti tudi sama, da se bodo ti pojavi, ki se povečujejo, s skupnimi močmi uspeli preprečevati. Še enkrat pove, da so zadovoljni s takšnim poročilom, kot so ga podali. Milan Rudolf Čurin pove, da na podlagi pregledanega poročila in na podlagi razgovora z občani s tistimi, ki živi v neposredni bližini, da je poročilo v redu in da so do neke mere občani oziroma državljani z delom policije zadovoljni, ker se čutijo varni. Meni,da bi policija morala tudi večkrat nastopati tudi kot pobudnik upoštevanja večjega reda ne pa takoj imeti v mislih kaznovanje, misli predvsem na prehod izven prehoda za pešce. Največji problem pa je mestni park, na katerega smo ponosni. Vendar se v parku od strani neodgovornih mladincev in mladink dogajajo stvari, ki sem ne sodijo. Osebno bi rad, če bi policija vsaj enkrat ali dvakrat tedensko obšla park in to v tistem času, ko se to dogaja, to je ali na predvečer praznikov ali ob petkih, ko je šola zaključena. Nadalje pove, da je Ljutomerska cesta poligon za motoriste, ki po tej cesti divjajo in navijajo motorje. Res pa je, da v petek poldne ali soboto popoldne proti večeru ni zasledil prometne patrulje, da bi tam kontrolirala promet. Temu bi morali polagati večjo pozornost in bi s tem sigurno povečali varnost. Canjko Jožef komandirja vpraša ali so problematiko predstavili tudi v krajevnih skupnostih? Misli, da so specifičnosti, ki jih je potrebno obravnavati v krajevnih skupnostih ne samo v občinskem svetu.zanima ga, kako policija gleda na varnostne razmere zaradi poškodovanih vozišč, ker je ravno danes videl nekaj slik in se je začudil kakšne so ceste. Na njegovem področju je tudi nekaj takšnih, ki so v zelo slabem voznem stanju. Zanima ga kakšna je ta 9

10 povezava, ali so tudi tu narejene kakšne analize, kakšni so vzroki za to, tudi prometne razmere. Strinja se s predhodniki, ki so govorili o problemih mladih. Zanima ga tudi, kako gleda policija na to, da so nekateri lokali odprti cele noči in ali imajo tu kakšen vpliv ali ga ima samo inšpekcija. Ali ne bi bilo potrebno tu zaostriti kontrole? Ali je po zakonu dovoljeno, da so gostilne odprte celo noč, ker osebno je proti. Vajda Franc pove, da je v Mihovcih nastal novi prometni režim. Hitrost se je zvišala od 50 km/h do 70 km/h. Ravno tu, kjer je najbolj črna točka v Mihovcih. Zanima ga, kdo je dal za to soglasje, ker če bi malo pogledali statistiko bi videli koliko je tu prometnih nesreč. Zdaj je bila omejitev 50 km/h in je bilo kar nekaj nesreč, kaj pa bo zdaj, ko je 70 km/h. Res je, da je narejen pločnik, vendar s tem ni izboljšana varnost pešcev in prometa, ki se vključuje. Vsi krajani, ki so ob tej cesti doma se nad tem zgražajo in menijo, da bi se morala tabla 70 km/h premakniti 150 m nazaj in da se naredi zebra za prehod za pešce. Kovačič Vladimir pove oz. upa si trditi, da zdajšnji prebivalci skupne občine, smo kar pošteni, ker približno 8,5% nas je v državnem merilu, udeleženi pa smo z 0,35 z vsemi kaznivimi dejanji. Zanimivo je to, da govorimo o tej informaciji in trendih to, sicer za njega je nek pokazatelj, za tiste, ki pa se profesionalno ukvarjate s tem pa je čisto drugače, za tako imenovane celotne represivne službe pa je zadeva toliko bolj interesantna. Nekateri vzamejo to nekoliko bolj lahko ali nekoliko bolj resno. Meni,da bi v bodoče kazalo nekatere stvari skupaj opredeliti poročila in jih skupaj obravnavati tu misli na socialne službe, na šole,na svet za preventivo. Mogoče bi lahko na ta način lahko prispevali, da bi vsi skupaj prišli do nekih ciljev. Zanima ga tudi, ker to ni nikjer zajeto kršenje z orožjem, recimo lovstvo in krivolovstvo, ali je to kje zajeto. Meni, da bi morali v kratkem imeti eno širšo razpravo, to je škoda na divjadi. Priporoča pa, da bi v bodoče tako informacijo združiti mogoče enkrat na leto z kakšnim drugim poročilom, ki bi celostno zajemalo celotno varnostno problematiko, to pa ni samo policija. Trstenjak Emil pove, da je par let nazaj pri obravnavi te informacija opozarjal na delo policije, ki je domačine zaustavljala na vsakem koraku. V lanskem letu se je to izboljšalo in so krajani vsi zelo zadovoljni z delom policije in to je tudi odraz, da krajani s policijo v redu sodelujejo. Luci Bogomir g. komandirja vpraša, kdaj so zadnjič ali so sploh preverjali psihofizično sposobnost lovcev? Pove, da je oborožen pijanec ravno tako nevaren, kot voznik, ki je pijan. Kovačič Vladimir pove, da lovci morajo spoštovati Zakon o orožju, ki striktno predvideva, da takrat, ko imaš pri sebi orožje, ne smeš imeti alkohola. Policist pa tega preverjati žal nima pravice. Kosi Slavko pove komandirju, da svetniki poslušajo poročilo že tretjič in že tretjič ugotavljajo, da se stanje okrog mestnega parka in doda še Mestno grabo ni spremenilo popolnoma nič. To je kritika, ki se dotika dela policije, ker smatrajo, da nenazadnje imajo metode in način, da bi lahko stanje takšno kakršno je preprečili verjetno z pogostejšo kontrolo in z izrekanjem ukrepov, ki so temu primerni. Nesprejemljivo je, da se ta del imovine uničuje zaradi nepravilne uporabe sredstev oziroma predmetov, ki se tam nahajajo zaradi popivanja in še česa drugega in nenazadnje vsem skupaj povzroča dodatne stroške pri čiščenju in urejevanju. Misli, da kot prvi od policistov v tej občini ima to moč, da bo zagotovil da v tem času, ko je najpogostejši obisk teh krajev s strani mladih zagotovi takšno kontrolo, tolikšno količino kontrole, da se bo ta situacija spremenila. Smatra tudi, da z večjo prisotnostjo bi 10

11 lahko to spravili v normalne okvire. Nimajo nič proti zbiranju mladih, vsekakor pa imajo proti onesnaževanju in uničevanju okolja. Miran Horvat na vprašanje g. Lucija pove, da je policija po Zakonu o kazenskem postopku tista, ki samo zbira informacije, obvestila in na podlagi zbranih obvestil pošlje kazensko ovadbo na državno tožilstvo. Državni tožilec pa je oseba, ki se odloči na podlagi zbranih obvestil ali bo podal obtožni predlog ali ne. Se pravi, da se že pri državnem tožilcu se nekatere kazenske ovadbe ustavijo. Nekatere zadeve se rešijo hitro, nekatere zadeve pa se vlečejo leta in leta. Tako, da neke kvalitetne analize o uspešnosti podanih kazenskih ovadb s strani policije in tožilstva ni mogoče narediti. Policija, tožilstvo, sodstvo se vsako leto najmanj dvakrat sestane in pogleda kakšno je stanje, vse to dela z namenom in ciljem, da bi storilci kaznivih dejanj bili poslani pred sodišče in bi tudi dejansko bil spoznani za krive. Kar se tiče vprašanja g. Soka o porastu mladinske kriminalitete, represivnih ukrepov, se dejansko zavedajo, da represivni ukrep ni edina pot, da se neka varnostna problematika izboljša.je še ogromno drugih prijemov. Pri vsej tej problematiki, ki je tukaj obravnavana je policija samo ena izmed institucij, ki se bori proti temu, tu so še razne druge službe, katere pogrešajo, da ne odigrajo svoje vloge, da bi skupno nastopili, da bi določeno problematiko, ki izbija v tistem danem trenutku izboljšali. Tu vidijo vlogo varnostnega sosveta, ki bi lahko tudi svojo vlogo odigral. Predvsem, kar se tiče parka, ostalih krajev, da dejansko ko se neka varnostna problematika izbije, da se v varnostnem sosvetu sestanejo tiste službe, ki imajo vpliv za določeno področje, da se uredi. Mladinska kriminalitete v Ormožu ni alarmantna in o kakem načrtnem organiziranem mladinskem kriminalu v Ormožu, se ne more govoriti. G. Čurinu pove, da tudi pešci morajo narediti več za svojo varnost, da ni samo voznik tisti, ki mora to skrbeti. Vsi, ki se gibljejo na vozišču morajo narediti vse, da zagotovijo boljšo prometno varnost. Pešcev kaznujejo zelo malo. Okrog parka je bilo kar nekaj vprašanj in pove,da so naredili maksimum, kar se da. Pove, da ormoška policijska postaja ima manj splošnih policistov, kot jih je imela leta 1985, eno patruljo ima za celotno področje.mestno grabo park in na ostale lokacije v občini to so predvsem osnovne šole, vrtci ter igrišča in igrala bodo kontrolirali kolikor se da. Da pa bi bili tam vedno prisotni to pa je nemogoče. Tudi na varnostnem sosvetu so se dogovorili, da se z vandalizmom v mestnem parku in Mestni grabi nekaj mora narediti, tu je potem tudi kopališče, nočno kopanje, zato morajo pristopiti vse službe, da bi naredili kar je največ mogoče. Tudi sami opažajo, da so motoristi v občini Ormož največji problem na Ljutomerski cesti, potem na ravnici Pavlovcev in ravnica do Zamušanov. Opazili so, da se nekateri motoristi načrtno na teh območjih zbirajo in imajo razne dirke. V tem zvezi so se že povezali s prometno policijo. Gospodu Canjku pove, da so se dogovorili, da bodo najprej problematiko predstavili na občinskem svetu, potem pa bodo predstaviti v vseh krajevnih skupnosti. Nadalje pove, da policisti, ko opravljajo svoje naloge so pozorni tudi na poškodbe cest. Največ poškodb naredijo vozila kot so odvoz smeti, odvoz sladkorne pese. Delajo na tem, da bi se to izboljšalo in sicer razmišljajo o postavitvi prometnih znakov. Kar se tiče odprtja lokalov, pove, da policija ne daje obratovalnega dovoljenja. Kar v nekaj primerih so ugotovili, da se ta odpiralni čas krši in poslali so poročila na pristojne službe. Problem so tudi klubi in razna društva, ki so odprti zjutraj do petih ali šestih. Tudi o tem so se že pogovarjali z direktorico davčne uprave, ker klub se lahko zapre tudi zaradi drugačnih nepravilnosti. Kar se pa tiče zvišanja hitrosti v Mihovcih pove, da je to v pristojnosti Direkcije za ceste. Policija lahko da samo predlog ali soglasje. Čez celotno Mihovci ni 70 km/h. Sedaj bodo pregledali če je tistih 150 m, če je potrebno prometni znak prestaviti, bodo dali predlog na lokalno skupnost ali Direkcijo za ceste. Gospodu Kovačiču pove, da je lansko leto bila želja, da bi tudi druge službe podale svojo informacijo, ki se tičejo varnosti v sami občini. Z direktorico Centra za socialno delo sta se 11

12 dogovorila, da bi skupaj nastopili in izoblikovali stališča za varnost. Vendar, bi moral biti varnostni sosvet koordinator oz. povezovalec. Kar se tiče krivolov pove da leta 2005 niso imeli nobenega evidentiranega. Kar se tiče orožja v notranjosti je bilo 17 primerov in na mejnih prehodih 8 primerov. Res je, da je ogromno povožene divjadi, vendar se zahvali lovcem, ki se na vsak klic odzovejo in z njimi zelo dobro sodelujejo. G. Lucijo pove, da je policija prisotna na vseh skupinskih lovih, ki so in lovce opozorijo na dolžnost pri nošenju orožja, preden pa lovec dobi orožje, pa policija naredi preverko ali je lovec primeren za nošenje orožja. Luci Bogomir pove,da je težko ugotoviti kršitev, če sploh ne preverjaš. Še enkrat pove, da je vprašal, če so kdaj preverjali med lovom preizkus z alkotestom. Odgovor je bil ne, potem pa kršitve ni mogoče zaznati. Canjko Jožef pri odgovoru na obremenitve vozišč je bil odgovor, da se postavijo znaki. Vsepovsod to ni mogoče, kako pa se bodo prevažale smeti ipd. Meni, da bi lokalna skupnost morala več narediti, da se to izboljša, da se te prometne razmere na tak način uredijo. Župan pove, da se strinja, da je problem vzgoje, staršev, šole, vendar je največji problem, če mladi začutijo neiskrenost nastopov,ko z njimi manipuliramo in danes je tega nekaj bilo. Tisti, ki govorite, da je krivec za mladinsko neprimerno vedenje in ravnanje, zato ker jih nekdo nekje ven vrgel. Če bi tisti, ki to izjavljate si kdaj ogledali to mesto potem česa takega ne bi mogli nikoli izjaviti. O cestah je nekaterim vseeno, če se uničuje javna lastnina, ki je last nas vseh. Ceste so uničene, zato ker so prvenstveno preobremenjene. Nadalje pove,da že eno leto več ne vozijo kamioni smeti, ki bi imeli več kot 6 ton osni pritisk. Kar se tiče parka pove, da policija dela solidno. Nered, ki je nastal in ga zaznaš v soboto dopoldne, kar je bil rezultat dogajanja, to stane. Ne moremo naročiti čiščenja dvakrat na teden, potem pa čistiti osemkrat ali več na teden. Zato se pojavlja vprašanje ali je to potrebno, zaradi nevzgojenosti, objestnosti in še česa in podpihovanja. So sredine tudi politične, ki so nudile podporo temu samo da bi nagajale in zato je to treba vzeti v zakup. To ni samo v parku, ni samo v Mestni grabi. Nadalje pove, da ravnateljica Gimnazije hodi varovat Gimnazijo, da bodo lahko v ponedeljek šli not. Imamo policijo, imamo varnostne službe, ki varujejo in so plačane za to, pa od vsega tega ni nobenega rezultata ali pa je zelo majhen. Niso mamila samo tu, ampak so tudi na otroških igriščih vrtcev, drugih igrišč, drugih športnih dvoran na podih, za vratih ipd. Nekaj je s sistemom narobe, če komandir reče, da ima na razpolago eno patruljo in da je to manj kot takrat, ko je bilo v Ormožu 24 policajev. In nekaj je narobe, če ponoči ne moremo čuvati javnega premoženja, posledično tudi to izredno negativno vpliva na mlade. Prisotnost je prijavilo 21 svetnikov,»za«je glasovalo 21 svetnikov, zato je bil sprejet S k l e p št Občinski svet se je seznanil z informacijo o trendih varnostnih pojavov na območju občine Ormož v letu

13 Župan se zahvali komandirju in preko njega tudi njegovim sodelavcem ter Obmejni postaji Središče ob Dravi. Župan odredi odmor ob uri. Nadaljevanje seje ob Ad/3 Župan je podal v razpravo Odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma Ormož predlog. Uvodno obrazložitev je podala Hartman Zinka. Boris Skok pove, da je Odbor za družbene dejavnosti o odloku razpravljal in predlaga občinskemu svetu, da ga sprejme. Prisotnost je prijavilo 21 svetnikov,»za«je glasovalo 21 svetnikov, zato je bil sprejet S k l e p št Glasuje se o vseh členih, ki niso amandmirani, skupaj. Župan je podal v razpravo amandma svetniške skupine Demokrat, ki predlaga, da se v 8. členu črta drugi stavek besedila, ki glasi:»član sveta zavoda je v svet lahko izvoljen največkrat dvakrat zaporedoma«. Pove, da predlagana rešitev, da se omeji članstvo na dve izvolitvi zapored je obstoječa rešitev, zato v tem smislu predlog ničesar ne spreminja, saj je bila temeljna ambicija napraviti čistopis in popraviti v odloku tiste stvari, za katere se je ocenjevalo, da so pomanjkljive. Tako, da v tem smislu predlog ničesar ne spreminja. Prisotnost je prijavilo 20 svetnikov,»za«je glasovalo 7 svetnikov, 13 svetnikov je glasovalo S k l e p št Ne sprejme se amandma svetniške skupine Demokrat, ki se glasi: V 8. členu se črta drugi stavek besedila, ki glasi:»član sveta zavoda je v svet lahko izvoljen največkrat dvakrat zaporedoma«. 13

14 Prisotnost je prijavilo16 svetnikov,»za«je glasovalo 11 svetnikov, 5 svetnikov je glasovalo Sprejme se 8. člen odloka. S k l e p št Župan je podal v razpravo amandma svetniške skupine Demokrat, ki se glasi: V drugem odstavku 10. člena se prva alinea spremeni tako,da se glasi:»-da ima univerzitetno izobrazbo medicinske, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri. Pove, da amandmaju nasprotuje, ker kolikor je v konceptu bilo odločeno, da se loči poslovodska funkcija zavoda v skladu z določili zakona od strokovne, potem je logično, ker je strokovni vodja lahko samo zdravnik, da direktor ni zdravnik. To je glede na pomanjkanje zdravnikov logično in korektno. Sok Alojz pove, da sta amandmaje vložili obe svetniški skupini, amandma k 10. členu in da razprava in njihovi predlogi ter zahteve v Novi Sloveniji niso nove. Pove, da so že pri osnutku na to opozarjali, zato predlagajo amandma, da se prva alinea v 10. členu v drugem odstavku spremeni in se glasi:«da mora imeti kandidat za direktorja univerzitetno izobrazbo medicinske, pravne ali organizacijske smeri.«predlagajo, da lahko kandidirajo za direktorja univerzitetno izobraženi strokovnjaki s področja medicine. Tu prihajajo v poštev doktor medicine in doktor stomatologije. Zdi se jim, da je v odloku uveljavljeno načelo diskriminacije in to negativne, kajti na številnih področjih po številnih zdravstvenih domovih, bolnišnicah ni odvzeta možnost zdravnikom, da bi lahko kandidirali za mesto direktorja, drugo pa je kako se na svetu zavoda odloči. To predlagajo v izogib ustavne presoje tega odloka. Prepričani so namreč, da bi ustanovno sodišče takšen odlok z ustavnega vidika najverjetneje v tem delu razveljavilo. Ne izkazujejo sicer pravnega interesa, da bi to sami preizkusili na ustavnem sodišču so pa skoraj zagotovo prepričani, da bo to nekdo od zaposlenih zdravnikov v tem zdravstvenem domu ali ostalih zdravnikov to tudi poskusil in dokazal, da imajo prav v tej trditvi. Še vedno se to lahko popravi zato apelirajo na vse, da se ta odlok v tem delu popravi, tako da se njihov amandma sprejme. Luci Bogomir pove, da je že g. Sok povedal vse tisto kar je mislil sam povedati. Razmišlja, da potem učitelj več ne bo smel biti ravnatelj Osnovne šole, kajti ravnatelj Osnovne šole je tudi neke vrste direktor. Njegovo mnenje je, da se zdravnikom omejuje pravice, ki so jim zagotovljene z ustavo. Meni, da to ni prav in se naj še enkrat razmisli. Njihov amandma ne pomeni, da zdravnik mora biti direktor, pozneje svet zavoda ima večjo izbiro in lahko tudi člani sveta zavoda na nek način zdravnika izločijo, ne pa da se v zakon napiše, da zdravnik ne more biti direktor. Hanželič Miroslav pove, da se pridružuje temu mnenju, ker je prepričan, da je to diskriminacija v vseh poklicih. Lahko je primer, da zdravnik ne želi biti več zdravnik, bil bi pa direktor in se mu s tem prepreči. 14

15 Canjko Jožef pove, da v tem istem členu piše:»direktorja zavoda imenuje na podlagi javnega razpisa svet zavoda s soglasjem ustanovitelja.«iz tega izhaja, da ni mus da bo izbran nekdo ki ima izobrazbo medicinske stroke. Sprašuje pa se, kaj pa če ne bo kandidata, ki ima izobrazbo iz ekonomske, pravne ali organizacijske smeri. Ali se bo potem zopet odlok spreminjal in dala možnost tudi strokovnjaku iz področja medicine. Trofenik Vili pove, da nekateri ne želijo razumeti kaj prinaša zakon v 29. členu in ga prebere:«direktorja zdravstvenega zavoda imenuje in razrešuje svet zavoda z soglasjem ustanovitelja. Direktor Zdravstvenega doma mora imeti visoko strokovno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj.«tretji odstavek pa omogoča dve možnosti in sicer:»če poslovodna funkcija in funkcija vodenja strokovnega dela zavoda nista ločeni, mora imeti direktor visoko strokovno izobrazbo ustrezne zdravstvene smeri.«se pravi že zakon napeljuje na ločitev. V četrtem odstavku pa pravi:«če sta poslovodna funkcija in funkcija strokovnega vodenja ločeni, vodi strokovno delo zdravstvenega zavoda strokovni vodja, ki mora imeti visoko izobrazbo ustrezne zdravstvene smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj.«za direktorja pa zakon pušča svobodo in predlaga, da je primeren profil za direktorja ekonomist, pravnik ali diplomirani organizator. Tisto kar nekateri mislite, da ni prav, ne tako hitro govoriti o ustavnem sodišču in o ustavnih pravicah, ker v zakonodaji niti za eno niti za drugo ni podlage. Predlagatelji so prepričani,da je primerno, pametno in gospodarno, da gospodarski in organizacijski del vodi usposobljen kader za to, da pa se zdravniki posvetijo strokovnemu vodenju in delu v ambulantah, kjer jih je premalo. Direktor zdravnik ne more delati kot zdravnik, razen z izrecnim dovoljenjem ministra in še to samo v dežurni službi. Pove, da temu amandmaju nasprotuje, ker bi bil to korak nazaj in ne naprej. Sok Alojz pove da predvideva,da se bo ustavna spornost preverila, v to je skoraj siguren. Nista sporna tretji in četrti odstavek, ampak je za njih sporen odstavek, ki ne daje zdravnikom enakih možnosti v postopku kandidiranja. Vsak se sam prijavlja na razpis in če ob znanih zakonskih dejstvih ve kaj ga čaka potem sam oceni ali se bo prijavil ali ne. Racionalizacija v zdravstvu kot predvideva ta odlok bo šla v obratni smeri. To da se uvajata dve funkciji v tako malem zavodu, kot je ormoški Zdravstveni dom seveda ni racionalno, niti ni gospodarno o tem ga župan ne more nikoli prepričati. Da bi bili dve vodstveni funkciji cenejši kot ena to ne more biti po nobeni logiki. V tej razlagi vidi, da se na takšen način treba onemogočiti zdravnika, zato ker se rabi za neko drugo delo. To je logika ki s pravno formalnega vidika ne vzdrži. Po tej logiki bi dejansko prišli do tega, da učitelj ne bi mogel biti ravnatelj, ker se ga bolj rabi v učilnici itd. Misli, da ni primerna taka ureditev in da temu občinskemu svetu to ni v čast, da je enkrat to že sprejel. In danes je možnost, da se to popravi. Za štiri leta je direktor imenovan, tako da to ne posega v zdajšnji status. V odloku pa je možnost, ker se izvaja neka oblika čistopisa odloka, da se to na nek normalen način ponovno uvede v občinski odlok. Župan pove,da ni namen polemizirati, vendar potem je Klinični center najslabše organiziran, Ormoška bolnica, kjer je država lastnik ima isto ipd. Ne govoriti kaj to pomeni, če bi sprejeli ta amandma. Če bi imeli direktorja zdravnika,potem strokovnega vodja ni treba in potem je celi odlok nekosistenten. Vedno govorite, da bo nekaj dražje, čez par tednov bo poročilo in z številkami prikazano da to ni nič dražje, da vam potem ne bo nerodno in boste imeli problem z svojimi trditvami. Nadalje pove, da je ustanovitelj dolžan zagotoviti maksimalno kvalitetno uslugo in dostopno, to pa je, da bodo zdravniki v ambulantah in da bodo imeli maksimalne delovne pogoje. Za delovne pogoje pa mora nekdo skrbeti, to pa je direktor. Sok Alojz županu pove, da zdravniki najmanj časa uživajo pokojnino. Povprečje je alarmantno,samo tri leta. Če pogledamo kakšne ima naloge direktor in sicer en ekonomist, 15

16 organizator dela ali pravnik bo lahko naredil predlog delovnih in razvojnih programov boljše kot zdravnik. Pripravlja in sprejema kadrovski načrt s soglasjem sveta zavoda. Odloča o razporejanju delavcev k določenim delom in nalogam. Se pravi ekonomist, pravnik in organizator bo boljše vedel kateri od zdravstvenih delavcev je za neko nalogo bolj primeren kot drugi. Predlaga svetu zavoda poslovni in ordinacijski čas. V to ga ne more prepričati, da bo zdravniku odvzeta možnost, da bi lahko bili v postopku kandidiranja izenačeni z drugimi kadri. Misli, da je pred svet zavoda postavljen tisti, ki pride z najboljšim programom in se bo enkrat treba navaditi, da bo svet zavoda izbral na podlagi tistih meril, ki bodo dajale največ možnosti za uspešno delovanje. Že v naprej določati v odloku, da zdravnik ne more kandidirati na mesto direktorja to je skregano z zdravo pametjo. Župan g. Soku pove, da se s tem ni nikoli ukvarjal in da se ne poglobi v bistvo. Nekaj je prebral pozabil pa je prebrati, da strokovni vodja vodi strokovno delo, da odgovarja za strokovno delo zavoda, daje soglasje k razporejanju delavcev itn. Vodenje je vedno bolj zahteven posel posebno v zdravstvu, zato je ekonomika, dobra organizacija še kako pomembno in je treba biti usposobljen. Prisotnost je prijavilo 22 svetnikov,»za«je glasovalo 8 svetnikov, 14 svetnikov je glasovalo S k l e p št Ne sprejme se amandma svetniške skupine Demokrat, ki se glasi: V drugem odstavku 10. člena se prva alineja spremeni tako, da se glasi:»-da ima univerzitetno izobrazbo medicinske, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri.«prisotnost je prijavilo 22 svetnikov, 16 svetnikov je glasovalo»za«, 6 svetnikov je glasovalo Sprejme se 10. člen odloka. S k l e p št Župan je podal v razpravo 17. člen in amandma k 17. členu svetniške skupine Demokrat, ki se glasi:» 17. člen se črta v celoti in brez nadomestila, naslednji členi pa se preštevilčijo.«pove, da je to res zanimiv predlog in to pomeni prenos izgube na ustanovitelja na občinski proračun in seveda rušenje pravnega sistema, ki je direktno z zakonom v nasprotju z plačo. 16

17 Sok Alojz pove, da je 17. člen v nasprotju z 16. členom, ki govori o tem kako mora zavod poslovati. V 17. členu predlagate, da če je slučajno zavod posloval nezakonito, če si je izplačal nekaj kar ne bi smel, potem mora to v naslednjem proračunskem obdobju poravnati in vrniti nazaj. To je seveda nelogično. Če se v takem zavodu, kjer predlagate za direktorja ekonomista, pravnika ali organizatorja dela to zgodi, potem je to posledica nečesa drugega in sicer razrešitev takega direktorja. ki to dovoljuje. Ta člen je popolnoma nerazumen in bo prinesel v odlok popolno pravno zmedo. Mogoče je potrebno o tem kaj napisati, vendar ne na takšen način. Župan pove, da ni možno po domače deliti nekega dobička, razen iz tržne dejavnosti. Iz osnovne dejavnosti pa ne, tam so predpisane plače, stimulacijo pa lahko dobijo na račun dohodka, ki so ga ustvarili iz postranskih dejavnosti. Tam se lahko zgodi napaka hote ali nehote. To se vidi šele ob rednem obračunu in ta člen nalaga, da je to treba to poravnati. 16. člen pa govori, da če pride do izgube v zavodu, če ne bi delal samo svojo redno dejavnost, je odgovornost ustanovitelja da to izgubo pokrije, če se dokaže da zavod za svojo osnovno dejavnost ni bil ustrezno financiran. Ali pa če bi ustanovitelj naročil, da mora na neki lokaciji nekaj izvajati. Ker pa so poglavitni stroški odvisni od števila zaposlenih zato se v drugem odstavku govori o sistemiziranih in zasedenih delovnih mestih. Zavod je po definiciji neprofitna inštitucija zato ne more imeti dobička in zato se ne govori o dobičku, ampak o ostanku ali presežku dohodkov. Špindler Milan pove, da je malo nad vsemi temi razlagami ogorčen. Res je, da imajo direktorico, ki ni zdravnik. Vseh 28 let kar je zaposlen v zdravstvenem domu so dobili neko stimulacijo, letos pa prvič nič. Zdaj naenkrat so velike težave v zdravstvenem domu, toliko problemov, da so delavci ogorčeni. Razlog je tudi, da je večina zdravnikov izrazila željo, da gredo privat. Rad pa bi vedel, kaj bo v Zdravstvenem domu Ormož ostalo. Župan g. Špindlerju pove, da delovišče v Tovarni sladkorja, delovišče v Carreri ni posledica akta javne službe, da to občina ni ustanovila, je pa to velika razvada, namesto, da bi delali najprej v ambulanti, so delali izven ambulante, v zdravstvenem domu pa so bile dolge vrste. Tisto kar plača država preko sistema zdravstvenega zavarovanja in tisti pacienti, ki prihajajo v ambulanto v Zdravstveni dom ali v ambulanto v Središče, Sv. Tomaž ali Ivanjkovci. 16. člen govori, če si je nekdo preveč izplačal plače krije zavod, 17. člen pa ne govori o plačah, ampak o stimulaciji, to pa je dodatek na plačo. Prisotnost je prijavilo 22 svetnikov,»za«je glasovalo 6 svetnikov, 15 svetnikov je glasovalo S k l e p št Ne sprejme se amandma, ki ga je predlagala svetniška skupina Demokrat in ki se glasi:» 17. člen se črta v celoti in brez nadomestila, naslednji členi pa se preoštevilčijo.«17

18 Prisotnost je prijavilo 22 svetnikov,»za«je glasovalo 15 svetnikov, 7 svetnikov je glasovalo Sprejme se 17. člen odloka. S k l e p št Prisotnost je prijavilo 21 svetnikov,»za«je glasovalo 18 svetnikov, zato je bil sprejet S k l e p št Sprejme se amandma, ki se glasi: Za odstavkom 19. člena Odloka o ustanovitvi Zdravstvenega doma Ormož se doda nov odstavek, ki se glasi:»zavod upravlja s premoženjem na podlagi pogodbe sklenjene med ustanoviteljem in zavodom.«prisotnost je prijavilo 20 svetnikov,»za«je glasovalo 16 svetnikov 2 svetnika sta glasovala Sprejme se 19. člen odloka. S k l e p št Prisotnost je prijavilo 20 svetnikov,»za«je glasovalo 19 svetnikov, 1 svetnik je glasoval S k l e p št Sprejmejo se vsi členi odloka, ki niso bili amandmirani. 18

19 Prisotnost je prijavilo 20 svetnikov,»za«je glasovalo 19 svetnikov zato je bil sprejet S k l e p št Sprejme se naslov, ki se glasi: Odlok o ustanovitvi Zdravstvenega doma Ormož. Ad/4 Župan je podal v razpravo Odlok o spremembi odloka o določitvi volilnih enot za volitve v svet krajevnih skupnosti na območju občine Ormož hiter postopek. Uvodno obrazložitev je podala Hartman Zinka. Luskovič Anton pove, da je Statutarna komisija podprla vse akte, ki so predlagani in ki so posledica referendumske odločitve o nastanku novih občin. Podprli so jih zato, ker so predloge za to kako bodo oblikovane volilne enote posredovali sveti krajevnih skupnosti in niso želeli spreminjati tega, kar so pripravili v okviru svetov krajevnih skupnosti novo nastalih občin. Sok Alojz pri Odloku o določitvi volilnih enot v občini Ormož opozori na 4. člen in sicer v prvi volilne enoti, so napisane krajevne skupnosti po abecedi, potem pri tretji volilni enoti, pa ste Veliko Nedeljo napisali pred Podgorci, to je pripomba, da se piše po abecedi ali se uporabi kakšen drugi kriterij. Župan opozori g. Soka, da se ne razpravlja o točki 4 in prosi, da se drži dnevnega reda. Prisotnost je prijavilo 22 svetnikov,»za«je glasovalo 22 svetnikov, zato je bil sprejet S k l e p št Odlok o spremembi odloka o določitvi volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti na območju občine Ormož, je primerna podlaga za drugo obravnavo. Prisotnost je prijavilo 22 svetnikov,»za«je glasovalo 22 svetnikov, zato je bil sprejet 19

20 S k l e p št O vseh členih,ki niso amandmirani se glasuje skupaj. Prisotnost je prijavilo 22 svetnikov,»za«je glasovalo 22 svetnikov, zato je bil sprejet S k l e p št Sprejme se amandma, ki se glasi: Za členom Odloka o spremembi odloka o določitvi volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti na območju občine Ormož (Uradni vestnik občine Ormož, št. 8/02) se doda novi člen, ki se glasi:» V 3. odstavku člena odloka se v 9. volilni enoti, za besedami»veličan in«dodata besedi»svetinje in«. Prisotnost je prijavilo 22 svetnikov,»za«je glasovalo 22 svetnikov zato je bil sprejet Sprejme se popravljen člen odloka. S k l e p št Prisotnost je prijavilo 20 svetnikov,»za«je glasovalo 20 svetnikov, zato je bil sprejet S k l e p št Sprejmejo se vsi členi, ki niso bili amandmirani. 20

21 Prisotnost je prijavilo 22 svetnikov,»za«je glasovalo 22 svetnikov, zato je bil sprejet S k l e p št Sprejme se naslov, ki se glasi: Odlok o spremembi odloka o določitvi volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti na območju občine Ormož. Ad/5 Župan je podal v razpravo Odlok o določitvi volilnih enot v občini Ormož-hiter postopek. Uvodno obrazložitev je podala Hartman Zinka. Prisotnost je prijavilo 21 svetnikov,»za«je glasovalo 20 svetnikov, zato je bil sprejet S k l e p št Odlok o določitvi volilnih enot v občini Ormož je primerna podlaga za drugo obravnavo. Sok Alojz pove, da je njihova pripomba kot jo je že povedal in sicer so v prvi volilni enoti krajevne skupnosti napisane po abecednem redu, medtem ko ste pri tretji volilni enoti smatrali, da je črka v pred črko p. To je pripomba, če se to redakcijsko popravi. Trofenik Vili pove,da se strinja s pripombo, res je da Velika Nedelja piše pred Podgorci,vendar vsebinsko nič ne spremeni. Vpraša g. Soka, če se strinja, da je redakcijski popravek, ker nima vsebinsko nobenih posledic. Ker ni nihče temu nasprotoval, bo ta redakcijski popravek upoštevan pri čistopisu odloka. Prisotnost je prijavilo 22 svetnikov,»za«je glasovalo 22 svetnikov, zato je bil sprejet S k l e p št Glasuje se o vseh členih, ki niso amandmirani skupaj. 21

22 Prisotnost je prijavilo 20 svetnikov,»za«je glasovalo 20 svetnikov, zato je bil sprejet Sprejmejo se vsi členi odloka. S k l e p št Prisotnost je prijavilo 21 svetnikov,»za«je glasovalo 21 svetnikov, zato je bil sprejet S k l e p št Sprejme se naslov, ki se glasi: Odlok o določitvi volilnih enot v občini Ormož. Ad/6 Župan je podal v razpravo Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi vzgojno varstvenega zavoda Ormož skrajšani postopek. Uvodno obrazložitev je podala Hartman Zinka. Boris Skok pove, da je Odbor za družbene dejavnosti o odloku razpravljal in predlaga občinskemu svetu, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Prisotnost je prijavilo 19 svetnikov,»za«je glasovalo 14 svetnikov, 5 svetnikov je glasovalo S k l e p št Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi vzgojno varstvenega zavoda Ormož je primerna podlaga za drugo obravnavo. 22

23 Prisotnost je prijavilo 22 svetnikov,»za«jed glasovalo 20 svetnikov, zato je bil sprejet Glasuje se o vseh členi odloka skupaj. S k l e p št Prisotnost je prijavilo 22 svetnikov,»za«je glasovalo 17 svetnikov, 5 svetnikov je glasovalo Sprejmejo se vsi členi odloka. S k l e p št Prisotnost je prijavilo 21 svetnikov,«za«je glasovalo 18 svetnikov, zato je bil sprejet S k l e p št Sprejme se naslov, ki se glasi: Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi vzgojno varstvenega zavoda Ormož skrajšani postopek. Ad/7 Župan je podal v razpravo odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Središče ob Dravi skrajšani postopek. Uvodno obrazložitev je podala Hartman Zinka. Boris Skok pove, da je Odbor za družbene dejavnosti o odloku razpravljal in predlaga občinskemu svetu, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Sok Alojz vpraša, ker piše»svet zavoda odloča z večino vseh članov sveta zavoda«ali je namerno narejena absolutna večina, ali je v odloku napaka. 23

24 Župan pove, da je to določeno v zakonu. Prisotnost je prijavilo 19 svetnikov,»za«je glasovalo 17 svetnikov, 1 svetnik je glasoval S k l e p št Odlok o spremembi odloka o ustanovitvi Osnovne šole Središče ob Dravi je primerna podlaga za drugo obravnavo. Župan vloži amandma, ki se glasi: V stavku odstavka 14. člena odloka o spremembi odloka o ustanovitvi Osnovne šole Središče ob Dravi se za besedo»delavcev«dodata besedi»in staršev«. V stavku odstavka 14. člena odloka se za besedo»delavcev«dodata besedi»in staršev«. Prisotnost je prijavilo 20 svetnikov,»a«je glasovalo 20 svetnikov, zato je bil sprejet S k l e p št Glasuje se o vseh členih, ki niso amandmirani skupaj. Prisotnost je prijavilo 22 svetnikov,»za«je glasovalo 21 svetnikov, zato je bil sprejet S k l e p št Sprejme se amandma, ki se glasi: V stavku odstavka 14. člena odloka o spremembi odloka o ustanovitvi Osnovne šole Središče ob Dravi se za besedo»delavcev«dodata besedi»in staršev«. V stavku odstavka 14. člena odloka se za besedo»delavcev«dodata besedi»in staršev«. Prisotnost je prijavilo 15 svetnikov,»za«je glasovalo 15 svetnikov, zato je bil sprejet 24